RAZPISNA DOKUMENTACIJA GRADBENA DELA
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 1/1
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
za
GRADBENA DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.
Tehnični del
Del 2.1
Posebne tehnične zahteve
Del 2.2
Splošne tehnične zahteve
Del 2.3
Opis projekta
Del 2.3.1
Del 2.3.2
Opis projekta Sklop 1
Opis projekta Sklop 2
Del 2.4
Obveznosti in odg. izvajalca glede
varovanja okolja in zdravja ljudi
Del 2.5
Poročilo o vplivih na okolje
Marec 2014
Datoteka: 2_Tehnicni_del_HE Zlatoličje
DEL 2 – TEHNIČNI DEL
Datum:Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 1/59
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
GRADBENA DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.1 Posebne tehnične zahteve
Marec 2014
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 2/59
VSEBINA
Stran
1
GRADBENA DELA.................................................................. 5
1.1
Preddela ..................................................................................... 5
1.2
Zemeljska dela............................................................................ 5
1.2.1
1.2.1.1
1.2.1.2
1.2.1.3
Splošno ................................................................................................. 5
Uvod .................................................................................................................... 5
Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del ............................................. 5
Tehnološki elaborati ............................................................................................... 7
1.2.2
1.2.2.1
1.2.2.2
1.2.2.3
1.2.2.4
1.2.2.5
1.2.2.6
1.2.2.7
Izkopi .................................................................................................... 7
Uvod .................................................................................................................... 7
Opis del in splošne določbe ..................................................................................... 7
Materiali ............................................................................................................... 8
Široki izkop ......................................................................................................... 10
Izkopi pod vodo …………………............................................................................... 11
Izkopi za temelje ................................................................................................. 12
Transport izkopanega materiala............................................................................. 14
1.2.3
1.2.3.1
1.2.3.2
1.2.3.3
Priprava temeljnih tal .............................................................................14
Opis dela ............................................................................................................ 14
Materiali ............................................................................................................. 14
Izvedba .............................................................................................................. 15
1.2.4
1.2.4.1
1.2.4.2
1.2.4.3
1.2.4.4
1.2.4.5
1.2.4.6
Zasipi ...................................................................................................16
Opis del in splošne določbe ................................................................................... 16
Materiali ............................................................................................................. 16
Izvedba .............................................................................................................. 17
Kakovost izvedbe ................................................................................................. 17
Izmere ............................................................................................................... 18
Plačilo ................................................................................................................ 18
1.2.5
1.2.5.1
1.2.5.2
1.2.5.3
1.2.5.4
1.2.5.5
1.2.5.6
1.2.5.7
Ureditev in erozijska zaščita brežin...........................................................18
Opis del in splošne določbe .................................................................................. 18
Materiali ............................................................................................................ 18
Kakovost materialov............................................................................................ 18
Izvedba ............................................................................................................. 19
Kakovost izvedbe ................................................................................................ 20
Izmere .............................................................................................................. 21
Plačilo ............................................................................................................... 21
1.3
Betonska dela ........................................................................... 21
1.3.1
Opis del in splošne določbe......................................................................21
1.3.2
1.3.2.1
1.3.2.2
1.3.2.3
Betonski obrat in oprema za transport in manipulacijo betonov....................22
Splošno ............................................................................................................. 22
Polimeri ............................................................................................................. 22
Zaščitna sredstva ................................................................................................ 23
1.3.3
1.3.3.1
Sestave betonov in pogoji uporabe...........................................................23
Splošne določbe ................................................................................................. 23
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 3/59
1.3.3.2
1.3.3.3
Običajni konstrukcijski beton ............................................................................... 23
Transportni betoni ............................................................................................. 24
1.3.4
1.3.4.1
1.3.4.2
1.3.4.3
1.3.4.4
1.3.4.5
1.3.4.6
1.3.4.7
Izvedba betonskih del.............................................................................24
Projekt betona................................................................................................... 24
Priprava betona ................................................................................................. 25
Transport in manipulacija svežega betona ............................................................ 25
Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje................................................................. 25
Delovni stiki ...................................................................................................... 26
Betoniranje v posebnih pogojih ........................................................................... 26
Poročilo o betoniranju ........................................................................................ 27
1.3.5
Zaščitni ukrepi in nega betona .................................................................27
1.3.6
1.3.6.1
1.3.6.2
1.3.6.3
1.3.6.4
1.3.6.5
Kakovost in kontrola kakovosti izvedbe.....................................................28
Splošne določbe ................................................................................................ 28
Merila za ocenjevanje dosežene kakovosti ............................................................ 29
Pogostost izvajanja tekočih preskusov kakovosti in oblika vzorcev za preskuse.......... 29
Pogostost izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti................................................ 31
Laboratorij ........................................................................................................ 31
1.3.7
1.3.7.1
Tolerance pri betonskih delih ...................................................................33
Dimenzijske tolerance ........................................................................................ 33
1.3.8
Merjenje, prevzem in obračun betonskih del ..............................................33
1.4
Tesarska dela .......................................................................... 34
1.4.1
Opis del in splošne določbe......................................................................34
1.4.2
Osnovni materiali in njihova kakovost .......................................................34
1.4.3
1.4.3.1
1.4.3.2
Izvedba tesarskih del..............................................................................34
Postavitev in utrditev odrov in opažev .................................................................. 34
Odstranitev odrov in opažev................................................................................ 35
1.4.4
1.4.5
Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti ................................................35
Merjenje, prevzem in obračun..................................................................36
1.5
Dela z jeklom za armiranje ....................................................... 36
1.5.1
Opis del in splošne določbe......................................................................36
1.5.2
1.5.3
1.5.4
1.5.4.1
1.5.4.2
Osnovni materiali ...................................................................................36
Kakovost in preverjanje kakovosti osnovnih materialov................................37
Izvedba del ...........................................................................................37
Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje ................................................... 37
Zaščita ............................................................................................................. 37
1.5.5
1.5.6
Kakovost in preverjanje kakovosti izvedbe del ...........................................37
Merjenje, prevzem del in obračun ............................................................38
1.6
Geotekstil................................................................................. 39
1.6.1
1.6.2
1.6.3
1.6.4
1.6.5
Opis del in splošne določbe......................................................................39
Materiali................................................................................................39
Kakovost materialov...............................................................................39
Izvedba ................................................................................................40
Kakovost izvedbe...................................................................................40
1.6.6
Izmere in plačilo.....................................................................................41
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.6.7
1.7
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 4/59
Standardi in normativi.............................................................................41
Sidranje.................................................................................... 41
1.7.1
Opis del in splošne določbe......................................................................41
1.7.2
1.7.3
1.7.4
1.7.5
Materiali................................................................................................41
Izvedba.................................................................................................41
Izmere ..................................................................................................42
Plačilo....................................................................................................42
1.8
Voziščne konstrukcije................................................................ 42
1.8.1
Nevezane nosilne plasti…........................................................................42
1.8.2
1.8.3
Zgornje nosilne plasti..............................................................................43
Tlakovane obrabne plasti.........................................................................43
1.8.4
Robni elementi vozišč..............................................................................43
1.8.5
Bankine..................................................................................................44
1.8.6
1.8.7
Odvodnjavanje.....................................................................................44
Ključavničarska dela ter oprema cest.......................................................44
1.8.8
1.8.8.1
1.8.8.2
1.8.8.3
1.8.8.4
Asfalterska dela...................................................................................44
Predmet – področje uporabe………………………….................................................... 44
Osnovni materiali .............................................................................................. 44
Način izvedbe……………………………………………… ................................................... 45
Preveritev kakovosti del……................................................................................ 51
1.9
Talne označbe........................................................................... 55
1.9.1
Splošne določbe…..................................................................................55
1.9.2
1.9.2.1
1.9.2.2
1.9.2.3
Materiali..............................................................................................55
Barve in razredčila………………………….................................................................. 55
Steklene kroglice - perle………………………….…….................................................... 55
Kontrola kvalitete………………………………………….................................................... 56
1.9.3
Oprema za izvajanje del.........................................................................56
1.9.4
1.9.4.1
1.9.4.2
1.9.4.3
1.9.4.4
1.9.4.5
1.9.4.6
1.9.4.7
1.9.4.8
Izvajanje talnih označb na vozišču in kontrola kvalitete................................56
Dokumentacija o izvajanju talnih označb na vozišču.............................................. 56
Vremenske razmere .......................................................................................... 57
Ustreznost vozišča……………………………………………................................................ 57
Izvajanje talnih označb na vozišču....................................................................... 57
Dinamika izvajanja del…………………..................................................................... 58
Debelina nanosa barve....................................................................................... 58
Nočna vidnost označb na vozišču........................................................................ 58
Oblika označb na vozišču................................................................................... 59
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 5/59
PODROBNEJŠE ZAHTEVE ZA IZVEDBO GRADBENIH DEL
1
GRADBENA DELA
1.1
Preddela
Pripravljalna dela obsegajo vse storitve, dobave in dela, ki so potrebna za pričetek del na
gradbišču (organizacija gradbišča). Stroški za izvedbo teh in vseh ostalih del potrebnih za
izvedbo so vključeni v enotne cene posameznih postavk iz popisa del.
1.2
Zemeljska dela
1.2.1
Splošno
1.2.1.1 Uvod
Tehnične zahteve za zemeljska dela veljajo za zemeljska dela, ki so predvidena in opisana
v projektu. V primeru, da bo med gradnjo prišlo do vključitve projektnih rešitev z uporabo
tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih zahtevah bo NAROČNIK za ta dela in
materiale izdal dopolnila k tem tehničnim zahtevam.
1.2.1.2 Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del
Sistem kontrole kakovosti in potrjevanja zemeljskih del je zasnovan na naslednjih
aktivnostih:
-
tekoča-notranja kontrola IZVAJALCA, ki jo izvaja LABORATORIJ,
zunanja kontrola neodvisne tretje stranke, ki jo izvaja INSTITUT,
-
strokovno tehnične odločitve o prevzemu ali
posameznih faz del, izvaja INŽENIR/NADZORNIK.
zavrnitvi
materialov
ali
Tekoča – notranja kontrola IZVAJALCA, ki jo izvaja LABORATORIJ obsega naslednje
kontrolne dejavnosti:
predhodna kontrola
poskusna polja
-
tekoča kontrola med izvedbo
V okviru predhodne kontrole se izvajajo preiskave materialov predvidenih za
uporabo, da se preverijo ustreznost in skladnost materiala z zahtevami projekta in
tehničnih zahtev. LABORATORIJ na osnovi predhodnih preiskav izdeluje poročila o
predhodnih preiskavah materialov. INŽENIR/NADZORNIK na osnovi poročil dovoli
(ali zavrne) uporabo pridobljenega materiala.
Za preverbo obnašanja materialov in izbrane tehnologije vgrajevanja IZVAJALEC
izdela poskusna polja. LABORATORIJ s povečanim obsegom meritev in preiskav
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 6/59
spremlja izvedbo poskusnega polja in dokumentira lastnosti materialov in vgrajenih
plasti. Velikost in lego poskusnega polja na predlog IZVAJALCA potrdi
INŽENIR/NADZORNIK. Izvedba poskusnih polj poteka ob prisotnosti INŠTITUTA, ki
izvaja kontrolne preiskave. Poročilo o izvedbi poskusnega polja izdela Laboratorij in
potrdi INŠTITUT. INŽENIR/NADZORNIK na osnovi potrjenega poročila o izvedbi
poskusnega polja dovoli (ali zavrne) pričetek rednih del na objektu.
Tekočo kontrolo med izvedbo del izvaja LABORATORIJ. V okviru tekoče kontrole se
izvajajo meritve in preiskave, potrebne za ugotavljanje kakovosti in skladnosti
izvedbe zemeljskih del glede na zahteve projekta. Ko LABORATORIJ ugotovi, da
sta kakovost materialov in izvedenih del skladna z zahtevami, obvesti INSTITUT in
zaprosi INŽENIRJA/NADZORNIKA za prevzem izvedenih del.
Zunanja kontrola je namenjena:
nadzoru nad izvajanjem tekoče notranje kontrole,
kontrolnim in izrednim preiskavam in meritvam ,
potrjevanju ustreznosti materialov in izvedenih del.
Poročila o kakovosti in skladnosti materialov in zemeljskih del se pripravljajo v
logičnem sosledju glede na pripravo gradnje, izvajanja in zaključevanje zemeljskih
del.
Pred pričetkom izvajanja rednih zemeljskih del se načeloma pridobijo naslednji
dokumenti, vezani na kakovost materialov in izvajanja del:
poročila o predhodnih preiskavah kakovosti zemeljskih materialov vključno z
atesti materialov, ki se proizvajajo;
poročila o atestaciji komprimacijskih sredstev;
poročila o izvedbi poskusnih polj.
Med gradnjo se v zvezi z izvajanjem kontrolnih meritev in preiskav vodijo naslednji
dokumenti:
v knjigo rezultatov meritev, ki je priloga gradbenemu dnevniku, se dnevno
vpisujejo rezultati meritev plasti, ki so pripravljene za prevzem in na osnovi
katerih se izvede prevzem posamezne plasti ali faze zemeljskih del,
-
-
redna mesečna poročila o preiskavah in meritvah izdela LABORATORIJ za
posamezne vrste zemeljskih del in jih preda INSTITUTU, ki poročilo dopolni s
podatki kontrolnih preiskav in meritev,
zaključno poročilo o kakovosti in skladnosti izvedenih del izdela INSTITUT, na
podlagi rezultatov podatkov, preiskav in meritev, ki so bile izvedene med
gradnjo.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 7/59
1.2.1.3 Tehnološki elaborati
Osnove
za posamezno skupino del
so določene
v
projektni
in
pogodbeni
dokumentaciji. Vse podrobnosti, potrebne za nemoteno izvajanje del, pa morajo
biti navedene v tehnološkem elaboratu, ki ga izdela IZVAJALEC, in ga pred
pričetkom del preda v potrditev INŽENIRJU/NADZORNIKU.
Tehnološki elaborat ima naslednjo vsebino:
-
osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe del,
opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o predhodnih
raziskavah in vgrajevanju ter kakovosti materialov, potrebne količine, pogoje
transporta in skladiščenja.
-
način izvedbe - z opisom tehnologije izvedbe, navedbo uporabljene mehanizacije
ter opreme,
kakovost izvedbe,
navedbo predvidene strojne opreme ter dokazila o njeni brezhibnosti in
uporabnosti,
terminski plan izvedbe.
Za izdelavo tehnološkega elaborata IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil.
1.2.2
Izkopi
1.2.2.1 Uvod
Tehnične zahteve za zemeljska dela veljajo za izkope, ki so predvideni in opisani v
projektu. V primeru, da bo med gradnjo prišlo do vključitve projektnih rešitev z
uporabo tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih zahtevam bo
NAROČNIK za ta dela in materiale izdal dopolnila k tem tehničnim zahtevam.
1.2.2.2 Opis del in splošne določbe
Izkopne aktivnosti vključujejo:
odstranitev prsti (do globine največ 40 cm) z odrivom in/ali odrivom na
odlagališče,
široke izkope skupaj z odrivom in/ali odvozom, nakladanjem, zvračanjem
izkopanega materiala v nasipe, zasipe, kline in /ali odlagališča,
izkope pod vodo,
izkope za temelje objektov,
izkope gradbenih jam objektov.
V ta dela spadajo tudi:
vsa potrebna opravila določena s predpisi o varstvu pri delu, kot je opiranje
(vključno s projektom in z dokazom meh. odpornosti stabilnosti), nakloni,
razširitve in podobno,
-
vse potrebno za dviganje izkopnega materiala na potrebno višino,
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
-
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 8/59
vsa dela v zvezi z odvodnjavanjem meteorne in podtalne vode prestrežene
med izvedbo izkopov in njeno odvodnjo vključno s črpanjem (če ni s projektom
drugače določeno)
-
nakladanje, odvoz in zvračanje materiala na mestu vgradnje materiala v nasipe
ali odlaganje in razgrinjanje na stalni ali začasni deponiji za nadaljnjo vgradnjo
neprimernega ali odvečnega materiala.
Vsa zgoraj navedena dela so zajeta v enotni ceni izkopa, zato IZVAJALEC ni
upravičen do dodatnega nadomestila stroškov.
1.2.2.3 Materiali
Vse vrste zemljin in hribin se razvršča v naslednje nazivne kategorije:
- plodna zemljina
kategorija 1
- slabo nosilna zemljina
kategorija 2
- lahka zemljina
kategorija 3
- težka zemljina
kategorija 4
- mehka kamnina
kategorija 5
- trda kamnina
kategorija 6
Merilo za razvrstitev zemljin in hribin so lastnosti, ki vplivajo na posamezna
gradbena dela.
Opis zemljin in kamnin, način izkopa oziroma pridobivanja uporabnosti in
karakteristike so prikazane v Preglednici 1.1.
Če se plasti zemljin in kamnin v izkopu menjavajo tako,da je določitev kategorije
posameznega materiala težavna ali nemogoča,
povprečno vrsto oziroma kategorijo materiala.
INŽENIR/NADZORNIK
določi
IZVAJALEC mora pridobiti mnenje INŠTITUTA o uporabnosti materiala za vsak večji
izkop ali mesto, kjer je možno pridobivati kamene agregate za betone, nevezane ali
vezane nosilne plasti ter nasipni material oziroma material za predobtežbo in
preobtežbo.
Uporabo
potrjuje
INŽENIR/NADZORNIK.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 9/59
Preglednica 1.1 : Razvrstitev zemljin in kamnin
Vrst
a
mate
riala
Kat.
Mat.
SCS
1
ZEMLJINA
2
3
Naziv
kategori
je
Plodna
zemljina
Slabo
nosilna
zemljina
Lahka
zemljina
Opis
materiala
Zrnavost
materiala
Nahaja se na
površini terena
(humus, in ruša s
primesmi gramoza,
peska in/ali gline)
Vsebuje organske
snovi (šoto,
preperine) in je
lahko v gnetni ali
židki konsistenci
(vezljive zemljine Ic 0,5)
Je pod plastjo
humusa in plodne
zemljine ter je :
-srednje do težko
gnetne konsistence
(zemljina – a)),
-zbito stanje
(gramoz,jalovina b))
15%(m/m):
0,06 mm
Način
izkopa
dozer,
bager
V naravnem stanju ni
primerna za
vgrajevanje v nasipe,
ker ni nosilna in na
pobočjih ni stabilna
niti erozijsko odporna.
dozer,
bager
V naravnem stanju ni
primerna za
vgrajevanje v nasipe,
ker ni nosilna in na
pobočjih ni stabilna
niti erozijsko odporna.
a)
15%(m/m):
0,06 mm,
30%(m/m):
63 mm
b)
15%(m/m):
0,06 mm,
Ocena uporabnosti
in karakteristike
dozer,
bager
Nosilnost in stabilnost
sta odvisni od
zunanjih vplivov, prav
tako tudi možnost
vgrajevanja.
Primerna je za
kemično stabiliziranje.
30%(m/m):
63300mm
KAMNINA
4
5
Težka
zemljina
Mehka
kamnina
Je pod površinsko
plastjo ter je :
-poltrde do trde
konsistence
(zemljina - c)),
-mineraloška slabo
povezana in
preperela (fliš - d))
Lapor, fliš,
skrilavec,andezitni
tuf, razpokan,
drobljiv in preperel
peščenjak,
konglomerat, breča
in dolomit.
c)
30%(m/m):
63300mm
d)
30%(m/m):
300600
mm
30%(m/m):
300600
mm
dozer,
rijač,
rezkar
dozer,
rijač,
bager s
konico,
občasno
miniranje
in rezkar
Nosilnost in stabilnost
sta
odvisni
od
zunanjih vplivov.
V suhem vremenu je
primerna za
vgrajevanje v nasipe.
Praviloma je dobro
nosilna in stabilna.
Če je ustrezne
zrnavosti je primerna
za vgrajevanje v
nasipe.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
6
Trda
Kamnina
stran: 10/59
Kompaktni
peščenjak, tuf,
dolomit in apnenec
ali material z nad
50%(m/m) samic
nad 0,2 m3, ki jih
je treba minirati
600 mm
(pretežno)
miniranje
in rezkar
1.2.2.4 Široki izkop
Opis del
Izkopne aktivnosti vključujejo odstranitev prsti ter široke izkope, izkope za temelje
in gradbene jame.
Izvedba
Vse izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum.
Dela v širokih izkopih, nalaganje in transport materiala je potrebno prilagajati tako,
da bo za vsak material izpolnjena njegova namenska uporaba, tako za nasipe,
zasipe, kline in posteljico. Po potrebi se izkopne materiale sortira in selekcionirano
transportira.
Vsi izkopi se izvedejo po prerezih, profilih, višinskih kotah, naklonih in do globin po
projektu, oz. jih določi INŽENIR/NADZORNIK. IZVAJALEC po potrebi postavi dodatne
profile, ki jih potrdi INŽENIR.
Mora se izvesti opiranje, razpiranje, odkopi v terasah, zavarovanje obstoječih
objektov, komunikacij in naprav ter zagotoviti vzdrževanje uporabljenih javnih
površin in poti na način, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK.
INŽENIR/NADZORNIK določi vsa mesta in način, kjer je potrebno izvesti zaščitne
varovalne ukrepe, kot so mesta preperelih con, žepov, izvorov voda.
Vsi izkopi se izvedejo na način, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK in sicer tako, da
ne pride do izpodkopavanja ali poškodovanja pobočij vkopov.
V dnu vseh trajnih in začasnih vkopov je potrebno zagotoviti učinkovito začasno
odvodnjavanje. Za dela v zvezi z začasnim odvodnjavanjem dna vkopa IZVAJALEC
ni upravičen do doplačil.
Način odstranitve nepredvidenih ovir, kot so napeljave, kabli, kanali, drenaže,
ostanki objektov, večje kamnite samice, mejniki in podobno določi
INŽENIR/NADZORNIK.
Delovni prostor, globino in širino dna, pobočja za neoprte gradbene jame ter nagib
pobočja določi INŽENIR/NADZORNIK. Na zgornjem robu pobočja mora biti prost
zaščitni pas - berma, široka najmanj 60 cm.
Ravnost planuma dna širokega izkopa pri merjenju s 4 metrsko letvijo sme
odstopati:
v zemljinah do 3 cm od merilne letve ali merilne ravnine,
v kamninah pa do 5 cm.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 11/59
1.2.2.5 Izkopi pod vodo
Opis del
Izkopi materiala se izvajajo fazno, lahko tudi na več lokacijah hkrati.
V posameznih prečnih profilih se najprej izkopava dno struge po matici toka,
nato se izkop nadaljuje proti brežini, ves čas do predvidene nivelete.
Izkopi se bodo vršili v pogojih stalnega obratovanja HE Zlatoličje. Na
območju kanala je zato potrebna izvedba s pontonom. Na brežini je možen
odkop s klasičnimi bagri s daljšo roko.
Vse podrobnosti glede hitrosti toka in pretokov vode so podane v tabeli 6.1
tehničnega poročila za Sklop 1 (stran 24).
Izkopi pod vodo z brežine
Izkop se vrši iz vnaprej pripravljenega delovnega platoja po potrebi z
odcejanjem ter ponovnim nalaganjem oziroma direktno z nalaganjem na
transportno sredstvo in odvozom na deponijo. Bager mora imeti doseg roke
oziroma grabilnika za izkop najmanj do maksimalne globine (H max), navedene v
tabeli 6.1 tehničnega poročila Sklopa 1. Ob tem je potrebno upoštevati še
dodatno razdaljo od gladine do brežine, kjer bo lociran bager. To pomeni še 1 –
3 m dodatne višine, ki je odvisna od konfiguracije terena. Doseg roke bagerja
mora tako znašati vsaj cca 24 m.
Izkopi se morajo izvajati na način, da ne pride do izpodkopavanja in vdora
platoja pod bagrom. Pri izkopih mora bager z gosenicami stati pravokotno na
smer brežine, da se v primeru vdora platoja lahko umakne.
Material se odlaga v neposredni bližini na predhodno pripravljenem platoju, da
se voda odcedi. Nato se odcejen material z nakladačem oziroma bagrom nalaga
na transportna sredstva in transportira na predvidene lokacije. V soglasju z
INŽENIRJEM/ NADZORNIKOM se lahko material nalaga direktno na transportno
sredstvo brez odcejanja, v kolikor to dopuščajo tehnične karakteristike
transportnih poti in deponij. Material, ki se vgrajuje v zasipe in nasipe, je
obvezno potrebno odcejati.
Izkopi pod vodo s pontona
Za odstranitev nanosov na dnu struge bo potrebna uporaba pontona večjih
dimenzij (širina cca 9 m za gibanje in obračanje bagra ter za dostop kamionov,
dolžina cca 40 m za doseg čez celotno širino kanala). Za izvedbo del bo
izvajalec moral zagotoviti specialen ponton s »heavy duty« stabilizatorji,
ki se jih upravlja s hidravličnimi cilindri. Ponton brez stabilizatorjev ni
uporaben, saj ne sme plavati na vodi. Hidroelektrarna Zlatoličje je v stalnem
obratovanju in pri tem lahko nivo vode niha tudi do 1,0 m. Prav tako je v
odvodnem kanalu pretok vode do 530 m 3/s in hitrost toka vode cca 1,5 m/s.
Posledično je nujno, da ponton nosijo le stabilizatorji. Ponton mora omogočati
zadostne obremenitve (cca 150 t), da bo omogočeno prosto gibanje po celotni
površini z večjim kosom mehanizacije.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 12/59
Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop do maksimalne globine
(Hmax), navedene v tabeli 6.1 tehničnega poročila Sklopa 1. Ob tem je potrebno
upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do pontona, na katerem bo stal bager.
To pomeni še 1 – 1,5 m dodatne višine. Doseg roke bagerja mora tako znašati
vsaj cca 15 m.
Ponton se postavi po celotni širini kanala. Z bagerji se lahko izvede izkop po
celotni dolžini in širini kanala. Ker bo omogočen direkten dostop do pontona, se bo
nakladanje izkopanega materiala izvajalo direktno na transportno sredstvo. Nato
sledi prevoz na mesto vgradnje (nasip, zasip ali začasna deponija) in
razprostiranje na lokaciji vgradnje. Ponton se po izkopu materiala v liniji (širini
celotnega kanala) premakne cca. 5,00 metrov dolvodno po kanalu, kjer se
ponovno stabilizira in je tako pripravljen za izvedbo naslednjega izkopa iz vode.
1.2.2.6 Izkopi za temelje
Opis del
To delo obsega izkope zemljine za temelje, kanalizacijo ter vsa tem slična
dela. Te izkope je potrebno izvesti po projektu, po profilih in kotah, naklonih
in ob upoštevanju lastnosti zemljin, v katerih se izkopi izvajajo.
To delo vključuje tudi vsa spremljajoča dela za odvajanje meteorne ali
podtalne vode, brez ali z uporabo motornih črpalk.
Delo zajema izkop z ali brez razpiranja z odlaganjem materiala 1 m od robu
izkopa.
Delo obsega tudi začasno deponiranje izkopnega materiala in/ali odvoz na
začasno deponijo ali mesto vgradnje.
Izvedba
Izkop je potrebno izvesti z uporabo mehanizacije, ročna dela pa omejiti
na minimum.
Glede na namensko rabo materiala za ponovne zasipe rovov ali druge namene
je potrebno formirati namenske deponije materiala tako, da material ohrani
naravno vlažnost in sposobnost ponovne kontrolirane vgradnje.
Če je pri izkopu za temelje potreben delovni prostor med gradbenim
objektom in steno gradbene jame, se IZVAJALCU prizna največ 0,5 m
širine. Kot širina delovnega prostora se smatra:
pri neoprtih gradbenih jamah vodoravno merjena razdalja med
nogo izkopanega pobočja in zunanjo stranjo opaža gradbene konstrukcije,
-
pri oprtih gradbenih jamah svetla razdalja med opažem jame in
zunanjo stranjo opaža gradbene konstrukcije.
Če v projektu ni drugače določeno se pri izkopih za kanalske rove
smatra za največjo potrebno širino gradbene jame kot potreben delovni
prostor za cevne napeljave z več kot 40 cm zunanjega premera ali več kot
40 cm največje širine prereza:
- pri neoprtih gradb. jamah z nakloni izkopnih sten strmejših od 60° 70 cm
- pri neoprtih gradb. jamah z blažjim naklonom 40 cm
- pri oprtih gradb. jamah 70 cm
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 13/59
Za cevi, katerih je zunanji premer manjši od 40 cm, mora biti svetla širina
izkopa za neopirane in za opirane gradbene jame večja za min. 40 cm, min.
skupna svetla širina pa mora biti:
- pri rovih do globine 2 m ne manj kot 60 cm
- pri rovih globine preko 2 m ne manj kot 80 cm
Kot svetla širina pri neoprtih rovih se računa širina v dnu, pri oprtih rovih pa
razmik opažev. Za obdelavo spojev cevi se na določenih mestih predvidijo
razširitve do največ 50 cm.
Zgoraj navedene minimalne širine ne veljajo za rove globine do 1,25 m.
Vse naklone brežin in ukrepe za začasno zaščito izkopanih brežin je
potrebno vzdrževati v stabilnih naklonih, upoštevaje dobo, v kateri bo moral
biti rov odprt. Pri tem je potrebno upoštevati vse sosednje objekte in vsa
dela, ki lahko ogrozijo stabilnost izkopa.
Varnost in vzdrževanje stabilnih naklonov v času izvajanja del je
izključna odgovornost IZVAJALCA, razen, če je v projektu drugače določeno.
IZVAJALEC
mora
na
vsa
izkopna
dela
dobiti
predhodno
soglasje
INŽENIRJA/NADZORNIKA.
V kolikor to zahteva INŽENIR/NADZORNIK, mora IZVAJALEC ob izvajanju
izkopa dokazati stabilnost zemljine
Izmere
Odstranitev prsti se meri v m3 raščenega materiala.
Izkop temeljev se meri v m3 za različne kategorije materialov, ki so podani
v Preglednici 1.1 .
Izkop gradbenih jam se meri za različne kategorije zemljin in kamnin na
različnih globinah v m3.
Za določitev globine izkopov je izhodiščni nivo povprečna kota terena in
oboda izkopa.
Plačilo
Izkope se plača po ceni na enoto za m3. Ta cena na enoto vključuje
transport na začasno deponijo ali nasip na razdalji 1500 m od mesta izkopa.
Cena za enoto vključuje
vse delo, opremo in materiale potrebne pri izkopu, nakladanje,
transport znotraj razdalje 1500 m od mesta izkopa, zvračanje in
manipuliranje na začasnem odlagališču,
-
vse delo pri odlaganju in ureditvi trajnih in začasnih odlagališč,
planiranje vseh izkopnih in prizadetih sosednjih površin,
čiščenje terena po končanih delih in odvoz odvečnega materiala,
vzdrževanje izvršenih del do končnega prevzema
-
vse potrebno opiranje in opaženje brežin gradbene jame, rovov za temelje
in kanale.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 14/59
1.2.2.7 Transport izkopanega materiala
1.2.2.7.1 Splošno
Izkopani material primeren za zasipe in nasipe se mora transportirati do
mesta vgrajevanja v zasipe in nasipe, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK do 2
km daleč od mesta izkopa.
Material, neprimeren za vgradnjo v nasipe se odpelje na za to
pripravljeno odlagališče v razdalji do 2 km.
1.2.2.7.2 Izmere
Transport izkopanega materiala do nasipa oziroma deponije se meri v m 3
v raščenem stanju.
Vse ovire, ki lahko nastopijo zaradi koordinacije del z drugimi gradbišči (npr.
zaradi prometa), mora IZVAJALEC upoštevati v ceni transporta in jih ne sme
dodatno zaračunavati.
1.2.2.7.3 Plačilo
Nakladanje in zvračanje izkopanega materiala na začasnih
odlagališčih
mora biti vključeno v ceno na enoto za transport izkopanega materiala.
1.2.3
Priprava temeljnih tal
1.2.3.1 Opis dela
Dela obsegajo pripravo temeljnih tal na način, ki omogoča, da bodo
temeljna tla sposobna prevzeti obremenitev objekta brez škodljivih
posledic
za
objekt
in njegovo funkcionalnost. Priprava temeljnih tal
vključuje:
pripravo temeljnih tal za vgrajevanje nasipov, zasipov ali temeljenje
gradbenih konstrukcij po izvedbi nasipavanja ali površinskega odriva humusa
ali izkopa,
grobo planiranje,
zgoščevanje površinske plasti temeljnih tal (planuma) s komprimiranjem.
Kadar je potrebno slabo nosilna temeljna tla sanirati, to delo vključuje tudi:
izboljšavo temeljnih tal s kemičnim stabiliziranjem,
polaganjem ločilne filtrne polsti ali ojačitvene geotkanine,
vgradnjo nadomestnega ojačitvenega sloja iz dobro nosilne zemljine.
1.2.3.2 Materiali
Planum temeljnih tal je možno urediti v zemljinah, ki ne vsebujejo
škodljivih primesi organskih ali drugih snovi, ki bi zaradi svoje volumske
nestabilnosti sčasoma spremenile mehansko fizikalne lastnosti temeljnih tal
Zemljine v temeljnih tleh morajo imeti tolikšno vlažnost, da jih je možno
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 15/59
mehansko zgostiti do predpisane zgoščenosti in nosilnosti.
Če zemljine ne izkazujejo teh lastnosti, jih je potrebno izboljšati
–
kemično stabilizirati ali nadomestiti. Za izboljšanje se lahko uporabijo veziva –
apno, cement ali elektrofiltrski pepel.
Karakteristike zemljin v temeljnih tleh je treba ugotoviti s
predhodnimi
raziskavami, ki obsegajo naslednje določitve:
naravno vlažnost,
-
optimalno vlažnost in največjo gostoto po Proctorju,
zrnavost,
konsistenčne meje,
vsebnost organskih in humusnih snovi.
Kadar preiskave pokažejo na kritične parametre, npr. zelo visoko plastičnost,
nizko prostorninsko maso itd. ki so lahko indikatorji volumensko nestabilnih
komponent, se opravijo dodatne preiskave in po potrebi sprejmejo dodatni
ukrepi za izboljšavo materialov v temeljnih tleh, vse po navodilu ali s
soglasjem INŽENIRJA/NADZORNIKA.
1.2.3.3 Izvedba
Planum temeljnih tal je potrebno po izvedenem izkopu ali odrivu humusa
grobo splanirati, tako da bo zagotovljeno čim boljše odvodnjavanje.
V primeru izboljševanja temeljnih tal je potrebno veziva razprostirati na
predhodno grobo splanirani planum v količinah in na način, da bo
zagotovljena s predhodnimi raziskavami določena potrebna količina veziva v
homogenem raznosu s točnostjo
1kg/m2. Razprostrto vezivo je potrebno umešati do potrebne globine, min
0,2 m
stabilizirane plasti, tako da bo zagotovljena homogena zmes naravne zemljine
in veziva. Izboljšava temeljnih tal z vezivi se lahko izvaja le v suhem
vremenu pri temperaturi nad 3°C.
Naravna ali izboljšana je potrebno po končanem planiranju in mešanju
mehansko zgostiti z ustreznimi valjarji. Vsa mesta, ki niso dostopna za
valjarje je potrebno zgostiti z drugimi sredstvi ali postopki za nabijanje in
zgoščevanje. Uporabnost zgoščevalnih sredstev mora biti predhodno
atestirana.
Če se po izvedbi planuma temeljnih tal in njegovem prevzemu takoj ne
nadaljuje z deli, je potrebno pred nadaljevanjem del ponovno preveriti
kakovost zgoščenosti in nosilnosti.
Pri izkopih za temelje v koherentnih zemljinah , se dno izkopa v debelini 30-50
cm izvede tik pred načrtovanim betoniranjem.
Z betoniranjem temeljev in temeljnih plošč se lahko prične šele potem,
ko je geotehnik z vpisom v gradbeni dnevnik potrdil prevzem temeljnih tal in
je INŽENIR/NADZORNIK dovolil nadaljevanje del.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.2.4
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 16/59
Nasipi in brežine
1.2.4.1 Opis del in splošne določbe
To
poglavje
vsebuje
zahteve,
ki
se
morajo
upoštevati
pri
strojnem
razprostiranju, močenju, mešanju, grobem planiranju in zgoščevanju
materialov v nasipih, zasipih in odlagališčih ter pri podpiranju brežin, ki
morajo zagotoviti trajno stabilnost brežin.
1.2.4.2 Materiali
Za materiale, ki so potrebni pri gradnji zasipov, se uporablja ustrezne
lahke in težke zemljine ter mehke in trde kamnine. V nasipe se ne
smejo vgrajevati organske zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi
zaradi biokemičnega s časom spremenili svoje mehansko fizikalne lastnosti.
Lahko se uporabljajo nekoherentne in koherentne zemljine katerih vlažnost je
takšna, da omogoča doseganje gostote in nosilnosti predpisane s projektom.
Zemljine :Uporabnost je treba ugotoviti s predhodnimi preizkusi značilnih
vzorcev zemljin iz izkopa, in sicer:
-
vlažnost, optimalno vlažnost in največjo gostoto,
konsistenčne meje,
vsebnost humoznih in organskih primesi.
Srednje in visoko plastične gline (z mejo židkosti W L 35 % in indeksom
plastičnosti lp 12%) ni dovoljeno vgrajevati v zaključne plasti, če te ne bodo
kemično stabilizirane.
Presejna krivulja zrnavosti vezljivih zemljin za glinasti naboj mora biti v
naslednjem območju:
premer zrn
mejne vrednosti
presekov
mm
% m/m
0,002
40 do 70
0,02
50 do 90
0,09
85 o 100
Količnik prepustnosti za vodo za vezljive zemljine za glinasti naboj mora znašati
k 10-6 cm/s .
Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR/NADZORNIK.
Kamnine :Uporabnost se ugotovi s predhodnimi preskusi značilnih vzorcev
kamnin
in sicer:
zrnavost
optimalno vlažnost in največjo gostoto
- vsebnost humoznih primesi .
Količnik neenakomernosti zrnavosti kamnitega materiala U = d 60/d10
za
zasipe mora znašati najmanj 8 . Premer največjega zrna v kamnitem
materialu za nasipe, kline in posteljico ne sme biti večji od dveh tretjin
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 17/59
debeline plasti.
Kamnine za nasipe, zasipe, kline in posteljico, ki niso odporne proti preperevanju
je potrebno po vgraditvi primerno zaščititi proti vremenskim vplivom.
Veziva : Za izboljšanje in kemično stabiliziranje naravnih materialov v zasipih
se morajo uporabiti ustrezna veziva.
Za to mora biti s predhodnimi preskusi ugotovljena uporabnost vsakega
veziva, ki jo pogojuje:
vrsta veziva,
sposobnost vezanja (tlačna trdnost),
finost mletja (specifična površina po Blaineu),
pričetek in konec vezanja.
Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR/NADZORNIK.
1.2.4.3 Izvedba
Priprava platoja za izvedbo nasipov: Pred vgrajevanjem nasipov, zasipov in
odlagališč mora biti urejen planum spodnje plasti in/ali vgrajen drenažni ali
filterski sloj.
Dno pri izkopu mora biti grobo splanirano, tako da je v danih terenskih
razmerah zagotovljeno čimboljše odvodnjevanje.
Navoz materialov : Na ustrezno pripravljeno podlago se lahko začne
razprostiranje materialov, ki jih mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK.
Materiali in veziva morajo biti enakomerno razprostrti po plasteh, katerih
debelina ne sme biti večja od 0.5 m, v kolikor ni to v PROJEKTU ali zahtevi
INŽENIRJA/NADZORNIKA drugače določeno.
Nasip se mora izvesti sistematično v slojih.
Nasip nad občutljivimi objekti je lahko izveden le ročno ali z valjarji na način
kot ga določi INŽENIR/NADZORNIK.
Po končanem razgrinjanju in planiranju mora biti izvedeno zgoščevanje v
polni širini plasti z valjarji z gladkimi in/ali pnevmatičnimi kolesi. Sredstva in
postopke za zgoščevanje določi INŽENIR/NADZORNIK.
Nosilnost plasti nasipa mora ustrezati zahtevanim vrednostim v PROJEKTU.
1.2.4.4 Kakovost izvedbe
Zgoščenost
vsake plasti
zasipa mora IZVAJALEC preverjati
z
rezultati
predhodnih in tekočih preskusov ter jih potrditi s kontrolnimi preizkusi.
Preskuse mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK.
Zgoščenost teh plasti mora ustrezati zahtevam, ki so podane v projektu.
Merilna
mesta določi INŽENIR/NADZORNIK.
Nosilnost materialov vgrajenih v
zasipe
mora
IZVAJALEC
dokazati
z
rezultati tekočih preskusov nosilnosti. INŽENIR/NADZORNIK mora odobriti
obseg minimalnih tekočih preskusov.
Nasipi iz gramoznega materiala, (tamponi) kot podlaga pod temelji in pod
talno ploščo objekta morajo biti mehansko utrjeni-komprimirani do predpisane
stopnje, 98% SPP (nosilnost planuma do Ev2 =60 MPa, nosilna nevezana
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 18/59
plast Ev2=100 MPa), kar se potrdi z meritvami komprimacije pod nadzorom
geomehanika in izkaže v končnem poročilu o kvaliteti izvedbe tamponov.
Posedki ne smejo presegati 0,5 cm.
1.2.4.5 Izmere
Zasip se meri v m3 vgrajenega materiala.
1.2.4.6 Plačilo
Plačilo zasipa se izvede po ceni za m3. Cena na enoto mora vključevati
nakladanje, transport, zvračanje in vgrajevanje vseh potrebnih materialov, če
ni v PROJEKTU predpisano drugače.
1.2.5
Ureditev in erozijska zaščita brežin
1.2.5.1
Opis del in splošne določbe
Izdelava skalometnih oblog vsebuje:
- izravnavo in pripravo podlage,
- izkope za peto obloge,
- odvoz odvečne zemljine in kamenine,
- dobavo in vgraditev vseh potrebnih materialov za popolno izvedbo del
(kamnometna zaščita, filter),
- Izdelava skalometnih oblog vsebuje vključuje tudi druga dela, ki jih določi
INŽENIR.
1.2.5.2
Materiali
Za erozijsko zaščito površin brežin se uporabi vegetacijske zaščite (humus,
nastil, zatravitev)
Za izdelavo skalometne obloge se uporablja lomljeni kamen.
1.2.5.3
Kakovost materialov
materialov
Kakovost
mora
ustrezati
zahtevam
za
te
materiale.
Če
ni
ustreznih normativov, standardov in/ali navodil proizvajalcev, določi oziroma
poda oceno INŽENIR.
Kamen za skalomet mora biti zdrav in vremensko obstojen. Uporablja se
neobdelan kamen debeline do 75 cm po brežini, v peti brežine pa kamen
debeline od 1 ,0 do 1,50 m. Uporablja se lomljen, oglat, ostrorobi neobdelan
kamen, pri katerem najmanjša dimenzija posameznega kamna ne sme biti
manjša kot 1/2 največje (kamen ne sme biti ploščat ali podolgovat). Uporabi
kamna z gladko površino ali zaobljenega kamna se je potrebno izogibati, oz.
ga je možno uporabljati pri naklonih manjših od 1:3. Prostorninska masa
kamna ne sme biti manjša od 2,5 t/m3.
Granulometrična sestava materiala za skalomet je določena v PROJEKTU.
Različne frakcije kamna morajo biti v osnovnem materialu enakomerno
razporejene. Delež odkruškov in kamnov manjših od 10% specificirane dimenzije
kamna ne sme presegati 10% mase posameznega tovora dostavljenega na
delovišče.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 19/59
IZVAJALEC bo INŽENIRJU/NADZORNIKU dostavil po dva vzorčna kamna
od vsake frakcije.
predpisane v projektu kot referenčne vzorce za primerjavo na gradbišču. Ena
serija vzorcev bo odvzeta v nahajališču in ena na gradbišču (lahko iz
že izvedene obloge). Kontrola gradacije materiala dobavljenega na gradbišče
se izvaja vizualno pred vgraditvijo. Na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA se
izvede tudi izmera posameznih kamnov naključno izbranega vzorca, lahko iz
že izvedene obloge. Če se stališči INŽENIRJA/NADZORNIKA in IZVAJALCA o
primernosti granulometrične sestave razhajata se izvede razkladanje tovora
dveh naključno izbranih tovornjakov ter preverba granulometrične sestave.
Opremo, prostor in delovno silo za izvedbo meritev zagotovi IZVAJALEC brez
plačila.
Kot pomoč pri pripravi mešanice kamna ustrezne gradacije in za kontrolo se
za vizualno primerjavo na zahtevo INŽENIRJA pripravi vzorec mase 5-10 t.
Vzorec se pripravi iz ročno izmerjenih, tehtanih in nato premešanih kamnov
natanko v skladu z granulacijo predpisano v PROJEKTU. En vzorec se pripravi v
nahajališču, en ali več vzorcev se pripravi na gradbišču. Vzorci na gradbišču so
lahko del končne obloge. Vzorce pripravi IZVAJALEC brez plačila.
IZVAJALEC mora dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev podatke o
nahajališčih materiala,
ki morajo vsebovati tudi podatke o vrsti hribine ter tehnološki elaborat načina
pridobivanja in priprave materiala za vgraditev najmanj 30 dni pred začetkom
vgrajevanja. V primeru, da material ne ustreza ima INŽENIR pravico zahtevati
spremembo nahajališča.
Vzorec, Pregled, granulometrična sestava
1.2.5.4
Izvedba
IZVAJALEC mora v tehnološkem elaboratu detajlno prikazati
izvedbe ter vzdrževanja in nege erozijske zaščite brežin do prevzema.
Vegetacijsko zaščito je potrebno izvesti tako, da bodo zaščitene površine
optimalno obraščene glede na zahtevano kakovost in pogoje.
Vegetacijsko zaščito je potrebno do prevzema negovati. Potreba, vrsta,
obseg in čas storitev so odvisni predvsem od časa ureditve, tipa trate in
način
rastiščnih razmer. Trata potrebuje za kaljenje in po kaljenju zadostno vlago
tal, da bi se lahko nadalje razvijala. Če je potrebno oroševati, je potrebno
uskladiti intervale in količine s stanjem kaljenja in rasti. Vodo je treba škropiti
v čim drobnejših kapljicah. Trato je potrebno
do
prevzema
najmanj
enkrat kositi. Po prvi košnji je potrebno enakomerno gnojiti s 5 g/m2
dušika (čisti N). V zvezi z enakomernostjo rasti in kritjem tal se po potrebi
izvajajo tudi drugačni negovalni posegi.
Stanje za prevzem trate je doseženo, če tvorijo posevki trate čim
enakomernejši sestoj v rasti in porazdelitvi, ki v pokošenem stanju kaže
približno 75% projektiranega pokrivanja tal iz rastlin zahtevane travne
mešanice. Zadnja košnja pred prevzemom ne sme biti starejša od enega
tedna. Na trati ob prevzemu ne sme biti erozijskih poškodb.
IZVAJALEC mora oskrbovati vegetacijsko zaščito do prevzema, vendar ne manj
kot 1 leto. V to oskrbo sodijo dopolnilno sejanje, močenje in gnojenje ter
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 20/59
sanacija splazelih in erodiranih površin.
Površinska voda zlivnega zaledja mora biti kontrolirano odvedena.
Robovi vkopanih pobočij in pete nasipov morajo biti zaokroženi z radijem 3,0 m.
S podlage je pred vgraditvijo zaščitne obloge potrebno odstraniti vso
vegetacijo, štore, material organskega porekla, odpadni material ter izravnati
površino v projektiranem naklonu. Slabo nosilna tla se odstranijo do globine,
ki jo določi INŽENIR/NADZORNIK ter nadomestijo z nosilnim materialom. Po
izravnavi se površina kompaktira.
Zaščita brežine s kamnom se izvede tako, da je kamen zložen v profilu nasipa,
kot je določen s projektom. Vsak kamen mora imeti zanesljivo ležišče in biti
zaklinjen tako, da ne more priti do rušenja pobočja zaradi nestabilnosti
posameznih kamnov ali drugih razlogov. Noga skalometa mora biti trdno
vgrajena in izvedena na tak način, da ne more priti do porušitve kamnite obloge
oz. pobočij zaradi atmosferskih vplivov ali zaradi drugih škodljivih pojavov.
Razkladanje s transportnega sredstva mora biti izvedeno tako, da ne
pride do segregacije materiala. Kipanje po pobočju ali v korito ni dovoljeno,
ali uporaba drugih metod pri katerih lahko pride do segregacije materiala ni
dovoljeno. Kamni se pri polaganju na filterno podlago lahko vgrajujejo z
maksimalne višine 1,0 m.
Skalomet se vgrajuje v celotni debelini specificirani v PROJEKTU, t.j. v eni plasti
v eni operaciji s čim manj naknadnega premikanja kamnov, da se ne
p oškoduje podlaga.
Skalomet se lahko vgrajuje ročno ali strojno.
Večji kamni morajo biti enakomerno razporejeni po površini in medsebojno
trdno povezani z manjšimi kamni s katerim je zapolnjen vmesni prostor tako,
da je skalomet homogen. V oblogi ne smejo nastati žepi drobnega
materiala, ki bi zmanjšali stabilnost in trdnost obloge če ga voda izpere.
Material mora biti razporejen enakomerno tako, da ne nastanejo večje
koncentracije večjih ali manjših frakcij.
Površina obloge se poravna tako, da kamni ne štrlijo iz obloge. Prevelike kamne
je potrebno odstraniti. Po potrebi se izvede ročno ali strojno zapolnjevanje
preostalih praznih prostorov med kamni ali naknadno premikanje posameznih
kamnov tako, da je površina skalometa čimbolj ravna in enakomerna.
Nestabilni kamni se ročno zaklinijo tako, da jih vodni tok ali valovanje
ne more premikati. Možno je tudi dodatno fiksiranje posameznih kamnov z
betonom vendar tako, da je skalomet propusten za vodo. Beton mora biti
takšne konsistence, da pri vgrajevanju ne pride v stik s filtrom.
Površino je možno poravnati tudi z jekleno ploščo, pri čem se ne sme
poškodovati filter.
Uporabo jeklene plošče odobri INŽENIR/NADZORNIK na osnovi poskusa na
manjši površini skalometa. Skalomet na poskusnem polju se odstrani in
preveri stanje filtra ter stopnja poškodovanosti kamna.
Skalometna zaščita se lahko polaga istočasno z izvedbo nasipa s tolikim
zamikom, ki omogoča kvalitetno izvedbo tako skalometa kot nasipa, pri čem
je potrebno onemogočiti mešanje materialov.
1.2.5.5
Kakovost izvedbe
Izvedena dela pri humusiranju in zatravitvi se kontrolira z vizuelnim
pregledom, merjenjem površin in debelin dejansko izvedenega humusnega sloja.
Izvedena
dela
se
kontrolira
z
vizualnim
pregledom,
kontrolo
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 21/59
medsebojne zaklinjenosti kamnov v oblogi, merjenjem površin in debelin
dejansko izvedenih elementov zaščitne obloge.
Odstopanja od projektirane površine so dopustna v mejah vidne točnosti
med posameznimi gradbenimi profili po projektu.
INŽENIR lahko v rednih intervalih zahteva odvzem vzorcev že vgrajene
skalometne zaščite in preverbo granulometrične sestave. Stroške odvzema
vzorcev, meritve ter ponovne vgraditve krije IZVAJALEC.
1.2.5.6
Izmere
Vegetacijska kot tudi druge zaščite površin brežin se merijo v m 2 za vsako
vrsto zaščite posebej.
Izvedba skalometne obloge se meri v m3
vgrajenega materiala.
Prostornina se računa iz površine izvedene obloge merjene vzporedno s
površino obloge in debeline merjene pravokotno na površino.
1.2.5.7
Plačilo
Plačilo za izvedbo zaščite se izvede po ceni za kvadratni meter za vsako
vrsto zaščite posebej.
Cena na enoto mora vključevati vse storitve, ki so potrebne za popolno
izdelavo zaščite ter vzdrževanje in nego do prevzema v skladu s TP.
1.3
1.3.1
Betonska dela
Opis del in splošne določbe
Za proizvodnjo betonov je obvezna uporaba produktnega standarda: SIST EN
206-1 in veljavnih standardih za vse posebne zahteve (zmrzlinska odpornost,
vodotesnost in drugo).
Betonska dela, ki se obravnavajo v teh tehničnih zahtevah, obsegajo
manipulacijo in vgraditev svežega betona ter vsa dela za zaščito in negovanje
strjujočih betonov do starosti, ki je predpisana s PROJEKTOM.
Betonska dela: dobava, skladiščenje, priprava vseh osnovnih materialov za
beton, proizvodna oprema, proizvodnja, transportna oprema in transport se
v teh tehničnih zahtevah ne obravnavajo, ker morajo biti obravnavana že v
okviru certificirane proizvodnje.
Te tehnične zahteve obravnavajo vse vrste betonov in potrebno opremo
ter tehnološke postopke za vgradnjo na način, v izmerah in kakovosti, kot
je to določeno s PROJEKTOM.
Betonska dela se, če s PROJEKTOM ni drugače določeno, izvajajo v času,
ko ni padavin in znaša temperatura zraka v okolici +5 do +30 0C.
Po uporabi osnovnih materialov ločimo naslednje glavne vrste betonov:
klasične goste betone (normalno težke betona),
nearmirane betone,
armirane betone,
mikroarmirane betone,
posebne betone (s polimerom modificirane, polimerne, nabrekajoče,
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.3.2
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 22/59
brizgane, prepaktne, obrabne, podvodne).
Po preteku časa od zamešanja do vgraditve v objektu ločimo:
gradbiščni beton (pripravljen v betonskem obratu v bližini gradbišča in
vgrajen na objektu do 30 minut po zamešanju v betonskem obratu),
transportni beton (beton, ki se na objektu vgrajuje kasneje kot 30 minut
po zamešanju v betonskem obratu),
V posebnih pogojih eksploatacije morajo biti vgrajeni betoni v odvisnosti od
zahtev PROJEKTA:
vodoodporni,
površinsko odporni proti zmrzovanju/tajanju ob prisotnosti soli za tajanje,
odporni proti dinamičnim obremenitvam,
odporni proti agresivnim kemičnim vplivom okolja.
Za določila določenih betonskih del in vrednotenje ter ocenjevanje
dosežene kakovosti vgrajenega betona se uporablja standard Evrokod 2 (EC2)
Betonski obrat in oprema za transport in manipulacijo betonov
1.3.2.1 Splošno
Kriteriji
za
opremljenost
in
obratovanje
betonskega
obrata,
kriteriji
za
določanje kapacitete betonarne, tekoča kontrola proizvodnje in osnovni materiali
ter njihova kakovost se morajo obravnavati v okviru certificirane
proizvodnje in se zato v teh tehničnih zahtevah ne obravnavajo.
PROIZVAJALEC betona mora skladno z zahtevano dinamiko napredovanja del
za ves čas trajanja gradnje zagotoviti ustrezne kapacitete proizvodnje, s
PROJEKTOM in določili teh tehničnih zahtev, zahtevane kakovosti betonov.
INŽENIR/NADZORNIK lahko prepove proizvodnjo betona na betonskem obratu
pri katerem je ugotovil, da v roku, ki je bil vpisan v gradbeni dnevnik,
ugotovljena napaka ni bila odpravljena.
Vsi uporabljeni osnovni materiali morajo ustrezati zahtevam po kakovosti
in preskušani po metodah, ki so določene z veljavnimi predpisi in standardi, prav
tako morajo ustrezati zahtevam PROJEKTA in tehničnim zahtevam, oziroma s
preskusi v okviru tekoče kontrole proizvodnje betonov mora PROIZVAJALEC
tekoče dokazovati, da se med gradnjo uporabljajo isti osnovni materiali in da je
njihova kakovost enaka kakovosti, ki je bila ugotovljena v okviru začetnih tipskih
(predhodnih) preskusih.
1.3.2.2 Polimeri
Uporabo polimerov v betonih odobri INŽENIR/NADZORNIK, v kolikor
niso predvideni že s projektom betona in uporabljeni pri tipskih začetnih
preskusih.
Za polimerne ali polimerno modificirane in impregnirane betone se
lahko uporabljajo različne vrste polimerov in sicer:
kot dodatek za izboljšanje določenih lastnosti betona,
kot osnovni vezivni material za beton,
kot impregnacijsko sredstvo površine betona.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 23/59
Pred uporabo polimerov v betonu mora PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC
dostaviti dokazila o doseženih namenskih efektih dodajanja polimerov ali
ustrezne reference, ki jih potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
Pri uporabi polimerov je potrebno obvezno upoštevati navodila proizvajalca.
1.3.2.3 Zaščitna sredstva
Uporabo zaščitnih sredstev odobri INŽENIR/NADZORNIK, v kolikor niso
predvidena že s projektom betona.
Za
nego
betona
se
lahko
uporabljajo
oprševalna
sredstva,
ki
zmanjšujejo izhlapevanje vode.
V zaprtih prostorih
zaščitna sredstva.
Pri uporabi zaščitnih
proizvajalca.
1.3.3
se
uporabljajo
sredstev
je
le
ognje
potrebno
oziroma
obvezno
eksplozivno
upoštevati
varna
navodila
Sestave betonov in pogoji uporabe
1.3.3.1 Splošne določbe
Pri sestavah betonov se morajo upoštevati določila tehničnih zahtev in
standardov SIST EN 206-1
PROIZVAJALEC mora z začetnimi (predhodnimi) preskusi dokazati vse
zahtevane lastnosti betonov, pri čemer so še posebej pomembni masivni
betoni ne glede na vrsto uporabljenega veziva oziroma dodatkov.
Sestave betonov in pogoji uporabe (vgradnje) morajo biti določeni s
projektom betona, ki ga potrjuje INŽENIR/NADZORNIK.
Konsistenčne stopnje betona so pri vseh vrstah betona definirane v točki
4.2.1 v SIST EN 206-1. V okviru tekoče in naročnikove kontrole se
uporablja preskus poseda stožca, za katerega stopnje so podane v preglednici
3 v točki 4.2.1 v SIST EN 206-1. Maksimalne oziroma minimalne vrednosti ne
smejo biti prekoračene. V primeru prekoračitev se takšne šarže betonov na
gradbišču zavrnejo.
Če sestavo betona določi INŽENIR/NADZORNIK, mora svoje morebitne
ugovore PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC pismeno podati pravočasno, sicer je sam
odgovoren za doseganje zahtevane kakovosti.
1.3.3.2 Običajni konstrukcijski beton
Za vse običajne konstrukcijske betone veljajo določila tehničnih zahtev v
kolikor ni v PROJEKTU drugače določeno.
Osnovni kriteriji teh betonov so:
TLAČNA TRDNOST: najmanjši razred je C 25/30 – pri starosti betona 28 dni,
INŽENIR/NADZORNIK lahko od PROIZVAJALCA ali IZVAJALCA zahteva
tudi spremembo v PROJEKTU določenih lastnosti betona za posamezne
konstrukcijske elemente ali sklope, pri čemer pa ima PROIZVAJALEC ali
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 24/59
IZVAJALEC pravico zahtevati ponovno preverbo cene, ki nastane zaradi takšne
spremembe.
V primeru, da pri tem pride do povečanja cene za enoto, ima
INŽENIR/NADZORNIK pravico od PROIZVAJALCA ali IZVAJALCA zahtevati
podrobno analizo cene.
Pri vidnih betonih mora IZVAJALEC v celoti upoštevati navodila v
PROJEKTU oziroma projektu betona.
IZVAJALEC lahko na osnovi svojih izkušenj ali referenc pismeno
predlaga dopolnitve oziroma spremembe PROJEKTA ali projekta betona.
Brez pismene potrditve INŽENIRJA/NADZORNIKA PROIZVAJALEC in IZVAJALEC
ne smeta spreminjati sestave ali pogojev uporabe teh betonov kot so
določeni v PROJEKTU ali v projektu betona.
1.3.3.3 Transportni betoni
PROIZVAJALEC
je
dolžan
omogočiti
izvajanje
kontrolnih
na
INŽENIR/NADZORNIK lahko v primeru transportov daljših od 60 minut
zahteva od PROIZVAJALCA predhodni dokaz kakovosti
mešanice, v trenutku prihoda betona na gradbišče.
1.3.4
preskusov
mestu priprave teh betonov v vsakem terminu, ki ga po lastni presoji določi
INŽENIR/NADZORNIK.
INŽENIR/NADZORNIK o času izvajanja teh preskusov ni dolžan
PROIZVAJALCA obvestiti vnaprej.
sveže
betonske
Izvedba betonskih del
1.3.4.1 Projekt betona
Najmanj tri dni pred začetkom betoniranja posameznih delov ali sklopov
objekta mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU projekt betona
v katerem so določene:
količine in sestave betonskih mešanic, ki se bodo uporabljale na delu ali
sklopu objekta;
kakovostne zahteve za dosego PROJEKTIRANIH lastnosti betona;
načrt betoniranja, organizacijo in opremo za proizvodnjo, manipulacijo
in vgrajevanje;
način negovanja betona;
program tekočih preskusov in način jemanja vzorcev za preskuse;
način opaževanja in razopaževanja, odranja in montaže prefabriciranih
elementov v kolikor ni to določeno že v PROJEKTU;
odgovorna oseba IZVAJALCA za izvedbo betoniranja.
Projekt betona mora potrditi INŽENIR/NADZORNIK pred začetkom betoniranja.
Vsa betoniranja, ki se izvajajo brez predhodno pripravljenega projekta betona
mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 25/59
1.3.4.2 Priprava betona
Vsi betoni za gradnjo MHE se morajo proizvajati na betonskem obratu, ki
ima urejeno certificirano proizvodnjo.
1.3.4.3 Transport in manipulacija svežega betona
Transporti in manipulacija svežega betona pred vgradnjo mora biti izvedena
tako, da ne pride do razmešanja, izsuševanja, zmočenja, prevelike ohladitve
ali segrevanja in spremembe konsistence.
Pri uporabi vmesnih prekladalnih silosov je potrebno s preskusom določiti
časovno omejitev za "čakanje" tega betona v mirujočem stanju, kar mora biti
navedeno v projektu betona.
Pri vseh oblikah manipulacije je potrebno preprečiti razmešanje betona.
Višina prostega padanja betona se mora za posamezne vrste betona ustrezno
omejiti in v ta namen opremiti betonski obrat oziroma gradbišče s primernimi
padnimi cevmi, drsnimi žlebovi ali transportnimi trakovi.
Padajoči beton ne sme prosto naletavati na armaturo.
Zaradi segregacije razmešan beton ni dovoljeno vgraditi.
Beton, ki se mu je zaradi predolge manipulacije ali transporta vgradljivost
tako spremenila, da ga z obstoječo gradbiščno opremo ni mogoče več
kakovostno vgraditi, se zavrne.
Naknadno popravljanje konsistence betona ni dovoljeno, razen v primeru, ko je
to predvideno v projektu betona, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
Betone, ki se pri transportu lahko razmešajo je dovoljeno transportirati
le s posebnimi transportnimi avtomešalniki.
1.3.4.4 Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje
IZVAJALEC
je
dolžan
pred
vsakim
betoniranjem
predložiti
INŽENIRJU/NADZORNIKU plan betoniranja z vsemi podatki o sestavi in načinu
uporabe betona ter tekoče kontrole vključno z navedbo odgovorne osebe
IZVAJALCA, ki bo vodila betoniranje.
Betoniranje se lahko prične, ko INŽENIR/NADZORNIK potrdi plan betoniranja
in prevzame armaturo ter podlago ali opaže.
Beton se vnaša v približno vodoravnih slojih tako, da se le ti ne razmešajo in da
je med vibriranjem naslednjega sloja še možno revibriranje (dodatno
zgoščevanje) prejšnjega sloja. Debelina slojev ne sme presegati 60 cm.
Kdaj lahko pristopimo k dodatnemu zgoščanju je odvisno od številnih činiteljev,
kot so na primer: sestava betona, temperatura zraka in betona, vrsta
uporabljenih naprav za zgoščanje, velikost konstrukcijskega elementa. Optimalni
čas se ugotovi eksperimentalno na licu mesta med vgrajevanjem, ob
upoštevanju rezultatov meritev v okviru začetnih preskusov. Vsekakor pa
je
»prehitro«
dodatno zgoščevanje boljše od aplikacije samo primarnega
zgoščevanja, ki ne prepreči naknadnega posedanja betona.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 26/59
Pri vnašanju beton ne sme prosto padati z višine večje kot 1 m, razen če
je to določeno s projektom betona, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
Zgoščevanje svežega betona se, v kolikor ni to s projektom betona, ki ga je
potrdil INŽENIR/NADZORNIK, drugače določeno, izvaja z uporabo ustreznih
vibratorjev (pervibratorji, opažni vibratorji, vibracijske letve, planvibratorji).
Posebej pri vibriranju betonov litih in tekočih konsistenc (predvsem črpni betoni)
je potrebno pri vibriranju s pervibratorji zahtevati:
hitro potopitev vibratorja v predhodni sloj;
zadostno zadrževanje v najgloblji poziciji;
počasno dvigovanje (izvlečenje);
medsebojni razmik mest potopitve je takšen, da se vplivna
območja prekrivajo;
čas vibriranja, ki ustreza prenehanju izhajanja večjih zračnih
mehurčkov.
Razgrinjanje betona z vibratorji ni dovoljeno.
Vodo, ki bi se med vibriranjem izločila na površini je potrebno pred
vnašanjem naslednjega sloja betona odstraniti.
1.3.4.5 Delovni stiki
Delovni
stiki
so
lahko
predvideni
v
PROJEKTU,
lahko
pa
nastanejo
nepredvideno, če zaradi zastojev ali drugih razlogov določena površina
betona ni več primerna za obdelavo stika z revibriranjem (dodatnim
zgoščevanjem).
Število predvidenih delovnih stikov je praviloma zmanjšano na minimalno
možno mero.
Površine
delovnih
stikov
morajo
biti
pred
nadaljevanjem
betoniranja
očiščene cementne srajčke, ohrapavljene, očiščene in navlažene oziroma
ustrezno obdelane s kontaktnimi premazi ali maltami oziroma betoni.
Delovni stik, ki je pripravljen za nadaljnje betoniranje, mora pred
betoniranjem
prevzeti INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.
Pri PROJEKTIRANIH delovnih stikih se uporabljajo tesnilni trakovi
izdelani iz umetnih snovi, gume ali pločevine. Za izbor tesnilnih trakov je
potrebno upoštevati Dmax zrn agregata v betonu.
Pritrditev tesnilnih trakov mora biti izvedena tako, da se med betoniranjem
njihova s PROJEKTOM določena lega ne spremeni.
V področju tesnilnih trakov nastopajo zarezne napetosti, ki jih je treba
z armiranjem (ali mikroarmiranjem) ustrezno premostiti.
Namestitev in pritrjevanje tesnilnih trakov potrjuje pred
betoniranjem INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.
1.3.4.6 Betoniranje v posebnih pogojih
V primeru dežja se betoniranje praviloma ne izvaja, razen v posebnih primerih,
ko mora INŽENIR/NADZORNIK po preverbi zaščitnih ukrepov, ki jih je
izvršil IZVAJALEC, odobriti takšno betoniranje z vpisom v gradbeni dnevnik.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 27/59
Če dež preseneti sredi poteka betoniranja je potrebno še nevgrajeni beton
v transportnih in manipulacijskih sredstvih zaščititi pred razmočenjem.
Že vnešeni beton se mora čim hitreje zgostiti in zaščititi njegovo površino
pred izpiranjem.
Morebitno vodo, ki bi se nabrala na površini betona ali v opažu je potrebno
pred nadaljevanjem betoniranja odstraniti.
Pri močnem sončnem sevanju in suhem vetru mora biti beton zaščiten
med transportom, manipulacijo in po dokončani vgradnji tako, da je preprečeno
izsuševanje.
Pri temperaturah preko +30 0C mora biti beton vgrajen in zaključno obdelan
pred pretekom 30 minut od zaključka transportne manipulacije.
Maksimalna dovoljena temperatura betona pri vgrajevanju je + 25 0C.
Pri betoniranju pozimi mora IZVAJALEC zagotoviti temperaturo svežega
betona najmanj
+70C,
izjemoma,
s
posebnim
pisnim
dovoljenjem
INŽENIRJA/NADZORNIKA pa + 50C.
Vgrajeni beton (predvsem proste površine) se ne sme ohladiti pod + 5 0C do
časa, da doseže tlačno trdnost najmanj 7,5 N/mm2.
Prav tako mora IZVAJALEC zagotoviti temperaturo podlage (temeljna tla ali
star beton oziroma masivni opaži) najmanj + 5 0C v globino do 10 cm globoko.
V primeru nevarnosti nastajanja razpok zaradi prevelikih temperaturnih
gradientov lahko INŽENIR/NADZORNIK zahteva od IZVAJALCA izvedbo
dokaznega betoniranja karakterističnega bloka z meritvami notranjih temperatur
in glede na ugotovljene rezultate meritev zahteva spremembo velikosti blokov ali
tehnologije oziroma sestave betona.
Uporaba vlaken v veliki meri zmanjša nevarnost širjenja temperaturnih razpok.
1.3.4.7 Poročilo o betoniranju
IZVAJALEC je dolžan dnevno za vsak odsek betoniranja izdelati poročilo o
poteku
betoniranja.
Takšno poročilo vsebuje najmanj naslednje:
označbo odseka in čas betoniranja;
prevzem opaža, armature in vrste zaščitnih ukrepov;
sestavo (šifro) betona in vgrajeno količino;
temperaturo betona in okolice;
morebitne odmike od projekta betona;
1.3.5
posebne dogodke.
INŽENIR/NADZORNIK lahko za betone zahteva tudi podrobnejše poročilo o
poteku betoniranja.
Zaščitni ukrepi in nega betona
IZVAJALEC je dolžan zaščitne ukrepe in nego betona detajlno opredeliti v
projektu betona.
Vsaka površina betona se mora najmanj 3 dni po zaključku betoniranja ščititi
pred izsuševanjem z vlaženjem, opršilnimi zaščitnimi sredstvi (filmi) ali s
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 28/59
prekritjem s folijami.
INŽENIR/NADZORNIK lahko po svoji presoji v odvisnosti od sestave betonov
in vremenskih pogojev zahteva podaljšanje zaščitnih ukrepov do starosti
betona največ 14 dni.
Način nege delovnih stikov ne sme vplivati na kasnejšo sprijemljivost z
novim betonom. Zato se opršilna sredstva v ta namen praviloma ne uporabljajo.
IZVAJALEC je v primeru uporabe teh sredstev dolžan pred nadaljevanjem
betoniranja zaščitni film odstraniti (voda pod visokim pritiskom ali podobne
metode).
Pri izvedbi betonskih konstrukcij, zlasti masivnih betonov je Izvajalec
dolžan predvideti in izvajati vse ukrepe za zadostitev zahtevam tehničnih zahtev
v zvezi s temperaturami sveže betonske mešanice (hlajenje agregata in vode
v poletnem, ogrevanje v zimskem času) in hidratacijskimi temperaturami
vgrajenega betona (hlajenje oz. ogrevanje konstrukcij).
1.3.6
Kakovost in kontrola kakovosti izvedbe
1.3.6.1 Splošne določbe
IZVAJALEC
je
pred
vsakim
betoniranjem
dolžan
predložiti
INŽENIRJU/NADZORNIKU projekt betona z vsemi zahtevanimi podatki po
PROJEKTU in tehničnih zahtevah, ki ga mora INŽENIR/NADZORNIK potrditi.
Pred pričetkom proizvodnje betona mora IZVAJALEC preveriti stanje
betonskega obrata in sredstev za transport ter manipulacijo skladno s tehničnimi
zahtevami.
Najmanj 15 dni pred pričetkom uporabe vsake nove sestave ali vrste betona
je PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC dolžan INŽENIRJU/NADZORNIKU predložiti
predhodno laboratorijsko sestavo betona, ki mora vsebovati najmanj:
-
vrsto in količino posameznih frakcij kamenega agregata (v kg/m 3);
vrsto in količino cementa (v kg/m3);
količino vode (v l/m3);
vrste in količine kemijskih ter mineralnih dodatkov (v kg/m 3);
zahtevane značilnosti svežega betona (vodocementno razmerje,
konsistenco, vsebnost zraka);
zahtevane značilnosti strjenega betona s PROJEKTOM ali po posebnih
zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA;
dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih materialov.
INŽENIR/NADZORNIK mora pred uporabo vsako takšno sestavo betona
-
odobriti na osnovi rezultatov dokaznega preskusa ali rezultatov (začetnih)
predhodnih preskusov betonov.
V projektu betona določen odgovorni vodja betoniranja je dolžan preverjati:
dobavo, manipulacijo in vgrajevanje betona;
-
stanje podlage in opažev ter položaj armature;
sestavo in lastnosti sveže betonske mešanice ter v primerih dvomov
zahtevati izvedbo dodatnih preskusov lastnosti svežega betona;
izvajanje predvidenih zaščitnih ukrepov in zahtevati dodatne ukrepe v
primerih nenadnih vremenskih sprememb.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 29/59
1.3.6.2 Merila za ocenjevanje dosežene kakovosti
Splošne določbe
Za ocenjevanje dosežene kakovosti veljajo določila tehničnih zahtev v kolikor ni
s PROJEKTOM drugače določeno.
V primerih uporabe posebnih vrst betonov morajo biti merila za
ocenjevanje dosežene kakovosti določena v PROJEKTU ali pa jih ob potrditvi
projekta betona predhodno določi INŽENIR/NADZORNIK.
V
primerih
dvomov
o
doseženi
kakovosti
ima
INŽENIR/NADZORNIK
pravico zahtevati naknadno ugotavljanje kakovosti z odvzemom vzorcev in
meritvami na objektu. V kolikor doseženi rezultati potrdijo ustrezno kakovost
mora INŽENIR/NADZORNIK IZVAJALCU priznati stroške izvedbe teh preskusov.
Kriteriji za statistično ocenjevanje kakovosti
Dosežena
kakovost
je
statistično
določena
z
ugotovljeno
srednjo
vrednostjo kolektiva
rezultatov,
ki
ji
odštejemo
dejansko
vrednost
standardnega odklona istega kolektiva rezultatov.
Ekstremne vrednosti rezultatov posameznih meritev iz ocenjevanega
kolektiva rezultatov ne smejo biti izven območja srednje vrednosti, zmanjšane
(povečane) za dvakratno vrednost dejanskega standardnega odklona
ugotovljenega na istem kolektivu rezultatov.
Izjemoma je dovoljeno odstopanje od določil prve in druge alineje v primerih,
ko minimalne (maksimalne) vrednosti rezultatov posameznih meritev presegajo
PROJEKTIRANE ali s tehničnimi zahtevami določene zahteve po kakovosti.
Za statistično ocenjevanje kakovosti, pri katerem je število obdelanih rezultatov
(n) manjše od 30 veljajo določila SIST EN 206-1.
1.3.6.3 Pogostost izvajanja tekočih preskusov kakovosti in oblika vzorcev
za preskuse
Pogostost
IZVAJALEC je dolžan, v okviru lastne tekoče kontrole kakovosti,
preverjati kakovost s tekočimi preskusi kakovosti betona na gradbišču
skladno z določili tehničnih zahtev in najmanj v naslednji pogostosti:
sveži beton:
50 m3
- določitev konsistence
na
- določitev vodocementnega razmerja
na 100 m3
- določitev prostorninske mase
na
50 m3
na
50 m3
-določitev temperature svežega
zraka
- določitev vsebnosti zraka
bet.
in
na 100 m3
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 30/59
strjeni beton:
- tlačna trdnost pri 7 dneh
na
150 m3
- tlačna trdnost pri 28 ali 90 dneh
na
50 m
- upogibna trdnost pri 28 ali 90 dneh
na
250 m3
- površinska odpornost proti
3
zmrzovanju
na 500 m3
na 1000 m3
- krčenje
INŽENIR/NADZORNIK lahko, v
tehničnih zahtev, zahteva povečanje obsega tekočih preskusov do trikratne
minimalne pogostosti iz 1. alineje tega člena.
Prav tako lahko v primeru ugotovljenih nižjih standardnih, število potrebnih
tekočih preskusov zmanjša po lastni presoji, vendar ne več kot na 50 %
minimalne pogostosti iz 1. alineje tega člena.
V primeru uporabe posebnih nestandardnih vrst betonov po določilih
primeru
ugotovljenih
odstopanj od določil
PROJEKTA, pogostost tekočih preskusov določi INŽENIR/NADZORNIK ob
potrditvi projekta betona po lastni presoji in smiselno glede na predvidene
količine vgradnje takšnega betona.
Preskusne metode
Vodocementno razmerje se preskuša po SIST EN 206-1,
Konsistenca se preskuša z merjenjem poseda stožca po SIST EN 12350-2,
Vsebnost zraka se preskuša po SIST EN 12350-7,
Prostorninska masa svežega betona se preskuša po SIST EN 12350-6,
Temoperatura zraka in svežega betona se meri po SIST EN 12350-1,
Tlačna trdnost se preskuša po SIST EN 12390-3
Prostorninska masa strjenega betona se preskuša po SIST EN 12390-7,
Odpornosti proti prodoru vode se preskuša po SIST EN 12390-8,
Notranja odpornost betona proti zmrzovanju/tajanju se preskuša po SIST
1026, dodatek 2,
Odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju ob prisotnosti soli za
tajanje se preskuša po SIST 1026, dodatek 3,
Odpornost proti podvodni abraziji se preskuša po ASTM C 1138,
Odpornost površinske betona proti obrusom se preskuša po SIST 1026,
dodatek 4,
Krčenje betona se preskuša po DIN 4227, 1.del,
Statični modul elastičnosti se preskuša po DIN 1048, tč. 7.5,
Dinamični modul elastičnosti se preskuša po ASTM E 1867,
Odpornost betona proti širjenju razpoke se preskuša po metodi cepitve z
zagozdo,
4 – točkovni preskus betonske prizme na upogib – upogibna trdnost trdnost
in žilavosti betona pri upogibu se preskuša po ASTM C 1018,
3 – točkovni preskus betonske prizme z zarezo na upogib – največja
upogibna trdnost in ekvivalentne trdnosti se preskušajo po metodi RILEM TC
162-TDF,
Tlačna trdnost betona na preskušancih odvzetih iz strjenega betona se
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 31/59
preskuša po SIST EN 12504-1,
sprijemljivost (adhezija) med sloji betonov in med malto ter betonom se
preskuša po ZTV-SIB 87,
temperatura
strjujočega
in
vgrajenega
betona
v
blokih
in
hidratacijska
toplota strjujočega betona v adiabatskih pogojih se preskuša po metodi, ki jo
določi INŽENIR.
Vsi preskusi brizganih
dimenzije določi INŽENIR.
Metodo preskusa in obliko vzorcev za posebne in druge vrste preskusov
betonov
se
izvajajo
na
vrtanih
valjih,
katerih
po določilih tehničnih zahtev, določi INŽENIR pisno za vsako vrsto
preskusov posebej.
IZVAJALEC lahko od določil tega člena tehničnih zahtev odstopi le s
pisnim dovoljenjem INŽENIRJA.
1.3.6.4 Pogostost izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti
Praviloma je razmerje pogostosti kontrolnih preskusov kakovosti in
tekočih preskusov kakovosti 1:5.
Kontrolni preskusi kakovosti se izvajajo po enakih metodah in na oblikah
vzorcev kot tekoči preskusi kakovosti.
V primeru ugotovljene visoke stopnje enakomernosti dosežene kakovosti
lahko INŽENIR/NADZORNIK zmanjša pogostost kontrolnih preskusov
kakovosti vendar ne več kot do razmerja 1:10 glede na določeno pogostost
tekočih preskusov kakovosti.
Termine
izvajanja
kontrolnih
preskusov
kakovosti
določi
INŽENIR/NADZORNIK, sicer se le te izvajajo po slučajnostnih statističnih vzorcih.
1.3.6.5 Laboratorij
Splošne določbe
IZVAJALEC je za ves POGODBENI rok, ki je določen za izvajanje
gradbenih del dolžan na svoj strošek postaviti LABORATORIJ v velikosti in z
minimalno opremo za preskušanje po določilih teh tehničnih zahtev.
INŽENIR/NADZORNIK lahko zahteva postavitev tudi dodatne preskusne opreme
v LABORATORIJU, če ugotovi, da je to ključnega pomena za doseganje kakovosti
del.
IZVAJALEC mora zagotoviti, za delo v LABORATORIJU, zadostno
število usposobljenega osebja, kot to zahteva dinamika del in sicer najmanj:
odgovornega vodjo kontrole kakovosti, praviloma diplomirani inženir;
vodjo laboratorija, praviloma gradbeni tehnik s strokovnim izpitom;
-
ustrezno število usposobljenih laborantov skladno z dinamiko del
oziroma po zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA.
INŽENIR/NADZORNIK
je
dolžan
od
IZVAJALCA
v
primeru
ugotovljene
nezadostne ali
neustrezne
kadrovske
zasedbe
LABORATORIJA
takoj
zahtevati dopolnitev oziroma zamenjavo kadra.
INŽENIR/NADZORNIK zagotovi za potrebe izvajanja kontrolnih
preskusov kakovosti
stalno, ter za sprotno reševanje problematike
betonskih
in
drugih gradbenih del občasno, strokovno osebje skladno z
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 32/59
dinamiko napredovanja del.
Minimalni prostorski pogoji in oprema za delovanje laboratorija
-
Minimalni prostorski pogoji za delovanje LABORATORIJA so:
prostor v velikosti 25 m2 za izvajanje tekočih preskusov kakovosti;
prostor za hranjenje vzorcev v velikosti 10 m2;
opremljen pisarniški prostor v velikosti 12 m2;
osebni računalnik, z vso potrebno opremo in programi (word, excel in drugi)
skladiščni prostor v velikosti 12 m2;
vsi prostori morajo biti ogrevani (20 ± 2o C);
Minimalna oprema LABORATORIJA za izvajanje
kakovosti je naslednja:
-
tekočih
preskusov
-
stresalna miza s stožcema višine 200 in 300 mm za določanje
konsistence betona;
vibracijska miza za vgrajevanje vzorcev betona ali VE-BE aparat;
tehtnica 50 kg z natančnostjo 20 g;
tehtnica 15 kg z natančnostjo 5 g;
tehtnica 3 kg z natančnostjo 0,1 g;
-
laboratorijska ura s signalnim zvoncem (do 120 min);
kovinsko ravnilo za ravnanje površin vzorcev betona;
12 kalupov za kocke 20/20/20 cm;
12 kalupov za kocke 15/15/15 cm;
6 kalupov za prizme 10/10/40 (50)cm;
9 kalupov za prizme 4/4/16 mm;
-
porozimeter 8 l;
15 jeklenih pladnjev 25/40/7 cm z ročicami;
5 jeklenih pladnjev 40/40/7 cm z ročicami;
plinski gorilnik s štirimi gorilci, komplet;
prenosna laboratorijska klima komora za 15 vzorcev betonskih preskušancev;
drobni laboratorijski pribor:
o
o
o
o
3 cevne ali digitalne termometre za beton in agregat (do 50 oC),
2 steklena termometra (do 100 oC);
termometer min / max za beleženje zunanjih temperatur;
vlagomer;
o
o
o
o
2 štoparici;
2 menzuri 1000 ml, 2 menzuri 100 ml;
drobno zidarsko orodje, komplet;
orodje za čiščenje in mazanje kalupov, orodja in laboratorijske opreme.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.3.7
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 33/59
Tolerance pri betonskih delih
1.3.7.1 Dimenzijske tolerance
-
Dimenzijske tolerance za betonska dela so naslednje :
zaključne površine podložnih betonov
2.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,
1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m,
zaključne površine masivnih betonov
1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,
0.8 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m,
zaklj. površine običajnih, nemas. Betonov 0.8 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,
0.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m,
zaključne površine vidnih betonov
0.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,
0.3 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m,
v kolikor ni s PROJEKTOM ali s strani INŽENIRJA/NADZORNIKA drugače zahtevano.
1.3.8
Merjenje, prevzem in obračun betonskih del
Izvršena dela se merijo in izračunavajo v m3 in po pogojih POGODBE in
teh tehničnih zahtev.
Vse količine se izmerijo po dejansko izvršenem obsegu in vrsti del kot to
določata POGODBA in PROJEKT upoštevajoč določila tehničnih zahtev.
Vgrajeni beton prevzame INŽENIR/NADZORNIK skladno z zahtevami za
kakovost tehničnih zahtev z vpisom v gradbeno knjigo.
Vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih INŽENIR/NADZORNIK vpiše v
gradbeni dnevnik skupaj z rokom za odpravo, mora IZVAJALEC odpraviti preden
nadaljuje z deli, ki bi kasneje onemogočila zahtevana popravila, sicer se
mu obračunajo odbitki za neustrezno kakovost izvršenih del.
Vsi stroški za popravila bremenijo IZVAJALCA vključno s stroški vseh
potrebnih dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ponovno
ali naknadno ugotavljanje dosežene kakovosti del.
Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam po teh tehničnih zahtevah
in jih IZVAJALEC ni popravil po zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC
ni upravičen do plačila, naročnik pa je v takšnem primeru upravičen podaljšati
garancijsko dobo, za vsa dela, ki so odvisna od kakovosti nepopravljenih del,
do 10 let.
Izvršena in prevzeta dela se obračunajo skladno z določili POGODBE.
Zaradi POGODBENO določene kakovosti osnovnih materialov in betonov
praviloma pri obračunu odbitkov ni. Če IZVAJALEC vgradi material, ki ne
ustreza zahtevam kakovosti tehničnih zahtev, odloči o načinu obračuna
INŽENIR/NADZORNIK skladno z določili tehničnih zahtev in POGODBE.
Zaradi
POGODBENO
določene
kakovosti
izvedbe
betonskih
del
praviloma pri obračunu odbitkov ni.
Če IZVAJALEC ne zagotovi kakovosti skladno z določili tehničnih zahtev
odloči o načinu obračuna INŽENIR/NADZORNIK, ki lahko celotno delo tudi
zavrne ali zahteva nadomestitev.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.4
stran: 34/59
Tesarska dela
1.4.1
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
Opis del in splošne določbe
Tesarska
dela
obsegajo
dobavo,
vgraditev,
odstranitev,
čiščenje
in
uskladiščenje odrov in opažev oziroma materialov, ki so za ta dela potrebni.
Vsa navedena dela so vključena v enotne cene po posameznih popisih.
Odri in opaži morajo omogočiti vgraditev betonov v dimenzijah
določenih s PROJEKTOM.
Načrte odrov in opažev s statičnim izračunom priskrbi IZVAJALEC, v kolikor
niso ti že del PROJEKTA.
IZVAJALEC
je dolžan
priskrbeti tudi vse ateste in
potrdila o
kakovosti za uporabljene materiale.
V
instalacijske razvode in izdelati prehode razvidne iz načrtov instalacij, kar
je upoštevati v enotnih cenah po posameznih popisih.
Vsi odri, tudi težki nosilni odri za izdelavo posameznih del morajo biti
vključeni v enotnih cenah navedenih postavk, razen tistih, ki so posebej
navedeni.
1.4.2
opaže
armiranobetonskih
elementov
je
potrebno
vgraditi
vse
V opaže bo potrebno vgrajevati jeklena sidra oz. pritrdilne elemente ter
razne druge elemente, ki bodo zajeti v PZI. Obračun se bo vršil po dejanskih
stroških.
Osnovni materiali in njihova kakovost
Za tesarska dela se uporabljajo deske, lesene ali jeklene opažne plošče,
gredice, trami, sestavljeni opaži, jeklene podpore in nosilci ter materiali za
spajanje.
IZVAJALEC lahko uporabi tudi druge materiale, če je za njih dokazana
ustreznost za pogoje uporabe ter uporabo potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
Kakovost materialov za tesarska dela mora ustrezati PROJEKTNIM
zahtevam oziroma zahtevam, ki so podane v načrtih IZVAJALCA, ki jih potrdi
INŽENIR/NADZORNIK.
Uporabljen les mora ustrezati zahtevam veljavnih predpisov za okrogli
tehnični les in tesan rezan les iglavcev skladno z določili splošnih zahtev, točka
C.03.01.01.03.
Deske in opažne plošče za vidne površine betonov morajo biti gladke
(skobljane) in brez obrob razen, če uporabo drugačnega lesa odobri
INŽENIR/NADZORNIK.
1.4.3
Izvedba tesarskih del
1.4.3.1 Postavitev in utrditev odrov in opažev
Odri in opaži se postavljajo po PROJEKTU oziroma po podrobnih
IZVAJALČEVIH načrtih s statičnim računom in dokazom stabilnosti, tako, da so
sposobni prevzeti predvidene obremenitve brez spremembe dimenzij vgrajenega
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 35/59
betona in da se jih lahko odstrani brez škodljivih posledic za objekt.
Pri vidnih betonih mora za obliko in dimenzije opažnih elementov IZVAJALEC
dobiti soglasje INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Stikovanje opažnih elementov mora biti predhodno obdelano v tesarskem
načrtu ter upoštevati pravila kontinuiranosti in enakomerne porazdelitve stikov
Sidranje in podpiranje odrov in opažev mora biti izvedeno tako, da se
premiki zaradi predvidenih obremenitev izvršijo največ do predvidenih s
statičnim izračunom.
Jekleni deli opažev (distančniki in podobno) morajo biti prirejeni tako, da se
vsi njihovi deli, ki ostanejo v betonu prikrijejo z najmanj 3 cm debelo plastjo
betona enake kakovosti kot je v PROJEKTU določena za osnovni beton elementa
ali konstrukcije
Uporaba prečnih napenjalnih sider z navito žico ni dovoljena.
1.4.3.2 Odstranitev odrov in opažev
Odre in opaže je dovoljeno odstraniti šele, ko se beton strdi do mere, ko
varnost objekta po statičnem izračunu ni več ogrožena.
Splošna merila za razopaževanje veljajo pri zunanjih temperaturah nad + 5 0C
kot sledi:
-
1.4.4
za navpične stranske opaže po 50 urah od zaključka betoniranja
za odre in podporne opaže po doseženi trdnosti ki ustreza 2,5 kratni
varnosti glede na dejanske obremenitve v trenutku razopaževanja.
Pri zgodnjem razopaževanju po določilih druge alineje tega člena je
potrebno horizontalne elemente in konstrukcije po razopaženju, v izogib
prevelikemu tečenju betona, ponovno podpreti po sistemu, ki ga odobri
INŽENIR/NADZORNIK.
Poškodbe na betonu, ki bi nastale zaradi razopaženja, niso dovoljene.
Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti
Izvedba opažev mora zagotoviti nepropustnost za beton oziroma cementno
mleko in izcejanje vode iz betona, pri čemer je dovoljeno rahlo vlaženje
opažnih elementov na stikih.
V primeru dodatnega tesnjenja stikov se lahko za tesnenje uporabljajo le
materiali, ki ne učinkujejo na vezanje in strjevanje betona ter ne povzročajo
spremembo barve površine vidnega betona.
Opažne površine, ki so vodovpojne, se morajo pred vgrajevanjem betona
ustrezno pripraviti (močenje, premazi).
Opažni elementi, ki so v neposrednem stiku z betonom, morajo biti
pred vgrajevanjem betona očiščene vseh ostankov betona, snega, ledu in
drugih nečistoč.
Preverjanje kakovosti izvedbe odrov in opažev izvrši INŽENIR/NADZORNIK,
v smislu zahtev PROJEKTA, pred začetkom vgrajevanja armature ter pred
začetkom vgrajevanja betona.
IZVAJALEC
lahko
prične
z
vgrajevanjem
betona
po
odobritvi INŽENIRJA/NADZORNIKA
predstavlja sočasno tudi prevzem.
z
vpisom
v
gradbeni
dnevnik,
kar
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.4.5
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 36/59
Merjenje, prevzem in obračun
Izmere opažev in fasadnih odrov se vršijo v m2.
Prevzem odra ali opaža je izvršen z vpisom INŽENIRJA/NADZORNIKA v
gradbeni dnevnik.
V
INŽENIR/NADZORNIK pri preverjanju kakovosti oziroma prevzemu vpisal v
gradbeni dnevnik, IZVAJALEC ni upravičen do plačila tesarskih del, armature in
prav tako ne betona, ki je vgrajen v takšen opaž.
Cena na enoto vsebuje vsa potrebna dela (transport, opažanje in razopažanje)
ko
IZVAJALEC
ne
odpravi
pomanjkljivosti,
ki
jih
je
in material, podpiranje opažev in amortizacijo.
Odri se praviloma ne obračunavajo posebej razen v primeru, da je to predvideno
v izmerah.
1.5
Dela z jeklom za armiranje
1.5.1
primeru,
Opis del in splošne določbe
Jeklo za armiranje prevzame svojo funkcijo v betonu, če je vgrajeno skladno
s predpisanimi zahtevami (kakovost, dimenzije, lega, čistost) in po PROJEKTU.
Dela z jeklom za armiranje obsegajo: dobavo, skladiščenje, pripravo,
rezanje, oblikovanje, polaganje, vezanje in pozicioniranje (distančniki) v ali na
ustrezno pripravljenem opažu.
Dela z jeklom za armiranje se ločijo v:
-
-
1.5.2
enostavna (enojno armiranje plošč ali nosilcev preko enega polja,
armiranje običajnih temeljev, zidov in stebrov brez vut, mikroarmiranje),
srednje zahtevna (enojno armiranje plošče ali nosilcev preko večih polj,
dvojno armiranje preko enega polja, armiranje kontinuiranih temeljev, ločnih
zidov ali plošč in nosilcev, navadnih okvirjev in zahtevnih stebrov (vute)),
zahtevna (dvojno armiranje plošč in nosilcev preko večih polj,
armiranje poševnih okvirjev, armiranje lupin, prednapenjanje).
Osnovni materiali
Za armiranje betonskih elementov in konstrukcij se lahko uporabljajo le
osnovni materiali, ki so po vrsti kakovosti in dimenzijah določeni s PROJEKTOM .
Vsak odmik od kakovosti in dimenzij materialov določenih s PROJEKTOM
morata pismeno odobriti PROJEKTANT in INŽENIR/NADZORNIKA.
V
primerih
enostavnih
del
z
jeklom
za
armiranje
lahko
z
odobritvijo INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC izdela posebni načrt s statično
preverbo kot odmik od PROJEKTA z uporabo osnovnih materialov, ki sicer niso
predvideni s PROJEKTOM.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.5.3
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 37/59
Kakovost in preverjanje kakovosti osnovnih materialov
Kakovost jekel za armiranje mora ustrezati določilom tehničnih zahtev.
V kolikor se uporabljajo materiali, katerih kakovost ni regulirana, mora
IZVAJALEC priskrbeti dokaz o namenskih efektih, ki ga morata pred uporabo
potrditi PROJEKTANT in INŽENIR/NADZORNIK.
IZVAJALEC
je
dolžan
pred
uporabo
jekel
za
armiranje
in
mikroarmiranje INŽENIRJU/NADZORNIKU dostaviti
kakovosti materiala, ki ga izstavi ustrezen institut.
1.5.4
ustrezen
dokument
o
Izvedba del
1.5.4.1 Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje
Oblikovanje, razpored, stikovanje in sidranje jekel
za armiranje in
mikroarmiranje so praviloma v celoti določeni s projektom betona ter v detajlnih
načrtih.
Če oblikovanje in razporejanje, stikovanje in sidranje v PROJEKTU ali
detajlnih načrtih niso v celoti določeni, je IZVAJALEC dolžan upoštevati določila
tehničnih zahtev, v primerih odmikov od tehničnih zahtev pa je dolžan
priskrbeti ustrezno mnenje INŠTITUTA, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
Stroške mnenja nosi IZVAJALEC.
1.5.4.2 Zaščita
Najmanjša dovoljena zaščitna prekrivna plast betona preko armature je
praviloma določena s PROJEKTOM ali v detajlnih načrtih.
V kolikor zaščitne prekrivne plasti betona preko armature s PROJEKTOM
niso določene, je IZVAJALEC dolžan upoštevati določila splošnih tehničnih zahtev.
Za
odmik
od
določil
druge
alineje
tega
člena
je
IZVAJALEC
dolžan
priskrbeti ustrezna
dokazila, ki jih na stroške IZVAJALCA izda INŠTITUT in
potrdi INŽENIR/NADZORNIK.
1.5.5
Kakovost in preverjanje kakovosti izvedbe del
Pred
pričetkom
del
mora
IZVAJALEC
predložiti
INŽENIRJU/NADZORNIKU predpisana dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih
materialov, ki jih bo uporabljal pri delih z jeklom za armiranje, pri čemer
mora upoštevati določila splošnih tehničnih zahtev.
Vsa dela z jeklom za armiranje morajo biti izvedena skladno z zahtevami
PROJEKTA oziroma po določilih tehničnih zahtev.
Kakovost
za armiranje mora INŽENIR/NADZORNIK preveriti pred začetkom betoniranja ter
potrditi z vpisom v gradbeni dnevnik.
Če INŽENIR/NADZORNIK ugotovljene pomanjkljivosti vpiše v gradbeni dnevnik,
ga je IZVAJALEC po odpravi le teh dolžan o tem obvestiti in ga pozvati na
ponovni pregled.
oblikovanja,
razporejanja,
stikovanja,
sidranja
in
zaščite
jekla
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
-
1.5.6
stran: 38/59
IZVAJALEC je dolžan vršiti tekočo kontrolo kakovosti uporabljenih materialov
in sicer:
-
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
jekleno žico, palice in vrvi na vsakih 25 ton uporabljenega jekla
enakih dimenzij s po petimi vzorci;
jeklene mreže na 0,5 % števila uporabljenih mrež enakega profila s po
tremi vzorci.
INŽENIR/NADZORNIK
na
stroške
naročnika
vrši
kontrolne
preskuse
kakovosti uporabljenih osnovnih materialov praviloma v razmerju 1:5 glede na
tekoče preskuse kakovosti IZVAJALCA.
V kolikor tekoče preskuse kakovosti vrši INŠTITUT, se kontrolni
preskusi kakovosti ne izvajajo.
Merjenje, prevzem del in obračun
Vsa izvršena dela se izmerijo s ciljem ugotovitve upoštevanja PROJEKTNIH
zahtev ter določil tehničnih zahtev in POGODBE.
Izvršena dela so prevzeta z vpisom INŽENIRJA/NADZORNIKA v gradbeni dnevnik.
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti in ki jih
je INŽENIR/NADZORNIK vpisal v gradbeni dnevnik, bremenijo IZVAJALCA
vključno s stroški dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ugotovitev
dejanske kakovosti izvršenih del.
Za dela, ki ne ustrezajo zahtevam kakovosti teh tehničnih zahtev, IZVAJALEC
ni upravičen do plačila, naročnik pa je, v primeru neodpravljenih
pomanjkljivosti, ki jih je INŽENIR/NADZORNIK vpisal v gradbeni dnevnik,
upravičen do podaljšanja POGODBENEGA garancijskega roka za ta dela za
največ 10 let.
Ustrezno opravljena in prevzeta dela se plačajo po POGODBENI enotni ceni.
Če v PROJEKTU ali POGODBI ni drugače določeno se pri obračunu
količin upoštevajo naslednje specifične mase rebraste armature:
Profil (mm)
Masa (kg/m)
rebrasto jeklo
6
8
10
0,230
0,409
0,649
12
14
16
18
20
22
25
28
32
36
40
0,920
1,252
1,638
1,998
2,555
2,985
3,951
4,956
6,474
8,200
10,117
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 39/59
Razen v primerih iz 4. alineje tega člena, drugih odbitkov pri delih z jeklom
za armiranje ni.
1.6 Geotekstil
1.6.1 Opis del in splošne določbe
Dela obsegajo dobavo in polaganje geotekstila pod skalometnimi zaščitami izkopov
in nasipov, pri različnih drenaţnih objektih in ukrepih ter za preprečevanje interne
erozije med materiali z različnimi karakteristikami.
Vključena so tudi druga dela, ki jih določi INŽENIR/NADZORNIK.
1.6.2 Materiali
Dovoljena je uporaba mehansko vezanega iglanega netkanega geotekstila iz
UV stabiliziranega vlakna. Uporaba materiala iz kratkih vlaken ali toplotno vezanega
materiala ni dovoljena.
1.6.3 Kakovost materialov
Kakovost materiala je predpisana v TP in v PROJEKTU. Karakteristike geotekstila
morajo
zagotavljati ustrezno
propustnost tako, da
je
onemogočeno izpiranje materiala ali zablatenje filtra. Osnovne karakteristike
geotekstila za filter pod skalometno zaščito, če ni predpisano drugače v
PROJEKTU, morajo biti naslednje:
-
koeficient propustnosti
vertikalni vodni tok (2kPa)
raztezek pri porušitvi (v obe smeri)
velikost odprtine O90
UV odpornost
≥ 3*10-3 m/s
≥ 106 l/m2/s
>50%
O90 ≤ 0,08 mm
preostanek trdnosti > 80%
Število zožitev (poti) v geotekstilu, ki ga delcu zemljine na poti skozi
geotekstil predstavljajo vlakna (no. of constrictions), mora biti v razponu m = 2545, ki se ga določi z naslednjo formulo (po Giroud-u):
m ={(1-n)0,5 x t}/d
kjer je n – poroznost geotekstila, t – debelina geotekstila in d – premer vlakna v
geotekstilu.
Ko je geotekstil uporabljen kot filter v zaglinjenih in meljastih
zemljinah, poroznost geotekstila mora biti > 80%.
Druge karakteristike geotekstila so glede na specifičnost izvedbe določene v
PROJEKTU. Geotekstil
mora
biti
preiskan
s
strani
neodvisnega
LABORATORIJA za preiskave geotekstila, v skladu s standardi navedenimi v TP.
V obsegu preiskav so vse zahtevane karakteristike iz TP in PROJEKTA. Dovoljena
odstopanja pri mehanskih karakteristikah so
10% in pri hidravličnih 20% (pri meji zaupanja 95%) od predpisane vrednosti.
To ne velja za velikost odprtin O90, ki mora biti znotraj predpisanega razpona.
Vse zahtevane karakteristike geotekstila morajo biti dokazane z ustreznim
certifikatom LABORATORIJA, ki ima ISO 45000. IZVAJALEC mora LABORATORIJU
dostaviti potrebno število vzorcev s podatki (naziv proizvajalca, vrsta izdelka,
oznaka serije). IZVAJALEC krije vse stroške raziskav.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 40/59
Pred polaganjem geotekstila mora IZVAJALEC dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU
vzorec geotekstila velikosti min. 5m2 (polna širina x dolžina) v potrditev. Vzorec
bo shranjen za naknadno primerjavo z naključno odvzetimi vzorci v skladu z
zahtevami iz TP in PROJEKTA. Skupaj z vzorcem mora biti izročena tudi vsa
potrebna dokumentacija (tehnične informacije o proizvodu, tehnični
podatki,
dokazila o izpolnjevanju zahtevanih karakteristik). Geotekstil dostavljen na
gradbišče mora dosegati ali presegati kvaliteto reprezentativnega vzorca oz.
izpolnjevati zahteve TP.
Vsaka rola geotekstila dostavljena na gradbišče mora biti jasno označena z etiketo,
ki vsebuje osnovne podatke o proizvodu, najmanj pa naziv proizvajalca, naziv ali
šifro
proizvoda, št. šarţe in datum proizvodnje. Podatki morajo ustrezati
podatkom v certifikatih LABORATORIJA. Geotekstil, ki ne bo ustrezno označen, bo
zavrnjen.
1.6.4 Izvedba
IZVAJALEC mora v tehnološkem elaboratu detajlno prikazati način izvedbe.
IZVAJALEC ni upravičen do plačila tehnološkega elaborata. Površina na katero se
polaga geotekstil mora biti ravna brez štrlečih kamnov, korenin in lukenj.
Polaganje
geotekstila
se ne
sme
začeti
brez
odobritve
INŽENIRJA
/NADZORNIKA, ki p otrdi ustreznost priprave podlage.
Geotekstil se polaga na podlago enakomerno tako, da ni raztezkov, pregibov in
gub. V primeru, da je geotekstil potrebno polagati na neravno podlago ga je
potrebno polagati z zadosti velikimi gubami, da v geotekstilu pri vgraditvi zgornjih
materialov ne nastanejo napetosti in se raztegne.
Geotekstil se polaga s preklopom na suhem najmanj 0,5 m in pod vodo 1,0 m
tako, da gorvodni pas vedno prekriva dolvodnega in višjeležeči nižjeležečega.
Preklop se pritrdi na podlago s kovinskimi klini ali s kamni. Način pritrditve potrdi
INŽENIR/NADZORNIK. Preklop je v suhih pogojih možno izvajati tudi z varjenjem,
pri čem zadošča preklop 0,15 m. V primeru, da je velikost preklopov definirana s
strani proizvajalca geotekstila se upoštevajo slednja velikost preklopov.
Na strmih pobočjih se po potrebi celotna površina geotekstila prav tako pritrdi s
klini v rastru, ki zagotavlja stabilnost geotekstila pri vgraditvi skalometne obloge.
Pri polaganju geotekstila je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
Na robovih zaščite se geotekstil lahko pritrdi s sidri ali z nasutjem v kineti. Na
robovih zaščite geotekstil naj ne ostane odkrit.
Geotekstil se vgrajuje neposredno pred izvedbo skalometne zaščite in ne sme
ostati nezaščiten dlje kot 5 dni. Pri polaganju v vodi je potrebno geotekstil prekriti
s skalometno zaščito isti dan.
Prekrivni material se polaga na geotekstil tako, da se geotekstil ne
poškoduje, prekomerno raztegne ali zguba.
V primeru poškodovanja geotekstila pri vgraditvi prekrivnega materiala način
sanacije potrdi INŽENIR/NADZORNIK. Poškodovano mesto se lahko prekrije z
enakim geotekstilom tako, da rob prekrivnega geotekstila presega obod
poškodovanega mesta vsaj za 0,5 m.
1.6.5 Kakovost izvedbe
Izvedena dela se kontrolira z vizualnim pregledom (zgubanost, raztegnjenost),
kontrolo preklopov ter pritrjenosti na podlago.
INŽENIR/NADZORNIK lahko v rednih intervalih zahteva pregled geotekstila in
odvzem vzorcev ţe vgrajenega geotekstila pod skalometno zaščito. Stroške
odvzema vzorcev, meritve ter ponovne vgraditve krije IZVAJALEC. Če je
geotekstil med izvedbo obloge poškodovan (prekomerno raztegnjen, raztrgan,
preluknjan), potem ga je potrebno zamenjati. Zamenjavo poškodovanega
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 41/59
geotekstila in ponovno izvedbo obloge v celoti je dolžan izvesti IZVAJALEC na
svoje stroške v celotnem območju ugotovljenih poškodb.
1.6.6 Izmere in plačilo
Polaganje filtra iz geotekstila se meri v m2.
Dobava in polaganje filtra iz geotekstila se plačuje po m 2 pokrite površine terena.
Cena na enoto mora vsebovati dobavo in polaganje geotekstila vključno s preklopi
ter pritrdilni material za montažo v skladu s Projektom, TP in navodili proizvajalca
geotekstila. Izvedba pritrditve na robovih (klini, sidra, kinete z zasipom) se ne
obračunava posebej.
1.6.7 Standardi in normativi
Pri določanju karakteristik geotekstila se uporabljajo naslednji standardi in
normativi:
-
koeficient propustnosti EN ISO 11058
vertikalni vodni tok
E DIN 60500/7
raztezek pri porušitvi (v obe smeri) EN ISO 10319
velikost odprtine O90
EN ISO 12956
UV odpornost
ENV 12224
CBR prebojna odpornost
EN ISO 12236
natezna trdnost
EN ISO 10319
test s konusom
EN 918
1.7 Sidranje
1.7.1 Opis del in splošne določbe
Določila, podana v tem poglavju, veljajo za vsa sidra, vgrajena med izvedbo del.
Sidra morajo biti vgrajena v skladu s PROJEKTOM. Sidra se bodo uporabila za
sanacijo zavarovanja brežine iz betonskih plošč. Sanirale se bodo posamezne
poškodovane plošče, katere določi INŽENIR/NADZORNIK.
1.7.2
Materiali
Sidra morajo imeti najmanjši premer 26 mm in morajo biti narejena iz jekla
RA 400/500.
Sidra morajo biti izdelana iz rebrastih jeklenih palic. En konec mora imeti
ustrezen navoj, na katerega se pritrdi sidrno ploščo in pritrdilno matico.
1.7.3
Izvedba
Poškodovane betonske plošče, katere določi INŽENIR/NADZORNIK, se odstranijo,
izvede se podlaga iz drenažnega betona, na katerega se položi betonska plošča.
Sidra se zabijajo v podlago in varijo na armaturo betonskih plošč. Podroben opis
izvedbe je podan v Opisu projekta Sklopa 2 pod točko 4.6.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 42/59
1.7.4 Izmere
Sidra se merijo v kosih. Pomožnega materiala se ne meri za plačilo.
1.7.5 Plačilo
Cene na enoto za različne postavke, vsebujejo vse delo, opremo in materiale,
ki so potrebni za kompletno izvedbo del. Cena na enoto vsebuje tudi
preskušanje in nadzor kakovosti.
Cena na enoto za sidra, ki imajo različne dolžine od specificiranih, se
obračuna s pomočjo linearne interpolacije oz. ekstrapolacije.
1.8 Voziščne konstrukcije
Dela na voziščnih konstrukcijah zajemajo nosilne in obrabne plasti, tlakovane
obrabne plasti, robnike ter bankine.
1.8.1 Nevezane nosilne plasti
Nosilne plasti se lahko začnejo vgrajevati na zaključen in prevzet planum.
IZVAJALEC je dolžan kakovost prevzetega planuma posteljice do začetka
vgrajevanja nosilne plasti vzdrževati v prevzetem stanju.
Vgrajevanje nosilnih plasti je praviloma strojno. Ročno vgrajevanje je dovoljeno
le na mestih, ki jih odobri INŽENIR/NADZORNIK.
Potrebno količino vode za zagotovitev ustrezne vlažnosti nasipnega materiala je
treba praviloma dodati že na mestu priprave. V primeru, da je potrebno vodo
dodajati še na mestu vgrajevanja, je treba to izvršiti z rošenjem po celotni površini
enakomerno. Med zgoščevanjem je dovoljeno odstopanje od optimalne vlažnosti, ki
jo določi predhodni preskus, ± 2 %.
Zgoščevanje mora potekati od nižjega proti višjemu robu plasti. Število prehodov,
ki je bilo določeno s predhodnim preskusom, je treba preverjati s tekočimi preskusi
kakovosti za doseženo zgoščenost in nosilnost.
Pred pričetkom obratovanja strojev in naprav mora IZVAJALEC dokazati
ustreznost skladno z določili TP, poglavje 0, točka 2.0.
Zgoščenost v nosilnih plasteh mora dosegati povprečno najmanj 98 %
Proctorjeve gostote, spodnja meja posameznih rezultatov pa od povprečne
zgoščenosti smejo odstopati največ 3 %.
Nosilnost pri uporabi naravnih mešanic kamenega granulata mora dosegati E v2 ≥
90 MN / m2 E v2 / E v1≥ 2,4 , pri uporabi drobljenih mešanic kamenega granulata
pa : Ev2 ≥ 100 MN / m2 , E v2 / E v1≥ 2,2. Če je vrednost deformacijskega
modula E v1 večja od 60 % zahtevane vrednosti E v2 , razmerje E v2 / E v1 ni
odločilno za oceno nosilnosti plasti. Spodnja mejna vrednost posameznega rezultata
meritve E v2 je lahko do 20 % nižja od zahtevane vrednosti.
Zgornja mejna vrednost odstopanja ravnosti, merjena s 4 m letvijo, znaša 20 mm.
Višina posameznih točk planuma, merjeno z nivelirjem, sme na poljubnem mestu
odstopati največ + 10mm, oziroma - 15 mm glede na PROJEKTIRANO višino.
Dopustno odstopanje prečnega in vzdolžnega nagiba je definirano z dopustnimi
odstopanji ravnosti oziroma višin, vendar ne sme presegati 0,4 % od absolutne
vrednosti PROJEKTIRANEGA nagiba.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
Tekoče preskuse
pogostosti :
stran: 43/59
kakovosti
mora
IZVAJALEC
izvršiti
v
naslednji
minimalni
- za uporabljene materiale :
zrnavost ……………………………………………..
tlačna trdnost kamnine ………………………..
odpornost proti drobljenju ……………………
odpornost zrn proti zmrzovanju …………
oblika zrn ……………………………………………..…
vsebnost organskih primesi ………………….
nosilnost zmesi CBR …………………………….
optimalna vlažnost in gostota Proctor……
- za kakovost vgrajevanja :
meritve deformacijskih modulov ………….
vsebnost vlage in dosežena gostota……..
meritve ravnosti planuma posteljice …...
meritve višine planuma posteljice ………..
na 2000 m2
na 40000 m2
na 20000 m2
na 40000 m2
na 20000 m2
na 40000 m2
na 40000 m2
na 8000 m2
na 2000 m2
na 400 m2
na 20 m1
na 20 m1
V primeru, da INŽENIR/NADZORNIK pri tekočih preskusih kakovosti ugotovi
odstopanja od rezultatov predhodnih preskusov lahko obseg tekočih preskusov
poveča po lastni presoji. V primeru visoke stopnje homogenosti rezultatov
lahko INŽENIR/NADZORNIK minimalni obseg tekočih preskusov IZVAJALCA
zmanjša, vendar največ na polovico.
Pogostost kontrolnih preskusov kakovosti je v razmerju 1 : 5 glede na
pogostost tekočih preskusov kakovosti IZVAJALCA.
1.8.2. Zgornje nosilne plasti
IZVAJALEC mora pred začetkom del dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU dokazila
skladno z določili TP, poglavje 0, točka 2.0, ki niso starejša od 1 leta za kamnite
zmesi in 3 mesece za vezivo.
Navoz bituminizirane zmesi se lahko prične po prevzemu predhodne plasti in
odobritvi začetka del s strani INŽENIRJA/NADZORNIKA.
1.8.3. Tlakovane obrabne plasti
Za vgrajevanje tlakovanih obrabnih plasti mora na predlog IZVAJALCA dati
soglasje INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih preskusov
kakovosti skladno z zahtevami TP.
1.8.4. Robni elementi vozišč
Za vgrajevanje robnih elementov vozišč mora na predlog IZVAJALCA dati
soglasje INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih
preskusov kakovosti skladno z zahtevami TP.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 44/59
1.8.5. Bankine
Za
vgrajevanje
bankin
mora
na
predlog
IZVAJALCA
dati
soglasje
INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih preskusov kakovosti
skladno z zahtevami TP.
1.8.6. Odvodnjavanje
Izvedba površinskega odvodnjavanja je praviloma določena v PROJEKTU. V
primeru, da izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan
predložiti način izvedbe INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP
potrditi izvedbo in določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.
Izvedba drenaž je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v
PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti način izvedbe
INŽENIRJU/ NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in
določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.
Izvedba kanalizacije je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v
PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti način izvedbe
INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in
določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.
Izvedba jaškov in propustov je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da
izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti
način izvedbe INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi
izvedbo in določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.
1.8.7. Ključavničarska dela ter oprema cest
Načini izvedbe, kakovost in preverjanje kakovosti za opremo cest morajo
ustrezati zahtevam tehničnih normativov za izgradnjo cest in cestnih objektov
v Republiki Sloveniji ter tem TP. Uporabo teh materialov predlaga IZVAJALEC in
odobri INŽENIR/ NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.
1.8.8 Asfalterska dela
Vir podatkov vsebine 1.8.9 Asfalterska dela so Smernice in tehnični pogoji za
graditev asfaltnih plasti (TSC 06.300 / 06.410 : 2009 Ministrstvo za promet –
Direkcija RS za ceste)
1.8.8.1 Predmet – področje uporabe
V smernicah in tehničnih pogojih (v nadaljevanju SITP) za graditev asfaltnih plasti
sodobnih voziščnih konstrukcij so navedeni osnovni pogoji za bituminizirane zmesi,
opredeljeni v obstoječih standardih, ter za navoz in vgrajevanje bituminiziranih
zmesi v voziščne konstrukcije na vseh površinah, namenjenih javnemu prometu.
1.8.8.2 Osnovni materiali
Lastnosti osnovnih materialov za proizvodnjo bituminiziranih zmesi so opredeljene v
standardih SIST EN s kategorijami in določene v slovenskih standardih SIST –
Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 45/59
Zmesi kamnitih zrn:
Lastnosti zmesi kamnitih zrn za bituminizirane zmesi za asfaltne plasti so izbrane iz
SIST EN 13043 (kategorije za geometrijske, fizikalne in kemijske zahteve) in
opredeljene v SIST 1038-1,SIST 1038-5, SIST 1038-6 in SIST 1038-7.
Bitumenska veziva:
Lastnosti bitumenskih veziv za bituminizirane zmesi za asfaltne plasti so izbrane za:
-
standardizirane cesto-gradbene bitumne s penetracijo od 20 do 300 mm/10
v SIST EN 12591
za polimerne bitumne v SIST EN 14023 (opredeljene v SIST 1035),
za kationske bitumenske emulzije v SISTEN 13808 in
za naravne asfalte v SIST EN 13108-4:2005, Dodatek B.
Dodatki:
Z ustreznimi dodatki bitumenskemu vezivu se:
- izboljša oprijemljivost med vezivom in kamnitimi zrni,
- poveča odpornost bitumenskega veziva proti oksidaciji in staranju,
- zniža temperatura pri proizvodnji bituminiziranih zmesi in
- poveča debelina filma bitumenskega veziva na kamnitih zrnih in s tem
podaljša trajnost bituminiziranih zmesi v asfaltnih obrabnih plasteh.
S tem je v posebnih pogojih mogoče zagotoviti primerne lastnosti. Pri uporabi
dodatkov je treba upoštevati navodila in informativne količine, kot jih navaja
proizvajalec dodatka.
Asfaltni granulat:
Asfaltni granulat, ponovno uporabljen v proizvodnji bituminiziranih zmesi za
asfaltne plasti, mora ustrezati zahtevam, opredeljenim v SIST EN 13108-8.
1.8.8.3 Način izvedbe
Tehnološki elaborat
IZVAJALEC mora najmanj 14 dni pred pričetkom vgrajevanja bituminizirane zmesi v
asfaltno plast predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev tehnološki elaborat. V
tehnološki elaborat mora biti vključena naslednja predpisana dokumentacija o
proizvodu:
-
osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe del,
opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o
predhodnih raziskavah in vgrajevanju ter kakovosti materialov, potrebne
količine, pogoje transporta in skladiščenja.
-
način izvedbe - z opisom tehnologije izvedbe, navedbo uporabljene
mehanizacije ter opreme,
kakovost izvedbe,
certifikat kontrole proizvodnje s prilogo,
izjava o skladnosti s CE informacijo,
poročilo o preskusu obstojnosti bituminizirane zmesi za obrabno plast za
-
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
-
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 46/59
težke prometne obremenitve pri nizki temperaturi,
poročilo o začetnem preskusu (na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA).
navedbo predvidene strojne opreme ter dokazila o njeni brezhibnosti
in uporabnosti,
terminski plan izvedbe.
Za izdelavo tehnološkega elaborata IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil.
Tehnološki postopki pri izvedbi del:
Izvajalec del mora v tehnološkem elaboratu predložiti podroben opis posamezne
faze izvedbe del v odvisnosti od tehnološkega postopka.
Podatki o mehanizaciji:
Izvajalec mora navesti osnovne podatke o strojih,transportnih sredstvih in opremi
(vrsta, izvor, kapaciteta), ki jih bo uporabil v zvezi z gradnjo asfaltnih plasti iz
bituminiziranih zmesi. Pred pričetkom obratovanja strojev in naprav, od katerih je
odvisna kakovost del, je treba preveriti njihovo ustreznost za zagotovitev
enakomerne kakovosti po zahtevah teh tehničnih pogojev.
Program povprečne pogostosti kontrole:
Izvajalec mora v tehnološkem elaboratu predložiti program povprečne pogostosti
notranje kontrole, ki mora biti izdelan na osnovi določene minimalne pogostosti
preskusov, opredeljene v teh smernicah in tehničnih pogojih. Ko ga INŽENIR/
NADZORNIK potrdi, je opredeljena pogostost preskušanja.
Podatki o delovnem osebju in odgovornih delavcih na projektu:
Za pravočasno preveritev strokovne usposobljenosti mora izvajalec predložiti
natančen spisek odgovornih in strokovnih delavcev na gradbišču.
Dokazna vgraditev bituminiziranih zmesi
Splošno:
Če
izvajalec
ni
predložil
ustreznih
INŽENIRJA/NADZORNIKA dokazati ustreznost:
- prevoza na gradbišče in
- vgrajevanja bituminizirane zmesi.
dokazil,
mora
na
zahtevo
Pri dokaznem vgrajevanju je treba s preskusi:
- ugotoviti ustreznost opreme za vgrajevanje v smislu zahtev po teh tehničnih
pogojih,
- odvzeti na mestu vgrajevanja dva vzorca vroče bituminizirane zmesi za
popolni preskus,
- na mestu odvzema vzorcev bituminizirane zmesi odvzeti dve jedri,
- umeriti izbrani merilnik za izbrano vrsto bituminizirane zmesi in
- izmeriti gostoto vgrajene bituminizirane zmesi z neporušnim postopkom.
Kontrolni vzorci bituminizirane zmesi morajo izkazovati, da je ta v skladu z izjavo
proizvajalca ter:
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
-
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 47/59
sestava ekstrahirane zmesi kamnitih zrn znotraj območja dovoljenih
tolerančnih odstopanj, navedenih v razpredelnici A.1 v SIST EN 13108-21
količina ekstrahiranega bitumna v območju 0,5 m.-% bituminizirane zmesi
AC (SIST1038-1)
minimalna količina ekstrahiranega bitumna v bituminiziranih zmeseh
drobirja z bitumenskim mastiksom in drenažnega asfalta, kot je opredeljena
v SIST 1038-5 in 1038-7; zaradi odstopanj pri določitvi deleža
ekstrahiranega bitumenskega veziva znaša dopustno dodatno odstopanje
0,2 m.-% (mejna vrednost) oziroma - 0,3 m.-% (skrajna mejna vrednost).
Mejne vrednosti mehanskih in prostorskih lastnosti bituminiziranih zmesi v
asfaltni plasti so opredeljene v standardih SIST za posamezno vrsto
bituminizirane zmesi. Za površinske prevleke na voziščih je potrebno
uporabiti zmesi kamnitih zrn z lastnostmi, opredeljenimi za razred Z1.
Lastnosti ekstrahiranega standardnega cesto-gradbenega bitumna se lahko glede
na uporabljen tip spremenijo:
- v točki zmehčišča za največ 10 °C in
- v penetraciji do 60 %.
Pri uporabi bitumna B 20/30 se lahko zmehčišče ekstrahiranega bitumna po PK
spremeni do največ 74 °C, pri uporabi polimernega bitumna pa za največ 10 °C
glede na zmehčišče dobavljenega polimernega bitumna.
Dokazno vgrajevanje je potrebno ponoviti ob vsaki spremembi sestave
bituminizirane zmesi, kot je določeno v SIST EN 13108-20.
Dokazno vgrajevanje mora biti izvedeno na delu gradbišča, kjer je po projektni
dokumentaciji predvideno vgrajevanje istovrstne bituminizirane zmesi. Če to ni
mogoče, mora biti preskusno polje izvedeno z isto vgrajevalno mehanizacijo na
drugem gradbišču.
Bituminizirano zmes je potrebno vgrajevati v načrtovani debelini plasti. Na
preskusnem polju je treba odvzeti najmanj 5 jeder iz vgrajene plasti ter izvršiti
najmanj 20 meritev gostote vgrajene bituminizirane zmesi z izotopskim merilnikom.
Umeritev izotopskega merilnika za notranje in zunanje kontrolno preskušanje mora
biti izvedena z meritvami gostot na plasti na mestih odvzema jeder pred odvzemom
le-teh.
Dokazno vgrajevanje je treba ponoviti ob vsaki spremembi mehanizacije za
vgrajevanje bituminizirane zmesi. O tem odloči nadzornik.
Če je izvajalec v podobnih pogojih že gradil asfaltno nosilno ali obrabno plast z
enako bituminizirano zmesjo, je mogoče rezultate privzeti kot dokazno proizvodnjo
in vgrajevanje. O tem odloči nadzornik.
Če nastane pri proizvodnji ali vgrajevanju bituminiziranih zmesi v asfaltne plasti
kakršnakoli sprememba, mora izvajalec v pisni obliki predložiti predlog spremembe
nadzorniku. Uveljavi jo lahko šele, ko jo nadzornik odobri.
Prevoz bituminiziranih zmesi:
Za prevoz bituminizirane zmesi je treba uporabiti ustrezna vozila – prekucnike,
opremljene za zvračanje (v finišer) in s primerno zaščito za bituminizirano zmes
pred padavinami, hlajenjem in onesnaženjem. Notranjo površino (stranice in dno)
kovinskih kesonov tovornih vozil je potrebno pred natovarjanjem bituminizirane
zmesi pobrizgati s sredstvom za preprečitev zlepljenja (na bazi mil, rastlinskih olj
ali drugih netopil), ki ne deluje škodljivo na bituminizirano zmes.
Število vozil za prevoz bituminizirane zmesi na gradbišče mora biti – glede na
razdaljo prevoza – prilagojeno pogojem enakomernega vgrajevanja. Za prevoz
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 48/59
vročih bituminiziranih zmesi na razdalje nad 70 km je praviloma potrebno uporabiti
vozila s termo-kesonom.
Priprava podlage:
Na ustrezno pripravljen planum bituminizirane podlage, ki ne sme biti prašen ali
vlažen, se lahko prične navažati bituminizirano zmes za asfaltno plast šele, ko to
odobri INŽENIR/NADZORNIK. Porezkano površino podlage je potrebno očistiti z
vodnim curkom pod visokim pritiskom.
Planum podlage za asfaltne plasti mora biti raven. Odstopanje planuma podlage
pod 4 m dolgo merilno letvijo sme (v poljubni smeri) znašati v primeru nadgradnje:
- z asfaltno obrabno plastjo do 10 mm,
- z asfaltno zgornjo nosilno plastjo do 15 mm in
- z asfaltno spodnjo nosilno plastjo do 20 mm.
Postopek meritev ravnosti je opredeljen v SIST EN 13036-7 in v TSC 06.610. Če so
ugotovljena večja odstopanja in/ali so zaznavne druge pomanjkljivosti, je treba
takšne pomanjkljivosti odpraviti pred nadgradnjo z asfaltno plastjo. Za zagotovitev
zlepljenosti plasti (razen dvoplastnega drenažnega asfalta) se mora izvršiti pobrizg
podlage z bitumensko emulzijo. Količina pobrizga je odvisna od stanja podlage ter
jo je treba prilagoditi vsakemu stanju posebej. Pri uporabi polimernega bitumna za
sestavo bituminizirane zmesi je treba uporabiti za pobrizg tudi emulzijo
polimernega bitumna.
Pobrizg podlage pa ni potreben, če bo asfaltna plast neposredno vgrajena na z
bitumenskim vezivom vezano ali zaščiteno podložno plast, po kateri se ni vršil
promet. O tem odloči nadzornik. Višino (niveleto) posameznih merilnih mest na
planumu podlage je treba določiti z niveliranjem. Za zagotovitev pogojev za
ustrezno odvodnjavanje na območju vijačnega prehoda je potrebno gostoto
merilnih mest primerno povečati.
Planum sme na poljubnem mestu odstopati od projektirane kote največ 10 mm.
Dopustna odstopanja nagiba so opredeljena z dopustno neravnostjo in odstopanjem
od višine planuma, vendar ne smejo biti večja od 0,4 % absolutne vrednosti
nagiba. Na ustrezno pripravljen planum podlage, ki ne sme biti ne prašen ne
vlažen, se lahko prične vgrajevati bituminizirano zmes za asfaltno plast šele, ko to
odobri nadzornik.
Vgrajevanje bituminiziranih zmesi:
Vgrajevanje bituminizirane zmesi mora biti praviloma strojno z razdelilnikom
(finišerjem), ki poleg razprostiranja vrši tudi delno zgoščanje bituminizirane zmesi.
Stopnja zgostitve, ki jo razdelilnik bituminizirane zmesi (finišer) mora doseči, je
najmanj 85 % referenčne gostote laboratorijskega preskušanca. Odstopanje od te
zahteve mora odobriti nadzornik. Z vgrajevalnim strojem mora biti zagotovljena
enakomerna sestava razprostrte bituminizirane zmesi. Izjemoma je dovoljeno ročno
vgrajevanje bituminizirane zmesi, če zaradi omejenega prostora uporaba strojev ni
mogoča. Ročno vgrajevanje mora odobriti nadzornik.
Bituminizirano zmes je dovoljeno vgrajevati samo v ustreznih vremenskih
razmerah. Primerna temperatura zraka in podlage za vgrajevanje bituminiziranih
zmesi je za obrabne plasti najmanj 3 °C in za vezane nosilne plasti najmanj 0 °C. S
soglasjem INŽENIRJA/NADZORNIKA je dovoljena vgradnja bituminizirane zmesi na
suho in nezmrznjeno podlago v nevetrovnem vremenu pri nižji temperaturi, če je
pri tem debelina asfaltne plasti na zgornjem območju tehnološke debeline za
uporabljeno zrnavost zmesi. Najnižja in priporočena temperatura bituminizirane
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 49/59
zmesi na mestu vgrajevanja sta glede na vrsto uporabljenega veziva za proizvodnjo
opredeljeni v spodnji razpredelnici. Meritev temperature vroče bituminizirane zmesi
mora biti izvršena po SIST EN 12697-13.
Priporočena in najnižja temperatura bituminizirane zmesi pri vgradnji
Tip bitumna
Priporočena temp. bituminizirane
bituminizirane zmesi pri vgradnji (°C)
strojem
Najnižja temp.
zmesi za vgrajevalnim
(°C)
B 160/220
B100/150
B 70/100
B 50/70
B 35/50
135
140
145
155
165
110
115
120
130
140
Najvišja temperatura bituminizirane zmesi pri vgradnji sme biti do 20 °C višja od
priporočene. Pri ročnem vgrajevanju in zgoščanju v vetrovnem in hladnem vremenu
mora biti najnižja temperatura zmesi bituminizirane zmesi višja za 10 °C od
zahtevane spodnje mejne vrednosti za določeno vrsto veziva.
Če dopuščajo pogoji dela, je treba vgrajevati bituminizirano zmes v asfaltno plast
naenkrat v vsej širini vozišča. Če se uporablja za vgraditev več finišerjev z
zamikom, razlika v kakovosti vgrajene bituminizirane zmesi na območju stika ne
sme biti opazna. Pri vgrajevanju bituminiziranih zmesi morajo biti vzdolžni stiki
glede na stike v podložni plasti zamaknjeni, praviloma za 20 cm, najmanj pa za 10
cm, prečni (delovni) stiki pa najmanj za 50 cm.
Vgrajevane pasove je potrebno stikovati v vzdolžni smeri po vročem postopku. Če
to ni mogoče, je potrebno stik predhodno vgrajenega pasu indirektno ogrevati ali
uporabiti za stikovanje zalivno zmes (lahko v obliki traku) ali bitumensko pasto. Če
za stikovanje ni uporabljena lepilna zmes, je treba pri izdelavi vzdolžnih in prečnih
stikov površine ohlajene plasti premazati z bitumensko emulzijo v količini najmanj
0,5 kg/m2. Premazati je potrebno tudi 15 cm širok pas na območju stika.
Vsako prekinitev dela je treba izvršiti v vsej širini vozišča oziroma voznega pasu
pravokotno na os ceste in navpično ter enakomerno premazati z bitumenskim
vezivom.
Odstopanje
od
tega
je
mogoče
samo
s
soglasjem
INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Za zgostitev plasti bituminizirane zmesi se lahko uporabljajo različni valjarji
(statični, vibracijski, valjarji z gumijastimi kolesi, kombinirani) in z različnimi
masami. Valjarji morajo imeti vgrajen sistem za močenje koles z vodo ali drugim
ustreznim sredstvom za preprečitev lepljenja bituminizirane zmesi na kolesa.
Uporaba naftnih derivatov za močenje koles ni dovoljena. Izbrana vrsta in število
valjarjev ter način zgoščevanja mora zagotoviti čimbolj enakomerno zahtevano
gostoto oziroma zgoščenost bituminizirane zmesi v vsej projektirani širini vozišča.
Zato je treba ob robovih povečati širino podložne plasti za projektirano debelino
plasti, če to v projektni dokumentaciji ni že predvideno. Bituminizirano zmes je
treba zgoščevati od roba proti sredini plasti in od nižjega proti višjemu robu
oziroma legi plasti. Posamezni prehodi valjarjev se morajo vedno prekrivati za 15
do 20 cm. Vsako zadrževanje valjarjev na vgrajeni plasti vroče bituminizirane zmesi
je treba preprečiti, enako tudi sunkovito zaviranje in pospeševanje valjarja ter
spremembo smeri valjanja na še nezgoščeni plasti vroče bituminizirane zmesi. Vsa
za valjarje nedostopna mesta je treba zgostiti do zahtevane zgoščenosti z drugimi
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 50/59
sredstvi, katerih uporabo mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK, ki odredi tudi
pogoje, v katerih je treba takšna sredstva uporabiti.
Obdelava površine asfaltne plasti:
Na vsaki plasti bituminizirane zmesi, če je takšna vozna površina samo začasno (le
nekaj dni) izpostavljena prometu, je priporočeno, da izvajalec zagotovi pogoje za
varno vožnjo v vseh vremenskih razmerah. Najprimerneje je, da se cesta v času
gradnje sploh ne uporablja za javni promet
Na vgrajeno asfaltno plast je mogoče pripustiti promet šele, ko se je bituminizirana
zmes v sredini plasti ohladila na približno 30 °C. INŽENIR/NADZORNIK lahko določi
tudi drugačne pogoje za pripustitev prometa (npr. pri uporabi nizkotemperaturne
bituminizirane zmesi odvisno od uporabljenega dodatka).
Zahtevane lastnosti vgrajenih bituminiziranih zmesi:
Na osnovi rezultatov preskusov v sklopu notranje in zunanje kontrole je
priporočeno po zaključenem vgrajevanju izvrednotiti povprečno sestavo in plast
vgrajene bituminizirane zmesi. Obdelava mora vključiti tudi vse značilnosti
vgrajene bituminizirane zmesi in osnovne statistične kazalnike zanje.
Stopnja zgoščenosti in vsebnost votlin
Pogojene mejne vrednosti zgoščenosti in vsebnosti votlin so navedene za
bituminizirane zmesi, vgrajene v asfaltne plasti, vTSC 06.300 / 06.410 : 2009
(Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste) v tč. 5.2.
Debelina plasti
Mejne projektne debeline plasti bituminiziranih zmesi, vgrajenih v asfaltne plasti, so
navedene v TSC 06.300 / 06.410 : 2009 (Ministrstvo za promet – Direkcija RS za
ceste) v tč. 5.2.
Zlepljenost asfaltnih plasti
Med vgrajevanimi nosilnimi in obrabnimi plastmi bituminiziranih zmesi mora biti
zagotovljena sila zlepljenosti, določena po postopku po Leutnerju (po TSC 06.753),
Odvzem vzorcev za preskus strižne sile oziroma sile zlepljenosti asfaltnih plasti sme
biti izvršen, ko znaša temperatura vgrajenih bituminiziranih zmesi 25 °C. Če je
takoj po vgraditvi zlepljenost asfaltnih plasti slabša od pogojene mejne vrednosti, je
potrebno ponovno izvršiti preskus po enem mesecu.
Ravnost, višina, nagib planuma
Ravnost planuma asfaltne vezane nosilne in obrabne plasti je treba ugotoviti – v
poljubni smeri na os ceste – kot odstopanje pod položeno 4 m dolgo merilno letvijo
ali z drugačnim ustreznim merilnim postopkom, opredeljenim v TSC 06.610.
Planum asfaltne obrabnozaporne in vezane zgornje nosilne plasti sme na poljubnem
mestu odstopati od projektirane kote največ ± 10 mm (mejna vrednost), planum
vezane spodnje nosilneplasti pa največ ± 15 mm.
Nagib planuma asfaltne vezane nosilne in obrabne plasti mora biti enak prečnemu
in vzdolžnemu nagibu vozišča. Dopustna odstopanja nagiba so določena z dopustno
neravnostjo in odstopanjem od višine planuma te plasti, vendar ne smejo biti večja
od načrtovanega nagiba za absolutno ± 0,4 %.
Na cestah, kjer so dovoljene velike hitrosti vožnje, vzdolžni nagib pa je manjši od
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 51/59
0,5 % in načrtovani prečni nagib manjši od 1,5 %, je lahko prečni nagib do 0,2 %
večji od načrtovanega.
1.8.8.4 Preveritev kakovosti del
Preverjanje kakovosti in skladnosti bituminiziranih zmesi sestoji iz stalne kontrole
postopkov proizvodnje in vgrajevanja, vse v skladu z določili v SIST EN 13108-21 in
pogoji, določenimi v teh smernicah in tehničnih pogojih.
Vsi neposredni vplivi na kakovost in pogoji za oceno skladnosti proizvedenih in
vgrajenih bituminiziranih zmesi morajo biti navedeni v poslovniku kakovosti. Mesta
za odvzem vzorcev zmesi na gradbišču in vgrajenih bituminiziranih zmesi za vezane
nosilne in obrabne asfaltne plasti ter mesta za meritve zahtevanih lastnosti
vgrajenih bituminiziranih zmesi je treba določiti po statističnem naključnem izboru.
Notranja kontrola:
Notranje kontrolne preskuse med izvajanjem del mora izvajati za to usposobljen
laboratorij izvajalca (ločen del organizacije) ali drug neodvisen laboratorij (tretja
stranka). Usposobljenost laboratorija za notranjo kontrolo mora biti zagotovljena na
osnovi uveljavljenih strokovnih podlag za sistem kontrole in potrjevanje skladnosti
pri gradnji cest v Republiki Sloveniji.
IZVAJALEC del je dolžan rezultate notranje kontrole in podatke o vhodnih materialih
redno posredovati izvajalcu zunanje kontrole.
Preskusi vgrajevane bituminizirane zmesi
Notranja kontrola vgrajevane bituminizirane zmesi obsega:
- preveritev temperature bituminizirane zmesi na 1000 t 1) 2)
- preveritev sestave ter mehanskih in prostorskih značilnosti istovrstne
bituminizirane zmesi:na 1000 t 1) 2)
- delež veziva
- sestava ekstrahirane zmesi zrn
- vsebnost celokupnih votlin v bituminizirani zmesi
- vsebnost votlin v zmesi kamnitih zrn (izračun)
- zapolnjenost votlin v zmesi kamnitih zrn z vezivom (izračun)
1
) za vezane zgornje nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 500 t
2
) v primeru manjših vgrajevanih količin je potrebno za vsako bituminizirano
zmes dokazati ustrezno kakovost
Vzorce za notranjo kontrolo vgrajevane bituminizirane zmesi je treba odvzeti na
mestu vgrajevanja. Po dogovoru je mogoče uporabiti vzorce bituminizirane zmesi,
odvzete tudi na obratu za proizvodnjo bituminiziranih zmesi.
Preskusi vgrajene bituminizirane zmesi
Značilnosti v vezano zgornjo nosilno ali obrabno plast vgrajene bituminizirane zmesi
je treba preskusiti z naslednjimi notranjimi kontrolnimi preskusi vgrajene asfaltne
krovne plasti:
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1
) za
2
) za
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 52/59
na jedrih: na 1000 t 1)
debelina plasti
zlepljenost plasti (če je pogojena)
gostota plasti
vsebnost votlin v plasti
na plasti: na 200 m2 2)
gostota (z neporušnim postopkom)
ravnost planuma, merjena s 4 metrsko letvo
višina planuma, določena z niveliranjem
nagib planuma.
vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 500 t
vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 100 m 2
Jedra je treba odvzeti na mestih odvzema vzorcev vgrajevanih bituminiziranih
zmesi. Za bituminizirane zmesi nazivne zrnavosti do vključno 16 mm je treba
odvzeti jedra s premerom najmanj 100 mm, za večje nazivne zrnavosti pa jedra s
premerom najmanj 150 mm. Čista in z bitumensko emulzijo premazana mesta
odvzema jeder je treba čimprej zapolniti z vročo bituminizirano zmesjo, ki mora biti
iz podobnih materialov in zrnavosti, kot je vgrajena v asfaltno vezano nosilno ali
obrabno plast, in ustrezno zgostiti.
Zunanja kontrola:
Zunanjo kontrolo lahko izvaja samo akreditirani inštitut. Z zunanjo kontrolo se:
- preverja skladnost dobavljenih bituminiziranih zmesi za vezane nosilne in
obrabne plasti z izjavami proizvajalca o skladnosti s CE informacijo in
- izvaja kontrolo prevoza in vgrajevanja bituminiziranih zmesi glede na
zahteve v teh smernicah in tehničnih pogojih in/ali glede na pogodbena
določila.
Preskusi vgrajevane bituminizirane zmesi
Izvršiti je treba naslednje zunanje kontrolne preskuse lastnosti vgrajevane
bituminizirane zmesi:
- preveritev temperature bituminizirane zmesi pri vgradnji na 4000 t 1)
- preveritev sestave ter mehanskih in prostorskih značilnosti vgrajevane
istovrstne bituminizirane zmesi: na 4000 t 1)
- delež veziva
- sestava ekstrahirane zmesi zrn
- lastnosti ekstrahiranega veziva:
- penetracija pri 25 °C
- zmehčišče po postopku PK
- indeks penetracije (izračun)
- pretrgališče po postopku po Fraassu
- raztegljivost z meritvijo sile (force ductility)
- prostorska masa bituminizirane zmesi (preskušancev po Marshallu pri 25 °C)
- vsebnost celokupnih votlin v bituminizirani zmesi
- vsebnost votlin v zmesi kamnitih zrn (izračun)
- zapolnjenost votlin v zmesi kamnitih zrn z vezivom (izračun)
1
) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 2500 t
Vzorce za zunanje kontrolne preskuse vgrajevane bituminizirane zmesi je treba
odvzeti na mestu vgradnje, samo izjemoma tudi na obratu za proizvodnjo.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 53/59
Preskusi vgrajene bituminizirane zmesi
Zunanje kontrolne preskuse vgrajene bituminizirane zmesi je treba izvršiti za
določitev naslednjih značilnosti zgrajene nosilne in nosilnoobrabne plasti:
- na jedrih (premera najmanj 100 mm) na 4000 t 1)
- debelina plasti
- zlepljenost plasti (če je pogojena)
- gostota plasti
- zgoščenost plasti
- vsebnost votlin v plasti
- na plasti: na 400 m2 2)
- gostota z neporušnim postopkom
- ravnost planuma 4), merjena s 4 metrsko letvo
- višina planuma, določena z niveliranjem
- nagib planuma
- torna sposobnost 3)
1
) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 2500 t
) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 200 m 2
3
) na odsekih, dolgih najmanj 500 m
4
) vzdolžna ravnost planuma, merjena s profilometrom in izvrednotena z
indeksom IRI, po določilih TSC 06.610
2
Jedra je treba odvzeti na mestih odvzema vzorcev vroče proizvedene bituminizirane
zmesi. Jedra za preveritev debeline in zlepljenosti plasti morajo biti odvzeta po
naključnem izboru odvzemnih mest.
Dodatni preskusi bituminizirane zmesi
Bituminizirane zmesi za zelo težke prometne obremenitve je treba preveriti glede
- odpornosti pri visokih temperaturah (nastanek kolesnic) in
- odpornosti pri nizkih temperaturah (nastanek razpok).
Bituminizirane zmesi za drenažne plasti je treba preveriti glede izgube delcev. V
bituminiziranih zmeseh A1 in A2, ki vsebujejo razred zmesi kamnitih zrn Z1 in/ali
Z2, je treba preveriti delež silikatnih zrn.
Ocena skladnosti:
Po zaključku posameznih del ali faz del v sklopu graditve asfaltnih plasti je treba
izvršiti statistične analize rezultatov notranje in zunanje kontrole
- proizvedene bituminizirane zmesi in
- vgrajene bituminizirane zmesi.
Statistično analizo rezultatov kontrolnih preskusov morata pripraviti izvajalca
notranje in zunanje kontrole, vsak za svoje delo.
Statistične analize in primerjave le teh so osnova za oceno skladnosti kakovostim
in za morebitne reklamacije in ukrepe.
Oceno skladnosti kakovosti in za morebitne reklamacije ter ukrepe. Oceno
skladnosti rezultatov kontrolnih preskusov z zahtevami v pogodbeni
dokumentaciji in teh tehničnih pogojih mora pripraviti izvajalec zunanje kontrole
skladnosti in jo predložiti nadzorniku.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 54/59
Prevzem in obračun del:
Prevzem del
Skladno s pogodbenimi določili in sporazumno z nadzornikom mora izvajalec
pripraviti izmere izvršenih del v ustreznih enotah mere.
Vse količine je treba izmeriti po dejansko izvršenem obsegu in vrsti del, ki so bila
izvršena v okviru izmer v projektni dokumentaciji.
Vgrajeno
asfaltno
vezano
nosilno
in
obrabno
plast
mora
prevzeti
INŽENIR/NADZORNIK po zahtevah za kakovost v teh tehničnih pogojih in skladno z
zahtevami v pogodbeni dokumentaciji in po pisnem obvestilu izvajalca o
dokončanju del. IZVAJALEC mora istočasno predložiti nadzorniku vse podatke in
poročilo notranje kontrole o skladnosti izvedenih del z zahtevami v teh tehničnih
pogojih. Vse ugotovljene pomanjkljivosti po teh zahtevah mora IZVAJALEC
popraviti predno nadaljuje z deli, drugače se mu obračunajo odbitki za neustrezno
kakovost izvršenih del.
Vsi stroški za popravila pomanjkljivosti bremenijo IZVAJALCA, vključno stroški za
vse meritve in preskuse, ki so pokazali neustrezno kakovost izvršenih del ter je bilo
potrebno po izvršenem ustreznem popravilu s ponovnimi preskusi ugotoviti
kakovost del.
Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam v teh tehničnih pogojih
(presegajo mejne oziroma skrajne mejne vrednosti) in jih IZVAJALEC ni popravil po
navodilih INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC ni upravičen do nikakršnega plačila.
Naročnik pa je v takšnem primeru upravičen podaljšati garancijsko dobo za vsa
dela, ki so odvisna od nepopravljenih del, na najmanj 5 let. Če po preteku tako
podaljšane garancijske dobe ni nikakršnih vidnih napak, ki bi bile posledica
predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti, je izvajalec del upravičen do plačila za
izvršeno delo.
Obračun del
Količine izvršenih del, je treba obračunati po pogodbenih enotnih cenah. V enotni
ceni morajo biti upoštevane vse storitve, potrebne za popolno izvedbo asfaltne
vezane nosilne, vezne in obrabne plasti, kot je opredeljeno v teh tehničnih pogojih.
Izvajalec nima pravice naknadno zahtevati doplačila, če s pogodbo ni drugače
opredeljeno.
Izmere asfaltnih plasti, vgrajenih v voziščne konstrukcije, je treba določiti na osnovi
širin, opredeljenih z razširitvami
Če IZVAJALEC ni zagotovil kakovosti v okviru zahtevanih vrednosti in četudi so mu
bili obračunani odbitki, ostanejo zanj vse garancijske obveznosti po pogodbi
veljavne.
Odbitki zaradi neustrezne kakovosti
Odbitek je treba določiti bodisi na osnovi neustrezne povprečne vrednosti za
izvršeno delo ali na osnovi neustreznih posamičnih ugotovljenih vrednosti.
Merodajna je večja vrednost odbitka. Tudi v primeru, ko je
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
-
stran: 55/59
v bituminizirani zmesi premajhen delež bitumenskega veziva ali
v vgrajeni plasti bituminizirane zmesi prekomerna vsebnost votlin,
je merodajna večja vrednost odbitka.
Jamstvo:
Pri oceni trenutnega stanja izvedenih del je treba upoštevati obrabo, ki je nastala
zaradi obremenitev v garancijski dobi. IZVAJALEC mora jamčiti ustrezno stanje v
asfaltne plasti vgrajenih bituminiziranih zmesi v naslednjih garancijskih dobah:
- garancijska doba znaša 5 let (po pripustitvi prometa) za bituminizirane
zmesi, vgrajene v vezane nosilne in obrabne plasti, če so te vgrajene v
sklopu voziščne konstrukcije pri novogradnji, ki je bila dimenzionirana po
pogojih, opredeljenih v TSC 06.520 za načrtovano prometno obremenitev
Če je zaradi gradbišča pogojeno začasno vodenje prometa po asfaltni plasti več kot
eno leto, se v primeru delnega prevzema posameznega prometnega pasu podaljša
garancijska doba za eno leto. V primeru, ko je asfaltna plast zgrajena po postopku,
ki v teh smernicah ni opredeljen, mora biti garancijska doba določena v pogodbi.
1.9 Talne označbe
1.9.1 Splošne določbe
S Tehničnimi pogoji se določajo zahteve in pogoji za izvajanje del, kontrola
kvalitete izvršenih del in druge zahteve v odnosu med NAROČNIKOM in
IZVAJALCEM.
1.9.2
Materiali
1.9.2.1 Barve in razredčila
Za izvajanje talnih označb na vozišču se sme uporabljati le materiale, za katere je
naročnik ugotovil, da odgovarjajo zahtevanim standardom glede kvalitete in
trajnosti in so uskladiščeni v skladu z navodili proizvajalca.
Pred uporabo barve je potrebno preveriti njeno uporabnost. Barva je uporabna do
roka označenega na embalaži oziroma tudi v primeru, ko je možno usedlino na dnu
posode z lopatico še prerezati in z dolgotrajnim mešanjem barvo homogenizirati.
Barva ni uporabna, če vsebuje usedlino, ki jo z mešanjem ni mogoče vmešati v
homogeno barvo, ali če po zmernem mešanju še vedno vsebuje grude ali drugačne
delčke barvnih sestavin.
Barva se pred uporabo po potrebi ustrezno razredči. Vrsta razredčila in razmerje
med barvami in razredčilom morata biti v skladu z navodili proizvajalca.
1.9.2.2 Steklene kroglice - perle
Steklene kroglice je potrebno hraniti v originalni embalaži. Embalaža se odpira pred
uporabo v količini, ki je predvidena, da bo porabljena takoj. Pri strojnem nanašanju
barve na vozišče mora oprema omogočati nanašanja steklenih kroglic na svežo
barvo z AMAKOS ali slično pištolo.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 56/59
1.9.2.3 Kontrola kvalitete
INŽENNIR/NADZORNIK bo sproti kontroliral kvaliteto materialov preko pooblaščenih
zavodov. V primeru, da materiali ne bodo ustrezali kvaliteti oziroma bodo odstopali
od zahtev podanih v teh tehničnih pogojih, bo investitor prepovedal njihovo
uporabo.
Za tekočo kontrolo materialov in izvedbe del mora izvajalec del:
od vsake šarže materiala odvzeti vzorec barve (po premešanju vsebine
posamezne posode z barvo se v posebno manjšo posodo pretoči ca. 1 kg
barve, posoda se neprodušno zapre in opremi s podatki o vzorcu – št. šarže,
datum proizvodnje in datum odvzema vzorca),
- enkrat tedensko je pri vsaki delovni skupini potrebno med delom odvzeti
vzorec nanosa barve na aluminijasti ploščici; debelina nanosa mora
predstavljati tipično debelino, ki se nanaša na vozišče.
Vse vzorce je potrebno hraniti do izteka garancijske dobe.
-
1.9.3
Oprema za izvajanje del
Izvajalec del mora razpolagati z zadostno količino strojne in druge opreme, s
katero bo lahko zagotovil dokončanje del do pogodbenega roka in v skladu s
terminskim planom napredovanja del po količinah v popisu. Izvajalec del mora
INŽENIRJU/NADZORNIKU omogočiti pregled vseh strojev in opreme za izvajanje
del. V kolikor INŽENIR/NADZORNIK oceni, da tehnične karakteristike strojne in
druge opreme ne zadoščajo zahtevam iz prejšnjega odstavka, naročnik takemu
izvajalcu del ne bo oddal.
1.9.4
Izvajanje talnih označb na vozišču in kontrola kvalitete
1.9.4.1 Dokumentacija o izvajanju talnih označb na vozišču
Splošni podatki:
-
naročnik
izvajalec (ime, sedež podjetja ter podatki o mehanizaciji in zaposlenih, ki
izvajajo talne označbe na vozišču)
datum in delovni čas
čas izvajanja del
Podatki o vremenu:
- vreme
- temperatura zraka in vozišča
- vlažnost zraka
Podatki o materialih:
- barva: proizvajalec, datum proizvodnje, številka šarže in porabljena količina
- perle: porabljena količina, številka šarže
- razredčilo: porabljena količina
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 57/59
Podatki o vrstah in količini izvedenih del:
Osnova za vse podatke o vrstah in količini izvedenih del je količina izvedenega dela,
ki mora biti po opravljenem delu potrjena s strani Nadzornika. Za vsako cesto in
cestni odsek je potrebno ob stacionaži začetka in konca del vnesti naslednje
podatke:
-
črte: vrsta (osne, robne), širina in dolžina
ostale označbe: vrsta (prehod za pešce, črta za ustavljanje, polja…) in količina
izvedenih del (m, m2)
Podpisovanje dnevnika:
Dnevnik morajo podpisati predstavnik naročnika in odgovorni vodja del, ki vanj
vpisuje podatke. Dnevnik podpisan s strani predstavnika naročnika je osnova za
pripravo knjige obračunskih izmer in izdajo situacije.
1.9.4.2 Vremenske razmere
Izvajanje označb na vozišču je dovoljeno ob suhem vremenu pri temperaturah
ozračja od +10°C do +30°C, relativni vlažnosti zraka do 85 % in temperaturah
vozišča od +5°C do +45°C. Pri izvajanju je potrebno upoštevati morebitne dodatne
zahteve proizvajalca.
Izvajanje del pri vremenskih pogojih, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi
(predvsem pri temperaturah zraka in vozišča, ki so manjše od predpisanih) ni
dovoljeno. V posebnih primerih lahko izvajanje označb v slabših pogojih dovoli
predstavnik Naročnika z vpisom v dnevnik, oziroma pisnim naročilom.
1.9.4.3
Ustreznost vozišča
Vozišče, na katero se nanaša barva za označbe na vozišču, mora biti:
popolnoma suho
brez ostankov soli
brez mastnih madežev
očiščeno prahu, peska, zemlje in drugih materialov.
V primeru, da je vozišče po osi ali robu, kjer poteka črta, razpokano ali je stik
fugiran, se vzdolžna. črta premakne neposredno ob razpoko. Predstavnik naročnika
v primeru, ko ugotovi, da izvajalec označb na vozišču nanaša barvo na neustrezno
pripravljeno vozišče, dela ustavi in naroči čiščenje vozišča. Na delu neustrezno
pripravljenega vozišča, kjer so obeležbe že izvedene, pa odredi čiščenje in ponovno
barvanje na stroške izvajalca.
-
1.9.4.4
Izvajanje talnih označb na vozišču
Izvajalec talnih označb na vozišču mora po potrebi pred pričetkom del barvo
razredčiti v skladu z navodili proizvajalca barve z originalnim razredčilom. Stopnja
razredčevanja se kontrolira z viskozimetrom. Za strojno nanašanje barve na vozišče
mora biti čas pretoka barve skozi viskozimeter (dokler se curek barve ne prekine),
če proizvajalec barv ne določi drugače, praviloma naslednji:
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 58/59
80-90 sekund pri temperaturi zraka + 10 °C do 20 °C
70-80 sekund pri temperaturi zraka + 20°C do + 3 0 °C
Pri obnavljanju prečnih in drugih označb na vozišču je obvezno nanašanje barve z
brizganjem s pomočjo kompresorja. Nanašanje barve z valjčkom ni dovoljeno!
Vse talne označbe na vozišču morajo biti posute s steklenimi kroglicami. Pri
strojnem izvajanju del mora izvajalec ves čas kontrolirati kvaliteto posipavanja s
steklenimi kroglicami. Poraba steklenih kroglic mora biti med 0,200 – 0,250 kg/ m2
pobarvane površine.
Za označbe, ki niso posute s steklenimi kroglicami, odredi predstavnik naročnika
ponovno obeleževanje na stroške izvajalca. Izvedene talne označbe mora Izvajalec
del po barvanju ustrezno zavarovati s stožci, ki morajo biti postavljeni tako na
gosto, da preprečijo vožnjo po sveži barvi. Stožci se lahko odstranijo po preteku
časa strjevanja barve. Lahko pa se po dogovoru z Naročnikom fizično zapre celotni
odsek ceste, na katerem se izvajajo dela.
1.9.4.5
Dinamika izvajanja del
Pri pripravi terminskega plana in izvajanju del, mora izvajalec upoštevati tehnične
karakteristike predhodno izvedenih del in terminski plan dokončanja vseh del.
1.9.4.6
Debelina nanosa barve
Zahtevano debelino nanosa in porabe barve predpiše proizvajalec barve. Debelino
nanosa barve kontrolira predstavnik Naročnika oziroma pooblaščena strokovna
organizacija v skladu z JUS Z.S.2.240 Barve za tankoslojne oznake na vozišču.
Če predstavnik Naročnika ugotovi več kot 10 % površin označb, ki imajo manjšo
debelino od predpisane, je potrebno označevanje ponoviti na stroške izvajalca del.
1.9.4.7
Nočna vidnost označb na vozišču
Vidnost označb v nočnem času je odvisna od kvalitete posipavanja s steklenimi
kroglicami. Pri tem je pomembno, da je celotna površina označbe enakomerno
posuta z zadostno količino steklenih kroglic. Pri izvedenih delih se kontrolira:
-
-
enakomernost posipa: pri tem se ugotavlja kvaliteta posipavanja označb z
vizualnim pregledom v nočnem času. Talne označbe morajo enakomerno
odsevati svetlobo na 85 % pobarvane površine.
stopnja odsevnosti: z reflektometrom se meri odsevno sposobnost označb po
določilih JUS Z.S.«.240 Barve za tankoslojne oznake na vozišču. Stopnja
odsevnosti mora pri vseh označbah ves čas do naslednje obnove znašati
najmanj 100 mcd lux1 m2.
Za vse označbe, ki niso izvedene v skladu z zahtevami prejšnjih alinej, mora
izvajalec označevanje ponoviti na svoje stroške, naročnik pa mu ne prizna stroškov
ponovne izvedbe barvanja.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
1.9.4.8
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 59/59
Oblika označb na vozišču
Vse talne označbe na vozišču morajo biti, po dimenzijah in obliki v skladu s
tehničnimi smernicami: TSC 02.401: 2010 OZNACBE NA VOZIŠCU; OBLIKA IN
MERE (Ministrstvo za promet Tehnična specifikacija za javne ceste).
V primeru, ko predstavnik naročnika ugotovi, da izvedena dela niso v skladu z
navedenimi zahtevami, odredi odstranitev označb (brisanje) z vozišča oz. dodatno
označitev pomanjkljivo izvedenih označb na stroške izvajalca.
Datoteka: 2.1 _Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje
DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Datum:
Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 1/21
HE
ZLATOLIČJE
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
GRADBENA DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.2 Splošne tehnične zahteve
Marec 2014
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 2/21
VSEBINA
Stran
1
Splošne določbe ...................................................................................... 3
1.1
Uvod ....................................................................................................... 3
1.2
1.3
Opredelitev izrazov ................................................................................... 3
Veljavnost tehničnih predpisov ................................................................... 4
1.3.1
Splošno .......................................................................................... 4
2
Preverjanje in vrednotenje kakovosti ..................................................... 4
2.1
Uvod ....................................................................................................... 4
2.2
Vrste preskusov ........................................................................................ 5
2.3
Laboratorij ............................................................................................... 6
3
Merjenje in obračun del .......................................................................... 7
3.1
Merjenje del ............................................................................................. 7
3.2
Obračun del ............................................................................................. 7
4
Načrti in dokumentacija, ki jo mora dostaviti izvajalec ........................... 9
4.1
4.2
Splošno ................................................................................................... 9
Projekti in načrti začasnih del ....................................................................10
4.3
4.4
Načrti relevantni za Permanentna dela in katerakoli Začasna dela za
katera projekt pripravlja INŽENIR ..............................................................10
Potrditev Načrtov začasnih del ...................................................................10
4.5
Poročilo o napredovanju del ......................................................................11
4.6
4.7
Posnetek stanja .......................................................................................11
Druga dokumentacija ...............................................................................12
5
Ureditev in organizacija gradbišča ........................................................ 12
6
Geodetska dela ..................................................................................... 14
6.1
6.2
6.3
6.4
Obseg del ...............................................................................................14
Način izvedbe ..........................................................................................15
Splošno o meritvah prečnih profilov............................................................15
Kakovost izvedbe.....................................................................................16
6.5
6.6
6.7
Izmere in plačilo ......................................................................................17
Zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov........................17
Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo ...............17
7
Materiali in proizvodi ............................................................................ 21
8
Delavci.................................................................................................. 21
9
Stroji in oprema za gradnjo .................................................................. 21
10
Rok izvedbe in terminski plan ............................................................... 21
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 3/21
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA IZVEDBO DEL
1
Splošne določbe
1.1
Uvod
Splošne tehnične zahteve veljajo za izvedbo vseh vrst del, ki so opisana v Popisu del ter
za vsa druga dela, ki so potrebna za popolno izvedbo pogodbenih del skladno z zahtevami
projekta.
1.2
Opredelitev izrazov
NAROČNIK:
pomeni osebo, imenovano naročnik v Dodatku k ponudbi, in
pravne naslednike, upravičene po tej osebi.
INŽENIR:
je pravna ali fizična strokovna oseba ali strokovna oseba
(ekipa) iz naročnikovega osebja ali ekipa sestavljena iz
naročnikovih in zunanjih strokovnjakov, ki jo pooblasti
NAROČNIK za opravljanje del inženirja za namene POGODBE.
INŽENIR odobrava, nadzira in prevzema strokovno tehnična
dela in potrjuje obračune izvedenih del ter izvaja kontrolo
kakovosti po določilih tehničnih zahtev.
NADZORNIK:
je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost
opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora
PROJEKTANT:
je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost
opravlja storitve pri projektiranju ter po naročilu in zahtevah
NAROČNIKA izdela projektno dokumentacijo za gradnjo
objekta.
je projektna dokumentacija za gradnjo objekta, ki jo izdela
PROJEKTANT.
PROJEKT:
IZVAJALEC:
INŠTITUT:
(dela izvaja v imenu
in za račun
InvestitorjaZunanja kontrola
Investitorja)
je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost
opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču,
izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in
električnih instalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del ter
na osnovi projektne dokumentacije in tehničnih zahtev,
izvaja dela po POGODBI sklenjeni z NAROČNIKOM.
je gospodarska družba ali organizacija pooblaščena za
izvajanje preskusov na materialih, tehnologijah in izvršenih
delih, ki po
naročilu INŽENIRJA vrši preskuse v okviru
kontrole kakovosti.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
LABORATORIJ:
(Z njim zagotavlja
Izvajalec tekočo
kontrolo, ta dela
kontrolira Inštitut,
ki dela v imenu
Investitorja)
PRESKUS:
stran: 4/21
je organizacijska enota IZVAJALCA, ki na gradbišču izvaja
tekoče preskuse za ugotovitev kakovosti uporabljenih
materialov, tehnologij in izvršenih del po določilih PROJEKTA
ter po posebnih zahtevah INŽENIRJA. LABORATORIJ je lahko
sestavni del organizacije IZVAJALCA ali pa neodvisni
pooblaščen laboratorij, ki ga angažira IZVAJALEC.
je ugotavljanje kakovosti osnovnega materiala, proizvoda ali
tehnološkega postopka oziroma tehnologije izvedbe del in
izvedenih del po določilih tehničnih zahtev ali posebnih
zahtevah INŽENIRJA.
1.3
Veljavnost tehničnih predpisov
1.3.1 Splošno
Pri izvajanju del mora IZVAJALEC upoštevati vse (lahko tudi strožje) predpise in
standarde veljavne v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, (privzeti SIST EN, ali če teh
ni, ostali EN, nacionalni EN, kot npr. DIN EN in ISO standardi), ki so navedeni v
projektni dokumentaciji, ali pa jih navede dobavitelj v izjavi o skladnosti in so na
seznamu SIST standardov za obravnavane materiale, proizvode ter dela, v kolikor s
PROJEKTOM ali dodatnimi pisnimi navodili in zahtevami INŽENIRJA/NADZORNIKA ni
drugače določeno.
V primeru, da med gradnjo stopijo v veljavo novi predpisi, dopolnila, spremembe ali
standardi, ki dovoljujejo milejše pogoje ali kriterije, izvajalec nima pravice odstopiti od
danes veljavnih brez pisnega pristanka INŽENIRJA/NADZORNIKA.
2
Preverjanje in vrednotenje kakovosti
2.1
Uvod
Preskusi se izvajajo kot tekoči preskusi, kontrolni preskusi in posebni preskusi po
podrobnejših zahtevah.
Vsi preskusi se izvajajo po predpisih in standardih veljavnih v Republiki Sloveniji.
Za materiale, ki v PROJEKTU ali drugem pisnem dokumentu INŽENIRJA niso posebej
definirani, mora IZVAJALEC dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU najmanj 7 dni pred
uporabo ustrezna dokazila o kakovosti. Uporaba takšnih materialov je dovoljena le po
pisni odobritvi INŽENIRJA/NADZORNIKA.
IZVAJALEC mora nuditi INŽENIRJU/NADZORNIKU vso potrebno pomoč pri odvzemanju
vzorcev vseh kontrolnih preskusov ter pri preskusih za ugotavljanju kakovosti
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 5/21
izvedenih del. Ta pomoč zajema vse potrebno delo, materiale in transporte, kar
bremeni IZVAJALCA.
V primerih, ko je za INŽENIRJA/NADZORNIKA kakovost materialov za uporabo
dvomljiva, lahko INŽENIR/NADZORNIK izvrši dodatne kontrolne preskuse in nova
odvzemna mesta vzorcev za te preskuse, pri čemer je IZVAJALEC lahko prisoten.
IZVAJALEC je dolžan omogočiti INŽENIRJU/NADZORNIKU stalno kontrolo izvedbe
tekočih preskusov ter rezultatov, ki jih mora IZVAJALEC tedensko ali na pisno zahtevo
INŽENIRJA/NADZORNIKA
tudi
pogosteje
obdelati
INŽENIRJA/NADZORNIKA določeni obliki in roku.
in
predložiti
v
od
Celotno dokumentacijo preverjanja kakovosti obdeluje INŠTITUT enkrat letno za
začasna poročila ter ob koncu izvedbe del izdela zaključno poročilo o kakovosti del
oziroma objekta. Stroški bremenijo IZVAJALCA.
2.2
Vrste preskusov
Predhodna laboratorijska sestava
S predhodno laboratorijsko sestavo IZVAJALEC dokazuje, da se da z razpoložljivimi
materiali doseči kakovost proizvoda po zahtevah PROJEKTA ali posebnih zahtevah
INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Stroški tega preskusa bremenijo IZVAJALCA.
Dokazna proizvodnja
Pred pričetkom redne proizvodnje oziroma predelave materialov se mora izvršiti
dokazna proizvodnja s preskušanjem strojev in naprav glede doseganja zahtevane
enakomernosti kakovosti proizvoda.
Program dokazne proizvodnje mora predložiti IZVAJALEC najmanj tri dni pred
nameravanim začetkom proizvodnje INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki ga mora potrditi
oziroma ustrezno dopolniti.
Dokazno proizvodnjo nadzira INŽENIR/NADZORNIK ali od njega pooblaščeni INŠTITUT.
Stroški tega preskusa bremenijo IZVAJALCA.
Dokazno vgrajevanje
Na osnovi rezultatov preskusa predhodne laboratorijske sestave ter preskusa dokazne
proizvodnje odobri INŽENIR/NADZORNIK dokazno vgrajevanje.
Dokazno vgrajevanje zajema preverjanje vplivov transportov, manipulacije in načinov
vgrajevanja proizvoda na njegovo kakovost v vgrajenem stanju.
Dokazno vgrajevanje nadzira INŽENIR/NADZORNIK ali od njega pooblaščeni INŠTITUT.
INŽENIR/NADZORNIK na osnovi ugotovljene dosežene ustrezne kakovosti odobri
nadaljnje izvajanje del.
Stroški tega preskusa bremenijo IZVAJALCA.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 6/21
Tekoči preskusi kakovosti
Vse tekoče preskuse za preverjanje kakovosti v obsegu in po zahtevah PROJEKTA vrši
IZVAJALEC .
Stroški tekočih preskusov bremenijo IZVAJALCA.
Kontrolni preskusi kakovosti
Za preverjanje tekočih preskusov kakovosti vrši INŽENIR/NADZORNIK kontrolne
preskuse kakovosti.
Stroški kontrolnih preskusov bremenijo NAROČNIKA, če s POGODBO ni drugače
določeno.
Posebni preskusi in predlogi sanacij
Posebne
preskuse
in
predloge
sanacij
izdela
INŠTITUT
po
odredbi
INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Posebne preskuse in predloge sanacij, ki so potrebni zaradi nepredvidenih terenskih ali
drugih razmer, naroča in plača NAROČNIK.
Posebne preskuse in predloge sanacij, ki so potrebni zaradi tehnoloških napak,
ugotovljene
neustrezne
kakovosti
ali
drugih
neizpolnjevanj
zahtev
INŽENIRJA/NADZORNIKA, je dolžan na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA izvršiti
IZVAJALEC na svoje stroške. INŽENIR/NADZORNIK v takšnem primeru lahko določi za
izvedbo INŠTITUT po lastni presoji.
Začasno poročilo o kakovosti
Začasno poročilo o doseganju kakovosti izvedenih del izdela INŠTITUT najmanj enkrat
letno z obdelavo rezultatov tekočih in kontrolnih preskusov kakovosti ter morebitnih
posebnih ali dodatnih preskusov, ki jih odredi INŽENIR/NADZORNIK.
Stroški tega poročila bremenijo IZVAJALCA, če s POGODBO ni drugače določeno.
Zaključno poročilo o kakovosti
Zaključno poročilo o doseženi kakovosti izvedenih del izdela IZVAJALEC ob koncu
gradnje na osnovi zaključkov začasnih poročil o kakovosti in drugih izvršenih
preskusov v teku gradnje in po njej.
Stroški tega poročila bremenijo NAROČNIKA.
2.3
Laboratorij
IZVAJALEC je dolžan pred pričetkom del zagotoviti LABORATORIJ za izvajanje tekočih
preskusov kakovosti za posamezna dela z ustreznim kadrom in opremo. Oprema
laboratorija mora biti pregledana in atestirana.
Pred pričetkom del mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU v odobritev načrt prostorov
LABORATORIJA s spiskom opreme in kadra.
Za izvajanje tekočih preskusov kakovosti izven LABORATORIJA mora IZVAJALEC
predlagati pooblaščen laboratorij, ki ga mora INŽENIR/NADZORNIK odobriti.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 7/21
Za izvajanje vseh kontrolnih preskusov kakovosti lahko določi INŽENIR/NADZORNIK
INŠTITUT po lastni presoji.
Vsi stroški, ki nastanejo pri postavitvi LABORATORIJA bremenijo IZVAJALCA.
3
Merjenje in obračun del
3.1
Merjenje del
Količine posameznih del je treba meriti na osnovi enotnih mer, ki so določene v
ponudbenem predračunu oziroma Pogodbi.
Količine se določijo po dejansko izvršenih delih oziroma vgrajenih materialih skladno s
projektom za posamezna dela in se določajo zaokroženo, največ na dve decimalki,
razen, če Inženir/Nadzornik za posamezna dela določi drugače.
Za vsa dela, pri katerih iz kakršnihkoli predvidenih razlogov kasneje ne bi bilo mogoče
določati količin ali kakovosti, je Izvajalec dolžan pravočasno od Inženirja/Nadzornika
zahtevati začasni prevzem del. Če Izvajalec opusti takšen prevzem, nosi vse posledice,
ki bi nastale zaradi naknadnih del potrebnih za ugotovitev dejanskega stanja.
Ugotovljene količine in izmere Izvajalec vpisuje v knjigo obračunskih izmer. V dnevnik
mora vpisati vse mere in vrisati vse skice del, ki se po izvršenem delu ne bi videla ali
so izvršena drugače kot je bilo predvideno s projektom. V primeru večjih sprememb
mora izvajalec izdelati ustrezne načrte, ki postanejo sestavni del knjige obračunskih
izmer.
Knjigo obračunskih izmer mora Izvajalec dostaviti Inženirju/Nadzorniku v potrditev
enkrat mesečno, praviloma pred izdelavo mesečne situacije.
Podatki v knjigi obračunskih izmer morajo biti obojestransko potrjeni, sicer ne morejo
biti podlaga za mesečno situacijo.
Vse obračune v mesečnih situacijah, ki temeljijo na nepotrjenih podatkih lahko
Inženir/Nadzornik zavrne oziroma izloči iz obračuna.
Inženir/Nadzornik ima pravico odkloniti potrditev količin za vsa dela za katera ima
dokaz, da niso izvršena skladno z zahtevami Projekta ali Pogodbe. Prav tako ima
Inženir/Nadzornik pravico odkloniti potrditev količin za dela, pri katerih izvajalec ni
omogočil vpogleda v delovni postopek, pregled dokumentacije o vgrajenem materialu,
ali če je izvajalec kljub opozorilu Inženirja/Nadzornika izvajal delovne operacije, ki bi
lahko ogrozile tehnično neoporečnost in varnost trajnih del.
3.2
Obračun del
Dela se obračunavajo na osnovi začasnih situacij in končne obračunske situacije po
določilih pogodbe.
Osnova za obračun del so enotne cene za posamezna dela po pogodbenem predračunu
(lista cen).
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 8/21
Enotne cene
Kot enotne cene je treba razumeti enotne cene iz pogodbenega predračuna (lista cen)
za posamezna dela.
Dodatna dela
Dela
izven
pogodbenega
predračuna
(dodatna
dela)
se
obračunajo
na osnovi
pogodbenih določil. Če pogodba ne vsebuje takih določil, se dodatna dela obračunajo
na osnovi predhodno sporazumno določenih enotnih cen. INŽENIR/NADZORNIK ima v
tem primeru pravico zahtevati od izvajalca podrobno kalkulacijo cene, ki se jo lahko
izdela:
na osnovi kalkulativnih elementov cene, ki so sestavni del pogodbe,
če pogodba ne vsebuje kalkulativnih elementov so osnova za določitev enotne cene
realne cene materiala in osebnih dohodkov na tržišču.
Pridobljeni material
Material pridobljen pri izvedbi del, je last NAROČNIKA. Če ni s PROJEKTOM drugače
predvideno ga je IZVAJALEC dolžan odložiti na odrejenem mestu in/ali uskladiščiti ter
zapisniško predati INŽENIRJU oz. NAROČNIKU.
Uporabo takšnega materiala lahko odobri le NAROČNIK.
Če bo takšen material uporabljen za izvršitev pogodbenih del vendar to v projektu ni
bilo predvideno, lahko NAROČNIK vrednost materiala obračuna od ponudbene enotne
cene.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
4
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 9/21
Načrti in dokumentacija, ki jo mora dostaviti izvajalec
Izvajalec mora predložiti INŽENIRJU 15 dni po podpisu pogodbe seznam
dokumentacije, ki jo je obvezen izdelati in terminski plan izdelave dokumentacije.
vse
INŽENIR ima pravico zahtevati spremembe v predloženem seznamu, če ta ne
ustreza pogodbeni dinamiki del ali tehničnih zahtev.
INŽENIR/NADZORNIK mora dati dovoljenje za delo Izvajalcu takoj, ko ugotovi, da so za
ta dela predvideni stroji in naprave na mestu in sposobni za izvajanje del.
Izvajalec mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU teden dni pred pričetkom del vsake
faze del v pregled in potrditev tehnološki elaborat izvedbe te faze del. Tehnološki
elaborat mora vsebovati:
podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in vseh priprav
ter materialov potrebnih za izvedbo del,
prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in
objektov,
podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,
plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana.
stroški priprave vseh načrtov in druge dokumentacije so vključeni v enotne cene za
posamezna dela
4.1
Splošno
IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU pred pričetkom del projekt
organizacije gradbišča, načrt napredovanja del (operativni načrt) in pred začetkom
posameznih faz del tudi tehnološke elaborate.
IZVAJALEC bo dostavil INŽENIRJU/NADZORNIKU štiri kopije vseh načrtov,
dokumentacije in pripadajočih izračunov za katere je zahtevana potrditev
INŽENIRJA/NADZORNIKA. Načrtom bodo priloženi izračuni s katerimi bodo izpolnjene
bistvene zahteve projektnih rešitev. IZVAJALEC bo priložil tudi tehnično poročilo v
katerem bo opisal način izvedbe in namen posameznih konstrukcij del prikazanih v
načrtih.
Če načrti in dokumentacija ne bodo dostavljeni v predvidenih rokih, bo IZVAJALEC
odgovoren za vse stroške nastale zaradi zamude in škode, ki jo zaradi tega trpijo ostali
udeleženi na projektu.
Tehnološki elaborati s pripadajočimi risbami in kjer je to potrebno pripadajočimi
izračuni za vsa pomembnejša dela in tudi za vsa tista dela ki jih zahteva
INŽENIR/NADZORNIK, bodo pripravljeni s strani IZVAJALCA in bodo dostavljeni
INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev.
Dokumentacija, ki jo mora IZVAJALEC predati INŽENIRJU/NADZORNIKU mora biti
izdelana v skladu z veljavno zakonodajo ter standardi.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 10/21
Stroški priprave vseh načrtov in druge dokumentacije so vključeni v enotne cene za
posamezna dela.
4.2
Projekti in načrti začasnih del
IZVAJALEC je odgovoren za projekte vseh začasnih del.
IZVAJALEC bo INŽENIRJU/NADZORNIKU pravočasno dostavil projekte Začasnih del
razen tistih projektov za katere je v POGODBI določeno, da jih bo izdelal INŽENIR.
Ta dokumentacija bo dostavljena v roku 15 dni od INŽENIRJEVE/NADZORNIKOVE
zahteve po začetku DEL oz. 15 dni pred začetkom izvedbe posameznih DEL.
4.3
Načrti relevantni za Permanentna dela in katerakoli Začasna dela za
katera projekt pripravlja INŽENIR
Pred začetkom posameznih del oz. pred začetkom del na posameznih konstrukcijah bo
IZVAJALEC dostavil INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev detajlni opis njegovega
predlaganega načina izvedbe različnih kategorij del. IZVAJALEC bo podal podroben opis
vseh delovnih opravil vključujoč dela kot so izkopi, rušitvena dela, podporne ukrepe za
nadzemna in podzemna dela, črpanje vode, opažne sisteme, armaturne koše in
betoniranje.
4.4
Potrditev Načrtov začasnih del
INŽENIR/NADZORNIK
dokumentacije le to pregledal in IZVAJALCU dostavil eno kopijo označeno s
»POTRJENO«, »POTRJENO Z OZNAČENIMI POPRAVKI« ali »ZAVRNJENO V
DOPOLNITEV«.
Dokumentacija, ki dobi oznako “POTRJENO”, je bila pregledana in potrjena glede na
bo
v
primernem
času
po
prejemu
načrtov
in
druge
glavne dimenzije, ustreznost specifikacij in skladnost z zahtevami zakonodaje.
IZVAJALEC je odgovoren za konstrukcijo, izračune in detajlne dimenzije.
Če je dokumentacija označena s “POTRJENO Z OZNAČENIMI POPRAVKI” lahko
IZVAJALEC izvaja dela z upoštevanjem pripomb na dokumentacijo vendar mora
dokumentacijo dopolniti v skladu s pripombami ter jo ponovno dostaviti
INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev.
Če je dokument označen z »ZAVRNJENO V DOPOLNITEV« mora IZVAJALEC narediti
omenjene dopolnitve ter INŽENIRJU/NADZORNIKU dostaviti štiri kopije dopolnjene
dokumentacije v ponovno potrditev.
Vsa dokumentacija, ki je bila potrjena ali delno potrjena, sestavlja del dokumentacije
za izvajanje del.
Po prejemu dokumentacije z oznako »POTRJENO« ali »POTRJENO Z OZNAČENIMI
POPRAVKI« ima IZVAJALEC dovoljenje, da začne izvajanje DEL po potrjeni
dokumentaciji oz. ob upoštevanju zahtevanih popravkov. IZVAJALEC bo dostavil
INŽENIRJU/NADZORNIKU štiri kopije vseh potrjenih načrtov oz. dopolnjenih načrtov.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 11/21
Vse zahteve navedene v tej točki ki veljajo za načrte veljajo tudi za vse prospektne
materiale, ilustracije, slike, tehnične zahteve ali druge podatke dostavljene v potrditev.
Vsaka revizija mora biti v glavni dokumentaciji označena z oznako revizije, datumom
in vsebino spremembe oz. popravka.
Po tretji reviziji dokumentacije mora stroške za revizijo pri INŽENIRJU/NADZORNIKU
nositi IZVAJALEC.
IZVAJALEC je dolžan izvesti brez dodatnih stroškov za NAROČNIKA vse in katerekoli
spremembe dokumentacije, ki so potrebne, da storitve ustrezajo določilom te
pogodbe.
Na dokumentaciji je v glavi potrebno pustiti prazen prostor velikosti 100 mm x 70 mm
za štampiljko pregleda INŽENIRJA/NADZORNIKA.
IZVAJALEC je dolžan odpraviti napake, odstopanja, pomanjkljivosti in protislovja v
dokumentaciji in poslati popravljen izvod INŽENIRJU/NADZORNIKU najkasneje v 15
koledarskih dneh po prejemu s strani
INŽENIRJA/NADZORNIKA pregledane
dokumentacije.
Kakršno koli delo izvedeno brez potrjenih načrtov bodo izvedena na IZVAJALČEVO
odgovornost.
INŽENIRJEVA/NADZORNIKOVA
dostavljenih
predlogov,
načrtov
ali
dokumentov z ali brez popravkov, IZVAJALCA ne osvobaja odgovornosti ali prevzetih
pogodbenih obveznosti.
Po prejemu IZVAJALČEVEGA predloga in po prejemu načrtov označenih s »Potrjeno«
niso dovoljene večje spremembe le teh brez pridobitve novega soglasja. Vsaka
sprememba mora biti oštevilčena in imenovana v glavi načrta. Vsaka kopija
spremenjenega načrta mora imeti oznako zadnje izvedene spremembe.
4.5
potrditev
Poročilo o napredovanju del
IZVAJALEC bo v času veljave POGODBE pripravljal in pošiljal INŽENIRJU/NADZORNIKU
mesečna poročila o napredovanju del v obliki, ki jo bo potrdil INŽENIR/NADZORNIK.
Poročilo o napredovanju del mora prikazati opravljeni obseg DEL, dejansko uporabljene
materiale, kumulativne rezultate vseh končanih ali del v teku in morajo biti prikazani v
procentih dejansko izvedenih del v primerjavi s potrjenim planom del.
4.6
Posnetek stanja
IZVAJALEC bo zagotovil ažurno izvajanje posnetka stanja vseh izvedenih del na
gradbišču v pogodbenem času, skladno z zahtevami INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Potrebno je tekoče spremljati izkope za primerjavo z meritvami, ki jih naroči
INŽENIR/NADZORNIK pri zunanji inštituciji. Te meritve so osnova za obračun.
Ti načrti bodo pripravljeni v obliki in merilu, ki ga bo odobril INŽENIR/NADZORNIK in
bodo sledila napredovanju izvedbe del.
IZVAJALEC mora v en izvod projekta za izvedbo vnašati vse spremembe, ki bodo
nastale med gradnjo in montažo in tak izvod predati INŽENIRJU/NADZORNIKU kot
osnovo za izdelavo Projekta izvedenih del.
Stroški zgoraj omenjene dokumentacije morajo biti vključeni v izvajalčeve cene.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
4.7
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 12/21
Druga dokumentacija
IZVAJALEC bo dostavil vsa navodila, prospekte, podatke ali drugo dokumentacijo, ki jo
zahteva INŽENIR/NADZORNIK in ki so del trajnih ali začasnih del.
5
Ureditev in organizacija gradbišča
IZVAJALEC mora predložiti pri ponudbi
okvirni načrt organizacije gradbišča z opisom
in prikazom začasnih objektov (pisarne, sanitarije, garderobe, skladišča,…) in ureditev
transportnih poti, začasnih deponij in manipulacijskih površin, ograje okrog gradbišča,
priključke elektrike in vode, odtoke, postavitev gradbene mehanizacije ipd. V načrtu je
potrebno prikazati način čiščenja koles transportnih sredstev na gradbišču pred
prehodom vozil na javno cestno omrežje (pralna ploščad ali slično). Pred oddajo
ponudbe naj si ogleda in pridobi informacije o razmerah na lokaciji gradbišča ter o
drugih izvajalcih na gradbišču in o možnosti organizacije gradbišča ter potrebnih
priključkih.
Dva tedna pred pričetkom del mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU
nov načrt organizacije gradbišča, v skladu z veljavnim Pravilnikom o gradbiščih, ki
mora biti usklajen z ostalimi izvajalci na gradbišču ter z Varnostnim načrtom.
IZVAJALEC si mora organizirati gradbišče tako, da njegovi začasni objekti in
mehanizacija, potrebni za gradnjo, ne bodo ovirali izvajanja in zaključka del ostalih
izvajalcev na objektu. Elaborat mora vsebovati tudi načrt napredovanja del (operativni
načrt), ki je osnova za terminsko ovrednotenje del. IZVAJALEC ni upravičen do
nadomestil za izdelavo novega elaborata.
Elaborat mora vsebovati:
- podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in priprave
-
materiala za vgrajevanje,
prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in
-
objektov,
podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,
plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana,
prikaz organizacije gradbišča, usklajeno z ostalimi izvajalci in z Varnostnim načrtom
-
(začasne deponije, deponije gradbenih materialov in opreme, postavitev objektov
in naprav, manipulacijske površine, dostopne ceste in rampe, ureditev prometa),
prikaz začasnega odvodnjavanja in začasnih protierozijskih ukrepov,
elaborat varstva pri delu,
-
opis ukrepov za varstvo okolja,
pravilnik opazovanj vplivov na okolje in ukrepov v izjemnih primerih.
ukrepi za vzdrževanje obstoječe infrastrukture, ki jo bo uporabljal IZVAJALEC.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 13/21
IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU tri tedne pred pričetkom vsake
faze del tehnološki elaborat izvedbe del te faze. IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil
za izdelavo načrta. Tehnološki načrt mora vsebovati:
- podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in priprave
materiala za vgrajevanje,
- prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in
objektov,
- podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,
- plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana,
IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU 15 dni po podpisu pogodbe
seznam vse dokumentacije, ki jo je obvezen izdelati in terminski plan izdelave
dokumentacije.
Predvidena mehanizacija in vsa organizacija gradnje morajo omogočiti popolno
izvršitev del v skladu z načrti, tehničnimi zahtevami in načrtovano dinamiko izvedbe
del.
IZVAJALEC mora upoštevati tudi, da bodo, v skladu s terminskim planom NAROČNIKA,
nekatera gradbena, predvsem pa obrtniška dela, v času montaže drugih izvajalcev za
krajši ali daljši čas prekinjena. Prekinitev del lahko odredi tudi INŽENIR/NADZORNIK.
Iz tega naslova IZVAJALEC ni upravičen do dodatnih stroškov.
NAROČNIK ima pravico zahtevati spremembe v predloženem načrtu, če ta ne ustreza
POGODBENI dinamiki del.
Izvajalec bo v času izvajanja del redno pridobival in vodil vso potrebno
dokumentacijo za tehnični pregled, in kopije sukcesivno predajal Naročniku oz.
njegovemu nadzorniku. Ob zaključku del bo Naročniku predal originalni izvod vse
dokumentacije za potrebe izdelave zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja, kot
jo določa veljavna zakonodaja.
Pred dokončno predajo Del mora IZVAJALEC odstraniti vse objekte, ki jih je postavil za
potrebe izvajanja Del in površine krajinsko obdelati oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
IZVAJALEC mora na svoje stroške izvesti priglasitev pričetka del ter pridobiti tudi vsa
potrebna soglasja, ki so neposredno vezana na samo gradnjo.
V primeru, da so gradbena dela prekinjena zaradi “višje sile”, o nadaljnjih ukrepih
odloči INŽENIR. IZVAJALEC je odgovoren za zavarovanje gradbišča v času prekinitev
del.
IZVAJALEC mora sam urediti vse začasne objekte in ureditve potrebne za izvedbo Del
(ureditev in zavarovanje vseh delovišč, izvedba začasnih dostopov, ramp, platojev,
nasipov) tako, da bo možna varna in pravočasna izvedba Del. Izvedbo del iz tega
poglavja odobri INŽENIR/NADZORNIK.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 14/21
IZVAJALEC ni upravičen do dodatnega plačila za izvedbo ukrepov za varstvo pri delu
ter varovanje okolja in zdravja ljudi pred vplivi med izvedbo del v skladu z zakonodajo,
tehničnimi zahtevami in PROJEKTOM
Dela, specificirana v tem poglavju se ne vrednotijo posebej. Stroški so zajeti v cenah na
enoto za celoten obseg in čas gradnje.
6
Geodetska dela
6.1
Obseg del
Geodetska dela obsegajo:
- izvedba »nulte meritve«,
- kontrolne meritve za izračun odstranjenih mas in geometrije kanala in brežin,
- kontrolna meritev po končanih delih,
- zakoličevanje profilov in pomožnih osi in točk,
- vse meritve, ki so v zvezi s prenašanjem podatkov iz načrtov v naravo ali iz narave
v načrte,
- vzdrževanje zakoličenih označb na terenu v vsem obdobju od začetka del do
predaje vseh del investitorju,
- prevzem in vzdrževanje vseh osnovnih geodetskih podlog in načrtov ter zakoličb na
terenu, ki jih preda investitor izvajalcu ob pričetku del,
- izdelavo dodatnih topografskih podlog za primer, da so obstoječe nezadostne za
izmero opravljenih del,
- izdelavo načrta izvedenih del, ki mora biti izdelan pred tehničnim pregledom,
- profili se razdelijo na vodni in obrežni del,
- izdelava tehničnega (tehnološkega) elaborata za izvedbo geodetskih del. Podrobno
vsebino elaborata predpiše naročnik. V grobem pa mora vsebovati: metodo
izračunov mas iz geodetskih podatkov (relativna razlika mas pred izkopom in po
izkopu mora biti izračunana z isto matematično metodo), princip meritve prečnega
profila, podatke o geodetskih izhodiščih, certifikate o kalibraciji geodetskih
instrumentov…
- meritve definiranih prečnih profilov in obdelava dobljenih podatkov. Število
meritev ni predpisano, je pa meritev nujna pred izstavitvijo situacije za obračun
izkopanih mas. Meritve se izvajajo tudi zaradi kontrole geometrije kanala in brežin.
V bistvu se meritve časovno določi glede na »napredovanje« gradbene
mehanizacije, obvezno pa pred premikom na novo lokacijo. V kolikor bodo meritve
-
pokazale preveliko odstopanje od projektiranega stanja, je potrebno izvesti dodatne
meritve, ki jih zahteva INŽENIR/NADZORNIK. O vsaki načrtovani meritvi se
obvezno obvesti INŽENIRJA/NADZORNIKA.
končna meritev vodnega dela obravnavanega območja se izvede po metodi FishNET.
kontrola navigacijskega sistema bagerjev za izkop. V izbranih profilih je potrebno
izvršiti kontrolo in umerjanje navigacijskega sistema bagerja. Kontrola je potrebno
izvršiti z neodvisno določitvijo pozicije žlice bagerja in primerjavo s podatki
navigacijskega sistema bagerja in po potrebi opraviti kalibracijo. Kontrolo je
potrebno izvršiti večkrat med izkopi po navodilih INŽENIRJA/NADZORNIKA.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
6.2
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 15/21
Način izvedbe
NAROČNIK mora predati IZVAJALCU del poligonske točke, reperje in podatke o
zakoličbi objektov.
IZVAJALEC mora zaščititi vse osnovne in druge potrebne točke na terenu in omogočiti
dostopnost do točk.
Če je za izvedbo geodetskih del in kontrolnih meritev, ki jih izvaja
INŽENIR/NADZORNIK potrebna ustavitev del in prestavitev mehanizacije in/ali opreme
IZVAJALEC ni upravičen do nadomestila ali podaljšanja roka izvedbe za čas ustavitve
del.
IZVAJALEC lahko prilagodi lego in smer profilov skladno z izbrano tehnologijo in
vrstnim redom izvedbe del.
IZVAJALEC je dolžan zakoličiti vse objekte po svoji presoji in potrebi, mora pa
predhodno predložiti nadzornemu organu načrt zakoličbe.
Vse izmere se navezujejo na obstoječo mrežo geodetskih točk v Gauss-Krugerjevem
koordinatnem sistemu.
Meritve morajo izvajati osebe, ki izpolnjujejo pogoje za posamezno vrsto del.
IZVAJALEC je dolžan izdelati geodetski posnetek izvedenega stanja v digitalni obliki in
na prosojnem materialu in v merilu, ki bo ustrezalo gostoti objektov in bo dogovorjeno
z INŽENIRJEM/NADZORNIKOM.
Vsa dela iz tega poglavja morajo biti izvedena v skladu s Pravilnikom o geodetskem
načrtu.
IZVAJALEC je obravnavano območje z vrisanimi profili označiti na primerni kartografski
osnovi (DOF + TTN).
6.3
Splošno o meritvah prečnih profilov
Prečni profil je podan z levim in desnim stabiliziranim profilnim kamnom z znanima GK
koordinatama. Profil je sestavljen (gledano v smeri toka reke Drave) iz levega in desnega
obrežnega dela, to je od profilnega kamna do vode in vodnega dela profila, kar je razvidno
iz spodnje skice, kjer je označena tudi celotna površina prečnega profila zaprta z linijo kote
normalne zajezitve in tudi površina zgornjega koristnega metra akumulacije, ki v tem
primeru ni pomembna. Kota normalne zajezitve je za izvajalca podana vrednost.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 16/21
Postopek meritve prečnih profilov
Meritev enega profila zajema:
Določitev kote nivoja oziroma gladine vode v času in mestu merjenja profila. Določitev
kote je potrebno izvesti po metodi tehničnega nivelmana.
Merjenje globin na vsakih 2 – 2.5 metra.
Določitev položaja točk v katerih so merjene globine.
Merjenje levih in desnih obrežnih podatkov (od profilnega kamna do mesta začetka
oziroma konca merjenja vodnega dela profila).
Meritev profila mora biti izvedena v smeri od enega do drugega profilnega kamna,
praviloma se meri od levega proti desnemu, tako morajo biti tudi obdelani oziroma izrisani
profili. Pri meritvi prečnega profila je zelo pomembna točna smer vožnje. Dovoljeno
odstopanje od smeri profila ne sme presegati +- 5 m. Pogrešek merjenja globin ne sme
presegati +- 3 cm pri povprečni globini 10 m.
6.4
Kakovost izvedbe
Točnost meritev mora biti v skladu z geodetskimi normami za ustrezne vrste meritev.
V primeru, da INŽENIR/NADZORNIK ugotovi, da meritve ne zagotavljajo izvedbe del
po projektu, lahko ustavi dela na meritvah. Tedaj je IZVAJALEC dolžan izvesti ukrepe
za še natančnejše meritve oz. meritve, kot jih zahteva INŽENIR/NADZORNIK.
Če INŽENIR/NADZORNIK s preverjanjem podatkov ugotovi, da meritve IZVAJALCA
niso v redu, ima pravico vse meritve predati tretji strokovni organizaciji, in sicer v
breme Izvajalca in po dejanskih stroških.
IZVAJALEC je dolžan nuditi vse potrebne podatke in pomoč pri kontroli geodetskih del,
za kar ni upravičen do nadomestila.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
6.5
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 17/21
Izmere in plačilo
Geodetska dela se plačuje pavšalno za ves obseg geodetskih del potrebnih za izvedbo
objekta. V cenah so vključena vsa dela opisana v tem poglavju, z vsemi materiali ter
zunanjimi in notranjimi prevozi. V ceno so vključene tudi vse dodatne meritve in
zakoličbe potrebne za izvršitev del. IZVAJALEC nima pravice zahtevati nikakršnega
doplačila za taka dela.
V ceni je vključena tudi izdelava geodetskega posnetka izvedenega stanja.
Stroški merjenj in preverjanj podatkov, ki jih izvrši NAROČNIK, bremenijo IZVAJALCA,
če se ugotovijo netočnosti izvajalčevih meritev in podatkov.
6.6
Zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov
Elaborat hidrografskih meritev – prečnih profilov, mora biti izdelan v skladu s pravili
hidrografske stroke.
Priporočljiva oziroma zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov:
Verificirana hidrografska strojna oprema (eno ali več snopovni globinomer z najdaljšo
frekvenco 210 Khz).
Verificirana hidrografska programska oprema za navigacijo, meritve in obdelavo
batimetričnih podatkov.
Hidrografski pripomočki za kalibracijo.
Ustrezen hidrografski čoln za izvajanje meritev.
Ustrezni GNSS sprejemniki.
Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo (opisano pod točko
6.7)
6.7
Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo
Uvod
Kopanje pod vodno gladino je zahtevno opravilo, saj operater bagra ne vidi kje koplje. V
primeru, ko je potrebno pod vodno gladino narediti izkopavanja po določenem projektu in
vzpostaviti projektirano stanje, zadeva postane težka. Bager zato opremimo z raznimi
senzorji, ki nam omogočajo določanje položaja žlice v vsakem trenutku. Hidrografske
meritve nam zagotovijo model trenutnega stanja rečnega dna. Podatke o položaju žlice,
hidrografske meritve in model projekta vnesemo v računalnik, kjer lahko nato v realnem
času spremljamo kako poteka izkopavanje. Operater bagra lahko s spremljanjem
izkopavanja na monitorju natančno koplje tudi pod vodno gladino (Slika 1).
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 18/21
Slika 1: Primer prikaza kopanja s programsko opremo
Oprema
Potrebna oprema za spremljanje izkopavanj bagra v realnem času:
•
•
•
•
•
inklinometer (senzor za nagib roke),
GNSS sprejemnik,
GNSS kompas,
računalnik s primerno programsko opremo (na primer Hypack),
radijski sprejemnik/oddajnik.
Inklinometer
Inklinometer je senzor, ki meri nagib. Bager ima roko premično v treh delih, zato teoretično
potrebujemo 3 inklinometre. Po en inklinometer (Slika 2) na vsaki del roke in eden na žlici.
Slika 2: Inklinometer
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 19/21
Z merjenjem nagiba obeh delov roke lahko točno določimo, v kakšnem položaju je roka v
danem trenutku.
Določitev položaja bagra
Izkopavanja se dogajajo v prostoru, zato moramo določiti, kje v tem prostoru se nahaja
bager. Položaj bagra tako zagotovimo z GNSS (Globalni navigacijski satelitski sistemi)
opazovanji. GNSS sprejemnik je nameščen na streho bagra (Slika 3). Na strehi imamo tudi
GNSS kompas (Slika 3). S sprejemnikom določimo, kje se nahajamo, GNSS kompas pa nam
da podatek, kam v prostoru je obrnjen bager.
Slika 3: GNSS antena, GNSS kompas, radijski sprejemnik
Z enim GNSS sprejemnikom ne moremo določiti dovolj natančno položaja. Zato je potrebno
vzpostaviti bazo. Bazna točka je točka z danimi koordinatami in višino, na kateri postavimo
GNSS sprejemnik. Ta preko radijske postaje pošilja popravek GNSS sprejemniku na bagru.
Metoda se imenuje RTK (Real Time Kinematic) in zagotavlja centimetrsko natančnost. Za
postavitev bazne postaje se uporabi trajno stabilizirano točko (Slika 4).
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 20/21
Slika 4: GNSS bazna točka
Programska oprema
Na računalniku je naložena programska oprema, v sklopu katere je modul. Modul omogoča
spremljanje in vodenje izkopavanja preko monitorja. V modul vnesemo hidrografske meritve
trenutnega stanja, ter želeno oziroma projektirano stanje. Na zaslonu operater vidi, kje je že
kopal, koliko še mora in številne druge informacije, potrebne za natančen izkop (Slika 5).
Slika 5: Prikaz kopanja
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
7
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 21/21
Materiali in proizvodi
Za vse materiale in proizvode za gradbena dela velja, da se lahko vgrajujejo le, če
imajo veljaven certifikat o skladnosti ali tehnično soglasje po Zakonu o gradbenih
proizvodih (Ur. l. RS št. 52/2000,110/2002).
Za zahtevnejše proizvode je treba poleg izjave o skladnosti z zahtevami tehnične
specifikacije, standarda ali tehničnega soglasja obvezno priložiti tudi garancijo dobavitelja
ter navodilo za obratovanje in vzdrževanje proizvoda, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK.
Ponudbi je potrebno priložiti tudi seznam cen - cenik prodajnih materialov in proizvodov
kot kalkulativne elemente ponudbe.
8
Delavci
Delavci za izvedbo vseh razpisanih gradbenih in zaključnih del morajo biti ustrezno
kvalificirani. Izpolnjevati morajo tudi potrebne zakonske predpise za delo in bivanje v
Sloveniji ter zdravstvene in socialne pogoje za tovrstna dela v gradbeništvu.
Okvirno število in dinamiko zaposlitve delavcev na tem projektu ponudnik prikaže v
obrazcih in terminskemu planu k ponudbi. Ponudbi je treba priložiti tudi seznam
prodajnih cen delavcev po kvalifikacijah kot kalkulativne elemente ponudbe.
9
Stroji in oprema za gradnjo
Izvajalec mora zagotoviti primerno opremo, stroje in orodja za razpisana dela ter zaščitno opremo za
delavce.
Ključne gradbene stroje in opremo se prikaže v načrtu organizacije gradbišča, terminskem planu in
seznamu mehanizacije za gradnjo razpisanega objekta.
Na gradbišču se lahko uporabljajo le stroji, ki ustrezajo splošnim predpisom o varnosti strojev in
predpisom o dopustnem nivoju emisij (hrupa, prašenja) v obravnavani coni naselja na širši lokaciji
gradbišča.
10
Rok izvedbe in terminski plan
Dela se bodo izvajala skladno s potrjenim terminskim planom. Ponudnik izdela podroben predlog
terminskega plana v skladu s pogodbenimi roki.
Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje
DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve
Datum: Marec 2014
IBZLSK-A301/170A
1/33
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA
DOKUMENTACIJA
za
GRADBENA
DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.3
Opis projekta
Del 2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Marec
2014
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
2/33
HE Zlatoličje / Sanacija odvodnega kanala
VSEBINA
1
SPLOŠNO ..............................................................................................................................3
1.1
VSEBINA SKLOPA 1 ..............................................................................................................3
1.2
PROJEKTNA IZHODIŠČA – DOSEDANJA DOKUMENTACIJA ..............................................4
2
GEOLOŠKA PODLAGA.........................................................................................................5
2.1
ODVODNI KANAL ..................................................................................................................5
2.2
OBMOČJE MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM .............................................................6
3
TEHNIČNI OPIS UKREPOV ...................................................................................................7
3.1
ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA ...........................................................................................7
3.1.1
3.1.2
Območje dolvodne širitve kanala.............................................................................................8
Območje gorvodne širitve kanala ............................................................................................8
3.2
IZKOP NA OBMOČJU GNEZDIŠČ ZA BREGULJKO ..............................................................8
3.3
PREBOJI MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM................................................................9
3.3.1
3.3.2
Območje Preboja 1 .................................................................................................................9
Območje Preboja 2 .................................................................................................................9
3.4
SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI DRAVE .................................................................... 10
3.5
SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI KANALA .................................................................. 11
3.6
VISOKOVODNI NASIP ......................................................................................................... 11
3.7
ODSTRANITEV STAREGA KARTODROMA......................................................................... 12
4
TANGENCE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO .............................................................. 13
5
OSNOVNI MATERIALI IN POGOJI ZA VGRADNJO ............................................................ 14
5.1
ZASIPI IN NASIP .................................................................................................................. 14
5.2
NETKANI GEOTEKSTIL ....................................................................................................... 20
5.3
MATERIAL ZA SKALOMET .................................................................................................. 21
5.4
IZVEDBA SKALOMETA ........................................................................................................ 22
5.5
PROTIEROZIJSKA MREŽA .................................................................................................. 23
6
ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ............................................................................................ 24
6.1
OPIS GRADBIŠČA ............................................................................................................... 24
6.2
ZEMELJSKA DELA............................................................................................................... 24
6.3
MASNA BILANCA................................................................................................................. 26
6.4
DEPONIJE MATERIALOV .................................................................................................... 26
6.5
HORTIKULTURNE UREDITVE ............................................................................................. 26
7
OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL ........................................................................................ 32
8
GRAFIČNE PRILOGE .......................................................................................................... 33
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
3/33
SPLOŠNO
1
V obdobju med 4. in 7. novembrom 2012 so v celotni Sloveniji nastopile visoke vode. Veliko
vodotokov je doseglo pretok stoletnih voda, v reki Dravi pa je bil presežen celo do zdaj največji
izmerjeni pretok. Največji izmerjeni pretok na jezu Melje je po podatkih DEM znašal 2833 m3/s.
Ta izjemni dogodek je povzročil veliko škode na energetskih objektih na reki Dravi. Med drugim
je bil poškodovan tudi odvodni kanal HE Zlatoličje, kar je tudi predmet te projektne naloge.
Urejanje območja odvodnega kanala je razdeljeno na dva sklopa:
Sklop 1, ki je predmet te dokumentacije, se razteza dolvodno od Hajdoškega mostu v profilu 96
(km 47,751). Na območju Sklopa 1 se bo uredilo odvodni kanal in teren na levem bregu, kjer bo
potrebno sanirati območje starega kartodroma, sanirati posledice poplav, urediti območje
gnezdišč za breguljke ter zgraditi nov visokovodni nasip. Sklop 1 se na dolvodni strani zaključi
na sotočju Drave in odvodnega kanala, t.j. v profilu 180 (km 45,539).
Sklop 2 se razteza gorvodno od Hajdoškega mostu in je predmet drugega razpisa in
dokumentacije.
1.1
VSEBINA SKLOPA 1
V času poplav je na območju Sklopa 1 prišlo do prelivanja vode iz Drave v odvodni kanal na
dveh lokacijah. Prelivanje je povzročilo erozijo brežin na levem bregu kanala ter posledično
vnos dodatnega materiala v strugo odvodnega kanala. Lokaciji prelivanja nasipa sta bili:
1. Preboj: Do prelivanja je prišlo med profili 119 (km 47,291) in 119a (km 47,241). To je
območje dolvodno od starega kartodroma. Območje kartodroma je sicer zavarovano z
visokim nasipom, ki pa se zaključi tik gorvodno od 2. preboja. Na brežini kanala je viden
nanos materiala iz preboja, ki pa ne ovira toka v kanalu.
2. Preboj: Na drugem preboju je prišlo do največje škode. Na območju med profili 138
(km 46,597) in 147a (km 46,282) je Drava v času poplav popolnoma prebila nasip med
staro strugo Drave in odvodnim kanalom. Velik del materiala se je usedel v odvodni
kanal (med profili 142a (km 46,418) in 180 (km 45,539)), preostali del pa je odneslo
naprej v Ptujsko jezero. Od poplavnega dogodka naprej voda na tem odseku še vedno
prosto teče iz odvodnega kanala v strugo Drave. Na terenskemu ogledu (24. 9. 2013) je
bilo ocenjeno, da pretok iz kanal v Dravo znaša okrog 5 m3/s. V času ogleda je pretok v
kanalu znašal približno 270 m3/s.
Osnovna naloga Sklopa 1 je sanacija obeh prebojev ter izgradnja visokovodnega nasipa, ki bo
zagotavljal, da v prihodnje ne bo več prihajalo do prelivanja ter vnašanja materiala v odvodni
kanal HE Zlatoličje.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
4/33
Pri tem je treba upoštevati tudi dosedanje urejanje odvodnega kanala. V obdobju med leti 2005
in 2012 se je izvajalo širjenje struge na osnovi projekta HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala,
PZI (IBE, 2004). V tem času je bilo na levem bregu odvodnega kanala odstranjenega za
približno 2,78 x106 m3 materiala. Material se je odstranjeval z namenom povečanja izkoristka
vodne moči, preoblikovanja kanala v ekološko in vizualno pestrejši prostor in komercialnega
izkoriščanja razpoložljivega gramoznega materiala.
Drugi predmet Sklopa 1 je tudi oblikovanje terena za ureditev gnezdišča za breguljko.
Tretji predmet Sklopa 1 je ureditev območja starega kartodroma, na katerem je potrebna
odstranitev asfaltnega vozišča in denivelacija celotnega območja na koto 222 m n.m.
PROJEKTNA IZHODIŠČA – DOSEDANJA DOKUMENTACIJA
1.2
Pri izdelavi projekta se je uporabila naslednja obstoječa dokumentacija:
Investicijski program za hidroelektrarno Srednja Drava 1: 2. Knjiga: Načrti, IBE, 1962.
Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Glavni projekt, Profili kanala z dnom na 214,00.
Tehnično poročilo. IBE. 1965.
Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Izgube na padcu zaradi konglomerata med pr. 42 in
62. IBE. 1967.
Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Študija o izgubah na padcu v odvodnem kanalu in
bazenu HE Srednja Drava 2. IBE. 1970.
Vodnogospodarske osnove Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije v sodelovanju z
Vodnogospodarskim podjetjem Maribor. 1978.
HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala, PGD. IBE. 1998.
HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala, PZI. IBE. 2004.
Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje III. faza: Ureditev gramoznih sten za gnezdišča
Breguljke, PZI. VGB Maribor. 2009.
Načrt ureditve lovišča za ribe na območju odvodnega kanala HE Zlatoličje med profili
P50 in P58, izvleček tehničnega poročila. VGB Maribor. 2011.
Izdelava hidravličnega modela trenutnega stanja ureditve odvodnega kanala HE
Zlatoličje. DHD. 2012.
Zbirno poročilo o preiskavah tal v obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve odvodnega
kanala HE Zlatoličje. Geoinženiring. 2010.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
5/33
2
GEOLOŠKA PODLAGA
2.1
ODVODNI KANAL
Na območju kanala se večinoma nahaja prod, na posameznih območjih pa se pojavlja tudi
konglomerat. Geološka sestava odvodnega kanala še ni bila podrobneje raziskana, vendar kljub
temu obstajajo določeni podatki o sestavi dna. Študija »Odvodni kanal HE Spodnja Drava 1,
Študija o izgubah na padcu v odvodnem kanalu in bazenu HE Spodnja Drava 2« (IBE, 1970)
podaja hidravlične vplive ugotovljenih geoloških anomalij v odvodnem kanalu ter vplive SD2 z
zajezitvami na različnih nivojih. V študiji je tudi dokaj natančno podan predviden potek
razmejitve med konglomeratom in prodom.
Na sliki v nadaljevanju je z zeleno barvo prikazan predviden nivo konglomerata, V vseh
izračunih v okviru te projektne naloge se je to krivuljo upoštevalo kot mejo med prodom in
konglomeratom. Nad to krivuljo se nahaja prod, pod njo pa konglomerat. S prekinjeno rdečo
črto je na grafikonu prikazan projektiran potek dna iz leta 1975. Modra krivulja pa prikazuje
najnižjo točko dna v posameznih prečnih profilih (sedanje stanje).
218,5
Konglomerat, 1970
Proj. dno, 1975
Izmerjeno, 2013
218,0
Nadmorska višina [m. n.m.]
217,5
217,0
216,5
216,0
215,5
215,0
214,5
214,0
213,5
213,0
45000
46000
47000
48000
49000
50000
51000
52000
Stacionaža [m]
Primerjava projektiranega dna in stanja v letu 2013.
Območja, kjer je potrjena prisotnost konglomerata nad koto 214,0 m n.m. so torej naslednja:
-
med profili 42 (km 49,789) in 62 (km 49,139),
med profili 129a (km 47,036) in 180 (km 45,539).
Nivo konglomerata na teh območjih je neenakomeren, saj sega od 213,9 m n.m. do
218,2 m n.m.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
6/33
OBMOČJE MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM
2.2
(povzeto po študiji Zbirno poročilo o preiskavah tal v obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve
odvodnega kanala HE Zlatoličje. Geoinženiring. 2010).
Območje interesa je pretežno na levem bregu odvodnega kanala med profili 96a (km 47,707) in
180 (km 45,539). Na tem območju se bo izvajalo širjenje odvodnega kanala ter izkopi za
ureditev gnezdišč za breguljke. Na območju je bilo narejenih že več geoloških raziskav v obliki
sondažnih jaškov in raziskovalnih vrtin, rezultati so podani v zbirnem poročilu o preiskavah tal v
obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje (Geoinženiring,
2010). V nadaljevanju so za območje interesa narejeni povzetki iz omenjenega poročila.
Na dolvodnem območju širjenja struge prevladuje slabo granulirana prodno peščena zemljina,
katere koeficient vodoprepustnosti po U.S.B.R. znaša 1,17∙10-4 m/s.. Na posameznih območjih
se v zgornjih plasteh pojavljajo tudi zemljine z večjim deležem manjših frakcij (vložki melja in
gline), za katere je značilna manjša vodoprepustnost (koeficient po U.S.B.R. znaša 9,72∙10-7
m/s).
Na gorvodnem območju širjenja ter na območju izkopov za ureditev gnezdišč breguljke se v
zgornji plasti (globina 3-4 m) pojavljajo vodoneprepustne zemljine (enakomerno granuliran
drobni pesek z vložki melja in peščeni melj z vložki enakomerno granuliranega drobnega
peska), katerih koeficient vodoprepustnosti znaša med 6,10∙10-7 in 5,65∙10-8 m/s. Globlje pa se
prav tako kot na dolvodnem odseku slabo granulirana prodno peščena zemljina, katere
koeficient po U.S.B.R. znaša med 1,57∙10-4 in 4,64∙10-4 m/s.
Sestava tal
V zgornjem delu tal se, do globine ca 3.0 m, po večini pojavljajo nasute zemljine (umetni nasip)
ter peščeni melji (ML), peščeni melji do peski oz. meljni peski (ML-SU, SU-ML, SM) ter
enakomerno granulirani peski (SU) različne zrnavosti. Do te globine se lokalno pojavljajo še
peščene gline ter peščene gline do peščeni melji (CL, CL-ML), prodno peščenih zemljin (GP,
GM, GW, …) pa je do te globine malo. Večja količina prodov se pojavi šele na globini več kot
3.0 m, čeprav se do globine 6.0 m med prodi še vedno pojavljajo peski in peščeni melji, ki pa
jih je z globino vedno manj. Mivka, to so drobnozrnati peski in peski ostale zrnavosti niso čisti,
vsebujejo predvsem organske ostanke, večji del so tudi zameljeni. Glin je nasploh malo,
pojavljajo se lokalno v menjavanju z melji. Prodno peščene zemljine so večinoma slabo, redko
dobro granulirane.
V vrhnjem delu prodno peščenega sloja so lahko tudi s primesmi melja, gre za prodno peščeno
meljne zemljine. Sortiranost je slaba, velikost prodnikov pa spremenljiva. Deloma se prodno
peščene zemljine pojavljajo tudi na vrhu terena kot umetno nasutje, vendar je lahko izvor teh
izven območja kanala. Obstaja verjetnost, da so bile večje mase na območju odvodnega kanala
odstranjene ali premeščene in se zato prodi pojavljajo relativno nizko oz. nižje od pričakovanja,
precej pa je v vrhnjem delu nasutega materiala.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
7/33
TEHNIČNI OPIS UKREPOV
3
Ta projekt obravnava predvidene ureditve na relativno ozkem zemeljskem pasu med odvodnim
kanalom HE Zlatoličje in strugo Drave. Skupna dolžina urejanja na omenjenem zemeljskem
pasu je približno 2800 m. Predvidene so naslednje ureditve:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
širitev odvodnega kanala (2 odseka),
izkop na območju gnezdišč za breguljko,
zasip prebojev med strugo Drave in odvodnim kanalom (2 lokaciji),
skalomet na brežini Drave,
skalomet na brežini kanala na mestu preboja,
visokovodni nasip med Dravo in kanalom,
odstranitev in denivelacija starega kartodroma na nižjo koto.
Pri tem se pri točki 2. izhaja iz že izdelanega projekta z naslednjim naslovom: »Širitev
odvodnega kanala HE Zlatoličje III. faza: Ureditev gramoznih sten za gnezdišča Breguljke«, PZI,
VGB Maribor, 2009.
ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA
3.1
Zaradi zmanjšanja hidravličnih izgub v odvodnem kanalu je na dveh odsekih predvidena širitev
struge kanala v levi breg. Širitev kanala je predvidena na odseku med profiloma 96a
(km 47,707) in 168 (km 45,821). Skupna dolžina širjenja kanala je približno 1900 m.
V času od izgradnje odvodnega kanala do danes je bilo izvedenih že več ukrepov urejanja
odvodnega kanala. Ukrepi so se nanašali na dno in levo brežino. Desna brežina je od izgradnje
ostala praktično nedotaknjena. Tudi v okviru tega projekta se desna brežina ne ureja. Tudi
prikaz desne brežine v prečnih profilih v tem projektu je zgolj informativen, ker se geodetske
meritve na tem delu kanala niso izvajale. Potek desne brežine je predpostavljen iz starejših
geodetskih podlag.
Naklon brežin odvodnega kanala je v osnovnem projektu znašal 1:2,25. Ta naklon se je v veliki
meri ohranil. Tudi pri urejanju v okviru tega projekta se leva brežina izvaja v naklonu 1:2,25.
Desna brežina se ne ureja.
Urejanje kanala je razdeljeno na dva odseka.
Na gorvodnem odseku, med profiloma 96a (km 47,707) in 132a (km 46,842), se
izkoplje za 90.900 m3 raščenega materiala.
Na dolvodnem odseku, med profiloma 138a (km 46,544) in 170 (km 45,771), se
izkoplje za 66.500 m3 raščenega in za 35.000 m3 pretransportiranega materiala.
Premeščen material se v celoti uporabi za zasutje preboja 2. Raščen material se deloma
uporabi za zasutje obdravskega dela preboja 2 in deloma za izvedbo visokovodnega
nasipa.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
3.1.1
8/33
Območje dolvodne širitve kanala
Na tem območju se nahaja 66.500 m3 raščenega materiala, od katerega se ga 13.850 m3
uporabi za zasip preboja na dravski strani (skupni volumen preboja je 48.850 m3, od tega se ga
lahko 35.000 m3 zasuje s premeščenim materialom), ostalih 66500 – 13850 = 52650 m3 pa je
na voljo za izvedbo visokovodnega nasipa.
Material s tega območja se odstranjuje z odkopom do predvidene linije, novo nastala brežina se
dodatno ne ščiti. Transport poteka v gorvodni smeri, preko zasute odprtine preboja 2. Če je
material iz izkopa ustrezen, je najbolj optimalno da se material takoj vgrajuje v visokovodni
nasip.
3.1.2
Območje gorvodne širitve kanala
1. Ureditve so prikazane v Karakterističnem profilu A.
2. Na območju gorvodne širitve se iz brežine kanala odvzame 90.900 m3 raščenega
materiala.
3. Praktično ves material je na voljo za nadaljnjo vgradnjo izven območja sanacije
odvodnega kanala Zlatoličje
3.2
IZKOP NA OBMOČJU GNEZDIŠČ ZA BREGULJKO
Poleg sanacije poškodb na odvodnem kanalu HE Zlatoličje, ki so nastale v poplavah novembra
2012 in izboljšanja hidravličnih razmer na iztoku iz hidroelektrarne je na levem bregu kanala na
območju sklopa 1 predvidena še ena ločena ureditev, ki je opisana v nadaljevanju.
Dolvodno od starega kartodroma (med profiloma 121 in 130) je predvidena ureditev gramoznih
sten za gnezdišča breguljke. Le ta bo sestavljena iz dveh delov: med profiloma 121 (km 47,191)
in 121a (km 47,138) bo urejena trajna stena za breguljke, med profiloma 129 (km 47,080) in
130 (km 46,991) pa otok za breguljke. Celoten teren na območju ureditev je med profiloma 114
(km 47,401) in 132 (km 46,890) znižan na koto 219,60 m n.m. Ureditev je prikazana z ločenim
PZI (VGB Maribor, 2009).
Gnezdišča za breguljke bodo urejena na območju, kjer so prav tako predvidene ureditve v
okviru projekta za sanacijo kanala. Lokacija gnezdišča je na območju med predvidenim
visokovodnim nasipom ter območjem namenjenem širjenju odvodnega kanala.
Zaradi drugačnih ureditev v odvodnem kanalu, stanja terena in poteka visokovodnega nasipa,
kot je bil predviden v letu 2009 ob izdelavi PZI za gnezdišča breguljke, bosta stena in otok od
odvodnega kanala oddaljena za približno 10 m več kot v projektu VGI iz leta 2009. Gledano v
absolutnih koordinatah pa gnezdišče breguljke ostaja na isti lokaciji kot v letu 2009.
Preračunan je bil tudi izkop zemeljskega materiala na območju projekta gnezdišč za breguljko.
Na tem območju se izkoplje cca 141.000 m3 raščenega materiala. Material se deloma uporabi
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
9/33
za vgradnjo v preboje in v nasip, predvidene v tem projektu, deloma pa bo shranjen na začasni
deponiji oz. bo uporabljen na drugih lokacijah. V tem projektu je upoštevan strošek izkopa in
odvoza v začasno deponijo. Odvoz materiala na drugo lokacijo bo predmet drugega projekta.
3.3
PREBOJI MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM
Med poplavo leta 2012 je do preboja prišlo na dveh mestih:
1. dolvodno od starega kartodroma (preboj skozi lokalno znižani del nasipa, med profiloma
119 (km 47,291) in 119a (km 47,241))
2. med profiloma 138 (km 46,597) in 147a (km 46,282) v dolžini približno 300 m
3.3.1
Območje Preboja 1
Prvi preboj (dolvodno od starega kartodroma) se bo saniral z izvedbo visokovodnega nasipa in
na kanalski strani z izvedbo gnezdišča za breguljko. Količina materiala za sanacijo tega preboja
ni posebej ocenjena, vključena je v količine, potrebne za visokovodni nasip.
3.3.2
Območje Preboja 2
Uvod
Drugi in glavni preboj med Dravo in odvodnim kanalom se večinoma zasuje z lokalnim prodno
peščenim materialom, pretransportiranim med poplavami. Dno preboja v trenutnem stanju je
cca na koti 219 m n.m. in je pod običajno vodno gladino. Po njem trenutno teče voda iz
odvodnega kanala v strugo Drave. Teren se s sanacijo zasuje generalno do kote 224,0 m n.m.
Za zasip preboja se bo predvidoma porabilo cca 50.000 m3 materiala.
Pogoji vgradnje so podani v samostojnem poglavju v nadaljevanju tega poročila.
Brežino Drave se uredi v naklonu 1:2 in se jo zaščiti s skalometom debeline 50 cm, kar je
opisano v nadaljevanju tega poročila.
Ker bo preboj zasut s premeščenim materialom neznane granulometrijske sestave, je na mestu
preboja predvidena izvedba skalometne zaščite tudi na brežini odvodnega kanala. Brežino
kanala se uredi v naklonu 1:2,25, izvedba skalometa je opisana v nadaljevanju tega poročila.
Izvedba zasipa
Zasip preboja se izvede iz dveh vrst materiala: pretežni del preboja (glej risbo IBZLSK-6G4005:
Karakteristični prerez B) se zasuje s pretransportiranim materialom, na Dravski strani pa se v
širini cca 15 - 20 m zasuje z materialom iz širitve odvodnega kanala (izkop raščenega
materiala), s čimer bo zmanjšano precejanje vode iz Drave skozi zasip preboja v kanal.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
10/33
Zasutje na kanalski strani predvidenega visokovodnega nasipa se izvede z razgrinjanjem,
poravnavanjem in rahlim uvaljanjem z dozerjem. Na območju pod predvidenim VV nasipom pa
do brežine Drave se material po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.
1. Ureditve so prikazane v Karakterističnih profilih B in C.
2. Na območju Preboja 2 se premeščen material iz kanala (35.000 m3) odstrani in sproti
vgrajuje v odprtino preboja na kanalski strani. Sproti se izvaja tudi zgoščevanje do
zahtevane zbitosti. V začetni fazi, ob vgrajevanju pod vodno gladino, zgoščevanje ni
možno.
3. Zapiranje preboja v tekočo vodo (na območju povezave med kanalom in Dravo) poteka s
postopnim narivanjem materiala na gorvodnem delu (na strani kanala). V primeru
ugotovljenega prevelikega odnašanja proti Dravi se na dnu za prvo fazo zapiranja
uporabi najprej skalometni material (kot za zaščito brežine), nato čim bolj grobe frakcije
gramoza (zrna do 0,40 m) in nazadnje lokalni material. V tej fazi je še posebej
zahtevana prisotnost Nadzora.
4. Po zaprtju povezave med kanalom in Dravo se na dravski strani na dnu pripravi težko
skalometno peto obloge, ki je vkopana 1,5 m v dno struge do višine 0,5 – 0,8 m nad dno
Drave. To predstavlja zaporo pred uhajanjem nasipnega materiala.
5. Na dravski strani preboja se v zamiku z zasipanjem na kanalski strani izvaja zasipanje z
raščenim materialom, ki se po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.
6. Ko odkop na kanalski strani doseže predvideno končno linijo, se izvede še berma širine
3 m, ki je na koti 219,50 m n.m. Na tej bermi se izvede skalometna peta obloge.
7. Po zaključenem zasipanju Preboja 2 se na dravski in kanalski strani izvede skalometna
zaščita brežin v predvidenih debelinah in na geotekstilni podlagi.
8. Na območju Preboja 2 je na voljo 35.000 m3 premeščenega materiala, dolvodno od
njega pa še 66.500 m3 raščenega. Za zapolnitev preboja je potrebnih 48.850 m3,
preostali odkopani material se, če je material ustrezen, vgradi v skrajno dolvodni del
visokovodnega nasipa.
3.4
SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI DRAVE
Na obravnavanem odseku Drave je desna brežina v celoti zaščitena s skalometno oblogo, ki jo
je na območju preboja 2 potrebno izvesti na novo.
Pred pričetkom izvedbe skalometne obloge je neposredno gorvodno in dolvodno potrebno
razgaliti in ugotoviti stanje obstoječe obloge (odstraniti zarast). Novo izvedeno oblogo je
potrebno na obeh koncih gladko priključiti na obstoječo oblogo. S tem bodo preprečene
morebitne naknadne poškodbe brežine na prehodih med obstoječo in novo oblogo.
Brežino Drave se na mestu 2. preboja v dolžini približno 170 m (celotna dolžina preboja) zaščiti
s skalometno oblogo debeline 50 cm, položeno na netkani geotekstil. Skalomet se izvaja od dna
struge Drave (približno na koti 219,0 m n.m.), do vrha nadvišanega terena (224,0 m n.m.). Pri
izvedbi skalometa pod vodo se debelina obloge zaradi slabše kontrole izvedbe poveča za 50%.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
11/33
Izvedba pete obloge na dravski strani je predvidena v obliki jarka, v katerega se nasuje težji
skalomet. Večino časa (razen cca 14 dni na leto) je to možno izvesti brez težav, saj je dno jarka
največ 4 m pod gladino.
Po izvedbi skalometne zaščitne obloge desne brežine Drave na celotni dolžini se vrhnji rob
(berma med zasutjem spodnjega dela preboja in nasipom) humusira in zatravi. Za utrditev se
uporabi trajno polimerno protierozijsko mrežo (npr. Secumat).
3.5
SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI KANALA
Brežina odvodnega kanala se na mestu 2. preboja zaščiti s skalometno oblogo debeline 30 cm,
položeno na netkani geotekstil. Skalomet se izvaja od nove berme na brežini odvodnega kanala
(na koti 219,5 m n.m.) do vrha nadvišanega terena (224,0 m n.m.). Skalometno oblogo je
potrebno izvesti med profiloma 138 (km 46,597) in 147a (km 46,282), t.j. na dolžini 300 m
vzdolž kanala. Pri izvedbi skalometa pod vodo se debelina obloge poveča za 50%.
3.6
VISOKOVODNI NASIP
Vzdolž celotnega obravnavanega območja med strugo Drave in odvodnim kanalom (gorvodno
do profila 114 (km 47,401)) se izvede visokovodni nasip v homogeni izvedbi do višine 0,5 m nad
koto gladine stoletnega pretoka Drave. Višina nasipa je spremenljiva, ker je odvisna od nivoja
obstoječega terena.
V visokovodni nasip se bo vgradilo cca 39.000 m3 izključno raščenega materiala, ki se
predvidoma pridobi na območju brežine kanala dolvodno od Preboja 2. Nasip se izvaja s
sprotnim zgoščevanjem do zahtevane zbitosti. Zaradi predvidene izpostavljenosti precejšnjim
hidravličnim razlikam ob poplavah (na gorvodnem odseku tudi skoraj 3 m v primeru Q 100) je ob
izvedbi priporočena dosledna prisotnost Nadzora.
Z območja predvidenega nasipa se najprej odstrani morebitna obstoječa zarast in humusna
plast. Humus in ostali izkopni material se glede na nadaljnjo rabo odpelje v trajno ali začasno
deponijo v skladu in pod pogoji iz Gradbenega dovoljenja št. 350-03-57/97-GL/PK z dne
1.6.2004.
Brežine nasipa se izvedejo v naklonu 1:2, krona nasipa je širine 4 m. Na gorvodnem koncu se
nasip zaključi na obstoječem nasipu na lokaciji profila 114 (km 47,401) na koti 227,2 m n.m. Na
dolvodni strani se nasip zaključi na lokaciji profila 174 (km 45,680) s krono na koti 226,0 m n.m.
Med profiloma 174 (km 45,680) in 180 (km 45,539) je izvedena postopna povezava nasipa z
obstoječim terenom.
Nasip bo izveden po relativno razgibanem terenu. Na eventualnem lokalno nagnjenem terenu
se nasip izvede ob obveznem predhodnem stopničenju brežine.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
12/33
Brežine nasipa se na obeh straneh zaščitijo z nasutjem humusa s semenskim materialom na
trajno polimerno protierozijsko mrežo (npr. Secumat).
Krona nasipa je povozna, utrjena in se ne zatravi.
3.7
ODSTRANITEV STAREGA KARTODROMA
Med profiloma 96 (km 47,751) in 114a (km 47,348) je lociran obstoječi kartodrom. V stanju
končne ureditve bo ta dejavnost premeščena na novi, deloma že zgrajeni objekt gorvodno (med
profile 34a in 47a). Na območju kartodroma se odstrani asfaltne površine in kovinske ograje ter
se teren na območju zniža na generalno koto 222,0 m n.m. Na ta način bo pridobljen dodaten
višek materiala, saj bo potrebnih za 70.000 m3 izkopov. Potrebno bo odstraniti tudi betonske
temelje začasnih objektov in ograje.
Odstranitev manjših premičnin (izrabljene gume, tabla, kontejnerji) ni predmet tega razpisa.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
4
13/33
TANGENCE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO
Na obravnavanem območju ni infrastrukture, ki bi jo bilo treba projektno obravnavati.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
5
14/33
OSNOVNI MATERIALI IN POGOJI ZA VGRADNJO
Za izvedbo vseh ukrepov po tem projektu se uporablja peščeno-prodni material z območja
levega brega odvodnega kanala HE Zlatoličje.
Ob izvedbi je treba ločiti uporabo pretransportiranega materiala, ki je bil v strugo kanala
premeščen ob poplavi, ter materiala iz izkopov raščenega materiala.
Na začasni deponiji se materiale iz izkopov na gorvodnem in dolvodnem odseku širitve ter iz
območja predvidenih gnezdišč deponira ločeno zaradi morebitnega potrebnega mešanja
materialov pri pripravi materiala za vgradnjo v visokovodni nasip.
5.1
ZASIPI IN NASIP
Splošno
Za izvedbo visokovodnega nasipa se uporabi material iz izkopov širitve odvodnega kanala in iz
območja gnezdišč (izkop raščenega materiala).
Osnovne zahteve vgradnje zemeljskega materiala so:
zgoščenost materiala min 98% SPP po celotni višini nasipa,
koeficient vodoprepustnosti – k = max 10-6.
Preboj 2 na območju pod nasipom: zgoščenost materiala min 95% SPP po celotni višini
zasipa.
Nasip:
Za zasipavanje preboja v vodi se uporabi gramozni material iz izkopa pretransportiranega
materiala. Zasipa pod vodno gladino ni možno komprimirati, ampak šele, ko je cca. 0,5 m nad
vodno gladino.
Pred izvedbo mora izvajalec na svoje stroške izdelati geotehnični tehnološki elaborat, ki bo za
izbrani material določil način vgrajevanja, zgoščanja in kontrolo karakteristik.
V kolikor material ni ustrezne granulometrijske strukture je potrebno le to določiti in material
pred vgrajevanjem ustrezno mešati (krivuljo in recepturo mešanja poda pooblaščena
organizacija, ki jo na svoje stroške najame izvajalec).
Materiali
Za materiale, ki so potrebni pri gradnji nasipov in zasipov, se uporablja ustrezne lahke in
težke zemljine ter mehke in trde kamnine. V nasipe se ne smejo vgrajevati organske
zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi zaradi biokemičnega s časom spremenili
svoje mehansko fizikalne lastnosti. Lahko se uporabljajo nekoherentne in koherentne
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
15/33
zemljine katerih vlažnost je takšna, da omogoča doseganje gostote in nosilnosti predpisane s
projektom.
Zemljine :Uporabnost je treba ugotoviti s predhodnimi preizkusi značilnih vzorcev zemljin iz
vkopa in/ali stranskega odvzema, in sicer:
- vlažnost, optimalno vlažnost in največjo gostoto,
- konsistenčne meje,
- vsebnost humoznih in organskih primesi.
Srednje in visoko plastične gline (z mejo židkosti W L 35 % in indeksom plastičnosti lp
12%) ni dovoljeno vgrajevati v zaključne plasti, če te ne bodo kemično stabilizirane.
Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR.
Kamnine :Uporabnost se ugotovi s predhodnimi preizkusi značilnih vzorcev kamnin in
sicer:
- zrnavost
- optimalno vlažnost in največjo gostoto
- vsebnost humoznih primesi .
Količnik neenakomernosti zrnavosti kamnitega materiala U = d 60/d10 za nasipe, zasipe,
kline, posteljico ter izravnalne plasti mora znašati najmanj 8 . Premer največjega zrna v
kamnitem materialu za nasipe, kline in posteljico ne sme biti večji od dveh tretjin debeline
plasti.
Kamnine za nasipe, zasipe, kline in posteljico, ki niso odporne proti preperevanju je
potrebno po vgraditvi primerno zaščititi proti vremenskim vplivom.
Veziva : Za izboljšanje in kemično stabiliziranje naravnih materialov v nasipih, zasipih,
klinih, posteljici in glinastem naboju se morajo uporabiti ustrezna veziva.
Za to mora biti s predhodnimi preizkusi ugotovljena uporabnost vsakega veziva, ki jo
pogojuje:
- vrsta veziva,
- sposobnost vezanja (tlačna trdnost),
- finost mletja (specifična površina po Blaineu),
- pričetek in konec vezanja.
Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR.
Predlog za pripravo materiala za nasip
Nasipi se izvedejo iz mešanice gramoznega in meljastopeščenega materiala iz izkopov širitve
odvodnega kanala in iz območja gnezdišč v ustreznem razmerju tako, da bo dosežena največja
prepustnost k ≤ 10-6 m/s. Krivulja zrnavosti materiala za vgradnjo se mora nahajati med
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
16/33
krivuljama, ki označujeta zgornjo in spodnjo mejo vendar tako, da je približno vzporedna z
mejnima krivuljama:
Slika 5.1: Mejne vrednosti zrnavosti mešanice zemljine za izvedbo nasipov.
Tabela 5.1: Mejne vrednosti zrnavosti mešanice zemljine za izvedbo nasipov.
spodnja
zgornja
D (mm)
p (%)
p (%)
120.0
100.0
100.0
63.0
85.0
100.0
45.0
75.0
95.0
31.5
65.0
88.0
22.4
57.0
80.0
16.0
52.0
72.0
8.0
42.0
55.0
4.0
37.0
47.0
2.0
33.0
43.0
1.0
30.0
41.0
0.500
26.0
39.0
0.250
20.0
34.0
0.125
14.0
27.0
0.063
9.0
20.0
Dejansko recepturo mešanice je potrebno določiti na terenu, in to šele potem, ko bodo že
izvedene določene ločene začasne deponije izkopanega materiala. Šele potem, ko bo
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
17/33
povzorčen material iz deponij, bo možno določiti realno mešanico. Mešanic bo lahko tudi več.
Potrebna je izvedba poskusnih polj. Poskusno polje se izvede vsakič, ko se pri izdelavi novih
kupov ugotovi sprememba strukture ali lastnosti materialov iz izkopov.
Izvajalec se na osnovi predhodnih raziskav, poskusnega polja in razpoložljive mehanizacije
lahko odloči za drugačno metodo izvedbe, kar opredeli v tehnološkem elaboratu, vendar tako,
da zagotovi homogenost in predpisano vodoprepustnost končne konstrukcije. Tako za
homogenost mešanice kot za doseganje zahtevanega minimalnega koeficienta
vodoprepustnosti odgovarja izvajalec.
Izvedba
Priprava platoja za izvedbo nasipov: Pred vgrajevanjem nasipov, zasipov in odlagališč
mora biti urejen planum spodnje plasti in/ali vgrajen drenažni ali filterski sloj.
Dno pri izkopu mora biti grobo splanirano, tako da je v danih terenskih razmerah
zagotovljeno čimboljše odvodnjavanje.
Navoz materialov : Na ustrezno pripravljen plato se lahko začne razprostiranje materialov,
ki jih mora odobriti INŽENIR. Materiali in veziva morajo biti enakomerno razprostrti po
plasteh, katerih debelina ne sme biti večja od 0.5 m, v kolikor ni to v PROJEKTU ali zahtevi
INŽENIRJA drugače določeno.
Nasip se mora izvesti sistematično v slojih in simetrično na obeh straneh. Razlika v višini
izdelanega nasipa na obeh straneh ne sme presegati 1 meter.
Nasip nad občutljivimi objekti je lahko izveden le ročno ali z valjarji na način kot ga določi
INŽENIR.
Po končanem razgrinjanju in planiranju mora biti izvedeno zgoščevanje v polni širini
plasti z valjarji z gladkimi in/ali pnevmatičnimi kolesi. Sredstva in postopke za
zgoščevanje določi INŽENIR.
Komprimacija se vrši v plasteh, katerih debelino na podlagi karakteristik zemljine in
razpoložljive mehanizacije sicer določi ustrezna pooblaščena institucija, ki jo na svoje
stroške najame izvajalec. Debelino nasipne plasti in število prehodov komprimacijskih
sredstev se določi na poskusnem polju glede na uporabljeno mehanizacijo in materiale z
upoštevanjem projektnih zahtev.
Predlog komprimacije: Nasipi se izvajajo po principu gradnje klasičnih konstrukcijskih
nasipov iz nevezljivih kamnitih materialov, z utrjevanjem min. 95% SPP v plasteh višine
največ 40 cm (oz. v debelini preizkušeni na poskusnem polju) z uporabo vibracijskih
valjarjev in s sprotno kontrolo zgoščenosti utrjene plasti. Pri vgrajevanju se uporabi valjarje
s CCC (Continuous Compaction Control) sistemom. Pri kontroli kakovosti izvedbe del s
temi valjarji se upoštevajo določila tehnične specifikacije TSC 06.713 DRSC. Zaradi
zagotovitve manjše prepustnosti brežine nasipov naj se ne bi izvajale s škarpiranjem t.j. z
nadprofilom ampak se komprimirajo z vibracijsko ploščo nameščeno na bagersko roko.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
18/33
Ureditev površine nasipa vključuje:
- v kamninah : izravnavo preostalih konic, nasipanje izravnalne plasti zmesi kamnitega
materiala zrnavosti do 32 mm v debelini plasti do 10 cm ter razprostiranje, močenje, fino
planiranje in zgoščevanje izravnalne plasti,
- v zemljinah : fino planiranje planuma.
V primeru, da previsoka vlažnost materiala v izkopu onemogoča ustrezno zgostitev
planuma posteljice, INŽENIR določi potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane kakovosti
izvedenih del.
Klini: IZVAJALEC mora izkope zasuti do kote raščenega terena.
Klini za objekti : so dela nad raščenim terenom. Izvedeni morajo biti tako, da je:
- do globine 2 m pod koto planuma posteljice priključna brežina na nasip v nagibu 1 : 4
- na zgornji polovici preostale višine v nagibu 1 : 3
- na spodnji polovici preostale višine v nagibu 1 : 2
- ob temelju opornika pa priključna brežina na nasip odmaknjena od opornika vsaj 1 m.
Območja klinov pod prehodnimi ploščami: morajo biti pred vgrajevanjem teh plošč
konsolidirana.
Na območju izkopa morajo biti prehodni klini med nasipi in izkopi izvedeni :
v zemljinah do globine 1,0 m in
v kamninah do globine 0,5 m
z vzdolžnim nagibom 1:10 navzven z v celoti odstranjeno preperino na stiku nasipa z
izkopom.
Začasna in končna odlagališča : Varnostni koeficienti stabilnosti brežin za začasna in
končna odlagališča morajo ustrezati naslednjim v naslednji preglednici:
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
19/33
Tabela 5.2: Varnostni koeficienti stabilnosti brežin.
začasna odlagališča
varnostni koeficient F
nevezljivih zemljin in mehkih kamnin s
statično obremenitvijo
zemljin in mehkih kamnin s statično
obremenitvijo upoštevajoč kohezijo
nevezljivih zemljin in mešanih kamnin s
statično obremenitvijo upoštevajoč trenje
nevezljivih zemljin in mešanih mehkih
kamnin
z
dinamično
obremenitvijo
upoštevajoč trenje
mešanih vezljivih mehkih kamnin z
dinamično obremenitvijo upoštevajoč trenje
končna odlagališča
1,0 do 1,05
1,05 do 1,10
1,10
1,15
1,20 do 1,25
varnostni koeficient F
zemljin in mehkih kamnin s podlago
nagnjeno za manj kot 6 stopinj
zemljin in mehkih kamnin s podlago
nagnjeno za več kot 6 stopinj
1,30
1,50
Kakovost izvedbe:
Zgoščenost vsake plasti nasipa, zasipa in klina mora IZVAJALEC preverjati z rezultati
predhodnih in tekočih preizkusov ter jih potrditi s kontrolnimi preizkusi. Preizkuse mora
odobriti INŽENIR.
Zgoščenost teh plasti mora ustrezati zahtevam, podanim v tem poročilu. Zahtevane
vrednosti zgoščenosti po tej preglednici predstavljajo povprečne vrednosti, ki jih morajo
dosegati plasti na vsakem merilnem mestu. Merilna mesta določi INŽENIR.
Nosilnost materialov vgrajenih v nasipe, zasipe in kline mora IZVAJALEC dokazati z
rezultati tekočih preizkusov nosilnosti. INŽENIR mora odobriti obseg minimalnih tekočih
preizkusov.
Posamezna plast kamnitega materiala je ustrezno vgrajena, če je izpolnjen naslednji pogoj:
n-1
sn a si , kjer pomeni:
i=1
sn - povečanje posedka planuma plasti med zadnjim in prejšnjim prehodom zgoščevalnega
sredstva,
a - količnik, odvisen od vrste kamnine, ki znaša 0,05-0,10 (določiti ga je potrebno s
preizkusom),
n - število prehodov ustreznega zgoščevalnega sredstva,
si - srednje povečanje posedka plasti pri i - tem prehodu komprimacijskega sredstva.
Obseg kontrolnih preizkusov določa INVESTITOR. Odvzemna mesta vzorcev za
preizkuse in merilna mesta določi INŽENIR po statističnem naključnem izboru.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
20/33
Izmere in plačilo:
Nasip, zasip in klin se merijo za različne tipe zemljin in kamnin za različne globine v m 3
vgrajenega materiala.
Plačilo nasipa, zasipa in klina se izvede po ceni za m 3 izvedenih del za vsako vrsto
materiala posebej. Cena na enoto mora vključevati nakladanje, transport, zvračanje in
vgrajevanje vseh potrebnih materialov, če ni v PROJEKTU predpisano drugače.
5.2
NETKANI GEOTEKSTIL
Za polaganje pod skalometnimi oblogami se sme uporabljati le netkani geotekstil.
Dovoljena je uporaba mehansko vezanega iglanega netkanega geotekstila iz UV stabiliziranega
kontinuiranega vlakna. Uporaba materiala iz kratkih vlaken ali toplotno vezanega materiala ni
dovoljena. Dela obsegajo dobavo in polaganje geotekstila pod skalometnimi zaščitami brežin in
za preprečevanje interne erozije med materiali z različnimi karakteristikami.
- Karakteristike geotekstila morajo zagotavljati ustrezno prepustnost tako, da je
onemogočeno izpiranje materiala ali zablatenje filtra.
- Osnovne karakteristike geotekstila za filter pod skalometno zaščito morajo biti naslednje:
- koeficient prepustnosti 3*10-3 m/s
- vertikalni vodni tok (2kPa) 106 l/m2/s
- raztezek pri porušitvi (v obe smeri) >50%
- velikost odprtine O90 0,08 mm
- UV odpornost preostanek trdnosti > 80%
-
Število zožitev (poti) v geotekstilu, ki ga delcu zemljine na poti skozi geotekstil
predstavljajo vlakna (no. of constrictions), mora biti v razponu m = 25-45, ki se ga določi
z naslednjo formulo (po Giroud-u):
m ={(1-n)0,5 x t}/d
kjer je n – poroznost geotekstila, t – debelina geotekstila in d – premer vlakna v
geotekstilu.
-
-
Površina na katero se polaga geotekstil, mora biti ravna, brez štrlečih kamnov, korenin in
lukenj.
Geotekstil se polaga na podlago enakomerno tako, da ni raztezkov, pregibov in gub. V
primeru, da je geotekstil potrebno polagati na neravno podlago ga je potrebno polagati z
zadosti velikimi gubami, da v geotekstilu pri vgraditvi zgornjih materialov ne nastanejo
napetosti in se raztegne.
Geotekstil se polaga s preklopom na suhem najmanj 0,5 m in pod vodo 1,0 m tako, da
gorvodni pas vedno prekriva dolvodnega in višjeležeči nižjeležečega. Preklop se pritrdi
na podlago s kovinskimi klini ali s kamni. Preklop je v suhih pogojih možno izvajati tudi z
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
-
-
-
21/33
varjenjem, pri čem zadošča preklop 0,15 m. V primeru, da je velikost preklopov
definirana s strani proizvajalca geotekstila se upoštevajo slednja velikost preklopov.
Na strmih pobočjih se po potrebi celotna površina geotekstila prav tako pritrdi s klini v
rastru, ki zagotavlja stabilnost geotekstila pri vgraditvi skalometne obloge. Pri polaganju
geotekstila je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
Na robovih zaščite se geotekstil lahko pritrdi s sidri ali z nasutjem v kineti. Na robovih
zaščite geotekstil naj ne ostane odkrit.
Geotekstil se vgrajuje neposredno pred izvedbo skalometne zaščite in ne sme ostati
nezaščiten dlje kot 5 dni. Pri polaganju v vodi je potrebno geotekstil prekriti s skalometno
zaščito isti dan.
Prekrivni material se polaga na geotekstil tako, da se geotekstil ne poškoduje,
prekomerno raztegne ali zguba.
Pri oblogah, kjer je masa največjega kamna do 50 kg (geotekstil TIP 1) je zahtevana:
- CBR prebojna odpornost
- natezna trdnost
- test s konusom
3000 N (EN ISO 12236)
20 kN/m (EN ISO 10319).
< 13 mm (EN 918)
Pri oblogah, kjer je masa največjega 50 kg in več (geotekstil TIP 2) je zahtevana:
- CBR prebojna odpornost
- natezna trdnost
- test s konusom
4250 N (EN ISO 12236)
28 kN/m (EN ISO 10319).
< 10 mm (EN 918)
Dovoljena odstopanja pri mehanskih karakteristikah so 10% in pri hidravličnih 20% (pri meji
zaupanja 98%) od predpisane vrednosti. Vse zahtevane karakteristike geotekstila morajo biti
dokazane z ustreznim certifikatom.
5.3
MATERIAL ZA SKALOMET
-
-
Kamen za skalomet mora biti trden, nerazpokan in vremensko obstojen. Uporablja se
lomljen, oglat, ostrorobi neobdelan kamen, pri katerem najmanjša dimenzija
posameznega kamna ne sme biti manjša kot 1/2 največje (kamen ne sme biti ploščat ali
podolgovat). Uporabi kamna z gladko površino ali zaobljenega kamna se je potrebno
izogibati, oz. ga je možno uporabljati pri naklonih manjših od 1:3. Prostorninska masa
kamna ne sme biti manjša od 2,5 t/m3.
Določitev merodajnega premera kamna (D50) in sestave mešanice za različne debeline
obloge je prikazana v naslednji tabeli, pri čemer je upoštevano, da je debelina obloge
približno enaka 1,5 kratni velikosti kamna D 50. To je hkrati tudi velikost največjega
kamna. Mase kamna v preglednici so približne.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
22/33
Tabela 5.3: Granulometrična sestava kamna za različne debeline skalometne obloge
velikost kamna (m)
masa kamnov* (kg)
Debelina
obloge
(m)
D15
D50**
D85
D100
D15
D50
D85
D100
0,30
0,10
0,20
0,25
0,30
1,4
11
22
37
0,40
0,15
0,25
0,30
0,40
4,7
22
37
89
0,50
0,15
0,30
0,40
0,50
4,7
37
89
174
0,60
0,20
0,40
0,50
0,60
11,1
89
174
300
0,75
0,30
0,50
0,60
0,75
37
300
476
586
3
* upoštevana je prostorninska masa 2,65 t/m
** 50% (težnostno) kamnov je manjših od D50
-
-
Različne frakcije kamna morajo biti v osnovnem materialu enakomerno razporejene.
Delež odkruškov in kamnov manjših od 10% specificirane dimenzije kamna ne sme
presegati 10% mase posameznega tovora dostavljenega na delovišče.
Vendar pa glede na izkušnje pri vgradnji kamnometa pri HE Boštanj, HE Blanca,…
priporočamo vgradnjo čim bolj enakomerno velikih kamnov, najmanj D50. S tem je
namreč zmanjšana možnost spiranja manjših kamnov in s tem poškodbe kamnite
obloge.
5.4
IZVEDBA SKALOMETA
-
-
-
-
Zaščita s kamnom se izvede tako, da je kamen zložen v projektiranem profilu. Debelina
obloge se meri pravokotno na površino podlage. Vsak kamen mora imeti zanesljivo
ležišče in biti zaklinjen tako, da ne more priti do rušenja pobočja zaradi nestabilnosti
posameznih kamnov ali drugih razlogov. Peta zaščitenega pobočja mora biti trdno
vgrajena in izvedena na tak način, da nudi čvrsto oporo skalometni oblogi in ne more
priti do porušitve pobočij.
Razkladanje s transportnega sredstva mora biti izvedeno tako, da ne pride do
segregacije materiala. Kipanje po pobočju ali v korito ni dovoljeno, prav tako ne uporaba
drugih metod pri katerih lahko pride do segregacije materiala.
Skalomet se vgrajuje v celotni debelini specificirani v predmetnem elaboratu, t.j. v eni
plasti v eni operaciji s čim manj naknadnega premikanja kamnov, da se ne poškodujeta
netkani geotekstil in podlaga. Vgrajevanje v plasteh ni dovoljeno. Razgrinjanju materiala
z dozerji, ter uporaba metod vgrajevanja, pri katerih se kamen med ali po vgradnji lahko
drobi, se je potrebno izogibati.
Projektno določena debelina skalometne obloge se pri izvedbi pod vodno gladino
poveča za 50%.
Skalomet se lahko vgrajuje ročno ali strojno.
Ni dovoljeno vgrajevanje z iztresanjem z višine večje od 0,5-1 m, ker se geotekstil ne
sme poškodovati.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
-
-
-
23/33
Večji kamni morajo biti enakomerno razporejeni po površini in medsebojno trdno
zaklinjeni z manjšimi kamni, s katerim je zapolnjen vmesni prostor tako, da je skalomet
homogen. V oblogi ne smejo nastati žepi drobnega materiala, ki bi zmanjšali stabilnost in
trdnost obloge, če ga voda izpere. Material mora biti razporejen zrnavostno enakomerno
tako, da ne nastanejo večje koncentracije večjih ali manjših frakcij.
Površina obloge se poravna tako, da kamni ne štrlijo iz obloge. Prevelike kamne je
potrebno odstraniti. Po potrebi se izvede ročno ali strojno zapolnjevanje preostalih
praznih prostorov med kamni ali (naknadno) premikanje posameznih kamnov tako, da je
površina skalometa čim bolj ravna in enakomerna. Prav tako se ročno zaklinijo kamni, ki
so nestabilni.
Premiki gradbene mehanizacije po skalometu tako med izvedbo kot po izvedbi niso
dovoljeni. V primeru, da se temu ni možno izogniti, je potrebno na skalometu izvesti
utrjeno vozišče z nasipavanjem gramoznega materiala takšne debeline, pri kateri
skalometna obloga ne bo poškodovana.
5.5
PROTIEROZIJSKA MREŽA
Za zaščito nasipa in zasipa preboja je predvidena trajna polimerna protierozijska mreža.
Vgrajena mreža mora ustrezati natezni trdnosti vsaj 4,1 kN/m (EN ISO 10319).
Navodila za vgradnjo:
- Površino, kjer se bo položilo je predhodno potrebno poravnati in rahlo uvaljati.
- Mreže so dobavljene v rolah in se polagajo od najvišjega dela brežine navzdol. Mreža se
najprej fiksira na vrhu brežine nato se odvije po brežini navzdol. Mrežo je nato potrebno
čim prej fiksirati na teren, da ne bi prišlo do dviganja nameščene mreže zaradi vetra.
- Mreže se polagajo v širini dveh metrov (širina role), pri tem je potrebno izvesti
prekrivanje v dolžini 30 cm. Mreže je potrebno pripeti s klini v rastru z razmikom 1 m.
- Ko je mreža primerno fiksirana, se jo prekrije z zemljo v debelini vsaj 2 cm.
- Običajno je za osemenitev potrebnih 20-30g/m2 semen. Od tega je 2/3 semen potrebno
raztrositi po površini pred vgradnjo zemljine.
- Pri polaganju mreže je potrebno upoštevati tudi navodila proizvajalca.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
24/33
6
ORGANIZACIJA GRADBIŠČA
6.1
OPIS GRADBIŠČA
Gradbišče si uredi izvajalec po svojih potrebah v dogovoru z Inženirjem. Gradbišče si izvajalec
uredi na lastne stroške.
Transportne začasne poti se uredijo na samem gradbišču.
6.2
ZEMELJSKA DELA
Izkopi materiala se izvajajo fazno, lahko tudi na več lokacijah hkrati. Osnovna faznost izkopov je
prikazana v poglavju 3 tega poročila, vendar ju lahko izvajalec po predhodni odobritvi nadzora
tudi spremeni. V vsakem primeru sta prioritetni fazi zaprtje preboja 2 in izvedba visokovodnega
nasipa na celotni dolžini.
V posameznih prečnih profilih se najprej izkopava dno struge po matici toka, nato se izkop
nadaljuje proti brežini, ves čas do predvidene nivelete.
Izkopi se bodo vršili v pogojih stalnega obratovanja HE Zlatoličje. Na območju kanala je zato
potrebna izvedba bagranja s pontona. Na brežini je možen odkop s klasičnimi bagri.
Tabela 6.1: Tabela povprečnih in maksimalnih vrednostih hitrosti (v) in globine (H) vodnega toka, za
območje kjer se bodo izvajali ukrepi v kanalu. Vrednosti veljajo za inštalirani pretok Qi = 530 m3/s.
Območje
od 96 (47751) do 129 (47080)
od 129 (47080) do 134 (46790)
od 134 (46790) do 138a (46544)
od 138a (46544) do 152a (46143)
od 152a (46143) do 172 (45721)
od 172 (45721) do 180 (45539)
vs [m/s]
vmax [m/s]
Hs [m]
Hmax [m]
1,5
1,4
1,2
2,1
1,7
1,5
1,6
1,5
1,2
2,2
2,0
1,7
4,4
4,2
6,4
7,6
7,2
7,0
4,9
4,8
8,0
8,1
7,7
7,6
*indeks »s« označuje srednjo hitrost na odseku, indeks »max« pa maksimalno hitrost v posameznem profilu na odseku
Izkopi na suhem
Izkop se vrši iz vnaprej pripravljenega delovnega platoja po potrebi z odcejanjem ter ponovnim
nalaganjem oziroma direktno z nalaganjem na transportno sredstvo in odvozom na deponijo.
Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop najmanj do maksimalne globine
(Hmax), navedene v tabeli 6.1. Ob tem je potrebno upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do
brežine, kjer bo lociran bager. To pomeni še 1 – 3 m dodatne višine, ki je odvisna od
konfiguracije terena. V popisu del se je upoštevalo, da se bodo izkopi iz brežine izvajali z
običajno roko (doseg vsaj 8 m). V primeru, da se bo uporabljal bager s podaljšano roko, bo
možno večji delež izkopov izvesti z brežine in manjši delež s pontona. Zato se predlaga, da se
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
25/33
za dela uporabi bager s podaljšano roko (doseg vsaj 24 m). Prav tako bo bager s podaljšano
roko (24 m) potreben za izvedbo zasipa in skalometne obloge na Dravski strani
Izkopi se morajo izvajati na način, da ne pride do izpodkopavanja in vdora platoja pod bagrom.
Pri izkopih mora bager z gosenicami stati pravokotno na smer brežine, da se v primeru vdora
platoja lahko umakne.
Material, ki se bo odkopal pod vodno gladino, se odlaga v neposredni bližini na predhodno
pripravljenem platoju, da se voda odcedi. Nato se odcejen material z nakladačem oziroma
bagrom nalaga na transportna sredstva in transportira na predvidene lokacije. V soglasju z
nadzornikom se lahko material nalaga direktno na transportno sredstvo brez odcejanja, v kolikor
to dopuščajo tehnične karakteristike transportnih poti in deponij. Material, ki se vgrajuje v zasipe
in nasipe, je obvezno potrebno odcejati.
Izkopi z uporabo pontona
Za odstranitev nanosov na dnu struge bo potrebna uporaba pontona. HE Zlatoličje bo v času
izvedbe del v stalnem obratovanju, kar pomeni, da lahko pride do nihanja gladine tudi v višini do
1,0 m. Zato je nujno potrebno, da izvajalec za izvedbo zagotovi specialen ponton s »heavy
duty« stabilizatorji, ki se jih upravlja s hidravličnimi cilindri. Ponton mora omogočati zadostne
obremenitve (cca 150 t), da bo omogočeno prosto gibanje po celotni površini z večjim kosom
mehanizacije.
Ponton se postavi po celotni širini kanala. Z bagerji se lahko izvede izkop po celotni dolžini in
širini kanala. Ker bo omogočen direkten dostop do pontona, se bo nakladanje izkopanega
materiala izvajalo direktno na transportno sredstvo. Nato sledi prevoz na mesto vgradnje (nasip,
zasip ali začasna deponija) in razpostriranje na lokaciji vgradnje. Ponton se po izkopu materiala
v liniji (širini celotnega kanala) premakne cca. 5,00 metrov dolvodno po kanalu, kjer se ponovno
stabilizira in je tako pripravljen za izvedbo naslednjega izkopa iz vode.
Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop do maksimalne globine (Hmax),
navedene v tabeli 6.1. Ob tem je potrebno upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do
pontona, na katerem bo stal bager. To pomeni še 1 – 1,5 m dodatne višine. Za večino izkopov s
pontona bi tako načeloma zadostoval bager z običajno roko (vsaj 8 m), vendar se zaradi
faznosti izkopov na pontonu (dela se na 5 m odsekih) predlaga uporabo bagerja s podaljšanim
dosegom roke (doseg vsaj 15 m).
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
6.3
26/33
MASNA BILANCA
Ocenjena masna bilanca odvzemov in vgradnje je prikazana v naslednji preglednici:
Zemeljska dela
Raščen material
Pretransportiran
material
Skupaj
Ureditev gnezdišč za breguljke
141.300
141.300
Širjenje kanala na dolvodnem odseku
66.500
35.000
101.500
širjenje kanala na gorvodnem odseku
90.900
90.900
Nasip
-39.165
-39.165
Zasip terena (2. preboj)
-13.850
-35.000
-48.850
za potrebe MKO (takojšen odvoz ali manjša
začasna deponija v obsegu do največ 40 000 m3)
-77.000
-77.000
Bilanca zemeljskih del
168.655
0
168.655
Opomba; Pozitivne vrednosti pomenijo odvzem (odkop), negativne pa vgradnjo. Poudarjena
vsota pomeni višek materiala, ki izhaja predvsem iz projekta gnezdišča za breguljko.
Skupna količina zemeljskih del (izkopov) znaša 333.700 m3. Od tega izhaja 101.500 m3 iz
urejanja kanala na dolvodnem odseku, 90.900 m3 iz urejanja kanala na gorvodnem odseku in
141.300 m3 iz urejanja gnezdišč za breguljko.
Za sanacijo poškodb na območju odvodnega kanala je potrebnega 88.015 m3 materiala, od
katerega je 35.000 m3 premeščenega, ostalo pa raščen. Od skupne količine se 48.850 m3
vgradi v temeljni del preboja 2 in 39.165 m3 v visokovodni nasip.
Za uporabo na drugih lokacijah je predvidenega 245.655 m3 raščenega materiala.
6.4
DEPONIJE MATERIALOV
Večje deponije za shranjevanje materialov za vgradnjo v nasip niso predvidene. Manjše
začasne deponije se glede na potrebe uredijo v skladu in pod pogoji iz Gradbenega dovoljenja
št. 350-03-57/97-GL/PK z dne 1.6.2004.
6.5
HORTIKULTURNE UREDITVE
Izvedba zasaditve in seznam rastlin
Zasaditev se izvede ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca, z naravno razmestitvijo
dreves in grmovnic ter z upoštevanjem naravne slojevitosti. Izvedba zasaditve se prične po
končanih zemeljskih delih s pripravo tal za zasaditev (fino planiranje, izkop sadilnih jam ipd.).
Predvidena je izključno kopenska zasaditev. Sadi se v zamaknjenem rastru. Sadilna razdalja za
drevesne vrste in grmovnice znaša 2,0 m.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
27/33
Izbor vegetacije za izvedbo zasaditve:
Drevesne vrste srednje kakovosti:
dob - Querus rubur
veliki jesen - Franxius excelsior
beli topol - Populus alba
trepetlika - Populus tremela
bela vrba - Salix alba
krhka vrba - Salix fragilis
čremesa - Prunus padus
poljski brest - Ulmus minor
100 cm
100 cm
100 cm
100 cm
100 cm
100 cm
100 cm
100 cm
Grmovne vrste srednje kakovosti:
Cornus sanguinea
Viburnum opulus
Evonymus europea
Crategus monogyna
60 cm
60 cm
60 cm
60 cm
Grmovne vrste višje kakovosti:
dob - Quercus rubur
veliki jesen - Franxius excelsior
200 cm
200 cm
Dobava gozdarskih sadik višine
dob - Querus rubur
veliki jesen - Franxius excelsior
trdoleska - Evonymus europaea
rdeči dren - Cornus sanguinea
80 cm
80 cm
80 cm
80 cm
Zaščita obstoječe drevnine pri gradbenih posegih
Pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic je treba le te ustrezno zaščititi (DIN
18920, 3). Potreba, vrsta, obseg in čas zaščitnega posega so odvisni predvsem od obstoječih
dreves in rastlinskih sestojev kot tudi od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega:
zaščita pred kemičnim onesnaženjem
zaščita pred ognjem (kurišča v oddaljenosti najmanj 5 m od oboda krošnje dreves in grmov,
ogenj se lahko zaneti samo na odprtem ob upoštevanju smeri vetra in v oddaljenosti
najmanj 20 m od oboda krošnje dreves in grmov)
zaščita pred zamočitvijo in preplavljanjem (korenin ne smemo zamakati ali preplaviti zaradi
odvajanja vode, za potrebe gradnje);
zaščita vegetacijskih površin (vegetacijske površine je potrebno obdati z najmanj 1,8 m
visoko stabilno ograjo, oddaljeno od debla vsaj 1,5 m);
zaščita dreves proti mehaničnim poškodbam:
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
28/33
postavitev ograje, ki mora obsegati celotno območje korenin - območje krošnje + 1,5
m ali + 5 m za stebrasto rastoča drevesa;
če zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče zaščiti korenin, je potrebno obdati deblo z
najmanj 2 m visoko oblogo iz desk (na strani proti deblu tapecirana), ki mora biti
montirana tako, da ne poškoduje drevesa;
krošnjo zaščitimo tako, da ogrožene veje povežemo navzgor in tapeciramo mesta
poveza;
zaščita dreves pri varovalnem pasu okrog drevesa (zaščita na deblu in na glavnih
vejah proti ožigu lubja zaradi osončenja)
pri nestabilnih tleh in globokih gradbenih jamah zavarujemo drevo z zagatitvijo
zaščita dreves pri časovno omejenem znižanju podtalnice (zadostno močiti, razredčitev
krošnje);
zaščita korenin:
pri nanosu materiala (ne smemo nanašati škodljivih odpadne snovi, odstraniti je
treba vsa rastlinska prekritja, listje in organske snovi)
pri odnašanju materiala (ne sme se odnašati zemlje)
pri izkopu jarkov in gradbenih jam
jame, jarki in kotanje se ne smejo kopati, razen ročno in ne bližje kot 2,5 m od
koreninskega vratu
vode polagamo pod območjem korenin;
ne smemo preklati korenin debelejših od 3 cm;
poškodovano korenino moramo vedno odrezati in rez zgladiti - do 2 cm premazati s
snovmi, ki pospešujejo rast, nad 2 cm pa z zdravilnimi premazi;
pri temeljenju prostostoječih gradbenih delov smejo biti v območju korenin samo
točkovni temelji, ki imajo med seboj in do vznožja debla svetli razmak 1,5 m;
časovno omejena obremenitev korenin (čim manjša obremenjena površina, potrebno
jo je prekriti s kopreno, ki razporeja pritisk in z najmanj 20 cm debelo plastjo
drenažnega materiala + trdno opora iz desk);
pri oblogah (prepustne obloge, z majhno debelino nosilne plasti, majhno zbitostjo..)
Čas izvedbe sajenja
Saditi se ne sme pri nizkih temperaturah, ko zemlja začne zmrzovati ali je že zmrznjena.
Listopadno drevnino je treba saditi v času mirovanja, najprimernejši meseci za sajenje so april,
september in oktober. V primeru, da bodo gradbena dela končana v času, ki ni primeren za
sajenje, se lahko pripravljalna dela opravi takoj, saditi pa je treba v primernem času.
Saditi je potrebno takoj po dobavi, dovoljeno je max. 48 urno skladiščenje (zaščita pred
izsušitvijo, pregretjem, pozebo.
Nabava, prevzem, skladiščenje rastlinskega gradiva
Sadike morajo biti transportirane tako, da se prepreči njihovo poškodovanje (izsušitev,
nestrokovno natovarjanje…). Distribucija se ne priporoča pri temperaturi pod –1 °C v času od
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
29/33
01. 10. do 15.03. (merjeno ob 8.00 na dan odpreme), pri temperaturi pod –2 °C v času od 16.03
do 30.09, ob nevarnosti, da nastopijo temperature nad 25 °C. Priporočljivo je, da so sadike v
kontejnerjih, na izvajalčev riziko pa so lahko tudi samo s koreninsko grudo ali brez nje.
Ob dostavi sadik na gradbišče naj bodo prisotni predstavnik izvajalca, pooblaščeni nadzorni
predstavnik investitorja in projektant zasaditve. Preverja se količina in kvaliteta sadik, izvor
sadik, možne poškodbe idr. Vsaka sadika mora imeti etiketo z navedbo vrste in izvora. Ob
prevzemu sadik se napiše zapisnik. V primeru, da sadike ne ustrezajo pogojem (stanje,
kvaliteta, poškodbe idr), jih ima investitor pravico zavrniti. Stroški nabave novih sadik bremenijo
izvajalca.
Na gradbišču je potrebno sadike primerno hraniti, jih zavarovati pred možnimi poškodbami, pred
izsušitvijo, pozebo in pregretjem.
Preddela – priprava površin za sajenje
Pred zasaditvijo in setvijo se izvedejo pripravljalna dela, v sklopu katerih bodo površine
pripravljene za sajenje in setev (vključena v drug del projekta): dobava živice, substrata, dobava
in razgrnitev živice na površinah, kjer je predvidena zatravitev, izkop sadilnih jam, rahljanje in
grabljenje, idr.).
Sledi zakoličba sadilnih mest drevesnih, grmovnih sadik oz. sadilnih vzorcev. Sadilna mesta so
razvidna iz zasaditvenega načrta, kjer so podane x,y koordinate po Gausskruegerjevem
koordinatnem sistemu.
Način sajenja, velikost sadilnih jam, sadilna mesta in gostota sajenja
Po izvedenih pripravljalnih delih se izvedeta zatravitev (vključena v drug del projekta) in
zasaditev dreves, grmovnic in plezalk. Po končani zasaditvi se namestijo opore in zaščite okoli
dreves.
Zasaditev se izvede po končanih zemeljskih delih, ko se na zemljišču po izvedbi tampona za
utrjene površine izkopljejo sadilne jame. Na velikost sadilne jame vpliva kakovost zemljišča; v
primeru, da gre za močno skeletna tla – nasipanje, se izkop poveča, vanj nasuje rodovitno
zemljo in hygromul počasi topno gnojilo. Gozdarske drevesne in grmovne sadike so z
koreninsko grudo in se sadijo pod motiko. Velikost sadilnih jam je ca. 30x30x30 cm. V izkop se
doda počasi topno gnojilo (15 g). Za večja drevesa 200 cm se izkoplje sadilno jamo velikosti ca.
70x70x50 cm. V izkop se nasuje rodovitno zemljo, hygromul in doda počasi topno gnojilo (15 g).
Pri izkopu sadilne jame je potrebno živico ločiti od ostalega izkopanega materiala in jo pri
sajenju nasuti kot vrhnjo plast.
Korenine vseh sadik se pri sajenju pustijo v njihovem naravnem položaju. Korenine mladik
morajo biti vlažne. Material za transport sadik in drugi pomožni material (netrohljive zabojnike,
lončke, polivinilaste vrečke ipd.) je treba po končanih delih odstraniti.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
30/33
Vse sadike se zalijejo, da se korenine sprimejo s tlemi; korenine se narahlo prekrijejo z grudo in
enakomerno potlačijo. Pri zasipanju rastline je treba zagotoviti, da zemlja ne bo segala nad
linijo, do katere je bilo drevo zakopano v drevesnici. Mladike je možno saditi le z vlažnimi
koreninami. korenine se sadi tako globoko, kot so bile sajene prej ob upoštevanju sesedanja tal.
Šipke in sadike vzgojene iz lesnih potaknjencev je potrebno saditi približno 5 cm globlje kot v
drevesnici.
Slika 6.1: Skica zasaditve drevesne sadike
Zaradi zagotavljanja čim boljših pogojev za rast dreves se ne sme spodbujati rasti pokrovnih
rastlin, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo preveliko konkurenco drevesnim sadikam.
Sadikam drevja (negozdarskim) se doda zaščitno oporo – oporni količek, ki ga je treba po dveh
letih odstraniti.
Grmovnice in drevesa se sadijo v raščen teren v večjih skupinah – zasaditvenih vzorcih. Sadi se
v naprej pripravljeno sadilno površino.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
31/33
Po končanem sajenju se vrhnji sloj zrahlja, s površine se odstrani kamne večje od 5 cm in
odpadke.
Prevzem nasada
Nasadi drevnine so pripravljeni za prevzem, ko je zagotovljeno, da so se uspešno prijele,
praviloma se to vidi od zadnje tretjine junija dalje na odgnanih mladikah.
Projektantski nadzor, nadzor investitorja
Ob izvedbi del v okviru urejanja zelenih površin je treba zagotoviti projektantski nadzor, da bo
izvedba načrtovanih del čim bolj usklajena z določili tega projekta (npr. izbor vegetacije,
morebitne zamenjave v projektu predvidenih vrst, razmestitev sadik). V fazi izvedbe se v
sodelovanju s projektantom določijo:
- morebitne spremembe izbora rastlin zaradi nedosegljivosti na trgu;
- morebitne druge rešitve, ki jih v projektu ni bilo mogoče predvideti.
Izvajalec mora za vsa odstopanja od PZI načrta dobiti dovoljenje projektanta oz.
projektantskega nadzora. Spremembe mora vpisati v gradbeni dnevnik in vrisati v delovno
verzijo PID-a.
Investitor ima pravico nadzirati kvaliteto sajenja pri naključno izbranih sadikah. Pripombe se
zabeležijo v gradbeni dnevnik.
Način in pogoji za vzdrževanje
Po končanih saditvenih delih je treba zagotoviti redno vzdrževanje zelenih površin. V prvih dveh
letih je treba po potrebi zagotoviti zalivanje in dognojevanje ter odstranjevanje plevelov (žetev).
Izvesti morebitne dopolnilne zasaditve v primeru, da bodo posamezne sadike propadle). Na
zatravljenih površinah je treba zagotavljati košnjo v ritmu košnje okoliških travnikov.
V skladu s cilji načrtovane zasaditve, v čim bolj kratkem času doseči vegetacijski ambient, ki
spominja na avtohtonega, drevnine ni potrebno obrezovati.
Na področjih, kjer so sajene plezalke, je prvi dve leti potrebno izvajati odstranjevanje plevelov
bolj pogosto z namenom, da se sadike lahko razrastejo.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
7
32/33
OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL
Zaradi drsti rib se dela v vodi ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi
prezimovanja vodnih ptic se dela v vodi ne smeji izvajati januarja, v primeru hude zime tudi
decembra in februarja.
Za posek lesne zarasti je najugodnejši čas pozno jeseni in pozimi.
Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na brežini,
odvoz in predelava materiala sta manj moteča.
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
IBZLSK-A301/170A
8
33/33
GRAFIČNE PRILOGE
DOKUMENT
OZNAKA
1.
Pregledna situacija
IBZLSK-6G4001x
2.
Situacija območja ureditev
IBZLSK-6G4002x
3.
Prikaz obsega zemeljskih del
IBZLSK-6G4003x
4.
Karakteristični profil A (gorvodno od 2. preboja)
IBZLSK-6G4004x
5.
Karakteristični profil B (območje 2. preboja)
IBZLSK-6G4005x
6.
Karakteristični profil C (dolvodno od 2. preboja)
IBZLSK-6G4006x
Datoteka:
2.3.1 Opis projekta Sklop 1
Revizija:
-
Objekt:
HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012
Datum:
28 Mar. 14
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
1/17
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA
DOKUMENTACIJA
za
GRADBENA
DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.3
Opis projekta
Del 2.3.2 Opis projekta Sklop 2
Marec 2014
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
2/17
TEHNIČNO POROČILO
VSEBINA
TEHNIČNO POROČILO ..........................................................................................................................2
1
UVOD .....................................................................................................................................3
1.1
SPLOŠNO ..............................................................................................................................3
1.2
OBSEG DEL V OKVIRU PROJEKTA ......................................................................................3
1.3
GRADBENO DOVOLJENJE ...................................................................................................4
2
VALORIZACIJA PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE) ...........................................................4
3
GEOLOŠKE RAZMERE .........................................................................................................5
4
NAMEMBNOST PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE) ...........................................................5
4.1
RAZŠIRITEV KANALA NA LEVEM BREGU IN SANACIJA PREBOJAV PROFILU 85 .............6
4.2
SANACIJA MOSTOV ..............................................................................................................8
4.3
UREDITEV DOSTOPNIH POTI...............................................................................................8
4.4
PRESTAVITEV ŠPORTNIH OBJEKTOV .............................................................................. 10
4.5
ODSTRANITEV 20 KV DALJNOVODA ................................................................................. 11
4.6
SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO DELNO ZAMENJAVO OBLOGE................... 11
4.7
SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO SKALOMETA ............................................... 12
5
IZVEDBA DEL...................................................................................................................... 12
5.1
KRAJINA (POVZETEK ŠTUDIJE) ......................................................................................... 12
5.2
VODNI IN OBVODNI BIOTOPI (POVZETEK ŠTUDIJE) ........................................................ 13
5.3
POVRŠINSKE VODE IN PODTALNICA ................................................................................ 13
5.4
TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZVEDBE DEL ........................................................................... 14
5.5
DOLOČITEV SKLOPOV ....................................................................................................... 14
5.6
UREDITEV GRADBIŠČA ...................................................................................................... 15
5.7
IZVEDBA DEL ...................................................................................................................... 15
5.7.1
5.7.2
5.7.3
5.7.4
Pripravljalna dela .................................................................................................................. 15
Izkopi .................................................................................................................................... 16
Predelava materiala .............................................................................................................. 16
Transporti ............................................................................................................................. 16
5.8
ZAKLJUČNA DELA............................................................................................................... 16
6
OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL ........................................................................................ 17
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
1
UVOD
1.1
SPLOŠNO
3/17
Izhodišča za načrtovanje in gradnjo odvodnega kanala HE Zlatoličje v času izgradnje Objekta
HE SD 1 (Zlatoličje) so v takratnem času (leto 1967) temeljila izključno na tehničnih zahtevah in
pogojih, ki jih mora objekt izpolniti kot del derivacije hidroenergetskega objekta HE Zlatoličje.
Rezultat takšnega razmišljanja je danes izveden odvodni kanal dolžine ca. 6 km, Izrazito
tehničnega trapeznega profila, katerega izvedba se slabo vključuje v ravninsko krajino
Dravskega polja. S ciljem celovite sanacije danes degradiranega zemljišča ob odvodnem
kanalu, je bil pričet projekt širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje (PGD IBE, št. A301/39 –
september 1998 z dopolnitvami junij 2002 in PZI št. proj.:A301/127, 2005). Z deli na terenu se je
začelo l. 2008 do sedaj je bilo opravljena že večina izkopov do rečnega profila 96. Dela so
trenutno ustavljena, pričujoči projekt predvideva njihovo nadaljevanje.
Najbolj degradirano območje je na levem bregu, ob odvodnem kanalu. Ob izgradnji HE
Zlatoličje je pas širine ca. 80 m služil kot operativni pas za potrebe gradbišča, ter kot prostor za
deponijo materiala, ki je bil izkopan iz kanalske struge. V svojem spodnjem delu meji
obravnavan prostor na krajinski park Drava, zato je toliko bolj pomembna celovita ekološka
sanacija prostora ob odvodnem kanalu in načrtovano in nadzorovano koriščenje celotnega
prostora. Zaradi svoje lege – bližina naselij, mesta Ptuj in nenazadnje tudi mesta Maribor, je
prostor zanimiv tudi s športno – rekreacijskega in turističnega vidika.
Z dokončanjem projekta, ki s primernim preoblikovanjem korita in brežin, predvideva sanacijo
obstoječega stanja, ter hkrati pridobi ekološko in oblikovno pestrejši prostor in prijeten ambient,
za oddih in rekreacijo ljudi, ki živijo na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja.
1.2
OBSEG DEL V OKVIRU PROJEKTA
Projektne rešitve vsebujejo vse potrebno za dokončanje projekta Širitve odvodnega kanala HE
Zlatoličje, ki se je pred leti prekinil. Predmetni sklop 2 obravnava del odvodnega kanala med
profiloma 3 in 96. Od vsebine osnovnega projekta se sedanji razlikuje še za sanacijo preboja 3,
ki se je zgodil ob jesenskih poplavah 2012, ko je voda prodrla iz Dravske struge v kanal.
Vsa dela se bodo izvajala pretežno na levem bregu odvodnega kanala in jih na kratko lahko
strnemo v sledeče glavne postavke:
Širitev kanala na levem bregu
o ureditev področja bivše separacije izkopanega materiala odvozom odvečnega
materiala in planiranje področja in
o sanacija preboja 3 z. vgradnjo materiala v nasip in planiranjem okoliškega terena
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
4/17
Ureditev dostopnih poti
o izgradnja servisne ceste od rečnega profila 34 do 96
o preplastitev obstoječega asfaltiranega dela servisne cesta
o odstranitev cestnega bazena za pranje koles
Odstranitev 20 kV daljnovoda z demontažo stebra in vodnikov
Sanacija betonske obloge podslapja pod elektrarno HE Zlatoličje na levem bregu
Vsa ostala dela v sklopu osnovnega projekta Širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje na odseku
med profiloma P3 in P98 (kot so sanacija mostov, izvedba nadomestnega kartodroma,
predvsem pa izkop gramoza iz kanala so že opravljena).
1.3
GRADBENO DOVOLJENJE
Za obravnavano naložbo si je Naročnik na podlagi v uvodu citirane dokumentacije pridobil
gradbeno dovoljenje:
Dokument in številka dokumenta
Institucija
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - urad Enotno dovoljenje, št.: 350-03-57/97-GL/PK, z dne
za prostor
01.06.2004
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Spremembo enotnega dovoljenja, št.: 350-03-57/97-GL, z
dne
29.07.2004
Iz katerega povzemamo le nekaj osnovnih zahtev med njimi so naslednje:
širitev kanala se izvaja v štirih zaporednih fazah,
pred gradnjo je potrebno evidentirati in zakoličiti obstoječe stanje objektov v vplivnem
področju. v času gradnje je potrebno vzpostaviti monitoring podtalnice, hrupa in zraka,
zagotoviti vse potrebne ukrepe za zaščito zajetij pitne vode,
odvoz materiala se lahko vrši samo po novi servisni cesti in v nobenem primeru preko
mostov v rečnih profilih P40 in P96
2
VALORIZACIJA PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE)
Kanal HE Zlatoličje je po pretoku največje vodno telo na Dravskem polju. Obravnavani odsek v
zgornjem toku spremlja mlajša pleistocenska terasa, ki poteka desno od kanala, medtem ko
vzdolž levega brega kanala poteka terasa, ki sega od kanala, do Dravske struge. Današnje
stanje območja ob odvodnem kanalu in kanal sam, s strmimi brežinami ne nudi možnosti za
razvoj zaraslega vodnega in obvodnega pasu, ker pa ni plitvih območij, tudi ni ustreznih mest za
organizme, ki so nosilci samočistilnih procesov.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
5/17
Stalno tekoča voda v odvodnem kanalu, je še posebej pomembna v zimskem času, saj površina
praktično nikdar ne zamrzne, ter tako nudi prebivališče številnim vodnim pticam.
Opuščeni odkopi gramoza se zaraščajo večinoma z vrbovjem. Z gostimi lesnimi sestoji poraslo
področje pa je ugoden življenjski prostor za nizko in visoko divjad, ki se umika iz okoliških
kmetijskih površin, ter za gnezdišča mnogim ptičjim vrstam.
Na opuščenih in neurejenih odkopih gramoza nastajajo številna odlagališča odpadkov, ki
dodatno obremenjujejo to področje.
GEOLOŠKE RAZMERE
3
V obdobju pleistocena je Drava na obravnavanem področju postopoma poglabljala svoje korito
v terciarni relief, in ga v fazah tektonskega mirovanja in ugrezanja obenem postopoma
zasipavala s prodnimi naplavinami. Levo obrežje odvodnega kanala je v času gradnje HE
Zlatoličje služilo kot začasna deponija gramoza iz izkopov odvodnega kanala, ki je bil kasneje
uporabljen za izdelavo prodno peščenih nasipov dovodnega kanala. Na podlagi sondažnih vrtin
je ugotovljeno, da je preostala plast umetnega nasutja (ostanek deponije) deb. ca 1,5 –2,0 m.
Globlje plasti so nepravilno slojevite in sestavljene iz površinskega sloja meljev (ML), ki preko
sloja peskov (SP – SU) prehaja v gramozne plasti (GP – GW). Podtalnica obravnavanega
območja neposredno komunicira z gladino v odvodnem kanalu.
Geološka zgradba temeljnih tal, kakor tudi geotehnične in granulometrične karakteristike
materiala so podrobneje obdelane v geološkem elaboratu, ki je sestavni del te dokumentacije.
NAMEMBNOST PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE)
4
Glede na naravne danosti okolja se ob levem bregu odvodnega kanala ponujajo široke
možnosti koriščenja prostora za turizem in rekreacijo, čeprav je vključitev rekreacijsko –
turističnega območja, ki bi ležal znotraj zaščitenega krajinskega parka Drava zelo delikatna.
Predvidena ureditev pomeni kar najmanjšo degradacijo naravnih potencialov in danosti, ter
obenem ponuja večjo atraktivnost obiskovalcem, kot doslej. Globalna ureditev levega brega
kanala od sotočja s staro dravsko strugo gorvodno je po namembnosti predvidoma takšna:
Odsek med sotočjem in prvim (dolvodnim) premostitvenim objektom predstavlja območje
logov in sonaravne ureditve
Odstranita (prestavita) se obstoječe strelišče in kartodrom
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
6/17
Prehodna cona med sonaravnim delom in nogometnim igriščem - cona oddiha (park,
prostor za piknik, urejena igrišča)
Goja tenis center se ohrani
Sonaravna ureditev območja gorvodno od Goja tenis centra
kopališčem in igrišči (odbojka, mini golf, peskovniki, …)
Cona oddiha in rekreacije ob gorvodnem mostu
Na območju pred gorvodnim mostom se je že uredil nadomestni kartodrom
- z urejenim manjšim
Zgoraj je prikazana predvidena namembnost prostora po dokončanju vseh del. Le - ta pa so
podrobneje prikazana v poglavjih spodaj.
4.1
RAZŠIRITEV KANALA
PREBOJAV PROFILU 85
NA
LEVEM
BREGU
IN
SANACIJA
Širitev kanala je predvidena na levem bregu kanala, na odseku med profiloma št. 18 in 180. V
tem sklopu se obravnav a področje kanala od profile strojnice do profila 96 (dolvodni most).
Od strojnične zgradbe HE Zlatoličje, pa vse do profila 14, ostane oblika odvodnega kanala
nespremenjena. Širitev kanala je izvedena od profila 14 do 26, kjer le - ta preide iz obstoječe
širine 56 m na širino 85 m (širina kanala merjeno na gladini na koti normalne zajezitve 220,00). To širino ohrani kanal vse do profila 152, kjer se razširi na 90 m. Izjemoma se kanal na
področju mostov preko kanala na razširi in ostaja na izvedeni širini.
Z ureditvenim načrtom pa ni predvideno samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna
sanacija in ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje
prostora (terena) k vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev vodnih in obvodnih biotopov
v predvidenih zalivih, plitvinah in otočkih. Detajlneje je predvidena ureditev razvidna iz priloženih
grafičnih prilog.
Predvidena dela v okviru širitve kanala in krajinske ureditve območja ob kanalu obsegajo:
Pripravljalna dela
o
Prestavitev obstoječih komunalnih vodov oz. njihova odstranitev (opravljeno vse
razen odstranitve 20kV daljnovodnega droga in vodnikov)
Čiščenje terena
o
Odstranitev vsega rastja, z začasnimi deponijami in z dokončno odstranitvijo z
gradbišča
o
Odstranitev vsega odpadnega materiala z gradbišča, kamenja, ostankov betona,
odvoz in končna deponija izven gradbišča so stroški izvajalca
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
o
IBZLD—6G/01
7/17
Odstranitev humusa v deb. ca. 10 cm z začasnim deponiranjem na gradbišču in
ponovnim humusiranjem gradbiščnih površin. Izkop pretežno na gozdnih
površinah in na brežinah.
Izkopi
o
Izkop nasipnega materiala – jalovine in odsejka z odvozom na stalno deponijo
izven gradbišča.
o
Izkop meljastih peskov na suhem z odvozom na stalno deponijo izven gradbišča.
o
Izkop gramoznega materiala na suhem z odvozom izven gradbišča.
o
Izkop materiala pod vodo do globine 6 m z odvozom izven gradbišča.
Ureditvena dela
o
Planiranje in humusiranje brežin v debelini 10 cm iz obstoječega humusa
o
Planiranje, utrditev in humusiranje zalednih površin v debelini 15 cm z dobavo
humusa
o
Izdelava plitvin in tolmunov z oblikovanjem površin in finim planiranjem po
projektu
Deponija
Gramozni material – stena se iz izkopa bodisi direktno naklada na kamione in vozi na mesta
porabe na gradbišču (suh material iz izkopa nad gladino podtalne vode), bodisi deponira ob
mestih izkopa na začasnih deponijah, ki pa ne smejo presegati volumna 5000-10000 m3, kar
predstavlja začasno zasedbo zemljišča površine 1000-2000 m2. Začasna deponija bo na
območju gradbišča možne le na mestu in v obsegu, kot to narekuje izbrana tehnologija del, ki
bo potrjena s strani naročnika in je predvidena na lokaciji starega kartodroma dolvodno rečnega
profila 96.
Na začasne deponije se z demperji dovaža material iz izkopa, ter se osušen naklada na
kamione in odvaža na trajno deponijo.
Med poplavo leta 2012 je na obravnavanem področju (na lokaciji sklopov 1 in 2) prišlo do
prebojev vode z Dravske strani proti odvodnemu kanalu. Omenjena poplava je povzročila
porušitev visokovodnega nasipa, ki je varoval področje ob kanalu pred visokimi vodami iz
Dravske smeri. Na področju sklopa 2 je do preboja prišlo v rečnem profilu 85, ki se bo saniral.
Preboj se bo saniral z izvedbo visokovodnega nasipa po kroni katerega poteka cesta. Področje
preboja med Dravo in odvodnim kanalom se večinoma zasuje z lokalnim prodno peščenim
materialom, pretransportiranim med poplavami. Za zasip preboja se bo predvidoma porabilo cca
20.000m3 materiala. Zasutje na kanalski strani predvidenega visokovodnega nasipa se izvede z
razgrinjanjem, poravnavanjem in rahlim uvaljanjem z dozerjem. Na območju pod predvidenim
VV nasipom pa do brežine Drave se material po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
4.2
SANACIJA MOSTOV
8/17
Je bila že izvedena v obsegu obnove nosilne konstrukcije, zgornjega ustroja vozišča, kakor tudi
obnova betonskih površin mostne konstrukcije in ni več predmet tega dela projekta
4.3
UREDITEV DOSTOPNIH POTI
Za potrebe transportov v času izvedbe del, kakor tudi za dostop do novonastalih rekreacijskih
površin je na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala predvidena gradnja nove
servisne zaledne ceste. Iz nje bo po končanih delih možen dostop do novo pridobljenih
rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki ležijo severno od odvodnega kanala.
Glede na izdano enotno gradbeno dovoljenje, in stanje lastništva parcel na področju ceste so v
cestnem delu možna manjša odstopanja od predvidenih tras. Morebitne spremembe bo
Naročnik podal med izvedbo.
Projekt obravnava naslednje elemente:
Horizontalni in vertikalni potek trase
Trasa poteka kot že omenjeno po skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala, zemljišče
na katerem je predvidena gradnja nove servisne ceste pa je v glavnem v lasti investitorja –
Dravske elektrarne Maribor, razen na lokaciji novega priključka na krajevno cesto v dolžini ca.
160m.
Nov priključek servisne ceste na lokalno cesto, ki poteka od magistralne ceste M3 Maribor –
Ptuj v naselje Zlatoličje, je lociran ca. 150 m severno od magistralne ceste, na kateri je že
izveden pas za leve zavijalce iz smeri Maribor. Od priključka se nova servisna cesta spusti iz
kote 238 na koto 235 k levi brežini odvodnega kanala. Na tem odseku je bila izvedena tehtnica
in pralna steza iz armiranobetonskega korita opremljenega z prehodnima rampama, ki služi za
pranje koles kamionov in ostali gradbiščni mehanizaciji. (ta objekta sta predvidena za rušitev).
Od tod poteka trasa nove ceste na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala vse do
cestnega profila P84 (profil kanala št. 124), kjer se cesta s prehodno rampo priključi na
obstoječo pot ob kanalu.
Predvideni horizontalni kakor tudi vertikalni elementi so v mejah dovoljenih za tovrstne
(nekategorizirane) ceste in so v glavnem prilagojeni poteku obstoječe ceste, razen na delu
novega priključka na obstoječo lokalno cesto.
Predviden minimalni polmer horizontalne krivine je R min = 50 m s predvidenimi razširitvami v
krivini, vse horizontalne krivine do polmera R = 7000 m pa so opremljene s potrebnimi
prehodnicami.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
9/17
Maksimalni podolžni sklon lmax = 2.1 %, polmeri vertikalnih zaokrožitev pa so na vsej trasi večji
od Rmin > 500m.
Skupna dolžina trase nove servisne ceste skupaj s priključkom znaša 4500 + 160 = 4660m.
Vzdolžno in prečno izravnavo vozišča obstoječe poti ter izdelavi posteljice spodnjega
ustroja
V premah je predviden enostranski prečni sklon vozišča q = 2.5 %, v krivinah pa znaša prečni
sklon v odvisnosti od polmera krivine q = 2.5 – 7.0 %. V projektu je predvidena izdelava
posteljice spodnjega ustroja v istosmernem prečnem sklonu planuma kot to velja za vozišče, s
tem da je predviden minimalni prečni sklon planuma spodnjega ustroja q = 3.0 %. Za izdelavo
spodnjega ustroja v nasipih je zahtevana uporaba materiala iz izkopa (vzdolžna izravnava).
Material mora biti vgrajen pri optimalni vlagi, ter ne sme vsebovati organskih primesi
Izdelavo tamponskega sloja ter asfaltne utrditve (zgornji ustroj)
Tamponski sloj se izvede iz gramoznega materiala premera zrn D = 0.6 – 60mm (JUS U E9.
020). Gramozna podlaga – tampon mora biti ustrezno zbit (ME min = 80 Mpa), meritve pa je
potrebno opraviti po zahtevah standarda JUS U. B1. 046.
Planum zgornjega ustroje se izvede z nosilno obrabnim slojem bitudrobirja debeline 6 cm.
Odvodnjavanje meteornih vod
Za odvod vode so predvideni obrobni jarki, niveleta dna jarka pa mora ležati minimalno 20 cm
pod koto planuma spodnjega ustroja. Brežine jarka so izvedene v naklonu 1 : 1.5. Na mestih,
kjer znaša vzdolžni padec jarka nad 0.2 %, se dno obloži s predfabriciranimi betonskimi
kanaletami.
Glede na topografijo terena, se voda iz jarkov spusti na drugo stran cestnega telesa skozi
cevne propuste. Cevni propusti so tipske izvedbe in opremljeni z betonskimi glavami. Na vtoku
in iztoku v cevni propust so jarki v dolžini 2.0 m tlakovani.
Ureditev prometne signalizacije in oprema ceste
Prometno signalizacijo tvorita horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, opremo ceste pa
smerniki in odbojna ograja.
Vertikalno prometno signalizacijo predstavljajo:
Prometni znaki:
-
Okrogli = 60 cm (»B«; = 90 cm)
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
-
IBZLD—6G/01
10/17
Trikotni 90 x 90 x 90 cm
Kvadratni 60 x 60 cm
Pravokotni 60 x 90 cm
Pripadajoče dopolnilne table cca 60 x 30cm
Stebri za vertikalno prometno signalizacijo so plastificirani in sive barve, profila 63 mm. Znaki
so izdelani iz plastičnega materiala in reflektirajoči.
Horizontalno prometno signalizacijo predstavljajo:
-
srednja vzdolžna neprekinjena bela črta na vozišču (d =12 cm)
vzdolžna kratka prekinjena črta (d =12 cm, 1m/1m)v področju križišč oz. dovozov na
zemljišča ob cesti
stopna črta (d = 50 cm)
prehodi za pešce (samo bočni pasovi širine 25 cm, dolžine 40 do 50 cm)
Vsa horizontalna prometna signalizacija/talne označbe na vozišču je iz enokomponentne bele
barve, vključno 250 g/m2 posipa z drobci / kroglicami stekla, kjer je debelina plasti suhe snovi
250 mikrometra.
Oprema ceste
Po celotni dolžini trase ceste je le ta opremljena s tipskimi smernimi količki opremljenimi z
odbojno folijo. Na desni strani je cesta delno varovana s tipsko enostransko varnostno ograjo
(po Tehnični specifikaciji za javne ceste TSC 02.210:2008 Varnostne ograje pogoji in način
postavitve ).
PRESTAVITEV ŠPORTNIH OBJEKTOV
4.4
Predvidena ureditev pomeni kar najmanjšo degradacijo naravnih potencialov in danosti ter
obenem ponuja večjo atraktivnost obiskovalcem, kot doslej. Globalna ureditev levega brega
kanala od sotočja s staro dravsko strugo gorvodno je po namembnosti predvidena takole:
-
odsek med sotočjem in prvim (dolvodnim) premostitvenim objektom predstavlja
območje logov in sonaravne ureditve.
Kartodrom
Obstoječ kartodrom je danes lociran med kanalskima profiloma 96 in 115 in se ga glede na
predvideno namembnost prostora na tem delu odvodnega kanala (območje sonaravne ureditve)
prestavi. Novi kartodrom je izveden na lokaciji na levi strani odvodnega kanala, med kanalskima
profiloma 38 in 49, tik pred prvim premostitvenim objektom.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
-
IBZLD—6G/01
11/17
prostor med sonaravno ureditvijo skrajnega dolvodnega odseka kanala vse do
sotočja z Dravo in nogometnim igriščem predstavlja – cona oddiha (park, prostor za
piknik, urejena igrišča), s prepovedjo prometa z motornimi vozili.
Nogometno igrišče
Ostane na sedanji lokaciji (pr 90 – pr 96) s tem, da je na severovzhodnem delu kompleksa
predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, ostali prostori pa bodo predstavljali zelene
površine .
Goja tenis center
Se ohrani v sedanji obliki
sonaravna ureditev območja gorvodno od Goja tenis centra – z urejenim manjšim
zalivom, plitvino in zelenicami primernimi za proste aktivnosti.
4.5
ODSTRANITEV 20 KV DALJNOVODA
Ureditev leve brežine odvodnega kanala zahteva tudi odtranitev trase 20 kV daljnovoda v
dolžini 500 mka r pomeni odstranitev enega stebra in 500 m vodnikov. Odstranitev se opravi na
trasi daljnovoda na področju, kjer le ta poteka po kroni leve brežine odvodnega kanala, to je
med rečnima profiloma 24 in 54.
4.6
SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO DELNO ZAMENJAVO
OBLOGE
Omenjena sanacijska dela se bodo izvajala v dolžini cca 110 m na levi brežini odvodnega
kanala. Predvidena je 50 % odstranitev obloge iz AB plošč in prečnih reber med kotama 219,00
in 224,00 mn.m, medtem ko obe vzdolžni gredi ostaneta v terenu in se ju uporabi za sidranje
nove konstrukcije. Prečna rebra se odstranjujejo tako, da se ohrani priključna armatura reber v
obe vzdolžni gredi. Le ta se kasneje uporabi za priključitev novih elementov v obstoječi AB
konstrukciji. Gramozna obloga pod ploščami se prav tako odstrani in se jo kasneje nadomesti z
drenažnim betonom agregata 16/32 mm. Vrh betona se položi sloj geotekstila.
Sledi montaža obrežnih AB (C25/34 in St 40 (MA 500/560 oz. RA 400/500)) plošč dim 60/100
cm debeline 6 cm, ki se jih stikoma polaga na podlago iz drenažnega betona oz. politlaka. Na
prečnih stikih posameznih plošč, se plošče polagajo na 10 cm razdalji. Utor med ploščami se
zalije s svežim betonom C25/30, tako da se na mestu stikovanja predhodno položi vzdolžna
armatura, ki se jo uvleče skozi bočne zanke AB plošč (glej detajl) in zabijejo sidra φ26 mm St40
(RA 400/500) dolžine 2 m.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
12/17
Prečna rebra potekajo vzporedno s padnico terena na medosni razdalji, ki odgovarja širini AB
plošč to je 110 cm. Betonirajo se na terenu v času ko so že na brežino postavljene obložne
plošče, sidra in armatura. Prečna rebra so vpeta v obe obstoječi vzdolžni gredi s priključno
armaturo Prečna rebra v primarnem smislu služijo kot podpora, njihov sekundarni del pa za
bočno fiksiranje AB obložnih plošč dim 60/100 cm debeline 6 cm, s katerimi je obložena celotna
površina brežin kanala v področju podslapja.
4.7
SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO SKALOMETA
Ta sanacijska dela so bila že izvedena v dolžini cca 200 m na obeh brežinah odvodnega kanala
na mestu, kjer je bil obstoječi skalomet v času obratovanja elektrarne uničen in dotrajan. Ta
dela se s tem projektom ne bodo izvajala.
5
IZVEDBA DEL
V času gradbenih del pri izvedbi projekta širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje bo okolje
obremenjeno predvsem z:
povečanjem emisije hrupa
povečanjem emisije prahu
obremenitvijo, ki jo povzroča začasno skladiščenje zemeljskega materiala
povečana kalnost vode zaradi obvodnih in podvodnih izkopov
Vsa dela v sklopu izvedbe bodo organizirana tako, da dopustne vrednosti posameznih emisij ne
bodo prekoračene. V ta namen bo organiziran monitoring vseh potrebnih parametrov, ki bo
opredelil tako ničelno stanje, kakor posamezne vrednosti v času izvedbe del. Podatki
monitoringa za posamezne količine bodo dostopni v vsakem trenutku in bodo investitorju služili
kot sredstvo za morebitna potrebna ukrepanja v primeru prekoračitve dopustnih vrednosti.
5.1
KRAJINA (POVZETEK ŠTUDIJE)
Poseg v prostor s širitvijo kanala sam po sebi predstavlja velik poseg in predstavlja veliko
količinsko in kakovostno spremembo sestavine okolja. Upoštevaje dejstvo, da je obravnavan
prostor danes neatraktiven in močno degradiran (divja odlagališča in izkopi gramoza), bo
predviden poseg razširitve, ki bo vključeval tudi plansko parkovno in sonaravno ureditev,
pridonesel k kakovostnejši ureditvi celotnega obravnavanega področja.
Sprememba reliefa ki je danes degradiran, bo šele z širitvijo in ureditvijo kanala tej prvini okolja
podelila mesto, s katero le – ta pogojuje značaj in prostorsko razporeditev ostalih naravnih prvin
(rastlinski pokrov, vode, gradnje,,,). Poseg v relief bo sicer velik, vendar pozitiven, saj izboljšuje
kakovost in kot tak pomeni zmeren vpliv na okolje.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
13/17
Za približanje urejenih površin obiskovalcem, bo rekonstruirana obstoječa zaledna cesta, kar bo
obenem pomenilo povečanje vplivov prometa na okolje. Zaščita pred hrupom je predvidena z
primerno zasaditvijo z rastjem.
5.2
VODNI IN OBVODNI BIOTOPI (POVZETEK ŠTUDIJE)
Obravnavano območje leži v območju krajinskega parka Drava (Medobčinski uradni Vestnik št.
17/92). Z ureditvijo območja ob odvodnem kanalu bo območje dobilo primernejšo podobo in
namembnost.
Obstoječa zarast, ki bo odstranjena na področjih širitve kanala bo nadomeščena z novo,
načrtovana ureditev pa bo tudi povečala površine, primerne za naselitev vodnih in močvirskih
živali in rastlin, kar bo ugodno vplivalo na samočistilne procese v vodi.
5.3
POVRŠINSKE VODE IN PODTALNICA
Sama gradnja elektrarne HE Zlatoličje je pomenila veliko spremembo v režimu podtalnih vod
Dravskega polja. Na osnovi matematičnega modela (FAGG Ljubljana – 1981) je ugotovljeno, da
se po izgradnji obeh derivacijskih elektrarn, v odvodni kanal HE Zlatoličje drenira 764 l/s.
Vodna gladina v odvodnem kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje lahko danes, skladno z
izdanimi Vodnogospodarskimi dovoljenji in obratovalnim režimom HE dosega naslednje višinske
kote:
Najnižja možna gladina se vzpostavi pri stanju, ko elektrarna ne obratuje, denivelacija
bazena HE Formin pa znaša – 1.00 m (gladina na koti 219.00 m.n.v.). Za to stanje je gladina
v celotnem kanalu do strojnice na najnižji možni koti, ki znaša:
Hsp min………219.00 m.n.v.
Najvišja možna gladina v odvodnem kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje je odvisna od
pretoka Drave, trenutne kote gladine bazena HE Formin in vsakokratnega pretoka skozi
strojnico HE Zlatoličje. Kote spodnje vode za različne pretoke Drave in ob predpostavki, da je
zajezitev na max. dopustni koti (220.00) so podane v spodnji tabeli.
Pretok Drave
Qr (m3/s)
270
370
470
520
Od tega kanal
Qk (m3/s)
250
350
450
500
Stara struga
Qs (m3/s)
20
20
20
20
Zajezitev Markovci
(m.n.v.)
220.20
220.21
220.22
220.23
Kota sp. Vode Hsp
(m.n.v.)
220.75
221.30
221.65
221.86
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
14/17
V gornji tabeli so prikazane gladine za pretok Drave do Qr = 520 (m3/s). Pri višjih pretokih
gladina bazena na sotočju z odvodnim kanalom še narašča, s tem pa tudi spodnja voda HE
Zlatoličje.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da znašajo danes nihanja spodnje vode HE Zlatoličje v
razponu od:
Hsp min = 219.00 m.n.v. do Hsp max > 221.86 m.n.v.
Z nameravano širitvijo in lokalnim poglabljanjem dna odvodnega kanala bi se hidravlične izgube
v kanalu zmanjšale (ter obenem povečal energetski padec HE)
To pomeni, da se minimalna gladina spodnje vode v kanalu tik pod strojnično zgradbo ne bo
prav nič spremenila, se pa bodo nekoliko znižale vsakokratne obratovalne gladine spodnje vode
HE. Nihanja gladin bodo prisotna torej v manjšem obsegu.
Seveda veljajo gornje navedbe le za gladine v kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje. Do izliva v
akumulacijski bazen se razlika v gladini zvezno zmanjšuje in je v točki izliva enaka 0 ( ). Stanje
gladin se torej po izvedbi del spreminja le na območju odvodnega kanala, medtem ko ostanejo
razmere v bazenu nespremenjene.
Podrobneje je poglavje gladin v kanalu, kakor tudi podzemnih vod obdelano v dokumentaciji, ki
sta jo izdelala »Vodnogospodarski biro Maribor« in »Inštitut za ekološki inženiring Maribor« ter
sta bili sestavni del tega projekta v fazi PGD.
5.4
TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZVEDBE DEL
Cilj sanacijskih del je izboljšanje krajinske podobe tega dela Dravskega polja in sonaravna
ureditev levega brega odvodnega kanala in s tem pridobitev danes devastiranega zemljišča v
ekološko pestrejši prostor po katerem danes poteka kanal. Za dosego navedenih ciljev je
predvidena naslednja tehnologija izvedbe širitve kanalskega korita in oblikovanja brežin:
5.5
DOLOČITEV SKLOPOV
Vsled sorazmerno velikih količin izkopov, ki so predvideni v okviru sanacije in hkratni potrebi po
čimprejšnji ureditvi obravnavanega področja je v nadaljevanju del predvidena delitev del na dva
sklopa, ki jih bo po zaključku vseh sanacijskih del moč pripraviti in predati za novo predviden
namen rabe tega prostora kot zaključene celote. Posamični sklop izvajanja je izbran glede na
možnost dostopa do posamičnih lokacij, ter možne tehnologije del upoštevaje morfološke
razmere in geotehnične karakteristike tal in sicer:
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
-
IBZLD—6G/01
sklop 1
sklop 2
15/17
PR 96 –PR 180
PR3 – PR 96
Sklopa si sledita v nasprotni smeri toka vode.
5.6
UREDITEV GRADBIŠČA
Na vsakem od odsekov je predvidena postavitev gradbiščnega kompleksa, morebitne začasne
deponije izkopanega agregata, prostore vodstva gradbišča, prostore investitorja, skladiščne
prostore in potrebne tehnološke prostore glede na izbrano tehnologijo Izvajalca del (le ti morajo
biti predhodno odobreni s strani Naročnika).
Glede na predviden obseg del je predvidena oprema gradbišča z gradbeno mehanizacijo za
naslednje glavne sklope del:
- izkopi
- nakladanje in interni transporti na gradbišču
- predelava in sortiranje materiala za kasnejšo uporabo
- nakladanje
- transporti izkopanega materiala iz območja gradbišča
5.7
IZVEDBA DEL
5.7.1
Pripravljalna dela
Pripravljalna dela obsegajo vse storitve, dobave in dela, ki so potrebna za pričetek del na
gradbišču (organizacija gradbišča). Prav tako sodijo v ta sklop del vsa pomožna dela, ki jih je
potrebno opraviti, da bi izvajalec lahko pričel z deli, in sicer za vsak odsek posebej.
Med pripravljalna dela na celotnem področju sanacije štejemo tudi protiprašno ureditev
komunikacij potrebnih v času gradnje, izvajanje monitoringa hrupa in monitoringa prašnih
delcev
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
5.7.2
Izkopi
16/17
Zemeljska dela se bodo opravljala z naslednjo mehanizacijo v odvisnosti od narave dela in
pogojih izvedbe del:
- mehanizacija za izkope zemljin na suhem ( lll. ktg.)
- mehanizacija za izkope zemljin pod vodo ( lll. in lV. ktg.)
5.7.3
Predelava materiala
- odbiranje materiala
- priprava za vgradnjo
Stroji ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na el.
pogon z lastnimi elektromotorji, kar bo določeno kasneje. Vsi stroji bodo ustrezali Evropskim
normativom glede najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.
5.7.4
Transporti
- nakladač (polnjenje strojev za predelavo)
- demperji
na gradbišču v okviru posameznega pododseka
-
kamionski prevozi
predvideno je, da bo glavna komunikacija v času gradnje potekala po sedanji trasi dostopa do
odvodnega kanala po njegovem levem bregu. V cestnem profilu št. P3 (kanalski profil št. 15) je
predvidena uporaba bazena za pranje kamionskih koles v času gradnje. Objekt se po zaključku
vseh del odstrani.
Oba mostova preko odvodnega kanala bosta izvzeta iz smeri transportnih komunikacij.
5.8
ZAKLJUČNA DELA
Med zaključna dela in sonaravno ureditev okolja so uvrščena dela kot so humusiranje,
hortikulturna ureditev, zatravljanje, ter odstranitvena dela, čiščenje ter odstranitev gradbiščnih
postrojev.
V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in
prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom izvedbe del po odsekih.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. načrta:
IBZLD—6G/01
6
OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL
17/17
Zaradi drsti rib se dela v vodi ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi
prezimovanja vodnih ptic se dela v vodi ne smeji izvajati januarja, v primeru hude zime
tudi decembra in februarja.
Za posek lesne zarasti je najugodnejši čas pozno jeseni in pozimi.
Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na
brežini, odvoz in predelava materiala sta manj moteča.
Datoteka:
2.3.2 Opis projekta Sklopa 2
Id. oznaka:
IBZLD—6G1101
Objekt:
HE Zlatoličje, derivacija
Datum:
marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 1/8
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
za
GRADBENA DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.4 Obveznosti in odgovornosti izvajalca glede
varovanja okolja in zdravja ljudi
Marec 2014
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 2/8
VSEBINA
Stran
1
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZVAJALCA GLEDE VAROVANJA OKOLJA
IN ZDRAVJA LJUDI.................................................................................. 3
1.1
Obveznosti izvajalca .................................................................................. 3
1.2
Vpliv na podtalnico .................................................................................... 3
1.3
1.4
1.5
1.6
Vpliv na površinske vode............................................................................
Vpliv na zrak ............................................................................................
Hrup........................................................................................................
Varstvo tal ...............................................................................................
1.7
Svetlobna onesnaženost ................................................................................ 6
1.8
1.9
Tresljaji in vibracije ................................................................................... 6
Ravnanje z odpadki ................................................................................... 7
4
4
5
5
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
1
stran: 3/8
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZVAJALCA GLEDE
VAROVANJA OKOLJA IN ZDRAVJA LJUDI
1.1 Obveznosti izvajalca
Za vse vplive na okolje, ki jih pri svojih aktivnostih povzroča izvajalec del (hrup, prah,
izpuste tekočin….) je odgovoren izvajalec del sam, zato mora poskrbeti, da vplivi ne
presegajo dovoljenih mejnih vrednosti in v ta namen tudi izvajati vse potrebne aktivnosti.
O izvajanju nadzora, ukrepih in izrednih dogodkih na gradbišču mora izvajalec del voditi
dnevnik.
Splošna obveznost izvajalcev je izvajanje del in vseh potrebnih ukrepov tako, da se v
skladu z veljavnimi predpisi prepreči onesnaženje okolja (voda, zrak, hrup, tla).
1.2 Vpliv na podtalnico
Med gradnjo je potrebno preprečiti razlitje olj in goriv iz delovnih strojev z lovilnimi
posodami pod napravami in stroji ter z dovažanjem goriva v originalni embalaži. Oskrba
delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Na gradbišču mora biti na
voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. Preprečiti je
potrebno izpuščanje onesnaženih odpadnih vod, ki bi lahko nastajale zaradi gradbenih del
na neutrjene talne površine ali na utrjene talne površine brez ustrezno urejenih lovilnih
bazenov.
Onesnaženo zemljino je potrebno takoj odstraniti in z njo ravnati kot z nevarnim
odpadkom. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih
materialov je potrebno ravnati skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. list RS
34/2008).
V primeru nesreče z razlitjem nevarne tekočine ali razsutjem nevarne snovi je
potrebno načrtovati dodatni program spremljanja stanja podzemne vode, ki glede na
obseg nesreče vključuje tudi program spremljanja obremenitev tal. Vsebina programa
spremljanja stanja se določi na osnovi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali
snovi glede na možne vplive na podzemno vodo. Program spremljanja razmer na
gradbišču in na površinah, ki so povezane z gradnjo vključuje:
spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali, na primer
hidroizolacijskimi premazi;
spremljanje razmer glede tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter
ravnanja z gorivi ter strojnimi in drugimi olji;
spremljanje ravnanja z odpadno embalažo;
spremljanje ravnanja z odpadnimi gradbenimi materiali.
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 4/8
1.3 Vpliv na površinske vode
V času med gradnjo mora izvajalec uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor, da
se v največji možni meri prepreči razlitje olj in goriv iz delovnih strojev - postaviti
je potrebno lovilne posode pod naprave in stroje, kjer je možen izliv goriva ali
olja, da prestrežejo vsakršno nekontrolirano polito količino goriva in olj. V času
gradnje je izvajalec dolžan uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor in tako
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
V primeru nezgod je zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
Vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno
vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo
potekati izven delovišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na
območju delovišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno
utrjeni površini.
Preprečiti je potrebno izpuščanje onesnaženih odpadnih vod, ki bi lahko nastajale
zaradi gradbenih del, v vodotok.
V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil
vodotokov.
V primeru nesreč pri transportu in gradnji, pri katerih lahko pride do izlitja
nevarnih snovi v tla oz. podtalnico, je potrebno z onesnaženega mesta odstraniti
ves onesnažen material in ga predati v oskrbo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih
odpadkov. Z odpadkom je potrebno ravnati v skladu z Zakonom o nevarnih
kemikalijah in Pravilnikom o ravnanju z odpadki.
Ravnanje z nevarnimi odpadki (v kolikor bodo ti nastajali) na območju posega se
mora izvajati v skladu s predpisi, ki to področje urejajo, s čimer bo preprečen
direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih snovi v tla ali vode.
Monitoring
Med gradnjo mora izvajalec izvajati monitoring, ki vključuje spremljanje dogajanj na
gradbišču in to na površinah, ki lahko predvsem v času povečanih količin padavin vplivajo
na razmere v površinskih vodotokih in sicer:
nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj ter
nadzor nad ravnanjem z odpadnimi materiali in odpadno embalažo.
1.4 Vpliv na zrak
Izkopna in gradbena dela bo izvajala gradbena mehanizacija, zato se bo v času gradnje v
zrak emitirala povečana količina izpušnih plinov, med katerimi prevladujejo NOX, SO2,
CO, HOS in PM10. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del se lahko
pričakuje dodatno emitiranje prašnih delcev v ozračje, katerega vpliv se lahko v času
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 5/8
neugodnih vremenskih razmer (suho in vetrovno vreme) zazna tudi v bližnjih naseljih, kar
pa se lahko prepreči z vlaženjem delovnih površin.
1.5 Hrup
Iz stališča hrupnosti je potrebno upoštevati predvsem zahteve Pravilnika o hrupu strojev,
ki se uporabljajo na prostem. V skladu s tem Pravilnikom je za nove stroje določena
maksimalna dovoljena zvočna moč za večino gradbenih strojev v odvisnosti od čiste
instalirane moči. Proizvajalci so dolžni označiti stroje z vrednostmi njihove zvočne moči in
zagotoviti, da ta vrednost ni presežena. (Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se
uporabljajo na prostem (Ur. l. RS št. 106/02, 50/05, 49/06))
Izvajalec mora upoštevati, da hrup gradbišča ni enakomeren in da so vmes med
posameznimi hrupnimi operacijami prisotna tudi zatišja. Dnevne ravni hrupa gradnje mora
znižati na račun omejenega časa izvajanja del tekom dneva, izbire manj hrupne gradbene
mehanizacije, izbire primernih orodij in režimov obratovanja posameznih gradbenih
strojev (števila obratov) in podobno.
1.6 Varstvo tal
Izvajalec mora upoštevati okoljevarstvene predpise, ki obravnavajo problematiko ravnanja
z zemeljskimi izkopi, ravnanje z gradbenimi in drugimi odpadki, potrebno je zavarovati
gradbišče in podvzeti vse ukrepe za preprečitev razlitja mineralnih olj in drugih nevarnih
tekočin oziroma razsutja nevarnih materialov in drugih nezgod, poskrbeti za primerno
zbiranje odpadnih vod, omejiti emisije prahu ob gradbenih delih in transportu še posebej v
sušnem vremenu, predvsem pa vse posege izvajati na način, ki v najmanjši možni meri
poškoduje površine tal.
Med gradnjo se morajo upoštevati naslednji konkretni ukrepi:
gradbišče mora biti dobro zavarovano in stalno nadzorovano. Pred pričetkom
gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih
mineralnih olj;
posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje je potrebno ravnati v skladu
z elaboratom Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;
gradbene odpadke, ki niso zemljine je potrebno odstraniti v skladu z elaboratom
Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;
na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno
zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z elaboratom
Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 6/8
za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov,
lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) naj se prednostno uporabijo
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo
biti opredeljene /določene/ pred začetkom izvajanja del;
posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je potrebno
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati
skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. list RS št. 34/2008). Pred
začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
med izvajanjem gradbenih del je potrebno preprečiti emisije prahu (nesprejemljive
emisije prahu iz gradbenih in posebno še transportnih površin). Možni ukrep je
vlaženje teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu,
na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po
katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji naj se uporabljajo tehnično
brezhibni gradbeni stroji in ostala mehanizacija.
Monitoring
V okviru preprečevanja negativnega vpliva na kakovost tal v času gradnje je potrebno
spremljati:
ravnanja z gradbenimi, zaščitnimi in drugimi materiali (zaščitni premazi ipd.),
ravnanja z gorivi in strojnimi ter drugimi olji,
tehnične izpravnosti gradbene mehanizacije predvsem glede varnosti pred izlivom
goriv, olj, hladilnih in drugih tekočin,
ravnanja z odpadno embalažo ter odpadnimi gradbenimi materiali.
Z vidika vpliva na geološko podlago je potrebno temeljenje izvajati pod nadzorom
strokovno usposobljene osebe za geološko podlago t.i. geolog (geomehanik).
1.7 Svetlobna onesnaženost
Razsvetljavo, če je v času gradnje potrebna, je treba načrtovati tako, da se uporabijo
žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogočajo
osvetlitev talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice.
1.8 Tresljaji in vibracije
Meritve niso predvidene.
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 7/8
1.9 Ravnanje z odpadki
V času gradbenih del bo okolje obremenjeno z gradbenimi odpadki. Predvideti je potrebno
ustrezne površine za odlaganje materialov med gradnjo. Pri organizaciji gradbišča in
gradbenih del je potrebno za namene ravnanja z odpadki upoštevati obstoječo prometno
infrastrukturo in uporabo obstoječih glavnih poti.
Po končani gradnji je potrebno odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno
deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je potrebno ravnati v skladu z
elaboratom Gospodarjenje z odpadki, ki je sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvajalec mora zagotoviti pogodbo za prevzem gradbenih odpadkov pred
pričetkom izvajanja gradbenih del.
Iz dokazil o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih
odpadkov, predvidena količina nastalih gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z
navedbo pripadajočega gradbenega dovoljenja, na katerega se nanaša prevzem gradbenih
odpadkov.
Pogoj pri izbiri najugodnejšega zbiralca ali predelovalca gradbenih odpadkov je, da je
ponudnik vpisan v seznam zbiralcev ali predelovalcev gradbenih odpadkov pri MOP –
Agencija RS za okolje z klasifikacijsko številko odpadkov, ki ustreza gradbenim odpadkom.
Opozorilo!
Posredniki lahko samo posredujejo med povzročitelji in/ali imetniki ter
odstranjevalci oziroma predelovalci odpadkov, z njimi pa fizično ne smejo
ravnati. Podobno velja za prevoznike, ki lahko odpadke le prevažajo. Zato to niso
osebe, ki lahko potrdijo evidenčni list.
Izvajalec mora zagotoviti, da odpadke odda zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji
vsake pošiljke odpadkov izpolnil evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki. Izvajalec mora zagotoviti, da odpadke hrani ali začasno skladišči na gradbišču
tako, da ne onesnažuje okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za
njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo predelovalcu ali
odstranjevalcu gradbenih odpadkov.
Na gradbišču se določi prostor, kjer bo izvajalec del odlagal gradbene odpadke. Izvajalec
gradbenih del mora zagotoviti, da se gradbeni odpadki na gradbišču hranijo tako, da ne
onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov
prevzem oziroma za njihovo odpremo predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih
odpadkov.
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
HIZL-6025/2014
Št. Mape:
HIZLJI-6X/M01
stran: 8/8
Izkop zemljine poteka sprotno, možna je tudi ureditev manjše deponije in kasnejša
uporaba pri vzpostavljanju prvotnega stanja. Vse površine je potrebno po opravljenih delih
vzpostaviti v prvotno stanje. Prepovedano je kakršnokoli popravilo premičnih delovnih
strojev. Le-ta se morajo izvajati na za to urejenem platoju, ki se nahaja pri lastniku
gradbenih strojev.
Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_ HE_ZlatoličjeZlatoličje
DEL 2.4
Datum: Marec 2014
Št. Projekta:
Št. Mape:
HIZL-6025/2014
HIZLJI-6X/M01
stran: 1/1
HE ZLATOLIČJE
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
za
GRADBENA DELA
DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA
HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV
KANALA PO POPLAVAH
Del 2.5
Poročilo o vplivih na okolje
Marec 2014
Datoteka: 2.5 _PVO_HE Zlatoličje
DEL 2.5 – PVO
Datum:Marec 2014
Glavni trg 19c , 2000 Maribor , Slovenija , tel.: +386 (0)2 2346 500 , fax: +386 (0)2 2346 520
TRR: 03121-1006463796, E-mail: [email protected] ,
Website: http://www.vgb.si
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE
ZA KRAJINSKO UREDITEV OBMOČJA OB
ODVODNEM KANALU HE ZLATOLIČJE
IN RAZŠIRITEV KANALA
Maribor, oktober 1998
-dopolnitev junij 2002-
Glavni trg 19c , 2000 Maribor , Slovenija , tel.: +386 (0)2 2346 500 , fax: +386 (0)2 2346 520
TRR: 03121-1006463796, E-mail: [email protected] ,
Website: http://www.vgb.si
NAROČNIK:
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR
2000 MARIBOR, Obrežna 170
IZVAJALEC:
VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.d.
2000 MARIBOR, Glavni trg 19/c
Št. projekta:
2136/98
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE
ZA KRAJINSKO UREDITEV OBMOČJA OB
ODVODNEM KANALU HE ZLATOLIČJE
IN RAZŠIRITEV KANALA
Direktor
Stanko BUKOVNIK,
dipl.geod.kom.ing.
Maribor, oktober 1998,
dopolnitev, junij 2002
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
2
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
IZDELOVALCI NALOGE
Odgovorni projektant:
Stanislav BUKOVNIK, univ.dipl.geod.kom.inž.
(sinteza poročila)
Sodelavci:
mag. Smiljan JUVAN, univ.dipl.inž.gradb.
(vodno okolje)
Simona KALIGARIČ (živi svet, gozdarstvo, sinteza)
Alenka KOVAČIČ, univ.dipl.biol.
(živi svet, kmetijstvo, naravna in kulturna dediščina)
Tomaž HOJNIK, univ.dipl.inž.gradb. (vodno okolje, tla)
Vesna BAUMAN, dipl.ing.prost. plan. (krajina,
ind.obrtni potenciali, rekreacija in turizem,
infrastruktura)
mag. Jurij VIDOVIČ, univ.dipl.inž.str. (hrup, zrak)
Jože MILIČ, univ.dipl.inž. (opis projekta)
mag. Irena KOPAČ, univ.dipl.inž.gradb. (podtalnica)
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
3
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
VSEBINA
SPLOŠNO
- Pooblastilo MOP za izdelavo PVO
I.
IZVRŠILNI
1.
2.
3.
UVOD
OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE
Obstoječi objekti in infrastruktura
Zrak
Hrup
Kmetijstvo
Gozdarstvo
Rekreacija in turizem
Industrijsko - obrtni potenciali
Naravna in kulturna dediščina
Krajinske značilnosti
Voda
Rastlinstvo in živalstvo
OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV
POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI
4.
5.
POVZETEK
Pregledna situacija
M 1 : 175000
II.
POROČILO
1.
2.
2. 1
2. 2
2. 3
2.4
2.5
2.6
2.7
2.8
2.9
2.10
2.11
2.12
3.0
3.1
3.2
3.3
3.4
3.5
3.6
UVOD
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
Obstoječi objekti in infrastruktura
Hrup
Zrak
Kmetijstvo
Gozdarstvo
Rekreacija in turizem
Industrijsko - obrtni potenciali
Naravna in kulturna dediščina
Krajinske značilnosti
Tla
Voda
Živi svet
OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA
Širitev kanala
Tehnološki postopek izvedbe del
Terminski plan izvajanja del
Sanacija mostov
Sanacija iztočnega dela
Ureditev dostopnih poti
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
4
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
3.7
Hortikulturna ureditev
3.8
Prestavitev športnih objektov
4.0
OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE
4.1
Infrastruktura
4.2
Hrup
4.3
Zrak
4.4
Kmetijstvo
4.5
Gozdarstvo
4.6
Rekreacija in turizem
4.7
Industrijsko - obrtni potenciali
4.8
Naravna in kulturna dediščina
4.9
Krajinske značilnosti
4.10 Voda
4.11 Živi svet
5.0
OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV
5.1
Hrup
5.2
Zrak
5.3
Prometna ureditev
5.4
Kmetijstvo
5.5
Rekreacija in turizem
5.6
Voda
5.7
Živi svet
6.0
MONITORING VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE
7.0
OPOZORILA GLEDE CELOVITOSTI PROJEKTA IN POROČILA TER
TEŽAV PRI NJUNI IZDELAVI
8.0
UPOŠTEVANA ZAKONODAJA
9.0
VIRI
10.0 POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI
Vplivno območje Krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja
in razširitve kanala
Izjava o spremembi ocene vplivov zaradi predvidenega priključka ceste
III
PRILOGE
1.
Analize kakovosti vode
2.
Terminski plan izvedbe del
3.
Pregledna situacija
4.
Obstoječe stanje - situacija
5.
Predvideno stanje - situacija
6.
Prerez s karakterističnimi gladinami
podtalnice
7.
Pregledna situacija območja modeliranja
8.
Predlog upoštevanega vpliva na podtalnico
9.
Pregledna situacija zasnove monitoringa
10.
Vplivno območje – katastrska situacija
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
5
M 1 : 175000
M 1 : 5000
M 1 : 5000
M 1 : 5000
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
SPLOŠNO
- POOBLASTILO MOP ZA IZDELAVO PVO -
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
6
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
I. I Z V R Š I L N I
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
7
POVZETEK
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
UVOD
Odvodni kanal HE Zlatoličje je bil zgrajen v letu 1967. Ob načrtovanju so bile upoštevane
predvsem tehnične zahteve in pogoji, ki jih mora izpolniti objekt kot del derivacije
hidroenergetskega objekta HE Zlatoličje. Odvodni kanal dolžine cca 6 km ima tako izrazito
tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v ravninsko krajino Dravskega polja, z
naravovarstvenega stališča pa je neustrezen, izrazito habitatno reven objekt.
S širitvijo kanala, primernim preoblikovanjem korita in brežin bo sanirano obstoječe stanje in s
tem pridobljen ekološko in vizualno pestrejši prostor ter hkrati prijeten ambient za oddih in
rekreacijo. S širitvijo kanala bo pridobljen gramoz in zato razbremenjeno okolje na mestih,
kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih. S širitvijo kanala bodo
zaradi znižanja gladine vode v kanalu dosežene ugodnejše odtočne karakteristike in povečanje
padca elektrarne HE Zlatoličje, kar bo omogočilo povečanje srednje letne proizvodnje
električne energije.
Ob upoštevanju predvidenih rešitev ureditve območja bo izveden načrtovan poseg pozitivno
vplival na več dejavnikov okolja.
Ocena vplivov na okolje je narejena na osnovi primerjave obstoječega stanja in predvidenega
stanja. Za oceno vplivov so bili uporabljeni zakonski predpisi ali pa ocena vpliva temelji na
izkustveni oceni. Uporabljena je bila pet - stopenjska vrednostna lestvica; 0 - ni vpliva, 1- vpliv
je majhen, 2 - vpliv je zmeren, 3 - vpliv je hud, 4 - vpliv je nedopusten.
Prva verzija “Poročila” je bila izdelano oktobra 1998 ter deloma dopolnjena 1999. Temelji na
osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju tovrstnih
projektov. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na
zahtevo naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov
predvidenega posega glede na dopolnitev predvidenega posega s priključkom ceste ter
opredelitvijo vplivnega območja.
OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA
Odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje kot dolvodni del derivacije tega energetskega
objekta, poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od starega korita reke Drave.
Odvodni kanal se začne tik pod strojničnim objektom HE Zlatoličje južno od naselja
Zlatoličje, nato po severni strani obide zaselke Slovenija vas, Hajdoše in Skorba, pri zaselku
Vičava pa se vode derivacije izlijejo v reko Dravo. Na vsem poteku je kanal vkopan v
večinoma prodnata tla Dravskega polja. Projekt sanacije predvideva enostransko širitev kanala
in krajinsko ureditev območja. Načrtovana je sonaravna ureditev brežin in okolice ter
vključitev primernih dejavnosti v prostor.
Z ureditvenim načrtom ni predvidena samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna
ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje terena k
vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev pogojev za razvoj vodnih in obvodnih
biotopov v načrtovanih zalivih, plitvinah in otočkih. Med pr. 38 in pr.47 je levi breg znižan do
kote 224 m n.m, med pr. 50 in pr. 85 do kote 222 m n.m. Na tem odseku je predviden tudi
zaliv z otokom in jezerce. Med pr. 85 in pr. 96 (tenis center in nogometno igrišče) se levi rob
struge priključi na obstoječo koto terena. Od pr. 96 do pr. 134 je teren spet znižan do kote
222 m n.m z zalivom na koti 219.6 m n.m. Od pr. 134 do izliva ni predvideno nižanje terena.
Profil se le razširi oz. se brežine oblikujejo z ustreznim naklonom.
Predvidena je tudi poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med pr. 47 in pr. 64 ter med
pr.152 in pr. 170.
Širitev kanala bo povzročila padec gladine vode pod strojničnim objektom v kanalu in s tem
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
8
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
povečan razpoložljiv energetski bruto padec HE Zlatoličje. Načrtovan je izkop cca 2.263.000
m3 gramoza.
Zaradi količine gramoza in želje po čimprejšnji ureditvi območja, je predvidena izvedba del po
posamičnih odsekih, ki jih bo po koncu sanacijskih del mogoče urediti kot zaključene celote.
Posamezni odseki izvajanja so izbrani glede na možnosti dostopa do lokacij, tehnologije dela
ter morfoloških razmer in geotehničnih karakteristik tal. Po prelimenarnem terminskem planu
predstavljajo predvidena dela z vsemi fazami sanacije, rok izvedbe štiri leta. Terminski plan
upošteva tudi naravovarstvene časovne pogoje.
Predvideni so 4 odseki, ki si sledijo v nasprotni smeri toka vode in potekajo od kanalskega
profila 132 do profila 14, ki je lociran tik pod mostom magistralne ceste Maribor - Ptuj.
Ureditev gradbišča sledi predvideni dinamiki napredovanja del, ter je zastavljena tako, da se z
deli prične v končnem kanalskem profilu ter nadaljuje gorvodno do zaključka vseh del na
odseku 1. Naslednji odsek predstavlja fazo sanacijskih del po končanju odseka 1. Odsek 3 se
nadaljuje skoraj neprekinjeno iz predhodnega odseka 2. Zadnji odsek 4 je samostojna
zaključena cona. Na vsakem odseku je načrtovana postavitev gradbiščnih objektov na 1
lokaciji. Gradbiščni kompleks predvideva objekte gradbišča, postrojenje za predelavo
materiala, pretakalno ploščad, servisne površine. Odvodnja je urejena preko lovilcev olj.
Stroji, ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na
el. pogon z lastnimi elektromotorji. Vsi stroji bodo ustrezali evropskim normativom glede
najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.
Glavna prometna komunikacija v času gradnje bo potekala po sedanji trasi dostopa do
odvodnega kanala, po njegovem levem bregu. Cestišče bo asfaltirano, za pranje koles
kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji bo zgrajeno armiranobetonsko korito opremljeno s
prehodnima rampama. Za odvodnjo vode s cestišča so predvideni obrobni jarki. V naselju
Zlatoličje bo izveden priključek na magistralno cesto Maribor - Ptuj, kjer je že posebni pas za
leve zavijalce. Oba mostova preko kanala (v Hajdošah in Slovenji vasi) ne bosta uporabljana
za potrebe posega. V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu
sukcesivno opuščena in prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom
izvedbe del po odsekih.
Predvidena dinamika zemeljskih del bo sprotno vsklajevana z velikimi porabniki gramoznega
materiala. Ves material pridobljen na posameznem odseku se bo na začasni deponiji v okviru
organizacije gradbišča predelal v organiziranem mobilnem obratu za predelavo, skladno z
zahtevami porabnika. Projekt ne predvideva stalnih deponij, izvedba je vezana na potrebe po
gramozu.
Po preliminarnem terminskem planu bodo predvidena dela z vsemi fazami sanacije opravljena
v štirih letih.
Hortikulturna ureditev novih površin sestoji iz predhodnega humusiranja površin Načrtovana
je zasaditev z avtohtonimi vrstami drevja in grmovja, glede na predvideno namembnost
prostora pa je zasaditev območja parkovna ali sonaravna.
Obstoječ kartodrom se glede na predvideno namembnost prostora prestavi. Nogometno
igrišče in Goja tenis center ostaneta na sedanji lokaciji. Na severovzhodnem delu kompleksa
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
9
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
tenis centra je predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, jugovzhodni del
kompleksa pa je predviden za parkirišče. Odvodnjavanje parkirišč obeh kompleksov bo
izvedeno z vodotesno kanalizacijo, meteorna voda pa se pred izpustom v odvodni kanal vodi
preko ustreznega lovilca maščob.
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE
Obstoječi objekti in infrastruktura
Na obravnavanem območju se nahajajo kartodrom, nogometno igrišče in tenis center Goja.
Vsi trije so locirani ob mostu v Hajdošah. Elektrovod in vodovod nista plansko predvidena in
urejena, vendar obstaja električna in komunalna infrastruktura za kartodrom, za Goja tenis
center pa te priključke predvideva že lokacijska dokumentacija. Na območju potekata dve
cesti: dostopna cesta za kanal, ki poteka od mostu na magistralni cesti Maribor - Ptuj, vzdolž
celotnega objekta po njegoven levem bregu, ter poljska cesta, ki služi za dostop do okoliških
kmetijskih površin in predstavlja tudi mejo ožjega obravnavanega območja. Ceste so v
kategoriji poljskih poti. V Slovenji vasi in Hajdošah sta mostova čez odvodni kanal, ki ju
uporabljajo predvsem krajani tega področja.
Z načrtovano sanacijo ne bo posegano v nogometno igrišče in tenis center Goja, iz sedanje
lokacije pa bo premeščen kartodrom. Glavna prometna komunikacija v času gradnje bo
potekala po sedanji trasi dostopa do odvodnega kanala, po njegovem levem bregu. Obstoječa
mostova v Slovenji vasi bosta izvzeta. V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob
odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in prestavljena na zunanji rob.
Vpliv načrtovanega posega med gradnjo in po koncu del na obstoječe objekte in infrastrukturo
bo majhen, oziroma vpliva ne bo.
Zrak
Na obravnavanem območju ali v neposredni bližini ni evidentiranega stalnega vira
onesnaževanja zraka, občasen vir pa je obstoječa separacija in karting.
V času intenzivnega odkopa in širitve kanala pričakujemo povečano obremenitev zraka s
prašnimi imisijami, ki izhajajo predvsem iz separacije. Vpliv bo manjši, če bodo drobilne in
sejalne naprave opremljene z odsesovalno in odpraševalno napravo. V fazi poskusnega
obratovanja bi bilo smiselno izvajati kontrolne meritve prašnih emisij. Po končani sanaciji na
območju ne bo povečane obremenitve zraka. Vpliv med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv
je majhen, po končanju del vpliva glede na obstoječe stanje ne bo, ocenjujemo ga s stopnjo 0
Hrup
Na obravnavanem območju ali v neposredni bližini ni evidentiranega stalnega vira hrupa. Vir
hrupa predstavlja predvsem karting in separacija gramoza.
Največji vir obremenitev okolja s hrupom bo v času izvajanja del mehanizacija za odkop in
separacijo. Med izvajanjem del bo lahko na področjih, kjer se odkopno mesto približa
bivalnemu okolju, presežena dovoljena mejna raven hrupa, zato je nujno, da investitor opreme
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
10
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
upošteva kriterije omejitve zvočne moči strojev. Vir hrupa po končanju del bo predvsem
karting, predvidena pa je namestitev ustrezne zvočne zaščite. Med gradnjo in po končani
sanaciji ocenjujemo hrup s stopnjo 1, vpliv je majhen.
Kmetijstvo
Obravnavano območje na severu meji pretežno na kmetijske površine, ki so deloma v družbeni
in deloma v privatni lasti in so opredeljene kot prvo območje zaščitenih kmetijskih zemljišč.
Znotraj obravnavanega območja ni kmetijskih površin.
Glavna in edina komunikacija v času širjenja odvodnega kanala poteka po poti, ob kateri so
kmetijska zemljišča 1. reda. Za zmanjšanje onesnaženost s prahom in izpušnimi plini je
predvideno asfaltiranje te poti. Med posegom ocenjujemo vpliv na kmetijstvo kot majhen, po
končani sanaciji pa ne bo negativnih vplivov na kmetijstvo.
Gozdarstavo
Na območju predvidenem za poseg, ni gozdnih površin. Te se nahajajo v okolici, gozd je
opredeljen kot gozd z omejenim lesnoproizvodnim pomenom. Zaradi posega se bo nekoliko
znižala gladina podtalnice, vendar le v obstoječih mejah gladin. Med posegom in po končani
ureditvi ne bo negativnih vplivov na gozdarstavo.
Rekreacija in turizem
Na obravnavanem območju je veliko rekreacije, ki se odvija na treh športnih objektih (tenis
center Goja, nogometno igrišče in kartodrom). Druge vrste turizem ni razvit, izjema so obiski
gledalcev na kartodromskih dirkah ter nogometnih tekmah in poletni neorganizirani pikniki.
Rekreacijske aktivnosti, razen kartinga, se lahko med gradnjo, v fizičnem smislu, odvijajo
nemoteno. S stališča uporabe kartodroma ocenjujemo vpliv med gradnjo kot zmeren, ker je
predvidena odstranitev in nova lokacija. Po koncu del bodo pogoji za rekreacijo in turizem
primernejši kot so sedaj in torej ne bo negativnih vplivov.
Industrijsko - obrtni potenciali
Na obstoječo izrabo gramoza negativnega vpliva ne bo (stopnja 0), ker je ob razširitvi kanala
predvidena tudi izraba izkopanega materiala.
Naravna in kulturna dediščina
Severna meja obravnavanega območja poteka po meji krajinskega parka Drava, ki je na
območju občine Maribor že zaščiten z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na
območju občine Maribor (MUV št. 17/96), na območju občine Ptuj pa je v planskih aktih in v
fazi predloga za sprejetje odloka o njegovi zaščiti. Med izvajanjem del bodo motene razmere
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
11
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
za živalstvo in rastlinstvo v bližini, po končani sanaciji pa se bo območje sonaravno urejeno in
tako s stališča varstva narave ustreznejše. Vpliv med gradnjo je ocenjen s stopnjo 1, med
obratovanjem pa negativnih vplivov ne bo.
Krajinske značilnosti
Za obravnavani prosotor je karakteristična izrazita neurejenost in degradiranost krajinske
podobe. K temu je največ pripomogla izgradnja kanala, ki je tehničen objekt pravilne trapezne
oblike z nerazbiganimi brežinami, kar ima za posledico tudi zvočno in barvno skopo doživetje.
K vizualni degradaciji obravnavanega območja veliko prispevajo še opuščeni izkopi gramoza
in divja odlagališča odpadkov.
Med predvidenim posegom se bo relief spremenil. Po posegu se bo območje sonaravno
uredilo in kanal z bližnjo okolico bo šele takrat postal pomemben ter zaznavni element krajine.
Negativni vpliv na krajino med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. vpliv med
obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.
Voda
Kanal HE Zlatoličje je največje vodno telo po pretoku na Dravskem polju. Začne se v Melju,
kjer se vode Drave delijo v kanal in v strugo Drave. Delitev pretokov na jezu v Melju je
definirana. Povprečni letni pretok vode po kanalu znaša 482 m3/s. Analize kvalitete vode, ki so
bile opravljene l. 1994, kažejo, da je voda dokaj onesnažena. Vsebnost živega srebra 19 krat
večja, kot dovoljuje normativ za IV. razred čistosti, količina amonjaka ustreza kriteriju za III
razred čistosti, ostali parametri (razt. kisik,
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
12
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
BPK5 KPK, susp.snovi, pH, kadmij, nitrat, nitrit, svinec, arzen, TOC) pa so bistveno boljši.
Rezultati mikrobioloških analiz uvrščajo vodo v IV kakovostni razred. Novejše analize vode,
ki se izvajajo v okviru republiškega monitoringa kvalitete voda uvrščajo vodo v Dravi
praktično na celotni dolžini v II. - III. kakovostni razred.
Hidrološke karakteristike se med gradnjo in po končanju ne bodo spreminjale v večjem
obsegu. Širitev kanala bo povzročila znižanje gladine ob strojničnem objektu, ki pa bo
dolvodno izzvenelo. Zaradi odstranjevanja gramoza se bo voda v kanalu skalila. V času
podvodnega izkopa gramoza je predviden monitoring kvalitete vode. Pretakalne ploščadi s
pripadajočo vodotesno kanalizacijo opremljeno s fitingi in prestrezalcem naftnih derivatov so
predvidene v okviru organizacije gradbišča na vsakokratnem odseku izvajanja del. Na
začetnem delu dovozne ceste je predvidena izdelava armiranobetonskega korita opremljenega
s prehodnima rampama, ki služi za pranje koles kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji.
Po dovozni cesti se bo vršil relativno gost kamionski promet, kjer obstaja možnost havarije.
Zaradi možnosti sanacije morebitnega onesnaženja na cesti ocenjujemo, da je verjetnost
onesnaženja površinske vode zaradi havarije majhna.
Podtalnica Dravskega polja se deloma drenira v kanal. Razširitev kanala in znižanje gladine
vode v njem bo povzročilo povečano dreniranje podtalnice v kanal in znižanje gladine
podtalnice. Določeno je bilo vplivno območje posega, kjer bo, glede na trajanje posameznih
obratovalnih režimov, znašalo znižanje podtalnice od 15 cm na robu območja do maksimalno 60
cm ob samem kanalu v območju strojnice. Največje znižanje bo nastalo pri največjih pretokih, pri
manjših je manjše ali pa sploh ni zaznavno. Na celotnem območju, kjer se bo gladina podtalnice
znižala ni evedentiranega porabnika vode, ki bi črpal več kot 50 l/min. Znižanje gladine torej
ne bo, ekonomsko gledano, prizadelo nobenega črpališča, saj je “50 l/min” namreč spodnja
meja, na katero bi znižanje gladine vplivalo tako, da bi se to poznalo pri ekonomski
upravičenosti črpanja. Vodopreskrba celotnega območja je urejena z javnim vodovodom.
V zaključku pregleda vseh obstoječih podatkov in matematičnega modeliranja v več možnih
primerih je bilo ugotovljeno, da sta črpališče Skorba in Studenčnica izven vpliva nameravanega
posega.
Območje predvidenega posega se nahaja v IV. vodovarstvenem pasu. Ob načrtovani urejenosti
gradbišča (dovozna cesta) ni mogoče zagotovo izključiti havarij, vendar pa je ob ustreznih ukrepih
verjetnost, da bi prišlo do onesnaženja podtalnice, zelo majhna. Ker pa te možnosti ni mogoče
povsem izključiti, ocenjujemo vplive na vodo med gradnjo s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Med
obratovanjem ocenjujemo vpliv s stopnjo 1, vpliv je majhen saj bo razširitev kanala pomenila
znižanje gladine podtalnice, vendar zaradi tega ne bo prizadet noben lastnik zemljišča na
območju vpliva.
Rastlinstvo in živalstvo
Obravnavano območje porašča vrstno revno rastlinstvo. Približno do polovice dolžine kanala
je brežina redno košena in jo prerašča trava, naprej pa uspeva tudi lesna zarast, značilna za
brežine in vlažnejša rastišča. Zeliščna plast je vrstno revna. Gostejše sestoje ponekod tvori le
orjaška zlata rozga na mestih, kjer pogosto zastaja voda pa tudi navadni trst.
V odvodni kanal prihajajo ribe iz Drave in iz Ptujskega jezera, sicer pa so tu zelo slabi pogoji
za obstoj ribjih drstišč. Zaradi stalno tekoče vode se tu zbirajo številne vodne ptice, še posebej
pomemben je kanal pozimi, ker voda ne zamrzne in se številne vodne ptice selijo z
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
13
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
zamrznjenih vodnih površin na širšem območju. Med njimi sta tudi navadni zvonec in veliki
žagar, ki dosegata tolikšno številčnost, da območje spada med IBA (Importand Bird Area).
Gosti mladi lesni sestoji, kakršno je hitro rastoče vrbovje, so ugoden življenjski prostor nizke
in visoke divjadi in gnezdišče mnogim ptičjim vrstam, ki se sem umikajo z velikih
monokulturnih polj v okolici. Srnjad redno prečka kanal med mostovoma Slovenja vas in
Hajdoše in nad vtokom stare struge Drave in kanala. Občasno to migracijsko pot koristi tudi
jelenjad in divji prašič. Opuščeni gramozni izkopi z stoječo vodo omogočajo obstoj nekaterim
vrstam dvoživk. Brežina kanala je življenski prostor za ličinke nekaterih vrst kačjih pastirjev.
Vpliv na živi med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. Po končani sanaciji bo
območje sonaravno urejeno in bodo življenski pogoji ugodnejši, zato opravljen poseg ne bo
negativno vplival na živalstvo in rastlinstvo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.
OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV
V PVO
so predvideni in ocenjeni omilitveni ukrepi za hrup, zrak, prometno ureditev,
kmetijstvo, rekreacijo in turizem, vodo in živi svet. Pri navedbi omilitvenih ukrepov so
upoštevane pripombe interesnih skupin z obravnavanega območja in pogoji soglasjedajalcev.
Opredeljen je monitoring okolja; spremljanje kvalitete vode in meritve obremenitev zraka med
gradnjo ter spremljanje gladine podtalnice med gradnjo in po njej.
POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI
Poročila o vplivih na okolje za krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje
in širitev kanala je narejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Obravnavani so vplivi na
obstoječe objekte in infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in turizem,
industrijsko - obrtne potenciale, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti, vodo in
živi svet.
Odvodni kanal hidroelektrarne poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od
starega korita reke Drave. Ima izrazito tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v
ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča pa je, neustrezen, izrazito
habitatno reven objekt. Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje
razširitev struge odvodnega kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi
ugodnejših odtočnih karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne
proizvodnje električne energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi
bilo mogoče nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih
kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.
Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje je bila
uporabljena 4-stopenjska lestvica.
Največji vplivi predvidenega posega bodo nastopali v času gradnje. Zaradi prestavitve
kartodroma bo v tem času onemogočena njegova uporaba, vpliv na rekreacijo je zato ocenjen
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
14
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Enako je ocenjen vpliv na vode. Obstaja nevarnost onesnaženja
ob havariji, ki je majhna, vendar se je s predvidenimi ukrepi ne da zagotovo izločiti. Vplivi na
infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti in
živi svet so ocenjeni za čas gradnje s stopnjo 1, vpliv je majhen. Vplivi na gozdarstvo in
industrijsko - obrtne potenciale so ocenjeni s stopnjo 0, vpliva ni.
Po končanju na večino obravnavanih dejavnikov okolja ne bo negativnih vplivov, le hrup (v
času prireditev na kartodromu) in omejeno znižanje gladine podtalnice sta ocenjena s
stopnjo1, vpliv je majhen.
Obravnavani poseg ne bo povzročil razvredntenje okolja ali pomenil trajno nevarnost za
okolje. Znižanje gladine podtalnice bo v mejah sedanjega nihanja in ne bo vplivalo na možnost
koriščenja podtalnice.
Predviden poseg v času gradnje in po njej na noben obravnavan dejavnik okolja ne vpliva z
nedopustnimi vplivi. Predvideni omilitveni ukrepi v največji meri zmanjšujejo negativne vplive.
Predviden poseg je ob upoštevanju omilitvenih posegov v celoti sprejemljiv.
Na osnovi ocenjenih vplivov je ugotovljeno, da vplivno območje Krajinske ureditve območja
ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala sovpada z lokacijo gradbenih parcel po
katerih poteka razširitev kanala in krajinska ureditev njegove okolice.
Osnovo za izdelavo Poročilo o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem
kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala", študija, št.proj. 2136/98, VGB Maribor d.d.,
izdelanega oktobra 1998, je predstavljal projekta "HE Zlatoličje-rekultivacija degradiranega
območja ob odvodnem energetskem kanalu in razširitev odvodnega kanala", PGD, št.proj.
2122/98, VGB Maribor d.d., september 1998.
Ta projekt je bil kasneje dopolnjen s predlogom o izvedbi cestnega priključka na začetku
(skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka.
Kot izdelovalci »Poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem
kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala« podajamo izjavo, da predlagan priključek ceste na
začetku (skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka ne spremeni rezultatov opravljene
presoje vplivov na okolje.
Sestavila:
Stanislav BUKOVNIK
Simona KALIGARIČ
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
15
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
II. P O R O Č I L O
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
16
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
1.0
UVOD
Investitor, Dravske elektrarne, je leta 1998 naročil izdelavo Poročila o vplivih na okolje za
krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje in širitev kanala.
Naročeno “Poročilo” je bila izdelano oktobra 1998 ter deloma dopolnjeno 1999. Temelji na
osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju tovrstnih
projektov. Vsebina »Poročila« je skladna z vsebino razpisane Projektne naloge za Študijo
vpliva na okolje in izdelavo končnega poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev
območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala.
Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na zahtevo
naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še:
z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov predvidenega posega glede na dopolnitev
predvidenega posega s priključkom ceste ter
opredelitvijo vplivnega območja,
kar je v skladu z vsemi Pripombami podanimi v zapisniku sestanka predstavnikov Dravskih
elektrarn Maribor, d.o.o. in Ministrstva za okolje in prostor, dne 9.9.1999.
Odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje kot dolvodni del derivacije tega energetskega objekta
poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od starega korita reke Drave. Pričetek
objekta je pod strojničnim objektom HE Zlatoličje, ki je lociran na prodni terasi južno od
naselja Zlatoličje. Od tod poteka kanal v smeri jugovzhoda proti zaselku Vičava, kjer se vode
derivacije izlijejo v reko Dravo. Na poteku med strojnično zgradbo do izliva, prečka kanal tik
pod strojničnim objektom magistralna cesta Maribor - Ptuj, nato kanal po severni strani obide
zaselke Slovenija vas, Hajdoše in Skorba. Na vsem poteku je objekt vkopan v večinoma
prodnata tla Dravskega polja.
Odvodni kanal je bil zgrajen v letu 1967. Ob načrtovanju so bile upoštevane predvsem
tehnične zahteve in pogoji, ki jih mora izpolniti objekt kot del derivacije hidroenergetskega
objekta HE Zlatoličje, tako ima odvodni kanal dolžine cca 6 km izrazito tehnični trapezni
profil, ki se slabo vključuje v ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča
pa je, neustrezen, izrazito habitatno reven objekt.
S HE Zlatoličje je izkoriščeno cca 33 m rečnega padaca HE Mariborski otok do Ptuja, t.j. od kote
253 do kote 220. Jez hidroelektrarne je v Melju.
Pobuda za urejenje kanala je prišla l.1992 s strani Dravskih elektrarn Maribor. Leta 1993 je IB
Elektroprojekt Ljubljana izdelal idejni projekt "Razširitev odvodnega kanala HE Zlatoličje", ki
se je osredotočil predvsem na povečanje izkoristka vodne moči in izkoriščanje gramoznega
materiala. MOP RS je podalo zahtevo po dopolnitvi v smislu preoblikovanja kanala z
naravovarstvenega in krajinskega vidika v povezavi z usmeritvami, ki izhajajo iz opredelitev
celotnega območja kot krajinskega parka Drava. Leta 1995 je VG Biro Maribor izdelal
zasnovo krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje, kjer je bila
opredeljena namembnost prostora ob levem bregu ter ureditve v smislu revitalizacije območja.
Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje razširitev struge odvodnega
kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi ugodnejših odtočnih
karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne proizvodnje električne
energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi bilo mogoče
nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih kjer je
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
17
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.
V Poročilu o vplivih na okolje so skladno z določili veljavne zakonodaje prikazani obstoječe
stanje okolja, opisani in ocenjeni vplivi načrtovanega posega na okolje in omilitveni ukrepi.
Podana je sklepna ocena sprejemljivosti, program spremljanja okolja.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
18
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Košena brezina kanala
Ostanek deponije izkopanega materiala
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
19
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Tenis center GOJA in nogometno igrišče
Ostanek deponije materiala z divjim odlagališčem
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
20
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
2.0
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
2.1
Obstoječi objekti in infrastruktura
Po odredbah iz družbenega kratkoročnega in dolgoročnega prostorskega plana občine Ptuj, je
območje predvidenega posega (v nad. ožje obravnavano območje) ob odvodnem kanalu HE
Zlatoličje razdeljeno na industrijsko-obrtno cono, športno rekreacijsko cono ter gozd.
Čez kanal vodijo trije mostovi: mostova v Slovenji vasi in Hajdošah uporabljajo predvsem
okoliški prebivalci, v naselju Zlatoličje je most na magistralni cesti Maribor - Ptuj. Območje
obravnavanega posega se nahaja dolvodno od tega mostu. Dostop do kanala je mogoč po
cesti, ki poteka od mostu v Zlatoličju vzdolž celotnega objekta po njegoven levem bregu.
Uporablja se predvsem za vzdrževanje brežin. Druga pot se nahaja nekoliko severneje in
poteka vzporedno s kanalom. Ta pot označuje meja ožjega obravnavanega območja in jo
uporabljajo predvsem za dostop do obdelovalnih površin. Ceste so v kategoriji poljskih poti.
Na obravnavanem območju se nahajajo kartodrom, nogometno igrišče in tenis center Goja.
Vsi trije športno - rekreacijski objekti so locirani ob mostu v Hajdošah. Nogometno igrišče in
Goja tenis center sta gorvodno od mostu, dolvodno pa se nahaja kartodrom.
Elektrovodi in vodovodi na obravnavanem območju niso plansko predvideni in urejeni. Po
navedbah uporabnikov obstaja električna ter komunalna infrastruktura za potrebe omenjenega
objekta. Za Goja tenis center pa vse te priključke predvideva lokacijska dokumentacija.
2.2
Hrup
Na ožjem obravnavanem območju in v bližnji okolici ni stalnega vira hrupa. Občasen vir hrupa
na obravnavanem obmčju sta betonarna s separacijo in karting.
V septembru 1991 so bile opravljene meritve hrupa, ki je prisoten v okolju v času mednarodne
karting dirke. Rezultati meritev ravni hrupa, ki so bile opravljene v času tekmovanja, na
razdalji 100 m (Hajdoše 110), so sledeči:
povprečna raven hrupa ozadja:
povprečna raven hrupa v času tekmovanja različnih kategorij:
Loz = 42 dB(A),
Leq = 50 do 64 dB(A).
Podatki o imisiji hrupa v okolju betonarne niso poznani. S primerjavo uporabljene
mehanizacije in imisije hrupa na podobnih postrojenjih je mogoče sklepati, da je vpliv hrupa
zaznaven, vendar pri normalnih pogojih obratovanja ne presega dovoljenih norm.
Obstoječe dejavnosti ob kanalu ne povzročajo vibracij. Tako ni zaznati vpliva vibracij, ki bi
lahko moteče učinkovale v bivalnem okolju.
2.3
Zrak
Na ožjem obravnavanem območju in v bližnji okolici ni stalnega vira onesnaževanja zraka.
Občasen vir onesnaženja zraka na obravnavanem obmčju sta betonarna s separacijo in karting.
Separacija z betonarno obratuje izključno ob delavnikih in to samo v dnevnem času.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
21
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Betonarna in separacija se nahajata v bližini naselja Slovenja vas. Tako so najbližji individualni
stanovanjski objekti locirani cca 150 do 200 m južno od betonarniških naprav. Najbližji
stanovanjski objekti naselja Hajdoše, so oddaljeni od sedanje lokacije karting proge cca 100
m. S primerjavo vpliva prašnih imisij iz separacije na podobnih objektih sklepamo, da je
imisijska obremenitev v najbližjem naselju odvisna predvsem od vremenskih pogojev in od
intenzivnosti dela v separaciji. Kljub sorazmerno majhni razdalji (150 do 200 m), pa imisijske
vrednosti ne presegajo mejnih dovoljenih kriterijev za lebdeče delce in sedimente. Vplivi
plinskih emisij strojnih naprav so na teh razdaljah zanemarljivi.
Najbližji stanovanjski objekti (v Hajdošah), so oddaljeni od sedanje lokacije karting proge cca
100 m. Uporaba karting proge je omejena izključno na sezono, od sredine aprila do sredine
oktobra. Treningi na 725 m dolgi progi so organizirani ob koncu delovnega tedna.
Tekmovanja, ki potekajo ob nedeljah, so vnaprej terminsko določena in se priredijo cca pet
krat na leto. Emisije, ki nastajo v času treninga in tekmovanja na karting progi, so izključno
izpušni plini. Hkrati je lahko na progi 10 do 15 vozil. Tako v bližini najbližjih stanovanjskih
objektov ni pričakovati občutnejših imisijskih obremenitev, ki bi negativno vplivale na
kvaliteto zraka.
2.4
Kmetijstvo
Na ožjem obravnavanem območju ni kmetijskih površin.
Na severne robu so pretežno kmetijske površine (njive), ki so deloma v družbeni in deloma v
privatni lasti. Zaradi ugodnega reliefa, kakovosti tal in možnosti gojitve raznih vrst posevkov,
so te površinev prostorskem planu opredeljene kot območje zaščitenih kmetijskih zemljišč
(prvo kmetijsko območje). Na njivah gojijo predvsem koruzo in sladkorno peso.
2.5
Gozdarstvo
Znotraj obravnavanega območja ni gozdnih površin.
Gozdne površine v neposredni bližini so pretežno v privatni lasti. Izjema je le gozd v bližini
sotočja HE kanala in struge Drave. To so gozdovi na naplavinah Drave, ki imajo omejen
lesnoproizvodni pomen. Prevladuje gozd pionirske združbe vrbovja Salicetum, združbe topola
in vrb Salici-Populetum in jelševje - Alnetum.
2.6
Rekreacija in turizem
Na levem bregu kanala se nahajajo trije rekreacijski objekti: kartodrom steza, tenis center in
nogometno igrišče. Tenis center Goja je lociran na neplodnem zemljišču deponije gramoza iz
dravskega kanala. Sestavljajo ga dvorana za tenis in štiri peščena igrišča na prostem.
Nogometno igrišče uporablja Športno društvo Hajdoše. Kartodrom se ne uporablja le v
tekmovalne namene, temveč je tam možna tudi izposoja kartinga v turistične namene. Sedaj
kartodrom uporabljajo še kolesarji, kotalkarji in avtošole za poučevanje.
V kanalu se odvija tudi športni ribolov. Po navedbah ribičev RD Ptuj, ki upravlja s tem
območjem, se ribolov odvija predvsem na desnem bregu na območju gorvodno od iztoka
kanala.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
22
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Druge vrste organizirani turizem in rekreacija ni razvit. Izjema so obiski gledalcev na
kartodromskih dirkah ter nogometnih tekmah in poletni neorganizirani pikniki.
Do nedavnega je bilo na obravnavanem območju tudi strelišče za streljanje na glinaste golobe,
ki pa je sedaj opuščeno.
2.7
Industrijsko - obrtni potenciali
Dravske elektrarne, ki so lastnik zemljišča, občasno eksploatirajo ostanek deponiranega
gramoza ob izvajanju izkopov za obstoječ kanal, odvisno od potreb. Letna količina
eksploatacije do sedaj ni presegala 100 000 m3 gramoza.
Na opuščenih izkopavališčih gramoza sedaj nekontrolirano odlagajo odpadke.
2.8
Naravna in kulturna dediščina
Severna meja ožjega obravnavanega območja na celotni dolžini predstavlja tudi del južne meje
krajinskega parka Drava, ki je na območju nekdanje občine Maribor definiran z Odlokom o
razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/92), na območju
občine Ptuj pa je območje opredeljeno kot krajinski park v prostorskih sestavinah planskih
aktov in v fazi predloga za sprejem odloka o zaščiti.
Območje KP Drava obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej. Predstavlja enega zadnjih
delov ohranjene naravne struge Drave, ki obsega ekološko in naravovarstveno najvrednejše
biotope (struga, studenčnice z izviri ter poplavni gozdovi in logi). To so življenski prostori
redke in ogrožene favne in flore, ki so po domači in mednarodni zakonodaji deležni posebnega
varstva in so vključeni v mednarodne naravovarstvene projekte, n.pr. mednarodni biosferni
rezervat Drava - Mura.
Na ožjem obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine.
2.9
Krajinske značilnosti
Za obravnavani prosotor je karakteristična izrazita neurejenost in degradiranost krajinske
podobe. To je v največji meri posledica tehnične oblika kanala, izkopi gramoza in neurejena
odlagališča odpadkov. V območje ob kanalu je bilo v preteklosti posegano stihijsko, po
potrebi in kratkoročno, brez upoštevanja zakonitosti "dobrega gospodarja".
Med vidno kvalitetna prizorišča uvrščamo predvsem tiste dele prostora, kjer se v vidnem polju
kažejo kompleksna območja s pestrimi teksturami in prijetnimi oblikami, mehkimi črtami in
naravnim izbirom barv. Ob meji obravnavanega območja je vizualno atraktivno območje
struge Drave (približno od 125 profila do sotočja s kanalom). Sicer stara struga Drave ne sodi
v obravnavano območje, je pa odlično izhodišče za primerjavo z odvodnim kanalom,
dominantnim krajinskim elementom, zaradi izrazitega kontrasta obeh. Odvodni kanal
Zlatoličje je tehničen objekt trapezne oblike. Pravilna geometrijska oblika kanala, nerazgibane
brežine, zvočno in barvno skopo doživetje imajo za posledico monotonost in pomanjkanje
zanimanja pri potencialnih obiskovalcih. K vizualni degradaciji obravnavanega območja veliko
prispevajo še opuščeni izkopi gramoza in divja odlagališča.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
23
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
2.10
Tla
Dravske prodne terase so posledica delovanja Drave, ki si je urezovala strugo v lastne
naplavine. Obravnavano območje je locirano neposredno pod prehodom z višje na nižjo
dravsko teraso. Zgornjo dravsko teraso tvorijo pleistocenski sedimenti proda in peska, v
spodnji - nižji dravski terasi so v vrhnih horizontih odložene aluvijalne naplavine.
Geokal d.o.o je januarja 1995 izdelal poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin
in pogojih ureditve brežin obravnavanega področja. S sondažnimi vrtinami do globine 15 m
osnovna hribina ni bila dosežena. Levo obrežje odvodnega kanala je v času gradnje HE
Zlatoličje služilo kot začasna deponija gramoza iz izkopov odvodnega kanala, ki je bil kasneje
uporabljen za izdelavo prodno peščenih nasipov dovodnega kanala. Skoraj po vsej dolžini
obravnavanega območja so v sondažnih vrtinah registrirali umetno nasutje v debelini cca 1,5 2,0 m kot ostanek deponiranega gramoza ob izvajanju izkopov za obstoječ kanal. Globje plasti
so nepravilno slojevite in sestavljene iz površinskega sloja meljev, ki preko sloja peskov
prehaja v gramozne plasti. Podtalnica obravnavanehga območja neposredno komunicira z
gladino v odvodnem kanalu.
Podroben sestav temeljnih tal, debelina in globinska lega posameznih plasti zemljin je
prikazana s pomočjo geotehničnih profilov, ki so sestavni del omenjenega poročila.
Območje predvidenega posega je v lasti investitorja, razen na območju dela na novo urejene
dovozne poti pri vasi Zlatoličje.
2.11
Voda
2.11.1 Površinska voda
Kanal HE Zlatoličje je največje vodno telo po pretoku na Dravskem polju. Del pretoka Drave
teče po strugi, del pretoka pa po energetskem kanalu. Delitev pretokov na jezu v Melju je
definirana. Pri pretokih, ki so manjši od Q = 450 m3/s je predviden minimalni pretok v strugi
Drave Qmin = 20 m3/s. Delitev pretokov pri visokih vodah pa je definirana glede na omejitev
zajezitve pri visokih vodah nad jezom v Melju. Povprečni letni pretok vode po kanalu znaša
482 m3/s.
Obstoječ kanal ima na koti 220 m n.m. povprečno širino 65 m. Širina dna je od 20 - 30 m, v
spodnjem delu toka pa ca. 40 m. Nakloni brežin so približno 1:2.25 do 3m široke berme na
koti 224 m n.m., od berme do terena pa 1:1.5. Niveleta dna se od strojnice HE do vtoka v
Dravo dviguje. Opazni so tudi lokalni dvigi nivelete na odsekih med pr. 50 in 62 (dvig za ca. 2
m), med pr.114 in 129 ter pred sotočjem. Na teh mestih dno ni prodno temveč iz
konglomerata..
Poplavno območje Drave niti pri 100-letni visoki vodi ne sega v območje obdelave razširitve
odvodnega kanala.
Analizo kvalitete vode (odvzemno mesto za elektrarno Zlatoličje) je oktobra 1994, na naročilo
KP Nigrad Maribor, opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Analize so bile narejene za
oceno vplivov mariborske kanalizacije na Dravo. Na podlagi opravljenih kemičnih analiz je
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
24
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
bilo ugotovljeno, da je vsebnost živega srebra 19 krat večja, kot dovoljuje normativ za IV.
razred čistosti. Ostali parametri so bistveno boljši. Količina amonjaka ustreza kriteriju za III
razred čistosti, ostale vrednosti pa so nižje (razt. kisik, BPK5 KPK, susp.snovi, pH, kadmij,
nitrat, nitrit, svinec, arzen, TOC, priloga 1). Mikrobiološko je reka preceje onesnažena.
Novejše analize vode, ki se izvajajo v okviru republiškega monitoringa kvalitete voda uvrščajo
vodo v Dravi praktično na celotni dolžini v II. - III. kakovostni razred.
Na desni dravski terasi v Hajdini izvira Studenčnica, ki je izvir podtalnice Dravskega polja.
Studenčnica teče vzdolž spodnje terase in se v Ptuju izliva v Ptujsko jezero.
2.11.2 Podtalnica
Dravsko polje sestavljajo prodne naplavine, podlaga prodnim naplavinam so neprepustne oz.
malo prepustne terciarne plasti. Prodne naplavine so dobro prepustne, na visoki terasi znaša
vrednost k od 1.10-2 - 2,7.10-3. V prodnih naplavinah se nahaja sklenjen horizont podtalne
vode, ki je vir pitne vode za celotno dravsko polje. Gladina je nagnjena od zahoda proti
vzhodu, nivo pa je na visoki terasi 10 - 16 m pod površjem. Pod robom visoke trase se je del
drenira v izvire, ki se zberejo v Miklavško, Hajdinsko in Pobreško studenčnico, del se je
porabi za vodopreskrbo, ostalo pa se drenira v Dravo oz. v kanal.
Ko so zgradili energetski kanal, je ta povzročil dreniranje podtalnice na tem delu Dravskega polja.
Gladina podtalnice na tem območju je tako v odvisnosti z gladino vode v kanalu. Po geoloških
projektih, ki so bili narejeni za izvedbo HE Zlatoličje, se je upoštevalo znižanje na koto 220 v
kanalu. Dravske elektrarne sedaj obratujejo v odvisnosti od potrebnega pretoka na različnih
gladinah spodnje vode v HE Zlatoličje. Tako je bila povprečna gladina spodnje vode v HE
Zlatoličje v letu 1984 na koti 220.85 m n.m. in za leto 1997 220.57 m n.m.
Po veljavnem vodnogospodarskem soglasju (št. 324/A-196/74 z dne 24.02.1975, ki ga je
investitorju DEM izdal takratni “Republiški sekretariat za urbanizem” je dovoljeno nihanje bazena
od nominalne kote v mejah od -100cm (kota 219.00) do +20 cm (kota 220.20). Glede na to
soglasje in z njim dovoljena nihanja v bazenu, so torej že danes možna nihanja spodnje vode v ustju
odvodnega kanala HE Zlatoličje med koto 219.00 + Dh do kote 220.20 + Dh (pri čemer je Dh
energijska izguba padca med jezom Markovci in pričetkom odvodnega kanala pod strojnico HE
Zlatoličje pri nekem pretoku). Karakteristične gladine so prikazane v prilogi 6, ki je povzeta po
elaboratu Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico, št. 6H9051, IEI,
april 1998.
Podtalnica Dravskega polja je regionalnega pomena za vodno oskrbo. Vodne zaloge
podtalnice Dravskega polja so varovane z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za
zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV št. 8/92, 9/92) in Odlokom o
varstvenih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda (Ur. v. občin Ormož in
Ptuj, 19/92). Najbližje črpališče je v Skorbi. Obravnavano območje se nahaja v IV.
vodovarstvenem pasu, ki se na območju nekdanje občine Ptuj, kamor večina vplivnega
območja sodi, imenuje vplivni pas s sanitarnim režimom.
Kvaliteta podtalnice se ugotavlja vsako leto v okviru republiškega monitoringa kakovosti
podtalnice. Vzorci za analize vode se odvzemajo v večih odvzemnih mestih. Po rezultatih
analiz vzorcev odvzetih v Bohovi v letu 1993, nobeden izmed analiziranih parametrov ne
presega normativov, povišane pa so koncentracije pesticidov.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
25
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
2.12
Živi svet
2.12.1 Rastlinstvo
Brežina, ki predstavlja obrežni pas, je strma, široka nekaj metrov. Približno do polovice
dolžine kanala je brežina redno košena in jo prerašča trava, naprej pa je zarasla tudi z lesno
zarastjo. Največ je vrb Salix spp. in robinije Robinia pseudoacacia, posamič pa uspevajo še
črna jelša Alnus glutinosa, dob Quercus robur, trepetlika Populus tremula, črni topol Populus
nigra, rdeči dren Cornus sanguinea, bezeg Sambucus nigra in robida Rubus sp.
Na delu levega brega, kjer so predvideni ureditveni posegi, je sedaj več manjših površinskih
odkopov gramoza. Opuščeni odkopi se hitro zaraščajo z vrbovjem Salicetum. Med vrbami se
naseljujejo še robinija Robinia pseudoacacia, topoli Populus spp., breze Betula pendula, rdeči
bor Pinus silvestris, rdeči dren Cornus sanguinea in druge. Zelnato rastlinje je vrstno revno,
kar je tudi sicer značilno za tovrstne habitate. Gostejše sestoje ponekod tvori le orjaška zlata
rozga Solidago serotina, na mestih, kjer pogosto zastaja voda pa tudi navadni trst Phragmites
australis.
2.12.3 Živalstvo
Najbolje poznana živalska skupina na širšem območju Drave in torej tudi ob kanalu, so ptiči.
Evidentiranih je bilo 175 vrst, od tega je več kot tretina akvatičnih vrst. Številne evidentirane
vrste so na Rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst, večina je tudi zaščitenih (Uredba o
zavarovanju ogroženih živalskih vrst Ur.l. RS 57/93). Stalno tekoča voda v kanalu je
pomembna še posebej pozimi, ker voda ne zamrzne in se številne vodne ptice selijo z
zamrznjenih vodnih površin na širšem območju. Med njimi sta tudi navadni zvonec Bucephala
clangula in veliki žagar M. merganser, ki se pojavljata v tako velikem številu, da to območje
spada med IBA (Importand Bird Area).
V odvodni kanal pa prihajajo ribe iz Drave in iz Ptujskega jezera. Med njimi so najpogostejše:
podust Chondrostoma nasus, mrena Barbus barbus, ogrica Vimba vimba, sulec Hucho
hucho... V kanalu samem so zelo slabi pogoji za ribja drstišča, saj ni ustreznih plitvin in
tolmunov, poraščenosti, ampak se brežine strmo spuščajo.
Gosti lesni sestoji, kakršno je hitro rastoče vrbovje in grmišča, so ugoden življenjski prostor
nizke in visoke divjadi (srnjad, fazani, zajci, lisica, občasno jelenjad in divji prašič...), ki se
umika na tako območje z okoliških kmetijskih površin in gnezdišče mnogim ptičjim vrstam.
Obravnavano območje je tako remiza za divjad, ki poteka vzdolž velikih monokulturnih polj
na terasi med kanalom in Dravo. Srnjad redno prečka kanal med mostovoma Slovenja vas in
Hajdoše in nad vtokom stare struge Drave in kanala. Občasno to migracijsko pot koristi tudi
jelenjad in divji prašič. Opuščeni gramozni izkopi s stoječo vodo pa omogočajo tudi obstoj
nekaterim vrstam dvoživk. Na širšem območju živijo navadna krastača Bufo bufo, zelena rega
Hyla arborea, debeloglavka Rana ridibunda, zelena žaba R. esculenta, sekulja R.
temporaria, gorski urh Bombina variegata, navadni pupek Triturus vulgaris. Brežina kanala
je življenski prostor za ličinke nekaterih ekološko nezahtevnih vrst kačjih pastirjev.
2.12.3 Ogrožene in zavarovane vrste
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
26
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Obarvnavano območje kljub obstoječi degradaciji, zaradi neobljudenosti in bližine KP Drava
oziroma raznolikih habitatov na območju KP predstavlja življenski prostor številnim
zaščitenim živalskim vrstam ( skupine kačji pastirji, dvoživke, ptiči). Zaradi množičnega
zimskega pojavljanja vrst ptičev, ki so redke v evropskem merilu (navadni zvonec Bucephala
clangula in veliki žagar M. merganser) območje spada med IBA (Importand Bird Area).
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
27
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
3.0
OPIS ZNAČILNOSTI POSEGA
3.1
Širitev kanala
Širitev kanala je predvidena na levem bregu kanala na odseku med profiloma št. 14 in 180.
(Priloga 3)
Od strojnične zgradbe HE Zlatoličje do profila 14, ostane oblika odvodnega kanala
nespremenjena. Širitev kanala je predvidena od profila 14 do 26, kjer le ta preide iz obstoječe
širine 56 m na širino 85 m (širina kanala merjeno na gladini na koti normalne zajezitve 220,00). To širino ohrani kanal vse do profila 152, kjer se razširi na 90 m.
Z ureditvenim načrtom ni predvidena samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna
ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje terena k
vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev pogojev za razvoj vodnih in obvodnih
biotopov v načrtovanih zalivih, plitvinah in otočkih.
Med pr. 38 in pr.47 je levi breg znižan do kote 224 m n.m, med pr. 50 in pr. 85 do kote 222 m
n.m. Na tem odseku je predviden tudi zaliv z otokom in jezerce. Pretok vode med jezercem in
strugo je zagotovljen po betonskem cevnem prepustu premera 80 cm, dolžine 39 m. Kota dna
prepusta v jezercu je na koti dna jezerca 219 m n.m., v kanalu pa na koti 218 m n.m. Med pr.
85 in pr. 96 ( tenis center in nogometno igrišče) se levi rob struge priključi na obstoječo koto
terena. Od pr. 96 do pr. 134 je teren spet znižan do kote 222 m n.m z zalivom na koti 219.6 m
n.m. Od pr. 134 do izliva ni predvideno nižanje terena. Profil se le razširi oz. se oblikujejo
brežine z ustreznim naklonom.
Predvidena je tudi poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med pr. 47 in pr. 64 ter med
pr.152 in pr. 170.
Globina vode v zalivih bo pri instaliranem pretoku predvidoma 1 m, pri devetmesečnem
pretoku pa 0.3 m.
3.2 Tehnološki postopek izvedbe del
3.2.1 Določitev odsekov
Zaradi sorazmerno velikih količin izkopov, ki so predvideni v okviru sanacije in hkratni
potrebi po čimprejšnji ureditvi obravnavanega območja, je predvidena delitev del na
posamične odseke, ki jih bo po zaključku vseh sanacijskih del moč pripraviti kot zaključene
celote (pril. 3). Posamični odseki izvajanja so izbrani glede na možnost dostopa do posamičnih
lokacij, ter možne tehnologije del upoštevaje morfološke razmere in geotehnične
karakteristike tal in sicer:
- odsek 1 s pododseki 1/1 - 1/4
- odsek 2 s pododseki 2/1 - 2/4
- odsek 3 s pododseki 3/1 - 3/4
- odsek 4 s pododseki 4/1 - 4/4
Odseki si sledijo v nasprotni smeri toka vode in potekajo od kanalskega profila 132 do profila
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
28
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
14, ki je lociran tik pod mostom s katerim prečka magistralna cesta Maribor - Ptuj dovodni
kanal. Odsek 1 predstavlja področje od začeteka sanacije do mostu v Hajdošah, odsek 2 je
nadaljevanje od mostu v Hajdošah, ter se pri mostu v Slovenji vasi konča kot odsek 3. Zadnji
odsek 4 predstavlja področje med mostom v Slovenji vasi in mostom na magistralni cesti
Maribor Ptuj.
3.2.2 Ureditev gradbišča
Ureditev gradbišča sledi predvideni dinamiki napredovanja del, ter je zastavljena tako, da se z
deli prične v končnem kanalskem profilu predvidenega obsega sanacije pododsek 1/1, ter
nadaljuje gorvodno do zaključka vseh del na odseku 1, pododsek 1/4. Naslednji odsek (odsek
2) predstavlja fazo sanacijskih del, po končanju odseka 1.
Odsek 3 se tehnično nadaljuje skoraj neprekinjeno iz predhodnega odseka 2. Zadnji odsek 4 je
samostojna zaključena cona.
Na vsakem odseku je načrtovana postavitev gradbiščnih objektov na 1 lokaciji. Gradbiščni
kompleks predvideva objekte gradbišča, postrojenje za predelavo materiala, pretakalno
ploščad, servisne površine.
Glede na predviden obseg del je predvidena oprema z gradbeno mehanizacijo za naslednje
glavne sklope del:
- izkopi
- nakladanje in interni transporti na gradbišču
- predelava materiala (drobljenje)
- nakladanje
- transporti izkopanega materiala iz območja gradbišča.
3.2.3 Izvedba del
Pripravljalna dela
Pripravljalna dela obsegajo vse storitve, dobave in dela, ki so potrebna za pričetek del na
gradbišču (organizacija gradbišča). Prav tako sodijo v ta sklop del vsa pomožna dela, ki jih je
potrebno opraviti, da bo izvajalec lahko pričel z deli, in sicer za vsak odsek posebej.
Med pripravljalna dela na celotnem področju sanacije štejemo protiprašno ureditev
komunikacij potrebnih v času gradnje.
Izkopi
- mehanizacija za izkope zemljin na suhem (III. ktg.)
- mehanizacija za izkope zemljin pod vodo (III. in IV. ktg.)
Predelava materiala
- sejanje (po frakcijah)
- primarno drobljenje (čeljustni drobilec)
- sekundarno drobljenje (konusni drobilec)
- primarno sejanje - "Powregrid" ali podobno (sejalnik za frakcije - 60 mm)
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
29
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
- sekundarno sejanje - "Commander ali podobno" (sejalnik za frakcije 0-4, 4-8, 8-16, 16-32
mm)
Stroji, ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na
el. pogon z lastnimi elektromotorji, kar bo določeno kasneje. Vsi stroji bodo ustrezali
Evropskim normativom glede najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.
Transporti
- nakladač (polnjenje strojev za predelavo)
- demperji
- tekoči trakovi na gradbišču v okviru posameznega pododseka
- kamionski prevozi
Predvideno je da bo glavna komunikacija v času gradnje potekala po sedanji trasi dostopa do
odvodnega kanala po njegovem levem bregu. Oba mostva preko odvodnega kanala bosta
izvzeta iz smeri transportnih komunikacij.
Zaključna dela
Zaključna dela - sonaravna ureditev okolja (humuziranje, zatravljanje, zasaditev).
V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in
prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom izvedbe del po odsekih.
3.2.4 Deponije materiala
V projektu je predvideno, da se vsaj 50% izkopanega mineralnega agregata predela na
gradbišču v za to v organiziranem mobilnem obratu za predelavo. V okviru teh obratov so
organizirane tudi začasne deponije odkoder se material odvaža direktno na mesta porabe izven
gradbišča.
Ostali material – stena se iz izkopa bodisi direktno naklada na kamione in vozi na mesta
porabe izven gradbišča (suh material iz izkopa nad gladino podtalne vode), bodisi deponira ob
mestih izkopa na začasnih deponijah ki pa ne smejo presegati volumna 5000 – 10000 m3, kar
predstavlja začasno zasedbo zemljišča površine 1000 – 2000 m2. Začasne deponije bodo na
območju gradbišča možne le na mestih in v obsegu kot to narekuje izbrana tehnologija del in
ki bo potrjena s strani naročnika.
Predvidena dinamika zemeljskih del bo sprotno vsklajevana z velikimi porabniki gramoznega
materiala. Ves material pridobljen na posameznem odseku se bo na začasni deponiji v okviru
organizacije gradbišča predelal v organiziranem mobilnem obratu za predelavo, skladno z
zahtevami porabnika. Projekt ne predvideva stalnih deponij, izvedba je vezana na potrebe po
gramozu.
3.3
Terminski plan izvajanja del
Terminski plan predstavlja separatno širitev odvodnega kanala po posameznih odsekih, ki so
opredeljeni v prilogi št. 4. Po prelimenarnem terminskem planu predstavljajo predvidena dela z
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
30
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
vsemi fazami sanacije, rok izvedbe štiri leta (priloga 2).
Za pripravo terminskega plana so bili podani in vključeni naravovarstveni časovni pogoji.
3.4
Sanacija mostov
V območju razširitve kanala se nahajata dva mostova za lokalno povezavo posestev na obeh
straneh kanala. Mostova sta v km 19,113 (prof. 50) in 21,000 (prof. 96) odvodnega kanala.
Predvidena je obnova zgornjega ustroja vozišča kakor tudi obnova betonskih površin mostne
konstrukcije.
3.5
Sanacija iztočnega dela HE in sanacija betonske obloge brežin ob iztoku
elektrarne
Načrtovana je sanacija obloge iztočnega dela HE (iztok iz sesalne cevi agregatov in iztok iz
razbremenilca).
3.6
Ureditev dostopnih poti
Na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala je predvidena dograditev oz obnova
obstoječe ceste, ki bo služila kot nova servisna zaledna cesta. Iz nje bo po končanih delih
možen dostop do novo pridobljenih rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki
ležijo severno od odvodnega kanala..
Trasa poteka po skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala, zemljišče na katerem je
predvidena gradnja nove servisne ceste pa je v glavnem v lasti investitorja – Dravske
elektrerne Maribor, razen na lokaciji novega priključka na krajevno cesto v dolžini ca. 160 m.
Nov priključek na lokalno cesto ki poteka od magistralne ceste M3 Maribor - Ptuj v naselju
Zlatoličje, je lociran ca. 150 m severno od magistralne ceste, na kateri je že izveden pas za
leve zavijalce iz smeri Maribor. Od priključka ki je lociran pravokotno na os obstoječe lokalne
ceste, se nova servisna cesta spusti k levi brežini odvodnega kanala. Na tem odseku je
predvidena izdelava armiranobetonskega korita opremljenega z prehodnima rampama, ki služi
za pranje koles kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji. Od tod poteka trasa nove ceste na
skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala vse do cestnega profila P84 (profil kanala
št. 124), kjer se cesta s prehodno rampo priključi na obstoječo pot ob kanalu.
Skupna dolžina trase nove servisne ceste skupaj s priključkom znaša 4660m.
Načrtovano je asfaltirano cestišče, za odvod vode so predvideni obrobni jarki. Glede na
topografijo terena, se voda iz jarkov spusti na drugo stran cestnega telesa skozi cevne
propuste.
3.7
Hortikulturna ureditev
Hortikulturna ureditev novih površin sestoji iz predhodnega humusiranja površin bodisi iz
materiala pridobljenega z odrivom pred pričetkom del, bodisi iz materiala iz novo dovoženega
materiala.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
31
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Načrtovana je zasaditev z avtohtonimi vrstami drevja in grmovja, glede na predvideno
namembnost prostora pa je zasaditev območja parkovna ali sonaravna. Na območju,
predvidenem za šport in rekreacijo bo zasaditev parkovna, na sonaravno urejenem območju pa
posnema naravno zarast in se sadike sadijo v obliki inicialnih skupin.
Natančna lokacija zasaditve bo določena po končanju del, ko bo poznana končna
konfiguracija terena. Od te so odvisne vlažnostne razmere in tudi vrstna primernost rastlin za
posamezno območje.
Za zasaditev so predvidene vrste; beli topol, trepetlika, dob, brest, bela vrba, krhka vrba,
pepelnatosiva vrba, rdeči dren, trdoleska, brogovita, črni bezeg, čremsa, rakitovec. Na
odsekih, ki bodo parkovno urejeni, se zaseje trava (za seme se uporabi seneni drobir).
3.8
Prestavitev športnih objektov
Obstoječ kartodrom se glede na predvideno namembnost prostora prestavi. Nova lokacija je
predvidena na levi strani odvodnega kanala, med kanalskima profiloma 38 in 49, tik pred
prvim premostitvenim objektom. Vzdolž leve brežine odvodnega kanala je predvidena izvedba
protihrupne bariere, ki sestoji iz zemeljskega nasipa višine 4.00 m, in protihrupne stene na
kroni nasipa višine 2.50 m
Nogometno igrišče in Goja tenis center ostaneta na sedanji lokaciji. Na severovzhodnem delu
kompleksa tenis centra je predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, jugovzhodni
del kompleksa pa je predviden za parkirišče. Novo parkirišče in pomožno igrišče je
predvideno tudi ob nogometnem igrišču.
Odvodnjavanje parkirišč obeh kompleksov bo izvedeno z vodotesno kanalizacijo, meteorna
voda pa se pred izpustom v odvodni kanal vodi preko ustreznega lovilca maščob.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
32
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
4.0
OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV POSEGA NA
OBRAVNAVANE DEJAVNIKE OKOLJA
Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje, smo posamezne
opredelitve pričakovanih sprememb postavili v vrednostne lestvice, ki jih na eni strani omejuje
vrednostna ocena zatečenega stanja posamezne sestavine okolja, na drugi pa zakonsko
predpisana vrednost dopustne spremembe oziroma največji možni obseg sprememb zaradi
posega v danem prostoru.
Izbrali smo pet - stopenjsko vrednostno lestvico:
0
ni vpliva
=
spremembe sestavine okolja ni
1
vpliv je majhen=
neznatna in/ali malo pomembna količinska
in/ali kakovostna sprememba sestavine
okolja
2
vpliv je zmeren
=
3
vpliv je hud
=
4
vpliv je nedopusten
količinska in/ali kakovostna sprememba
sestavine okolja je pomembnejša, toda še v
mejah zmernega
količinska in/ali kakovostna sprememba
sestavina okolje je zelo velika
=
količinska in/ali kakovostna sprememba
sestavine okolja presega zakonsko
predpisane vrednosti, vpliv je za sestavino
okolja uničujoč
Z vrednostnimi lestvicami se opredeli sprejemljivost oziroma nesprejemljivost pričakovanih
sprememb posameznih sestavin okolja pri nameravanem posegu v okolje, zato ne gre za
neposredno pretvorbo količinskih sprememb sestavin okolja v vrednostne ocene, ampak za
ustrezno interpretacijo pričakovanih sprememb okolja.
4.1
Infrastruktura
Obstoječa mostova v Slovenji vasi in Hajdošah bosta obnovljena (mostna konstrukcija in
cestišče). Mostova bosta izvzeta iz transportnih komunikacij za potrebe gradnje.
Za potrebe transportov v času izvedbe del, kakor tudi za dostop do novonastalih rekreacijskih
predvidena gradnja nove servisne zaledne ceste, s katere bo po končanih delih možen dostop
do novo pridobljenih rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki ležijo severno
od odvodnega kanala. Urejen bo nov priključek na lokalno cesto M3 Maribor - Ptuj v naselju
Zlatoličje.
Med gradnjo bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu postopno opuščana in jo
bodo prestavili na zunanji rob območja, ki ga bodo sanirali. S končanjem del na prvem odseku
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
33
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
bo odstranjena tudi asfaltna obloga s tega dela cestišča.
Zaradi uporabe velikega števila gradbene mehanizacije se bo občutno povečala predvsem
obremenitev cestne infrastrukture, zato bo urejena ustrezna nova dovozna cesta. Negativni
vpliv na obstoječo infrastrukturo med gradnjo zaradi povečanega prometa ocenjujemo s
stopnjo 1, vpliv je zmeren, med obratovanjem pa s stopnjo 0, ni vpliva.
4. 2
Hrup
Hrup v okolju odvodnega kanala HE Zlatoličje ocenjujemo po Uredbi o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju. Odvisno od namembnosti okoljskih področij, razporejamo po 4. členu
Uredbe, predmetno okolje bivalnih objektov v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer se po 5.
členu dovoljujejo sledeče ravni hrupa:
Mejne dnevne in nočne ravni za posamezna območja:
Tabela 1
Območja naravnega ali
življenjskega okolja
I. območje
II. območje
III. območje
Mejne ravni dB(A)
dnevna raven Ld nočna raven Ln
50
40
55
45
60
50
Kritične dnevne in nočne ravni za posamezna območja:
Tabela 2
Območja naravnega ali
življenjskega okolja
I. območje
II. območje
III. območje
Kritične ravni dB(A)
dnevna raven Ld nočna raven Ln
57
47
63
53
69
59
Mejne dnevne in nočne ravni za posamezni vir hrupa v posameznem območju:
Tabela 3
Območja naravnega ali
življenjskega okolja
I. območje
II. območje
III. območje
Mejne ravni za vir hrupa dB(A)
dnevna raven Ld nočna raven Ln
48
38
52
42
58
48
Mejne nočne ravni, določene v tabelah 1, 2 in 3 veljajo za I. in II.
območje ob nedeljah in praznikih tudi kot mejne dnevne ravni.
Mejne konične ravni za posamezna območja:
Tabela 4
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
34
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Območja naravnega ali
življenjskega okolja
I. območje
II. območje
III. območje
Mejna konična raven hrupa dB(A)
dnevni čas
nočni čas
od 6. do 22. ure od 22. do 6. ure
70
60
75
65
85
70
Hrup, ki ga povzroča promet v življenjskem okolju odvodnega kanala HE
Mejne dnevne in nočne ravni zaradi cestnega ali železniškega prometa:
Območja naravnega ali
življenjskega okolja
I. območje
II. območje
III. območje
Mejne ravni dB(A)
dnevna raven Ld nočna raven Ln
54
44
59
49
64
54
Po izjavi investitorja in pripravljalca tehnične dokumentacije, se bo izvajal izkop samo v
dnevnem času. Prav tako se upoštevajo dela prosti dnevi, kot so nedelje in prazniki, zato se pri
oceni imisijskih ravni hrupa upoštevajo dnevne mejne ravni hrupa. Predviden je odvoz
materiala s pomočjo cestnih vozil - vlačilcev, nosilnosti 30 t. Pri letni dinamiki izkopa
1.000.000 m3 materiala, pride do 40 kamionskih prevozov na uro.
Prognoza dovoljenih emisij hrupa, ki jo povzroča strojna oprema:
Gradbeni odsek I. Območje profilov: od 96 do 160
- Ptujske terme:
oddaljenost od objekta do profila 160:
550 m
dovoljena mejna raven hrupa 47 dB(A)
Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:
LWA = 116 do 119 dB(A)
dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 54 dB(A)
Prognozirana raven hrupa: Lsi = 40 dB(A)
- Naselje Vičava (KS Olga Meglič)
oddaljenost od objekta do profila 160:
350 m
dovoljena mejna raven hrupa 52 dB(A)
Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:
LWA = 117 do 123 dB(A)
dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 59 dB(A)
Prognozirana raven hrupa: Lsi = 42 dB(A)
Gradbeni odsek II. Območje profilov od 70 do 96
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
35
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
- Naselje Hajdoše
oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilih od 104 do114: 125 m
dovoljena mejna raven hrupa 52 dB(A)
Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:
LWA = 108 do 113 dB(A)
dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 59 dB(A)
Prognozirana raven hrupa: Lsi = 51 dB(A)
- Naselje na območju Graščinsko
oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilu 78: 230 m
dovoljena mejna raven hrupa 52 dB(A)
Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:
LWA = 113 do 118 dB(A)
dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 59 dB(A)
Prognozirana raven hrupa: Lsi = 47 dB(A)
Gradbeni odsek III. Območje profilov od 14 do 49
- Naselje na območju Slovenije vasi
oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilu od 41 do 48: 125 m
dovoljena mejna raven hrupa 52 dB(A)
Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:
LWA = 108 do 113 dB(A)
dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 59 dB(A)
Prognozirana raven hrupa: Lsi = 51 dB(A)
Pri oceni hrupa so bili upoštevani objekti, ki bodo v različnih fazah urejanja kanala najbližji
odkopni mehanizaciji in transportu. Iz rezultatov ocen imisije hrupa, ki jih povzroča promet in
odvoz materiala, je bilo ugotovljeno, da hrup cestnih vozil ne bo prekoračeval dovoljenih
dnevnih ravni hrupa.
Pri emisiji hrupa, ki jo povzroča mehanizacija za odkop in za separacijo, so bile upoštevane
dovoljene dnevne ravni hrupa ob prizadetih objektih in določena zvočna moč “LWA” kot
maksimalno dovoljena emisijsko raven hrupa celotne strojne opreme, ki se bo uporabljala na
mestu odkopa. Pri tem je bilo upoštevano, da se nahajajo stroji na nivoju sedanjega terena in
tako ni pričakovati dodatnega dušenja hrupa zaradi zaklanjanja za naravnimi preprekami, ko se
odkopni stroji spustijo na nižji nivo na višino sedanje gladine vode v kanalu.
Hrup v času gradnje ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.
Po zaključnih delih širitve kanala, bodo cestna vozila gostov rekreacijskih objektov in občasni
treningi ter dirke na karting progi, predstavljali glavne vire hrupa. Ker se predvidi preselitev
karting proge cca 1 km zahodneje, na območje sedanje betonarne, se bo tudi preselil center
hrupne obremenitve iz sedanje bližine Hajdoš na območje Slovenje vasi.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
36
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Imisija hrupa prometa vozil v okolju bivalnih objektov in bivalnih področjih:
Ptujske terme:
Lsi = 32 dB(A)
Naselje Vičava
Lsi = 36 dB(A)
Naselje Hajdoše
Lsi = 42 dB(A)
Naselje na območju Graščinsko
Lsi = 38 dB(A)
Naselje na območju Slovenje vasi
Lsi = 42 dB(A)
Po zaključku odkopnih del in ureditvi okolja, bo emisija hrupa novourejenega kartodroma
najmočneje obremenjevala bivalno okolje naselja Slovenja vas. Če se ohrani sedanji koncept
karting proge ter uporabljena zvočna zaščita, potem lahko v času treninga in tekmovanja
pričakujemo na območju najbližjih stanovanjskih ravni hrupa od 44 do 58 dB(A) (povprečna
raven cca 55 dB(A)). Trening in tekmovanje lahko smatramo kot javno prireditev.
Po 11. členu uredbe 45/95, se oceni, da je hrup prekomeren, če traja prireditev manj kot 3 ure
in so prekoračene kritične ravni iz tabele 2. V primeru javne prireditve, ki traja dlje kot 3 ure,
se smatra, da je hrup čezmeren, če ekvivalentna raven presega dovoljeno mejno vrednost iz
tabele 1. V primeru, da traja prireditev manj kot 3 ure, raven hrupa v povprečju ne presega
dovovoljene dnevne kritične ravni 63 dB(A).
V primeru, da traja prireditev dlje kot 3 ure, pa povprečna raven hrupa dosega mejno dnevno
raven (55 dB(A)). Za prireditve, ki se izvajajo ob nedeljah in praznikih, pa veljajo nočne
dovoljene ravni. V tem slučaju pa hrup prireditve do treh ur presega dovoljeno kritično raven
53 dB(A), za 2 dB in za prireditev nad tri ure, pa povprečna raven hrupa presega dovoljeno
mejno raven za 10 dB. Navedeno velja v primeru, da se ne uredi dodatna protihrupnaa zaščita.
Ob namestitvi protihrupne zaščite se raven hrupa zmanjša pod dovoljeno mejo. Ker je
načrtovana izgradnja nasipa in protihrupne stene, ocenjujemo, da dovoljene ravni hrupa ne
bodo presegane in vpliv hrupa med obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.
4.3
Zrak
Stanje onesnaženosti zraka spodnjih plasti zunanje atmosfere v okolju stanovanjskih objektov,
ocenjujemo po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih snovi v zraku.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
37
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
IMISIJE
Mejne koncentracije plinastih snovi:
snov
ogljikov monoksid CO
ččasovni interval
merjenja
30 min
1 ura
8 ur
Mejne koncentracije za dim in ihalabilne delce:
časovni interval
mejna koncentracija
merjenja
g/m3
1 ura
200
24 ur
125
1 leto
50
Mejne koncentracije za skupne lebdeče delce:
časovni interval
mejna koncentracija
merjenja
g/m3
30 min
1 ura
200
24 ur
175
1 leto
70
Mejne vrednosti za prašne usedline:
snov
ččasovni interval
merjenja
Skupne prašne
1 mesec
usedline
1 leto
mejna
koncentracija
60 mg/m3
30 mg/m3
10 mg/m3
C98 za eno leto
g/m3
100
C98 za eno leto
g/m3
250
150
Mejna vrednost preračunana
na en dan usedanja prahu
350 mg/m2.dan
200 mg/m2.dan
EMISIJE
Emisije prašnih delcev, ki jih sproščajo delovni stroji in naprave pri odkopu, separaciji in
transportu odkopanega materiala, ocenjujemo po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja
Mejne emisijske vrednosti za skupni prah:
Mejne koncentracije skupnega prahu
pri količini prahu nad 0,5 kg/h
pri količini prahu do vključno 0,5 kg/h
50 mg/m3
150 mg/m3
Ocena imisij v okolju:
Na imisijsko obremenitev okolja vplivajo različni faktorji (vremenski pogoji, izvor emisij,
uporabljena mehanizacija), ki jih zaradi raznolikosti in vplivnosti v tej fazi težko točneje
opredelimo. Z večanjem oddaljenosti med emisijskim izvorom in imisijskim mestom, prihaja
do vse večjega redčenja koncentracij v ozračju. Tako lahko ugotovimo, da bo vpliv
najmočnejši na območjih, kjer se odkopna in separacijska dejavnost najbolj približata bivalnim
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
38
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
objektom (Hajdoše in Slovenija vas, do oddaljenosti 100 m). Ostali objekti so tudi v najbolj
neugodnih razmerah na večji oddaljenosti.
Po izvoru emisij imamo mineralni prah in izpušne pline. Pri izpušnih plinih najdemo v
dominatni obliki ogljikov monoksid, za katerega znaša dovoljena imisijska koncentracija do 10
mg/m3. Iz izkušenj v podobnih situacijah, ni pričakovati, da bodo imisijske koncentracije v
območju bivalnih okolij prekoračevale dovoljene mejne ravni.
Dovoljena mejna imisijska koncetracija skupnih lebdečih prašnih delcev, znaša 0,070 mg/m3.
V naravi se pojavljajo spontane prašne imisije vsled različnih vremenskih in naravnih faktorjev,
ki seveda onemogočijo ali vsaj otežijo določitve stopnje deleža imisijske obremenitve, ki bi
izvirala iz odkopne dejavnosti. Iz izkušenj v podobnih situacijah, lahko prihaja do občasnih
obremenitev bližnjega okolja s prekomernimi prašnimi imisijami. Zato naj se izbere
separacijska mehanizacija, ki ne povzroča prekomernih prašnih emisij, v času obratovanja pa
naj se upoštevajo trenutne vremenske razmere.
Vpliv na zrak med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen, po končanju del vpliva
glede na obstoječe stanje ne bo, ocenjujemo ga s stopnjo 0.
4.4
Kmetijstvo
Znotraj ožjega obravnavanega območja ni kmetijskih površin.
Zaradi gradnje bo nekoliko moten dostop na kmetijske površine, ki mejijo na obravnavano
območje. Ta zemljišča so tik ob cesti, po kateri je predvidena komunikacija med širjenjem
odvodnega kanala. Onesnaženost okolja s prahom in izpušnimi plini bo predvidoma znotraj
zakonsko dovoljenih meja.
Zato vpliv med gradnjo objekta ocenjujemo z stopnjo 1, vpliv je majhen. Med obratovanjem
vplivov na kmetijstvo ne bo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0.
4.5
Gozdarstvo
Zaradi gradnje in obratovanja ne bo prizadeta nobena gozdna površina. Znižanje gladine
podtalnice bo predvidoma znotraj obstoječega nihanja in ne bo vplivalo na rastiščne razmere
na območjih z gozdom.
Vpliv med gradnjo in obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.
4.6
Rekreacija in turizem
Obstoječ kartodrom se prestavi. Nova lokacija je predvidena na levi strani odvodnega kanala,
med kanalskima profiloma 38 in 49, tik pred prvim premostitvenim objektom.
Nogometno igrišče ostane na sedanji lokaciji, prav tako Goja tenis center. Ob objektih se
uredijo potrebna parkirišča.
Predvidena ureditev s vključitvijo sonaravno urejenih odsekov bo povzročila izboljšanje
trenutne podobe območja in povečanje privlačnosti tudi za mirne rekreacijske dejavnosti.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
39
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
S stališča uporabe kartodroma bo vpliv med gradnjo velik, ker je predvidena njegova
prestavitev na novo lokacijo. Na ostalih obstoječih rekreacijskih površinah se bodo aktivnosti
v fizičnem smislu odvijale nemoteno, otežen bo edino dostop do rekreacijskih površin. Vpliv
med gradnjo na rekreacijo ocenjujemo ocenjujemo s stopnjo 2, vpliv je zmeren.
Po končanju del - med obratovanjem, negativnega vpliva na rekreacijo ne bo, vpliv
ocenjujemo s stopnjo 0.
4.7
Industrijsko - obrtni potenciali
Na obstoječo izrabo gramoza negativnega vpliva ne bo (stopnja 0), ker je ob razširitvi kanala
predvidena tudi izraba izkopanega materiala.
4.8
Naravna in kulturna dediščina dediščina
Načrtovana ureditev s sonaravnimi območji bo sanirala sedanje degradirano območje na meji
KP Drava.
Izvajanje del bo moteče vplivalo na okolje predvsem s hrupom in povečano aktivnostjo, zato
vplive med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.
Po končanju del negativnega vpliva na KP Drava ne bo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0.
4.9
Krajinske značilnosti
Dovoz opreme na gradbišče, začasno skladiščenje zemeljskega materiala in izrazita površinska
destrukcija bodo vplivali na sicer že močno degradirano krajinsko podobo.
Po predvidenem posegu se bo relief spremenil, ker pa je sedaj v stanju degradiranosti se bo po
posegu plansko uredil in šele takrat postal pomemben ter zaznavni element krajine tega
območja.
Negativni vpliv na krajino med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. Po končanju
del bo krajinska podoba bolj naravna, kot doslej, zato negativni vpliv med obratovanjem
ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.
4.10
Voda
4.10.1 Površinska voda
Predvidena je levobrežno širitev kanala in poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med
pr. 47 in pr. 64 ter med pr.152 in pr. 170.
Hidrološke karakteristike se med gradnjo in po končanju ne bodo spreminjale v večjem
obsegu. Širitev kanala bo povzročila znižanje gladine ob strojničnem objektu, ki pa bo
dolvodno izzvenelo.
Pretakalne ploščadi s pripadajočo vodotesno kanalizacijo opremljeno s fitingi in prestrezalcem
neftnih derivatov so predvidene v okviru organizacije gradbišča na vsakokratnem odseku
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
40
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
izvajanja del. Na začetnem delu dovozne ceste je predvidena izdelava armiranobetonskega
korita opremljenega s prehodnima rampama, ki služi za pranje koles kamionom in ostali
gradbiščni mehanizaciji.
Med posegom bo prihajalo do vnosa finih trdnih delcev oz. kaljenja vode. Kalnost predstavlja
mehansko onesnaženje, ki pa bo vezana predvsem na izkopavanje gramoza v vodi, odvisna pa
bo tudi od trenutnih razmer (pretoka, stanja vode v kanalu). Na osnovi izkušenj ocenjujemo,
da bo kalnost do vtoka kanala v staro strugo izginila.
Nevarnost za onesnaženje predstavlja tudi skladiščenje in uporaba strojev ter transport. Ob
doslednem upoštevanju varnostnih in omilitvenih zahtev bo nevarnost onesnaženja z nevarnimi
snovmi (olja, gorivo), minimalna.
Po dovozni cesti se bo vršil relativno gost kamionski promet, kjer obstaja možnost havarije.
Zaradi možnosti sanacije morebitnega onesnaženja na cesti ocenjujemo, da je verjetnost
onesnaženja površinske vode zaradi havarije majhna.
Vpliv predvidenega posega na površinsko vodo med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je
majhen.
Po končanju del bodo vzroki za vplive odtranjeni, vpliva ne bo - stopnja 0.
4.10.2 Podtalnica
Razširitev kanala bo povzročila znižanje gladine vode v kanalu, kar bo povečalo dreniranje
podtalnice v odvodni kanal. V študiji Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na
podtalnico, je podrobneje preučena hidrogeološka situacija tega območja, hidrološka situacija
vodonosnika ob srednjih in nizkih gladinah podtalnice, vsi eventualno možni vplivi odvodnega
kanala HE Zlatoličje na območje okrog njega, na Studenčnico in na črpališče v Skorbi.
Določeno je bilo vplivno območje posega, kjer bo, glede na trajanje posameznih obratovalnih
režimov, znašalo znižanje podtalnice od 15 cm na robu območja do maksimalno 60 cm ob samem
kanalu v območju strojnice. Največje znižanje bo nastalo pri največjih pretokih, pri manjših je
manjše ali pa sploh ni zaznavno. Območje je razvidno iz prilog 7 in 8. Na celotnem območju, kjer
se bo gladina podtalnice znižala ni evedentiranega porabnika vode, ki bi črpal več kot 50
l/min. Znižanje gladine torej ne bo, ekonomsko gledano, prizadelo nobenega črpališča, saj je
“50 l/min” namreč spodnja meja, na katero bi znižanje gladine vplivalo tako, da bi se to
poznalo pri ekonomski upravičenosti črpanja. Vodopreskrba celotnega območja je urejena z
javnim vodovodom.
V zaključku pregleda vseh obstoječih podatkov in matematičnega modeliranja v več možnih
primerih je bilo ugotovljeno, da sta črpališče Skorba in Studenčnica izven vpliva nameravanega
posega.
Območje predvidenega posega se nahaja v IV. vodovarstvenem pasu. Ob načrtovani urejenosti
gradbišča (dovozna cesta) ni mogoče zagotovo izključiti havarij, vendar pa je ob ustreznih ukrepih
verjetnost, da bi prišlo do onesnaženja podtalnice, zelo majhna. Ker pa te možnostini mogoče
povsem izključiti, ocenjujemo vplive med gradnjo s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Med obratovanjem
ocenjujemo vpliv s stopnjo 1, vpliv je majhen, saj bo razširitev kanala pomenila znižanje gladine
podtalnice, vendar zaradi tega ne bo prizadet noben lastnik zemljišèa na obmoèju vpliva.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
41
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
4.11
Živi svet
Med gradnjo objekta bo odstranjen večji del obstoječe vegetacije. Med obstoječo vegetacijo ni
evidentirane nobene redke ali ogrožene rastlinske vrste. Vrstna sestava obstoječe vegetacije je
ekološko nezahtevna in se zelo hitro obnovi. Načrtovana je zasaditev območja z samoniklo
lesno zarastjo.
Med gradnjo objekta bodo motene stalne migracijske poti srnjadi, ki jih za prehod občasno
uporablja tudi divji prašič in jelenjad. Hrup bo moteč tudi za ptice. Lokalno pa bodo uničeni
tudi življenski prostori drugih živalskih vrst. Skaljena voda zaradi izkopa gramoza bo vplivala
lokalno predvsem na talne življenjske združbe. Načrtovan je program monitoringa kvalitete
vode in ustavitev del ob prekoračitvi dovoljenih koncentracij sniovi. Zaradi ohranitve
podobnih habitatov na desnem bregu in lokalno omejenega posega, ne pričakujemo večjih
vplivov na makrozoobentoške združbe. Za omilitev negativnih vplivov na živalstvo je
predviden tudi ustrezni terminski plan, ki upošteva drstni čas rib, prezimitveno obdobje ptic in
kritična obdobja za druge živalske skupine.
Po končani gradnji bo območje delno sonaravno urejeno in bo habitatno bistveno pestrejše kot
sedaj.
Vpliv na živi med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen, po končani gradnji pa vpliv
ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
42
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
5.0
OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV
5.1
Hrup
Na območju povečanih obremenitev s hrupom zaradi prometa in kartodroma je predvidena
namestitev protihrupne zaščite (protihrupna stena v dolžini oz. in nasip) kar je ustrezen ukrep
za varstvo pred hrupom.
V času odkopa gramoza v vplivnem območju naselij Hajdoše in Slovenja vas naj zvočna moč
odkopne in separacijske opreme ne preseže raven zvočne moči LWA = 108 dB(A). Na
območju naselja Graščinsko, lahko znaša zvočna moč opreme LWA = 113 dB(A), na območju
naselja Vičava pa 117 dB(A). Na začetnem območju I. Faze osega, kjer se nahaja odkopno
področje cca 550 m od objektov Ptujskih toplic, lahko znaša dovoljena zvočna moč
predvidene strojne opreme, LWA = 116 dB(A).
5.2
Zrak
Največje emisije prahu lahko pričakujemo v območju separacije (presipne postaje in nihalna
sita). V smislu upoštevanja določil varovanja okolja, se naj izbere takšna mehanizacija, ki bo
zagotovila zahteve uredbe o maksimalno dovoljenih koncentracijah prašnih emisij. V fazi
poskusnega obratovanja naj se izvedejo kontrolne meritve prašnih emisij po določilih uredbe.
Ob izvajanju del naj se upoštevajo trenutne vremenske razmere.
5.3
Prometna ureditev
Za vključitev kamionov v promet na magistralno cesto Maribor - Ptuj je predviden poseben
zavijalni pas, ki bo zagotavljal čim manjše motenje prometa. Promet na gradbišču bo urejen z
ustrezno prometno signalizacijo. Dostop z motornimi vozili na sonaravno urejeno območje bo
onemogočen z ustrezno zaporo.
5.4
Kmetijstvo
Glavna komunikacijsko pot med gradnjo bo asfaltirana, s čimer bo zagotovljena protiprašna
zaščita kmetijskih površin.
5.5
Rekreacija in turizem
Kartodrom bo prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Vsi športni objekti bodo opremljeni tudi s
sanitarnimi objekti in urejenimi parkirišči.
Zaradi občutljivosti okolja (bližina krajinskega parka) bi bilo po končanju del v sodelovanju s
pristojno naravovarstveno službo primerno opremiti prostor s tablami in z drugimi potrebnimi
informacij. S tem bi preprečili pretirano obljudenost področij, kjer je ta škodljiva iz
naravovarstvenega stališča.
5.6
Voda
Zaradi odstranjevanja gramoza se bo voda v kanalu skalila. Celoten čas trajanja posega je
potrebno izvajati kontrolne meritve kvalitete vode, kakor je opredeljeno v programu
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
43
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
monitoringa. Prekoračitev posameznih zakonsko predpisanih parametrov pomeni prekinitev
del do vzpostavitve stanja pred začetkom premeščanja.
V primeru havarij je potrebno obvestiti regionalni center za obveščanje in pristojno
inšpekcijsko službo. Onesnaženo zemljino je potrebno v čim krajšem času odstraniti.
5.7
Živi svet
Zaradi podvodnega izkopa gramoza se bo voda skalila, kar lahko vpliva na vodni živelj. Zaradi
drsti rib se dela v vodi zato ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi
prezimovanja vodnih ptic se vodna dela ne smejo izvajati januarja, v primeru hude zime tudi
decembra in februarja, kar se določi v sodelovanju z ornitologi (DOPPS).
Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na brežini,
odvoz in predelava materiala sta manj moteča.
Odstranjena kvalitetna zarast se po končanih delih obnovi. Del odstranjene zarasti se lahko
shrani na primerno pripravljenem (dovolj vlage in humusa) prostoru in se po končanih delih
ponovno zasadi.
V času saditve je obvezen projektantski nadzor odgovornega projektanta projekta, in pristojne
naravovarstvene službe.
Samo izvajanje naj se vrši po posameznih odsekih. Vsak odsek naj se takoj po končanem
izkopu uredi do končne podobe. S tem se bodo ustavarila področja kjer bo živalstvo manj
moteno zaradi izvajanja del.
Dostop z motornimi vozili naj bo mogoč le tam kjer je to nujno potrebno. Dostop na območje
dolvodno od mostu v Hajdošah naj bo z motornimi vozili dostopen le vzdrževalcem kanala.
Na vzdrževalno cesto naj se postavi zapornica.
Del plitvin in brežine naj ostane prodnat in naj se načrtno ne zasadi. Prodišča so pomembna za
številne živalske vrste.
Prouči naj se možnost, da se kanal in stara struga Drave nekje dolvodno od PR 126 fizično
povežeta. S tem bi se bo ustavaril otok, ljudem težje dostopen, zato pa izredno zanimiv iz
naravovarstvenega stališča, predvsem za živalstvo.
Pri izvedbi del je treba dosledno upoštevati terminski plan.
V času izvedbe del na sonaravno urejenih območjih priporočamo projektantski nadzor
odgovornega projektanta projekta, predstavnikov DOPPS - a, RD Ptuj in LD Kidričevo.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
44
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
6.0
MONITORING VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE
6.1
Površinska voda
V času podvodnega izkopa gramoza je potrebno spremljati kvaliteto vode, predvsem kalnost.
Ob ugotovljeni prekoračitvi doljenih vrednosti je treba izkop prekiniti in intenzivnost del
prilagoditi trenutnim razmeram.
Vzorci vode se jemljejo na mestu premeščanja, nad mestom premeščanja gorvodno kjer vpliv
ni zaznaven, na mestu premeščanja in dolvodno. Z monitoringom naj se začne ob začetku
premeščanja, nadaljnji odvzemi za monitoring pa naj se določijo glede na rezultate prvih analiz
s strani ustanove, pooblaščene za analize kakovosti vode.
Merilno mesto
Referenčno mesto
nad mestom
premeščanja
in ob vtoku v Dravo
Mesto premeščanja
Fizikalno kemijski
parametri
Enota
Noramtivna vrednost
- temper. vode
- pH
- vodotopni kisik
- nasičenost s kisikom
C
mg02/l
% O2
- redoksi potencial
mV
1,5
6,8 - 8,5
7-9
50%>9mgO2/l
100%>7mgO2/l
>500
- suspendirane snovi
- skupni ostanek po
sušenju
- skupni ostanek po
žarjenju
- NH3
- TOC
mg/l
mg/l
30
1000
mgNH3-N/l
mgC/l
- AOX
mgCl/l
- temper. vode
- pH
- vodotopni kisik
- nasičenost s kisikom
C
mg/l
mg02/l
% O2
- redoksi potencial
- suspendirane snovi
- skupni ostanek po
sušenju
- skupni ostanek po
žarjenju
- NH3
- TOC
mgNH3-N/l
mgC/l
- AOX
mgCl/l
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
mV
mg/l
mg/l
0,006
Na mestu dolvodno od mesta
premeščanja se vrednost ne sme
spremeniti
Na mestu dolvodno in mestu
premeščanja se vrednost ne sme
spremeniti
1,5
6,8 - 8,5
7
50%>8mgO2/l
100%>5mgO2/l
>500
100
1000
mg/l
45
0,006
V primerjavi z refer. mestom se
vrednost ne sme povečati
V primerjavi z refer. mestom se
vrednost ne sme spremeniti
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
6.2
Podtalnica
Za spremljanje vpliva posega na podtalnico je predviden posnetek ničelnega stanja in monitoring na
podtalnici med samo gradnjo in med obratovanjem. Zasnova monitoringa je prikazana v prilogi 9.
Predvidena je postavitev 3 piezometrov v območju največjega vpliva, postavitev 1 limnigrafa za
registracijo gladin vode v kanalu, vključitev v redno opazovanje obstoječi piezometer B2 ob
strojnici HE Zlatoličje ter postavitev še enega piezometra v spodnjem območju kanala v smeri
dotoka podtalnice iz črpališča Skorba in Studenčnice. K monitoringu sodijo še povprečne dnevne
vrednosti pretokov in gladin v sistemu HE Zlatoličje, ki ga redno opazuje sam DEM in je slika
prikazana v prilogi 9.
Investitor zagotovi redno spremljanje monitoringa preko firme, ki ima dovoljenje za dejavnost
74201 - Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo opazovanje, meritve in
kartiranje. Firma pripravi poročilo o posnetku ničelnega stanja, spremlja monitoring med samim
posegom sanacije ter pripravlja mesečna poročila in po končanem posegu pripravi zaključno
poročilo o monitoringu in poslovnik obratovanja monitoringa v nadaljnem obdobju.
Monitoring se izvaja do stabilizacije režima najmanj 5 let po dokončanju del.
6.3
Zrak
Ob začetku del naj se opravijo meritve onesnaženja zraka na območju najbližjega naselja. Po
potrebi naj se meritve ponovijo in določijo natančnejši pogoji obratovanja glede opreme,
vremenskih razmer.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
46
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
7.0
OPOZORILA GLEDE CELOVITOSTI PROJEKTA IN
POROČILA TER TEŽAV PRI NJUNI IZDELAVI
Pri izdelavi PVO je bila uporabljena naslednja dokumentacija:
-
-
HE Zlatoličje - rekultivacija degradiranega območja ob odvodnem energetskem kanalu in
razširitev odvodnega kanala, IBE Ljubljana, št. proj. H1ZL.K/MG03, oktober 1998.
Krajinska ureditev območja ob odv. kanalu HE Zlatoličje in razširitev kanala, VGB
Maribor, št. proj. 1849/4 - 95, februar 1995,
Poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin in pogojih ureditve brežin v
območju predvidene razširitve odv. kanala HE SD 1 v Zlatoličju, Geokal d.o.o. Maribor,
št. proj 137-11/94, januar 1995,
Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico, št. 6H9051, IEI, april
1998,
Pri izdelavi poročila so sodelovale tudi interesne skupine na tem območju. Za mnenje smo
zaprosili Ribiško družino Ptuj, Lovsko družino Kidričevo, Avtomoto društvo Ptuj, in Dravske
elektrarne, ki so lastnik obravnavanega območja. Sodelovali smo tudi s predstavniki DOPS
(Društvo za opazovanje in proučevanje ptic). Pripombe so v PVO tudi upoštevane.
Poročilo o vplivih na okolje obravnava možne vplive, ki bi jih lahko imel poseg na okolje.
Izdelane so bile dodatne študije (vplivi na podtalnico, hrup), ki so bile potrebne za oceno
vplivov. Obravnavani so vsi dejavniki okolja, ki so bili opredeljeni na scopingu.
Poročilo je lahko nepopolno v segmentih, kjer v tehnični dokumentaciji ni podanih dokončnih
rešitev (n. pr. mehanizacija), zato pa so podane nekatere dodatne zahteve v poglavju o
omilitvenih posegih. Morebitna pomanjkljivost PVO je tudi ta, da upošteva samo načrtovano
stanje, resnično stanje pa se bo lahko od tega razlikovalo.
Prva verzija “Poročila” je bila naročena in izdelana oktobra 1998 ter deloma dopolnjena
1999. Temelji na osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju
tovrstnih projektov. Vsebina »Poročila« je skladna z vsebino razpisane Projektne naloge za
Študijo vpliva na okolje in izdelavo končnega poročila o vplivih na okolje za Krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala.
Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na zahtevo
naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še:
z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov predvidenega posega glede na dopolnitev
predvidenega posega s priključkom ceste ter
opredelitvijo vplivnega območja.
Dopolnitev je vključena v poglavje: št. 10. »Povzetek s skupno oceno sprejemljivosti«.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
47
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
8.0
UPOŠTEVANA ZAKONODAJA
-
Zakon o urejanju prostora (Ur.l. SRS 18/84, 15/89)
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS 18/84, 37/85,
29/86, Ur.l. RS 26/90, 18/93, 47/93, 71/93)
Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS 48/90)
Zakon o graditvi objektov (Ur.l. SRS 34/84 in Ur.l. RS 71/93)
Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93, 1-5/96)
Uredba o vrstah posegov okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l.
RS 66/96)
Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih n okolje (Ur.l.RS 70/96)
Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur.l. SRS 15/76)
Zakon o kmetijskih zemljiščih(Ur.l. SRS 17/86)
Zakon o gozdovih (Ur.l. RS 30/93)
Zakon o cestah (Ur.l. SRS 2/88)
Zakon o vodah (Ur.l. SRS 38/81, 29/86)
Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93)
Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Ur.l. SRS 15/76)
Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur.l. SRS 1/81, 42/86, 8/90 in Ur.l. RS 26/92)
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št.
17/92)
Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih
znamenitosti (Ur.l. RS 24/92)
Zakon o varstvu zraka (Ur.l.SRS 13/75, 29/86)
Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku
(Ur.l. RS 73/94)
Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS 45/95)
Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur.l. RS 45/95)
Pravilnik za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v naravnem in
bivalnem okolju (Ur.l. SRS 19/77)
Pravilnik o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal
in vegetacije ter pogoji za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Ur.l.
RS 7/90)
Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljšč in gozda (Ur.l. RS 6/90)
Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nenevarne in škodljive snovi in o
dopustnih temperaturah vode (Ur.l. SRS 18/85)
Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. SRS
20/86)
Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93)
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000
(Ur.v. mest. obč. Ptuj 8/97, dopolnjen 1996)
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990
(Ur.v. mest. obč. Ptuj 8/97, dopolnjen 1996)
-
-
-
-
Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj - PUP 1
(Ur. v. mest. obč. Ptuj 11/97)
Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj - PUP 2
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
48
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
-
(Ur. v. mest. obč. Ptuj 11/97)
Odlok o varstvenih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda
(Ur. v. občin Ormož in Ptuj, 19/92)
9.0
VIRI
1. HE Zlatoličje - rekultivacija degradiranega območja ob odvodnem energetskem
kanalu in razširitev odvodnega kanala, IBE Ljubljana, št. proj. H1ZL.K/MG03,
oktober 1998.
2. Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico,
št. 6H9051, IEI, april 1998,
3. Krajinska ureditev območja ob odv. kanalu HE Zlatoličje in razširitev
kanala, VGB Maribor, št. proj. 1849/4 - 95, februar 1995
4. Poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin in pogojih
ureditve brežin v območju predvidene razširitve odv. kanala HE SD 1
v Zlatoličju, Geokal d.o.o. Maribor, št. proj 137-11/94, januar 1995
5. Štumberger B., Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi, Acrocephalus
XVI/ 68-69-70, 1995
6. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije - SV del
Slovenije, Ljubljana, 1988
7. Klimatski prikaz SV Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah,
HMZ Sr Slovenije, Ljubljana, 1980
8. Razni avtorji; Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji,
ZVNKD RS, 1992, Ljubljana
9. Varstvo narave št. 18, ZVNKD RS, 1992, Ljubljana
10. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, Ur. l. RS, št. 57/93
11. Krivec M., Problemi urejanja strug voda na primeru reke Drave od
Maribora do Ptuja, diplomska naloga, Ljubljana 1992
12. Ogrin D., Krajinsko planiranje, zbornik simpozija, Ljubljana 1972
13.Ocena vplivov mariborske kanalizacije na Dravo, Zavod za zdr. var. Celje, 1994
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
49
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
10.0 POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI
Poročila o vplivih na okolje za krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje
in širitev kanala je narejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Obravnavani so vplivi na
obstoječe objekte in infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in turizem,
industrijsko - obrtne potenciale, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti, vodo in
živi svet.
Odvodni kanal hidroelektrarne poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od
starega korita reke Drave. Ima izrazito tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v
ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča pa je, neustrezen, izrazito
habitatno reven objekt. Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje
razširitev struge odvodnega kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi
ugodnejših odtočnih karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne
proizvodnje električne energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi
bilo mogoče nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih
kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.
Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje je bila
uporabljena 4-stopenjska lestvica.
Največji vplivi predvidenega posega bodo nastopali v času gradnje. Zaradi prestavitve
kartodroma bo v tem času onemogočena njegova uporaba, vpliv na rekreacijo je zato ocenjen
s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Enako je ocenjen vpliv na vode. Obstaja nevarnost onesnaženja
ob havariji, ki je majhna, vendar se je s predvidenimi ukrepi ne da zagotovo izločiti. Vplivi na
infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti in
živi svet so ocenjeni za čas gradnje s stopnjo 1, vpliv je majhen. Vplivi na gozdarstvo in
industrijsko - obrtne potenciale so ocenjeni s stopnjo 0, vpliva ni.
Po končanju na večino obravnavanih dejavnikov okolja ne bo negativnih vplivov, le hrup (v
času prireditev na kartodromu) in omejeno znižanje gladine podtalnice sta ocenjena s
stopnjo1, vpliv je majhen.
Obravnavani poseg ne bo povzročil razvredntenje okolja ali pomenil trajno nevarnost za
okolje. Znižanje gladine podtalnice bo v mejah sedanjega nihanja in ne bo vplivalo na možnost
koriščenja podtalnice.
Predviden poseg v času gradnje in po njej na noben obravnavan dejavnik okolja ne vpliva z
nedopustnimi vplivi. Predvideni omilitveni ukrepi v največji meri zmanjšujejo negativne vplive.
Predviden poseg je ob upoštevanju omilitvenih posegov v celoti sprejemljiv.
Vplivno območje Krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in
razširitve kanala
Na osnovi ocenjenih vplivov je ugotovljeno, da vplivno območje Krajinske ureditve območja
ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala sovpada z lokacijo gradbenih parcel po
katerih poteka razširitev kanala in krajinska ureditev njegove okolice.
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
50
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
Izvedeni predvideni omilitveni ukrepi bodo namreč preprečili: zakonsko nedovoljen hrup,
onesnaževanje zraka, onesnaževanje površinskih vod, podtalnice ter tal, negativne vplive na
gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in rekreacijo industrijsko obrtni potencial, na živi svet, na
naravno in kulturno dediščino ter krajinske značilnosti.
Katastrske številke parcel vplivnega območja Krajinske ureditve območja ob odvodnem
kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala
K.O. SLOVENJA VAS
Parcelne št.: 863, 293, 293/4, 857, 858, 859, 856
K.O. HAJDOŠE
Parcelne št.: 815, 816/1, 817
K.O. SKORBA
Parcelne št.: 487, 488
K.O. KRČEVINA PRI PTUJU
Parcelne št.: 1007, 1006/2
K.O. PTUJ
Parcelne št.: 3957/10 , 957/11.
Vplivno območje je prikazano na grafični prilogi št. 10
Izjava o spremembi vplivov na okolje zaradi predvidenega priključka ceste
Osnovo za izdelavo Poročilo o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem
kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala", študija, št.proj. 2136/98, VGB Maribor d.d.,
izdelanega oktobra 1998, je predstavljal projekta "HE Zlatoličje-rekultivacija degradiranega
območja ob odvodnem energetskem kanalu in razširitev odvodnega kanala", PGD, št.proj.
2122/98, VGB Maribor d.d., september 1998.
Ta projekt je bil kasneje dopolnjen s predlogom o izvedbi cestnega priključka na začetku
(skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka.
Kot izdelovalci »Poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem
kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala« podajamo izjavo, da predlagan priključek ceste na
začetku (skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka ne spremeni rezultatov opravljene
presoje vplivov na okolje.
Sestavila:
Stanislav BUKOVNIK
Simona KALIGARIČ
POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko
ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje
in razširitev kanala
51
VGB Maribor,d.d.
št. proj. 2136/98
© Copyright 2024