1. No category

Uredništvo
Iz vsebine
Kako čas hitro beži. Nedolgo nazaj smo pripravljali
in prebirali decembrsko številko Glasila Občine Starše
in je že tu pred nami pomladanska številka glasila
in prva v letu 2010. Čeprav
nam narava nič kaj ni kazala na pomlad, saj je bila
zima dolga in vztrajna, smo
končno dočakali sončne žarke, ki pa jih tu pa tam spremlja mrzel veter.
Foto: T. Mohorko
Tako kot v vsaki številki glasila - in to je tudi njegov namen - vam
v tej številki podajamo vse o prireditvah in dogajanjih v naši občini od
meseca decembra dalje. Tako je v mesecu decembru bilo obdarovanje
otrok v vsaki KS naše občine, obiskali smo lahko dobrodelni koncert, v
mesecu februarju prireditev ob kulturnem prazniku, ob pustnem rajanju pa so se najbolj izkazali »Prepoljski Mehikanci«. Seveda pa so še tu
zanimivi prispevki občinske uprave, društev, šole in pa seveda predstavitve naših podjetnikov.
• Iz vsebine - Kolofon
2
• Uredništvo
2
• Županov uvodnik
• Občina
3
4 - 20
• Društva in prosti čas
21 - 33
• Osnovna šola
34 - 40
• Predstavljamo
41 - 43
• Razmišljanja
44 - 45
• Na vrtu
46 - 47
• Nasveti veterinarja
48 - 49
• Zlata poroka
50
• Razvedrilo
51
Želim vam prijetno branje.
OBVESTILO ZA ODDAJO
ČLANKOV ZA NASLEDNJO
ŠTEVILKO
Izdajatelj: OBČINA STARŠE
1. številka izšla decembra 1995
Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan
Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep
Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva,
Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov
Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj
Tisk: Grafis d.o.o.
Izdano v nakladi 1500 izvodov.
Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in
krajšanja člankov ter spremembe naslovov.
Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva za kulturo po št. 369.
Foto na naslovnici: Mojca Kacjan
MAREC 2010
Članke za 58. številko
GLASILA OBČINE STARŠE
ODDAJTE DO
15. maja 2010
(kasnejše članke o prazniku Občine
Starše po dogovoru z uredništvom)
ali pošljite na naslov
OBČINA STARŠE - UREDNIŠTVO
STARŠE 93, 2205 STARŠE;
elektronski naslov:
[email protected]
Priložite fotografije z imeni avtorjev;
če boste le-te poslali po el. pošti,
jih pripravite posebej v priponki
(v JPG formatu …).
Še vedno velja, da rokopise oz. članke,
ki niso posneti na disketi ali CD-ju,
zaradi prepisovanja oddate vsaj
teden pred navedenim datumom.
UREDNIŠTVO
2
Županov uvodnik
Spoštovani!
Foto: M. Kacjan
No, pa nam jo je zagodla ta letošnja
zima – kot smo si prejšnja leta le želeli.
Snega imamo dovolj, zimskih nevšečnosti na cestah tudi. Bomo pa v tej zimi
segli globoko v žep, vendar ne le zato,
ker so naši jekleni konjički porabili več
goriva zaradi zastojev na slabo očiščenih cestah. Mnogo prehitro se praznijo
naša skladišča goriv, pa naj si bodo to
skladovnice drv, zaloge premoga ali rezervoarji za tekoča ali plinasta goriva. V
dneh, ko sem se lotil pisanja uvodnika,
mraz še zelo pritiska. Letošnja zima se
je začela zgodaj, saj smo že v decembru dobili kar lepo snežno pošiljko in
precej stopinj pod ničlo. Kljub temu pa
smo imeli božične in novoletne praznike brez snega, čeravno smo si ga ravno
takrat želeli. Mislim, da bo ob izidu
glasila v marcu že prav prijetno toplo,
tako da bomo občasno oblekli že srajco
s kratkimi rokavi, ko bomo zunaj okrog
hiš oziroma stanovanj čistili in se pripravljali na spomladanska dela.
Tudi na občini nas je zima presenetila. Predčasno smo morali končati z
nekaterimi deli na področju komunale
in počakati na letošnjo pomlad. Sneg z
nizkimi temperaturami nas je presenetil
ravno pred možnim asfaltiranjem ceste
od Metke v Prepoljah proti Zbirnemu
centru in ceste od Brunšvika proti Trničam. Upam in pričakujem, da bodo
v času izida glasila gradbinci že odprli
asfaltne baze, da bomo z asfaltiranjem
lahko nadaljevali.
Kot vam je znano, smo osrednji
akt za občino – PRORAČUN ZA LETO
2010 – sprejeli že 16. decembra lani.
Tako smo izpolnili vse pogoje, da lahko
v letošnjem letu takoj pričnemo z izvajanjem programa, ki smo si ga zadali.
Vemo, da bodo ob koncu leta 2010 tudi
občinske volitve, na katerih bomo volili
nove predstavnike za občinski svet in
tudi župana. Tudi ob teh volitvah pri-
čakujem, da bo v zadnjih mesecih leta
intenzivnost dela močno padla, saj bodo
vse moči in sile na področju političnih
strank usmerjene predvsem v predvolilno kampanjo. Kljub temu pa želimo na
občini lani pričeta dela dokončati.
Z deli bomo intenzivno nadaljevali
na področju kanalizacije. Kot smo obljubili, naj bi bilo pozno jeseni na kanalizacijo priključenih okrog 90 % našega prebivalstva. Ko bodo izvajalci dokončali z
izgradnjo priključkov do parcelnih mej,
bomo pričeli s sanacijo cest. Načrtujemo, da bomo v Staršah od šole proti
Rošnji preplastili celotno cestišče. Torej
bomo tudi obstoječi asfalt odstranili in
nato na novo asfaltirali.
Še nekaj investicij imamo v planu; te
bom samo omenil. Bolj podrobno jih bo
verjetno opisal sodelavec Bojan, ki dela
na tem področju. Omenil bi pločnik v
Zlatoličju, in sicer od mostu proti Slovenji vasi, pločnik od avtobusne postaje v
Rošnji do prve ceste, seveda tudi obnovo
vseh pločnikov ob magistralni cesti, kjer
smo gradili kanalizacijo. Pločnik bomo
uredili tudi pri trgovini Jager proti Zdravstvenemu domu. Pločnike bomo zgradili še v Brunšviku; v pripravi imamo še
projekte zanje v Marjeti, Trničah in Prepoljah. Gradili bomo po finančnih zmožnostih in prioritetah, za katere se bomo
dogovorili na občinskem svetu. Naj mi
bo oproščeno, če sem kaj pozabil.
Prav tako načrtujemo novi vrtec s
tremi oddelki v Marjeti, za katerega planiramo dokončanje že v letošnjem letu,
in novi vrtec s štirimi oddelki v Staršah,
za katerega je plan dokončanja v letu
2011. Tudi za telovadnico v Marjeti je
priprava dokumentacije v polnem teku.
Za parkirišče zraven župnišča v Staršah,
kjer smo kupili zemljišče z gospodarskim poslopjem, pričakujemo gradbeno
dovoljenje; ko ga bomo dobili, bomo pristopili k izvedbi. Prav tako je v pripravi
dokumentacija za parkirni prostor pri
pokopališču. Zaradi dosedanjega premajhnega parkirišča je ob dnevu mrtvih
in pogrebih zaradi parkiranih avtomobilov ob cesti le-ta proti Prepoljam težko
prevozna. Naj omenim še asfaltiranje
ceste od šolske telovadnice – spodaj
proti športnemu parku v Staršah.
Spoštovane – spoštovani!
V tej prvi številki v letu 2010 sem
bolj kronološko nakazal nekaj investicij, ki nas čakajo v tem letu. V kolikor
imamo v občinskih dokumentih še kaj
pripravljeno, verjemite, da bomo tudi to
poskusili postoriti.
Zraven vseh navedenih investicij so
planirana še razna vzdrževalna dela in
tekoča popravila ter opravila. To je na
objektih, kjer smo mi kot ustanovitelji
ali lastniki. Sem sodijo šolski objekti, občinski objekti (občina, domovi krajanov
v Prepoljah, Brunšviku, Marjeti, kultur-
3
ni dom v Rošnji, pa občinske ceste, pločniki, bankine, prometna signalizacija in
nenazadnje tudi pluženje, soljenje …).
Trgovina v Loki pa je s sklepom Zbora
krajanov že tako dolgo naprodaj, samo
kupci nam zanjo premalo ponujajo.
Tudi investicija v občinsko stavbo
oziroma ureditev sejne sobe vzbuja veliko prahu, posebno med nekaterimi, ki
so tudi v občinskem svetu – ko vidijo,
kaj vse je zajeto v tej postavki. (O tem
bom podrobno pisal v naslednji številki.) Vidim namreč, da ste občani o nekaterih zadevah zelo intenzivno in enostransko obveščeni, kot da ima občinski
svet samo štiri svetnike in župana. Ostalih pa ni. Verjemite, tudi drugi se oglašajo, komentirajo in ponujajo koristne
predloge in ne samo tisti, ki peljejo na
sestankih štiriletno volilno kampanjo, v
proračun pa predlagajo samo všečne in
populistične predloge.
Torej, če povzamem. V proračunu, ki
je po oceni večine svetnikov in razpravljavcev na občinskem svetu naravnan
zelo razvojno in socialno, so predvidena
finančna sredstva za leto 2010 kot prihodki v višini 5.121,046 €. Teh sredstev
je cca. 76% že razporejenih z zakonom
(predšolska vzgoja, šolstvo, kultura,
šport, zaščita in reševanje, sociala, pomoč na domu in še bi lahko našteval).
Realno razpolagamo s 24 % finančnih
sredstev v proračunu, za katera se odločamo pri sprejemanju proračuna na
občinskem svetu – kje, kaj, kako in kdaj
bomo z njimi razpolagali. Vse ostalo je
že tako z zakonom razporejeno in določeno.
Tudi nadstandard v šoli imamo po
mojem mnenju in mnenju tistih, ki se
na te stvari spoznajo, na zelo visokem
nivoju. Kljub temu pa nekateri dvigujejo vik in krik, kaj vse bi še radi imeli
oziroma kaj še moramo zanj dodati iz
proračuna. Vedno se je dobro vsaj malo
primerjati z našo okolico, našimi sosedi, s sosednjimi šolami, da bomo vedeli,
kje smo oz. kakšen nadstandard imamo.
Mislim pa, da v naši občini dobro skrbimo za predšolsko in šolsko vzgojo. To se
opazi po finančnem vložku občine in po
vsakoletnih rezultatih učencev, ki so z
znanjem na zelo visoki in zavidljivi ravni. Za takšen uspeh gre pohvala vsem
vzgojiteljicam, učiteljem in profesorjem
v naših vrtcih in šolah kot tudi našemu dolgoletnemu ravnatelju g. Franju
DUHU.
Župan
Vili Ducman
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
IZ DELA OBČINSKEGA SVETA
Povzetek seje po zapisniku pripravila Stanka VOBIČ
Občinski svet Občine Starše se je 16.
12. 2009 sestal na 18. redni seji. Prisotnih
je bilo 12 članov občinskega sveta.
Svetniki so sprejeli dnevni red, imenovali overovitelja zapisnika ter potrdili zapisnik prejšnje seje. Stanka Vobič je
povedala, da so bili vsi sklepi realizirani.
Odgovore na vprašanja pa so prisotni dobili v pisni obliki na seji.
Zaradi odsotnosti direktorja MRA gospoda Pučnika sem razlago podala Stanka Vobič. Povedala sem, da gre za manjše
prodaje, zamenjave lastništev ter da je
naša občina lastnik zelo majhnega deleža
v MRA, vse ostale občine pa so že dale soglasje k temu sklepu.
Prisotni so soglasno potrdili sklep:
1. Občinski svet Občine Starše daje
soglasje za prodajo solastniškega deleža
1/8 parc. št. 957/10 k.o. Tabor v lasti Mariborske razvojne agencije p.o.
2. Občinski svet Občine Starše daje
soglasje za menjavo zemljišč parc. št.
157/2 in 1/8 parc. št. 957/4, 957/11,
957/12, 957/9, 957/8, vse k.o. Tabor, v lasti Mariborske razvojne agencije p.o., z
delom zemljišča parc. št. 159 k.o. Tabor,
v lasti Mestne občine Maribor.
3. Občinski svet Občine Starše daje
soglasje za menjavo solastniškega deleža 8/25 parc. št. 153/2, k.o. Tabor, v lasti
Mariborske razvoje agencije p.o., z zemljiščem parc. št. 158, k.o. Tabor, v lasti
Mestne občine Maribor.
Razlago osnutka Odloka o ustanovitvi
organa Skupne občinske uprave občin v
Spodnjem Podravju je podala direktorica
Alenka Korpar. V razpravi so s svojimi
vprašanji sodelovali Janez Ekart (SDS),
mag. Janez Ekart (LDS) in Srečko Gorinšek. Alenka Korpar jim je odgovorila in po
daljši razpravi je 12 prisotnih svetnikov
potrdilo sklep:
Sprejme se osnutek Odloka o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave
občin v Spodnjem Podravju.
bila ta cona za potrebe logistike. Na predlog Ivana Pišeka glede gospodarske službe, pa je povedal, da meni, da ni potrebna. Zlatka Zastavnikovič je povedala, da
so primerljive cene povzete po podobnih
conah (Sl. Bistrica).
V razpravo se je vključil tudi Franc
Žunkovič, ki je povedal, da v študiji pogreša del zemljišča na levi strani ob cesti
proti avtocesti. Mojca Kacjan mu je razložila, da so lastniki dali pobude za stanovanjsko gradnjo.
Srečko Gorinšek je pohvalil izbiro obrtne cone, saj meni da je nujno potrebna v
občini. Marjan Malek je dodal, da moramo
v bodoče razmišljati tudi o razširitvi cone
proti Trničam, Marjeti.
Nataša Petek pa je želela vedeti, ali za
nepovratna sredstva lahko kandidiramo
kompleksno pred odkupi ali potem za nazaj. Zlatka Zastavnikovič je razložila, da se
sredstva lahko dobijo v tem času izgradnje
cone in so sredstva za občino rezervirana,
kar pa je odvisno od tega, kako bo izvedena prijava na razpis; 85% pa je največ, kar
se lahko dobi.
Na koncu razprave je vseh 12 svetnikov sprejelo sklep:
Občinski svet Občine Starše se seznani s študijo upravičenosti »Izgradnje obrtno poslovne cone Zlatoličje«.
Razlago rebalansa Odloka o proračunu
Občine Starše za leto 2009 je podala Milena Ule.
V razpravi je mag. Janez Ekart (LDS)
vprašal, kateri so investicijski transferji
neprofitnim organizacijam, ki so zmanjšani iz 50.500.000 EUR na 17.500.000 EUR
na odhodkovni strani. Dobil je odgovor,
da so to sakralni spomeniki, to je bil prenos 33.000 EUR.
Nataša Petek je želela vedeti, kaj spada
pod konto nadomestilo za degradacijo in
uzurpacijo prostora. To so tisti prihodki,
ko občani gradijo na črno in potem legalizirajo objekte.
Dejan Bandur je vprašal, katera mnenja se pridobivajo pri postavki podpora
duhovnim in verskim skupnostim. Odgovor bo dobil pri proračunu.
Po krajši razpravi je 11 prisotnih svetnikov potrdilo sklep:
Sprejme se Odlok o rebalansu Odloka
o proračunu Občine Starše za leto 2009.
Razlago Odloka o proračunu Občine
Starše za leto 2010 je podala Milena Ule
in povedala, da je bila večina podanih
predlogov upoštevana.
Župan je povedal, da je Dejan Bandur v imenu NSN Odbor Starše podal 5
amandmajev ter predlagal, da glasujejo o
vsakem posebej.
• Odbor SNS Starše je predlagal, da se
sredstva za izgradnjo pločnikov enakomerno porazdelijo na vse vasi. Župan
je razložil, da se izgradnja ne bo začela
v vseh vaseh naenkrat, ampak se bo v
eni vasi zgradilo in potem nadaljevalo
v drugo vas. Predlaganega amandmaja
ni podprlo 11 prisotnih svetnikov.
• Sredstva iz proračuna, namenjena za
informacijsko infrastrukturo, naj se namenijo za vris KTV Šentjanž. Župan je
razložil, da je KTV profitna organizacija
in si mora sama urediti kataster. 9 prisotnih svetnikov amandmaja ni podprlo, za amandma so glasovali 3 svetniki.
• Finančna sredstva v višini 66.000 EUR,
namenjena za župnišče, naj se prerazporedijo in namenijo za cepljenje deklic, financiranje druge šole v naravi,
financiranje knjig za šolsko knjižnico,
Razlago študije upravičenosti »Izgradnja obrtno poslovne cone Zlatoličje« je
podala predstavnica IEI Zlatka Zastavnikovič. Lokacija cone je na JV delu Zlatoličja med kanalom za hidroelektrarno in
izvozom za avtocesto.
V razpravi je Ivan Pišek vprašal, ali je
možno dobiti evropska sredstva tudi za
odkup zemljišč. Predlagal je, naj se ustanovi gospodarska služba v okviru občine,
ki bo te projekte peljala, če občina ne bo
zmogla. Zlatka Zastavnikovič je povedala,
da se lahko iz evropskih sredstev dobi do
10% za odkup zemljišč.
Mag. Janez Ekart (LDS) je vprašal, po
kakšnih kriterijih so ocenjevali investicijske vložke za posamezne postavke, glede
na to, da je v točki 4.1 napisano, da bi naj
Foto: M. Kacjan
MAREC 2010
4
Občina
plavalnega tečaja v vrtcu ter financiranje novih igral za oba vrtca. Župan
pove, da so igrala v projektu za vrtce,
v šoli za nakup knjig ni potreb, je pa
potujoča knjižnica in tudi sofinanciramo Knjižnico Maribor. Za drugo šolo v
naravi tudi ni bila podana s strani šole
nobena potreba. Financiranje knjig je
zopet vključeno v proračun. 11 prisotnih svetnikov amandmaja ni podprlo.
• Finančna sredstva v višini 50.000 EUR,
namenjena za urejanje cestnega prometa (semafor), naj se prerazporedijo
za financiranje malice za vse otroke v
osnovni šoli, ne glede na njihov status. Dobil je odgovor, da so ta finančna
sredstva namenjena za odkup zemljišča
od Premzla ali Krepfla, ker bomo morali razširiti zebro zaradi prečkanja ceste,
tu prečkajo otroci, in na novo urediti
avtobusno postajo in semafor; vsaj polovico denarja bomo dobili od države.
Malico pa ima že 1/3 otrok zastonj (financira država). Franc Žunkovič se je
vključil v razpravo in povedal, da se
pripravlja zakonodaja, kjer bo zajeto
financiranje vseh malic v določenem
odstotku glede na dohodek na družinskega člana in je zato amandma brezpredmeten. Mag. Janez Ekart (LDS) je
povedal, da ga tudi ne more podpreti,
ker je semafor potreben. Amandmaja ni
podprlo 11 svetnikov.
• Odbor SNS Starše je podal tudi amandma, s katerim naj se finančna sredstva,
namenjena za gradnjo parkirišča pri
pokopališču, prerazporedijo za razširitev trničkega mostu, kar je nujno zaradi varnosti. Župan mu je odgovoril,
da so v proračunu sredstva za pripravo
dokumentacije za most. Parkirišče pa je
potrebno, ker nam Perutnina odstopi
prostor samo za 1. november, drugače pa so avtomobili parkirani ob cesti.
Amandmaja ni podprlo 9 svetnikov.
• Župan je prisotnim prebral tudi amandma, ki ga je v imenu Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo podal Ivan Pišek,
in sicer za povišanje finančnih sredstev
za samozaposlitev na 3.000 EUR. Župan je povedal, da smo se pozanimali pri okoliških občinah in imajo vse
okrog 2.000 EUR.
V razpravi je Srečko Gorinšek predlagal, da znesek ostane 2.000 EUR in se
sprejme sklep, da se ne omeji na 12 delovnih mest, temveč da odobrimo vse prispele vloge in se finančna sredstva zagotovijo z rebalansom. Župan mu je odgovoril,
da se strinja, vendar se vloge sprejemajo
samo do meseca oktobra.
Oglasil se je tudi Ivan Ornik, ki je povedal, da je načeloma za povišanje na 3.000
EUR, vendar se glede na primerjavo z
ostalimi občinami strinja s povišanjem na
2.000 EUR. Mag. Janez Ekart (LDS) je želel
vedeti, ali imamo analizo, kakšen je učinek teh subvencij ter povedal, da podpira
predlog Srečka Gorinška. Terezija Mohorko je povedala, da izvajamo kontrole tako,
da od pokojninskega in invalidskega zavarovanja zahtevamo podatke, če so ti ljudje
zaposleni. V kolikor se dejavnost prekine,
mora finančna sredstva vrniti, vendar takega primera še nismo imeli. Amandmaja
ni podprlo 6 svetnikov, za amandma so
glasovali 4 svetniki.
V razpravi o proračunu je Ivan Pišek
apeliral, naj se povečajo gabariti za telovadnico v Marjeti. Župan mu je odgovoril,
da to pomeni velike stroške in v občini ne
potrebujemo dveh velikih telovadnic.
V svoji razpravi so sodelovali še mag.
Janez Ekart (LDS), Dejan Bandur, Srečko
Gorinšek , Franc Žunkovič, Marjan Malek,
Ivan Lenart in Janez Ekart (SDS).
10 prisotnih svetnikov je potrdilo
sklep:
Sprejme se Odlok o proračunu Občine Starše za leto 2010.
Stanka Vobič sem podala razlago Odloka o organizaciji in delovnem področju
občinske uprave Občine Starše. Odlok so
prisotni obravnavali že na prejšnji seji v
prvem branju. Dogovorjeno je bilo, da lahko pripombe na odlok prisotni pošljejo na
občinsko upravo v roku 15 dni, na sami
seji pa je bilo postavljeno vprašanje glede imenovanja direktorja. Podana je bila
pobuda, glede imenovanja direktorja, da
bi ga župan imenoval za dobo svojega
mandata. Imenovanja ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07
– uradno prečiščeno besedilo in 65/2008).
82. člen določa, da se za položaj generalnega sekretarja in generalnega direktorja
v ministrstvu, direktorja organa v sestavi
in vladne službe, načelnika upravne enote
in direktorja uprave lokalne skupnosti pridobi z odločbo o imenovanju. Direktorja
uprave lokalne skupnosti imenuje tisti, ki
mu je direktor neposredno odgovoren. 3.
točka tega člena določa, da se zgoraj našteti položaji pridobijo za dobo petih let.
V razpravi so sodelovali mag. Janez
Ekart (LDS), Marjan Malek, Srečko Gorinšek in Ivan Lenart.
Prisotni so soglasno sprejeli sklep:
Sprejme se Odlok o organizaciji in
delovnem področju občinske uprave Občine Starše.
Razlago Spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega
zavoda Osnovna šola Starše sem podala
Stanka Vobič. 1. člen Sprememb Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, sprejete 27. 7. 2009, spreminja
sestavo sveta javnega vrtca oziroma šole.
Ponovno določa, da svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki
ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev
in trije predstavniki staršev. Spremembo
usklajujemo z zakonom. Prisotni svetniki
so soglasno potrdili sklep:
Sprejme se sprememba Odloka o
ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Starše.
V razpravi je Dejana Bandurja zanimalo, ali bo povečanje v vseh oddelkih ali
samo v jaslih. Dobil je odgovor, da samo
za jasli, vendar bo prostor v oddelku, kjer
sedaj sprejemajo tudi manjše otroke.
Srečko Gorinšek je želel vedeti, ali je
šola v Marjeti res v zelo slabem stanju.
Dobil je odgovor, da nimamo takšne informacije, v slabem stanju je samo telovadnica.
Marjan Malek je vprašal, ali pri vrtcih
dosegamo enake standarde kot drugod,
kjer gradijo vrtce. Razloženo mu je bilo,
da smo projekte dali v pregled v šolo in
njihove predloge je projektantka upoštevala.
Mag. Janez Ekart (LDS) je postavil
vprašanje glede notranjih površin vrtca.
Vprašal je še, kje bo parkirni prostor. Župan mu je povedal, da bo le-ta na sedanjem mestu vrtca.
Dejana Bandurja je zanimalo, kdaj bo
izgradnja končana. Župan mu je odgovoril, da se bo začelo graditi spomladi, ne
moremo pa povedati natančno, kdaj bo
končana.
Na koncu razprave so prisotni svetniki
soglasno potrdili sklep:
Sprejme se dokument identifikacije
investicijskega projekta vzgojno-varstvene enote Pikapolonica Marjeta.
Pri točki pobude in vprašanja so sodelovali:
Ivan Ornik je povedal, da imajo v Prepoljah vsako leto slabšo jelko ter dal pobudo, naj se nakažejo gasilcem finančna
sredstva in si jo bodo sami nabavili.
Janez Ekart (SDS) je vprašal, ali obstaja kakšen odlok glede bankin, ker kmetje
orjejo njive čisto do asfalta, ter tudi povedal, da so bankine v zelo slabem stanju.
Glede ceste med Golobi in Gojčiči pa je
predlagal, da se naj cesta vsaj malo uredi,
če že asfaltiranje ni možno.
Marjan Malek je dal pobudo, da se izvajalca izgradnje kanalizacije opozori, da
ceste sproti ureja in popravlja, ker so v
groznem stanju.
Ivan Pišek je dal pobudo, da se cesta v
Vuzemovi ulici, čeprav je privatna, pluži.
Srečko Gorinšek je vprašal, zakaj izvozi na in iz avtoceste (rondoji) niso osvetljeni. Dobil je odgovor, da Dars želi, da
javno razsvetljavo na rondojih prevzame
občina, kar pa ni sprejemljivo, saj bi to
zelo obremenilo proračun.
Mag. Janez Ekart (LDS) je predlagal, da
bi dopis, zakaj še niso popravili asfalta na
mostu v Zlatoličju, objavili na internetni
strani. Dobil je odgovor, da lahko objavimo samo dopis, ki smo ga mi naslovili na
Direkcijo RS za ceste, ker odgovora žal nismo prejeli.
Adolf Šerdoner je prisotne seznanil,
da so ceste, ki so zaradi izgradnje kanalizacije slabe, gramozirali.
Razlago dokumenta identifikacije investicijskega projekta vzgojno-varstvene
enote Pikapolonica Marjeta je podal Bojan
Grus.
5
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
Na koncu razprave so vsi prisotni svetniki soglasno sprejeli sklep:
Sprejme se Program varnosti.
Razlago Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za novogradnjo Vzgojno-varstvene enote Pikapolonica, Marjeta
na Dr. polju 3/a – spremembo je podal Bojan Grus. V razpravi so sodelovali: Anton
Lončarič, mag. Janez Ekart, Ivan Lenart,
Dejan Bandur, Srečko Gorinšek, Nataša
Petek ter Franc Žunkovič. Svetniki so sprejeli naslednji sklep:
Sprejmejo se dopolnitve Dokumenta identifikacije investicijskega projekta
vzgojno-varstvene enote Pikapolonica
Marjeta z dne 15. 2. 2010.
Foto: M. Kacjan
Občinski svet Občine Starše se je 24.
2. 2010 sestal na 19. redni seji. Prisotni so
bili vsi člani občinskega sveta.
Adolf Šerdoner, podžupan Občine Starše, je v uvodu seje opravičil župana zaradi
odsotnosti.
Svetniki so sprejeli dnevni red ter imenovali overovitelja zapisnika. Pri točki
Potrditev zapisnika prejšnje seje je mag.
Janez Ekart (LDS) imel pripombo, da pod
točko 10 pri amandmaju o razširitvi trničkega mostu ni napisana njegova razprava,
v kateri je razložil, zakaj amandmaja ne bo
podprl. Povedal je, da je predlog amandmaja nerealen in tako visoka sredstva ne bi
mogla biti realizirala v letu 2010 ter da je
za most potrebno najprej pripraviti dokumentacijo. Svetniki so potrdili zapisnik s
predlagano dopolnitvijo.
Stanka Vobič sem povedala, da so bili
vsi sklepi realizirani. Odgovore na vprašanja so prisotni dobili na seji.
Razlago Odloka o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave občin v Spodnjem
Podravju - drugo branje - sem podala Stanka Vobič, ki sem povedala, da je predlog
odloka popolnoma enak kot v prvem branju, spremembe so samo v preambuli odloka (novejše objave statutov).
V razpravo se je vključil Janez Ekart
(SDS), ki ga je zanimalo, kakšni so stroški
oziroma delež naše občine v Skupni občinski upravi. Dobil je odgovor, da je bil
natančen podatek predstavljen na prejšnji
seji, vendar je naš delež majhen, saj smo
v SOU vključeni samo pri projektu zaščite
podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Mag. Janez Ekart (LDS) je v svoji razpravi želel vedeti, ali obstaja kakšna varovalka, da se ta finančna sredstva ne trošijo
za druge namene. Bojan Grus mu je odgovoril, da Skupna občinska uprava izvaja
vsa dela za občine udeleženke pri projektu
Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega
polja ter za to občinam izstavi račun, ki ga
poravnamo. Na koncu razprave je 10 prisotnih svetnikov potrdilo sklep:
Sprejme se Odlok o ustanovitvi organa
MAREC 2010
skupne občinske uprave občin v Spodnjem
Podravju.
Direktor Medobčinskega inšpektorata
Franjo Švajger je podal razlago poročila o
delu Medobčinskega inšpektorata za leto
2009.
V razpravi je Ivan Pišek opozoril na
problem, ki je bil okrog pluženja pločnikov
v Rošnji. Franjo Švajger je odgovoril, da
Medobčinski inšpektorat nima pristojnosti
na državni cesti, ampak jo ima državni inšpektorat.
Anton Lončarič je vprašal, katera služba je pred njimi opravljala to dejavnost.
Dobil je odgovor, da Komunalna inšpekcija, vendar nikoli na državnih cestah. Anton
Lončarič je vprašal tudi, kdo je odgovoren
za odpadke v gramoznici. Franjo Švajger
mu je razložil, da inšpektorat odreagira na
vsako prijavo, in če ni v njihovi pristojnosti, jo odstopijo pristojnemu organu.
Janez Ekart (SDS) je vprašal, če je inšpektor pristojen tudi, če drevje visi na cesto in ovira promet. Dobil je odgovor, da
je.
Na koncu razprave je 13 prisotnih svetnikov potrdilo sklep:
Sprejme se poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2009.
Program varnosti je predstavil Stanislav Mlakar. Povedal je, da so se sestali s
predstavniki občine ter svetniki, skupaj
pregledali in dopolnili program.
Srečko Gorinšek je vprašal, ali bo redar
nekaj podobnega kot rajonski policist. Stanislav Mlakar mu je odgovoril, da bo redar
sodeloval z rajonskim policistom.
Marjan Malek je pohvalil program ter
pripomnil, da upa, da ta služba ne bo samo
strošek občine.
Mag. Janeza Ekarta (LDS) je zanimalo,
kakšne prioritete so mišljene glede redarjev, kdo vodi akcije.
Stanislav Mlakar mu je razložil, da so tu
mišljene naravne in druge nesreče, pri katerih je redar vključen, aktivira ga občinski
štab Civilne zaščite, ki tudi vodi akcije.
6
Razlago točke Dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim
premoženjem Občine Starše za leto 2010
sem podala Stanka Vobič. Povedala sem,
da je predlagana dopolnitev letnega načrta
pridobivanja in razpolaganja potrebna zaradi vloge Marije Majcen iz Brunšvika št.
55 za zamenjavo zemljišč.
Prisotni svetniki so soglasno potrdili
sklep:
Občinski svet Občine Starše v skladu
z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
sprejme prvo dopolnitev letnega načrta
pridobivanja in razpolaganja s stvarnim
premoženjem Občine Starše za leto 2010 v
predloženi vsebini.
Stanka Vobič sem prisotne seznanila,
da je Kulturno društvo Urška podalo vlogo
za najem prostorov trgovine v Prepoljah.
Povedala sem, da se nepremičnina lahko
odda v brezplačno uporabo na podlagi 59.
člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki določa, da se lahko
nepremično premoženje, ki ga začasno ne
potrebuje noben uporabnik, odda v brezplačno uporabo. V 60. členu te Uredbe je
določeno, da se lahko stvarno premoženje
odda v brezplačno uporabo za določen čas,
v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne več kot
za 5 let.
V razpravi je Ivan Ornik menil, da ni
pošteno, da občinski svet odloča o teh prostorih, saj so jih zgradili občani in naj odločijo na zboru krajanov.
V razpravo se je vključil tudi Franc
Žunkovič, ki mu je razložil, da krajevna
skupnost ni pravna oseba in je stavba last
občine, zato odloča občinski svet.
Natašo Petek je zanimalo, ali so bile še
kakšne druge vloge. Za prostore so se zanimali tudi gasilci Prepolj, vendar so hoteli
lastništvo in ne najemno razmerje.
Dejan Bandur je vprašal, zakaj najem
za pet let. Stanka Vobič sem mu je odgovorila, da to določa 60. člen Uredbe.
Anton Lončarič je povedal, da se strinja, vendar naj bodo merila za vsa društva
enaka, saj njihov KUD že pet let prosi, da
se jim uredijo prostori v KS Marjeta.
Mag. Janez Ekart (LDS) je bil mnenja,
da občinski svet ni pristojen, da odloča o
Občina
teh prostorih, vendar bo glasoval za.
Srečko Gorinšek je povedal, da se bo
pri glasovanju vzdržal, ker meni, da bi o
prostorih morali odločati krajani Prepolj.
Njegovemu mnenju pa se je pridružil tudi
Franc Žunkovič.
Na koncu razprave je 9 svetnikov potrdilo sklep:
Občinski svet Občine Starše daje soglasje županu, da sprejme posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem
Občine Starše – brezplačna uporaba prostorov v stavbi na parc. št. 25.S k.o. Prepolje, na naslovu Prepolje 62, v izmeri 211,90
m2, za dobo 5 let.
Stanka Vobič sem svetnike seznanila,
da so bili prostori trgovine v Loki dani v
najem za skladišče z odpovednim rokom
30 dni za 200 EUR podjetju FINBIRO.
Glede pobude za ureditev vaških središč pa se bo pripravil predlog za rebalans.
Foto: M. Kacjan
JAVNI RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva in obrti v Občini Starše v letu 2010
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev
za pospeševanje odpiranja novih delovnih
mest v Občini Starše(MUV št.9/2008) ter
proračuna Občine Starše za leto 2010
(MUV št. 33/09).
I. Predmet javnega razpisa
Finančna sredstva za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva se namenijo
kot nepovratna finančna pomoč »de minimis« v obliki dotacij kot sofinanciranje
izvajanja posameznih ukrepov:
a)samozaposlitev
b)zaposlitev novih delavcev
Skupna višina finančnih sredstev, ki
se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa
za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Starše, znaša 24.000,00 €.
II. Nameni, ukrepi in pogoji
Finančna sredstva se namenijo za odpiranje novih delovnih mest oz. samozaposlitve.
Sredstva za pospeševanje odpiranja
novih delovnih mest se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija)
za kritje dela stroškov plače zaposlitve in
predstavljajo upravičene stroške za:
•
•
samozaposlitev osebe,
zaposlitev osebe za nedoločen čas,
če ima taka zaposlitev za posledico neto povečanje delovnih mest.
Sofinanciranje posameznih ukrepov v obliki dotacij.
Višina subvencije za posamezno samozaposlitev oz. zaposlitev novega delavca
znaša 2.000 €.
III. Upravičenci
•
•
Za pridobitev sredstev za odpiranje
novih delovnih mest mora upravičenec
izpolnjevati še naslednje:
• novo zaposlena oseba mora biti državljan Republike Slovenije,
• da je zaposlitev osebe sklenjena
v tekočem koledarskem letu ali v
obdobju od 1. 12. 2009 do 30. 11.
2010,
• da ima prejemnik sredstev sedež
dejavnosti na območju Občine
Starše,
• da pomoč predstavlja spodbudo za
neto povečanje delovnih mest,
• zaposlitev je potrebno ohraniti za
nedoločen čas.
•
•
•
•
fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za
nedoločen čas za osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno
mesto,
potrdilo o stalnem prebivališču za
osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno mesto (za primer
samozaposlitve),
odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list
(za s.p.) oziroma
odločbo o izpolnjevanju pogojev
za opravljanje registrirane dejavnosti (za gospodarske družbe),
potrdilo o plačanih davkih,
izjavo, da za ta namen ni prejel
sredstev iz državnega proračuna
oziroma drugih virov. V primeru, da
so bila sredstva prejeta, je potrebno navesti višino prejetih sredstev.
V. Rok in način prijave razpisa
IV. Vsebina vloge
Vlogo Občine Starše je možno dvigniti v
tajništvu Občine Starše v času uradnih ur, in
sicer od 20. 03. 2010 dalje, ali na internetni
strani Občine Starše, http://www.starse.si.
Izpolnjeni vlogi je potrebno predložiti
naslednje
• izpis zavarovanih oseb za preteklo
in tekoče leto (razen za samozaposlovanje),
• dokazilo o zaposlitvi (fotokopija
obrazca M1), za osebo, ki je zasedla novoustanovljeno delovno
mesto,
7
Rok za prijavo na javni razpis je od
20. 3. 2010 do 30. 11. 2010 oz. do porabe sredstev. Vloga, z zahtevanimi dokazili, mora biti poslana priporočeno
po pošti ali osebno oddana v tajništvu
Občine Starše, Starše 93/I, 2205 STARŠE, najkasneje do izteka roka prijave.
Upravni organ Občine Starše lahko od
prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. V primeru, da vloga ne bo dopolnjena
v določenem roku, se s sklepom zavrže.
Vse vloge bo obravnavala komisija, ki jo s
Sklepom imenuje župan. Komisija bo sprejela sklep o dodelitvi sredstev najkasneje
v roku 15 dni od poteka roka za prijave.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
Vse informacije lahko dobite na sedežu
Občine Starše, Starše 93/I, 2205 STARŠE
ali po telefonu 02 686 48 00 ali 686 48 09
(Terezija Mohorko) ali po e-pošti: obcina@
starse.si oz. [email protected]
ZAHVALA
V imenu malih in velikih občanov se iskreno zahvaljujem
občinski upravi za res lepa božično-novoletna darila.
Babica Julčka
OBČINA STARŠE
ŽUPAN
Vili DUCMAN
JAVNI RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva in obrti v Občini Starše v letu 2010
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev
za pospeševanje odpiranja novih delovnih
mest v Občini Starše(MUV št.9/2008) ter
proračuna Občine Starše za leto 2010
(MUV št. 33/09).
I. Predmet javnega razpisa
Finančna sredstva za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva se namenijo
kot nepovratna finančna pomoč »de minimis« v obliki dotacij kot sofinanciranje
izvajanja posameznih ukrepov.
Skupna višina finančnih sredstev, ki
se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa
za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Starše, znaša 20.000,00 €.
II. Nameni, ukrepi in pogoji
Finančna sredstva se namenijo za:
Sofinanciranje posameznih ukrepov v
obliki dotacij.
a) Spodbujanje začetih investicij:
•
•
•
•
stroški materialnih investicij: zemljišča, zgradbe, oprema, stroji, do
40% upravičenih stroškov,
stroški nakupa in pridobitev patentov, licenc izumov, tehničnih
izboljšav, nepatentiranega tehničnega znanja in blagovnih znamk:
do 40% upravičenih stroškov.,
stroški izdelave projektne dokumentacije in stroški investicijskih
programov: do 40% upravičenih
stroškov,
stroški izobraževanja samostojnega podjetnika, do 100 %. Maksimalni znesek pomoči za izobraževanje podjetnika ne sme presegati
300,00 €.
Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 60% vrednosti investicije. Investicijski projekti morajo ostati v občini
vsaj 5 let.
MAREC 2010
b) Prva udeležba na sejmih ali razstavah:
Prva udeležba na sejmu ali razstavi:
krijejo se upravičeni stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice v višini do 40 %
upravičenih stroškov. Upravičeni strošek
je prva postavitev in delovanje stojnice na
sejemski prireditvi od 1.1. 2010 do 31. 11.
2010. Upravičenci so do sredstev upravičeni samo enkrat, to pomeni, da upravičenci iz preteklih let ne morejo ponovno
pridobiti sredstev iz naslova tega ukrepa.
Najvišji znesek pomoči ne sme presegati 4.000,00 €.
III. Upravičenci
Sredstva za razvoj lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki:
• imajo sedež ali enoto na območju
Občine Starše in
• da poteka investicija na območju
Občine Starše, in sicer:
• samostojni podjetniki in gospodarske družbe, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila za majhna
podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, imajo letni promet, ki je
manjši od 7 mio EUR ali bilančno
vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR
in je neodvisno podjetje.
Do pomoči niso upravičena podjetja
iz sektorjev jeklarstva, premogovništva,
kmetijstva in ribištva. Pomoč tudi ni namenjena spodbujanju izvoza. Do sredstev
tudi niso upravičeni samostojni podjetniki
in gospodarske družbe (majhna podjetja),
ki imajo na dan prijave na javni razpis do
razpisovalca Občine Starše neporavnane
zapadle obveznosti.
Do sredstev za razvoj niso upravičena podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali pa so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je
izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Do pomoči tudi niso
upravičena podjetja, ki so v finančnih
8
težavah in prejemajo državno pomoč za
reševanje in prestrukturiranje. Pomoč
tudi ni namenjena spodbujanju izvoza.
IV. Vsebina vloge
Vlogo Občine Starše je možno dvigniti
v tajništvu Občine Starše v času uradnih
ur, in sicer od 20. 3. 2010 dalje ali na internetni strani Občine Starše, http://www.
Starše.si.
Izpolnjeni vlogi je potrebno predložiti
naslednje (pod: a - spodbujanje začetih investicij in b - prva udeležba na sejmih ali
razstavah).
Za posamezne ukrepe je potrebno
predložiti tudi:
• stroški materialnih investicij:
dokazilo o plačilu, pogodba,
računi.
• stroški nakupa in pridobitev patentov,
licenc izumov, tehničnih izboljšav,
nepatentiranega tehničnega znanja in
blagovnih znamk:
• dokazilo o plačilu,
• računi.
• za izdelavo projektne dokumentacije
in investicijskih programov:
• dokazilo o plačilu izdelave projektne dokumentacije in investicijskih
programov,
• računi.
• za izobraževanje
• dokazilo o plačilu,
• račun.
• za prvo udeležbo na sejmu ali razstavi:
• dokazilo o plačilu za najem, postavitev in delovanje stojnice,
• računi.
V. Rok in način prijave razpisa
Rok za prijavo na javni razpis je od
20. 3. 2010 do 30. 11. 2010 oz. do pora-
Občina
be sredstev. Vloga, z zahtevanimi dokazili, mora biti poslana priporočeno
po pošti ali osebno oddana v tajništvu
Občine Starše, Starše 93, 2205 STARŠE, najkasneje do izteka roka prijave.
Upravni organ Občine Starše lahko od
prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. V primeru, da vloga ne bo dopolnjena
v določenem roku, se s sklepom zavrže.
Vse vloge bo obravnavala komisija, ki jo s
Sklepom imenuje župan. Komisija bo sprejela sklep o dodelitvi sredstev najkasneje
v roku 15 dni od poteka roka za prijave.
Vse informacije lahko dobite na sedežu
Občine Starše, Starše 93/I, 2205 STARŠE
ali po telefonu 02 686 48 00 ali 686 48 12
(Terezija Mohorko) ali po e-pošti: obcina@
starse.si oz. [email protected]
OBČINA STARŠE
ŽUPAN
Vili DUCMAN
V SPOMIN …
Umrli občani občine Starše od 30.11.2009 do 15.3.2010
Zap.št. Ime in Priimek
rojen (a)
umrl (a)
1.
Marija MAJERIČ
ROŠNJA 19
03.12.1936
01.12.2009
2.
Vida DOBNIK
STARŠE 16
06.05.1934
11.12.2009
3.
Anton KIRBIŠ
TRNIČE 79/A
23.05.1933
12.12.2009
4.
Ivan ORNIK
PREPOLJE 33/A
21.05.1942
15.12.2009
5.
Terezija KRALJ
BRUNŠVIK 39
25.09.1925
18.12.2009
6.
Terezija ŽNIDAR
BRUNŠVIK 64
30.09.1927
16.01.2010
7.
Franc TIHEC
LOKA 5/Č
26.10.1941
26.01.2010
8.
Jožef ŽUNKOVIČ
BRUNŠVIK 56
22.02.1923
31.01.2010
9.
Ivan POTOČNIK
LOKA 43
18.06.1944
15.03.2010
10.
Marija LEŠNIK
ROŠNJA 42
11.06.1921
15.03.2010
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja
v Občini Starše; v nadaljevanju: pravilnika in Odloka o proračunu Občine Starše leto 2010, Občinska uprava Občine Starše objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj
kmetijstva in podeželja v Občini Starše v letu 2010
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Občina Starše (v nadaljevanju: občina)
razpisuje nepovratna finančna sredstva za
ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2009 v okvirni višini 40.000
EUR po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES)
št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št.
1998/2006.
NAMEN PORABE SREDSTEV
Vrsta ukrepa
Naložbe v kmetijska gospodarstva za
primarno proizvodnjo
UKREPI IN UPRAVIČENCI
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva
za primarno proizvodnjo
Upravičenci do pomoči:
- nosilci kmetijskih gospodarstev - fizične osebe, ki ustrezajo pogojem majhnih
in srednje velikih podjetij, kot je opredeljeno v Prilogi I št. 70/2001, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju Občine
Starše in so vpisani v register kmetijskih
gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v
zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na
območju občine.
Zagotavljanje tehnične podpore v
kmetijstvu
Posodabljanje kmetij
Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost
Upravičeni stroški:
• stroški izdelave poslovnih načrtov,
stroški izdelave ocene vplivov na
okolje,
• graditev, prenova, adaptacija gospodarskih objektov kmetije,
• razširitev, posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti v osnovni
kmetijski dejavnosti,
• nakup kmetijskih zemljišč, nove in
rabljene opreme ter kmetijske mehanizacije.
Izobraževanje in usposabljanje na
področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter dopolnilnih in
nekmetijskih dejavnosti
Promocija in trženje proizvodov in
storitev
Pomoč za zaokrožitev zemljišč
9
Pogoji za pridobitev pomoči:
K vlogi za subvencioniranje obresti
kreditov mora upravičenec predložiti:
• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo.
Sredstva za subvencije se prednostno
podeljujejo za programe, ki predstavljajo prosilcem osnovni vir preživljanja, ob tem da:
• mora biti vlagatelj nosilec kmetijskega gospodarstva, imeti stalno
prebivališče na naslovu kmetijskega
gospodarstva, imeti ob oddaji vloge
vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih
površin,
• morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva; v primeru, da
je kmetija vključena v sistem DDV,
mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec,
• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti
podjetje v težavah.
Višina pomoči:
• do 40 % upravičenih stroškov za
poslovne načrte in ocene vplivov na
okolje oz. če naložbe izvajajo mladi
kmetje v petih letih od vzpostavitve
kmetijskega gospodarstva.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
je 100 €, najvišji znesek pa 4.000 € na
kmetijsko gospodarstvo na leto.
2. Zagotavljanje tehnične podpore v
kmetijstvu
Cilj pomoči je zagotavljanje tehnične
pomoči za višji nivo strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov ter boljši
dostop do informacij s področja kmetijstva.
Upravičeni stroški:
• stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na
kmetijskem gospodarstvu: stroški
organiziranja in materialni stroški
izvedbe programov usposabljanja
(predavanja, usposabljanje za izvajanje novih tehnologij, podjetniško
usposabljanje kmetov na podeželju,
informativna izobraževanja, krožki,
tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije
ipd., najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence),
• stroški svetovalnih storitev: stroški
honorarjev za storitve, ki ne spadajo
med trajne ali občasne dejavnosti in
jih opravijo tretje osebe,
• stroški organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe,
najemnine razstavnih prostorov,
simboličnih nagrad, podeljenih na
tekmovanjih do vrednosti 250 EUR
na nagrado,
• stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi
in predavanja za širšo javnost) pod
pogojem, da posamezna podjetja,
znamke ali poreklo niso imenovani,
z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in Uredbe Sveta
(ES št. 1493/1999), kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo
imenovani,
• stroški priprave in izdelave publikacij, kot so katalogi ali spletišča,
ki predstavljajo dejanske podatke
o proizvajalcih iz dane regije ali
proizvajalcih danega proizvoda, če
so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci
enake možnosti, da so predstavljeni
v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov
vzpostavitve internetne strani).
Upravičenci do pomoči:
• registrirana stanovska in interesna
društva in združenja, ki delujejo
na področju kmetijstva, gozdarstva
in prehrane na območju občine ali
regije,
• organizacije, ki so registrirane za
opravljanje storitev iz 11. člena
pravilnika iz področja kmetijstva,
gozdarstva in razvoja podeželja (v
nadaljevanju: registrirani izvajalci).
Pogoji za pridobitev pomoči:
• izvajalci z Občino Starše sklenejo
MAREC 2010
pogodbo, v kateri opredelijo posamezne naloge, časovne roke za
izvedbo le-teh ter način izvedbe
plačil,
• finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma storitev
z ustreznimi dokazili (kot so kotizacije oz. participacije kmetov, če se
izvajalec za to odloči idr.),
• pomoč mora biti dostopna vsem
upravičencem do storitev na ustreznem območju,
• če so izvajalci ali organizatorji nudenja tehnične podpore v kmetijstvu
nevladne organizacije, članstvo v
teh organizacijah ne sme biti pogoj
za dostop do tehnične podpore.
Višina pomoči:
• pomoč se dodeli do 70 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati
neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom.
• Najvišji znesek dodeljene pomoči za društva do 1.000 €/ program
letno in pomoči za organizacije do
3.000 €/program letno.
3. Naložbe v predelavo in trženje
kmetijskih proizvodov za dopolnilno in
nekmetijsko dejavnost
Upravičeni stroški:
• stroški izdelave poslovnih načrtov
za naložbo v predelavo in neposredno trženje kmetijskih proizvodov
z lastnega in drugih kmetijskih gospodarstev,
Upravičenci do pomoči:
• fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem
gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev s sedežem v občini oziroma njihovi družinski člani, ali v njihovem imenu
pooblaščeni vlagatelji.
Pogoji za pridobitev pomoči:
• predračun za nameravano investicijo,
• mnenje pristojne strokovne službe
o upravičenosti vlaganja v izbrano
vrsto dopolnilne dejavnosti,
• upravičenci morajo po končani investiciji izpolnjevati vse pogoje za
opravljanje dopolnilne dejavnosti,
določene v javnem razpisu, skladno
z veljavno zakonodajo in Uredbo o
vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• fotokopija dovoljenja o registraciji
dopolnilne dejavnosti ali izjava, da
bo registriral dopolnilno dejavnost
najpozneje eno leto po zaključeni
investiciji v primeru, če dopolnilna
dejavnost še ni registrirana,
• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji
10
še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji,
• vsi računi in dokazila o plačilih se
morajo glasiti na ime nosilca dopolnilne dejavnosti; v primerih, da
je kmetija vključena v sistem DDV,
mora biti vlagatelj (nosilec) davčni
zavezanec,
• kreditna pogodba, izračun obresti,
potrdilo o plačilu obresti.
Višina pomoči:
• do 50 % upravičenih stroškov vrednosti storitve,
4. Izobraževanje in usposabljanje na
področju predelave in trženja kmetijskih
proizvodov ter dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti
Upravičeni stroški:
• stroški kotizacije in šolnin za tečaje,
seminarje, predavanja in strokovne
ekskurzije,
• stroški vstopnin za strokovne oglede,
• stroški strokovnih gradiv.
Upravičenci do pomoči:
• fizične osebe ter njihovi družinski
člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno
dejavnostjo in nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem
na kmetijskem gospodarstvu, ki je
vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Višina pomoči:
• do 70 % upravičenih stroškov.
Pogoji za pridobitev pomoči:
• račun oziroma dokazila o plačilu
stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
• program izobraževanja oziroma
usposabljanja, povezanega z dopolnilnimi, nekmetijskimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov.
5. Promocija in trženje proizvodov in
storitev
Cilj pomoči je povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih
gospodarstev, ki niso proizvodi primarne
kmetijske proizvodnje.
Upravičeni stroški:
• stroški promocije in trženja (sejmi,
katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve).
Upravičenci do pomoči:
• fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali
predelavo in so vpisani v register
kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju
občine,
• pravne osebe, ki izvedejo aktivnost
Občina
za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov
ter storitev s kmetij.
Višina pomoči:
• do 70 % upravičenih stroškov.
Pogoji za pridobitev pomoči:
• potrdilo o registraciji dopolnilne
oziroma nekmetijske dejavnosti,
• predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja
pomoč.
6. Pomoč za zaokrožitev zemljišč
Upravičeni stroški:
• stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč.
Upravičenci do pomoči:
• fizične osebe, ki se ukvarjajo s
kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v
register kmetijskih gospodarstev in
imajo v lasti kmetijska zemljišča, ki
ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev pomoči:
• dokazila o izvedbi arondacije,
• dokazila o plačilu stroškov,
• drugi splošni pogoji, povezani z
O dodelitvi sredstev upravičencem po
tem pravilniku odloča direktor občinske
uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba z odločbo, po predlogu
komisije.
V odločbi se podrobneje opredeli namen in višina sredstev za posamezen
ukrep, opravičljive stroške in možnost
preverjanja namenske porabe sredstev.
Medsebojne obveznosti med občino in
prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Vloge upravičencev se obravnavajo
po kronološkem vrstnem redu, do porabe
sredstev.
opravljanjem kmetijske dejavnosti.
Višina pomoči
• do 70 % upravičenih stroškov.
IV. VSEBINA IN MESTO
ODDAJE VLOGE
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
• prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje
in razvoj kmetijstva in podeželja v
občini Starše v letu 2010«,
• obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
VI. ROK ZA PRIJAVO NA
JAVNI RAZPIS
Vlogo dvignete v tajništvu občine ali
pri referentu za področje kmetijstva v
času uradnih ur.
Vloge s prilogami je potrebno oddati
na sedežu Občine Starše v času uradnih
ur ali nasloviti na naslov: Občina Starše,
Starše 93/I, 2205 STARŠE. Vlagatelj s svojim podpisom jamči za pravilnost v vlogi
navedenih podatkov.
Razpis je odprt od 20. 3. 2010 do porabe sredstev, vendar najkasneje do 30.
11. 2010.
Prepozne, nedovoljene ali nepopolne
vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji pa bodo o tem posebej obveščeni.
Dodatne informacije dobite po telefonu
na številki 686 48 09. Razpis je objavljen
na spletnih straneh Občine Starše (www.
starse.si).
Župan Občine Starše
Vili DUCMAN
V. OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge bo obravnavala strokovna komisija (delavci občinske uprave), ki jo imenuje župan Občine Starše.
ZNIŽANO PLAČILO VRTCA
Tadeja Klemen
V Sloveniji večina staršev vpiše svoje
otroke v vrtec. Zaradi tega je država tudi
to področje uredila s sprejetjem posebnih
predpisov. Najpomembnejša akta na tem
področju sta Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št.
100/05-UPB2, 25/08) in Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. l. RS,
št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09). Predpisa omogočata, da se staršem, ki imajo vpisane otroke v vrtec, odobri znižano plačilo
vrtca oz. so starši, ki imajo hkrati v vrtec
vpisanih več otrok, oproščeni plačila za
drugega in nadaljnje otroka. Pravica do
znižanega plačila oz. oprostitve plačila za
drugega oz. nadaljnje otroke se prizna le,
če starši le-to uveljavljajo. Pravica se uveljavlja z vlogo za znižano plačilo vrtca, ki
jo starši oz. vlagatelji oddajo na občinski
upravi občine, v kateri imajo prijavljeno
stalno prebivališče. Postopek, v katerem se
odloča o znižanem plačilu vrtca, je upravni postopek.
Ceno programov predšolske vzgoje
krijejo starši in občina. Vlagatelju, ki vloži vlogo za znižano plačilo vrtca, se lahko
določi največ 80 % cene programa (polno
plačilo) oz. najmanj 10 % cene programa.
Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto
plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
plačilo vrtca, v katerih je odločala o znižanem plačilu za 127 otrok. Večina otrok,
to je 97 otrok, za katere je bilo določeno
znižano plačilo vrtca, obiskuje enote vrtca
OŠ Starše. Preostali otroci obiskujejo vrtce
v okoliških občinah. Razpon dohodkovnih razredov in število otrok, razvrščenih
v določeni plačilni razred, je razvidno iz
tabele 1.
Vlagatelji, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem
varstvu, so oproščeni plačila, če odločbo
Centra za socialno delo, s katero jim je določena ta pravica, dostavijo občinski upravi. Oprostitev velja za obdobje prejemanja
le-te.
Občina Starše je za leto 2010 v mesecu
januarju obravnavala 103 vloge za znižano
Tabela 1:
Dohodkovni razredi, glede na povprečno bruto plačo v letu 2008 (1.391,43 EUR), uporabljeni za
določitev plačila staršev s 1. 1. 2010 in število otrok, razporejenih v plačilne razrede
Plačil- Dohodkovni razred (delež bruni
to mesečnega doh./ druž. čl. v
razred primerjavi s povprečno bruto
plačo v RS v preteklem koledarskem letu)
0
Mesečni bruto dohod- P l a č i l o Določitev
ki na družinskega čla- v % od p l a č i l na v letu 2008 v EUR cene
nega razreda za
nad
do
otroke
Oprostitev plačila
1
16
do 25%
347,86
10%
38
2
nad
25% do 35%
347,86
487,00
20%
24
3
nad
35% do 45%
487,00
626,14
30%
15
4
nad
45% do 55%
626,14
765,29
40%
14
5
nad
55% do 70%
765,29
974,00
50%
9
6
nad
70% do 90%
974,00
1.252,29
60%
5
7
nad
90% do 110%
1.252,29
1.530,57
70%
4
8
nad 110%
80%
2
1.530,57
Vir: Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Starše
11
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
Na tem mestu bi starše, ki že imajo oz.
želijo vpisati otroke v vrtec, pozvala, da
sproti sporočijo občini vse spremembe in
priložijo ustrezno dokazilo o nastali spremembi. Vlagatelje, ki so oproščeni plačila vrtca, pa bi opozorila, da predložijo
ustrezno odločbo Centra za socialno delo,
s katero so pridobili pravico do denarne
socialne pomoči, saj so le v tem primeru
oproščeni plačila vrtca.
Cene vzgojno-varstvenih programov
se razlikujejo med vrtci. Cena vzgojnovarstvenega programa v vrtcih OŠ Starše je določena s Sklepom o določitvi cen
vzgojno-varstvenih programov enot vrtca
v Občini Starše z dne 16. 7. 2008. V enotah vrtca Najdihojca in Pikapolonica, ki
delujeta pod okriljem OŠ Starše, se izvajajo le programi za drugo starostno obdobje.
Cena dnevnega programa znaša 340,00
EUR/mesec, cena poldnevnega programa
pa 320,00 EUR/mesec.
Prav tako sklep določa, da se staršem,
ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v
Občini Starše in imajo otroke vpisane v
enote vrtca OŠ Starše, še dodatno zmanjša
plačilo vrtca (% zmanjšanja razviden iz tabele 2). Kadar sta v vrtec vključena hkrati
dva otroka ali več otrok iz družine, dodatno znižanje velja le za starejšega otroka.
Tabela 2:
Plačilni
razred
Dodatno znižanje po
sklepu
% plačila staršev za
dnevni program
višina plačila staršev
za dnevni program
(340 EUR/mesec) v
EUR
1
20 %
8%
27,20
2
20 %
16 %
54,40
3
20 %
24 %
81,60
4
20 %
32 %
108,80
5
20 %
40 %
136,00
6
10 %
54 %
183,60
7
10 %
63 %
214,20
8
10 %
72 %
244,80
VRTEC PIKAPOLONICA
Stanka Vobič
V Občini Starše delujeta v okviru
Osnovne šole Starše dve polno zasedeni
enoti vrtca (v Staršah je trioddelčna, v
Marjeti na Dravskem polju pa dvooddelčna ). Urejenega nimamo varstva za prvo
starostno obdobje. Zaradi tega morajo
starši otrok do starosti 3 let poiskati varstvo izven občine ali pa obremeniti stare
starše.
Občinski svet Občine Starše je na seji
27. 6. 2007 sprejel sklep, da se potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta za dozidavo in adaptacijo montažne
stavbe vzgojno-varstvene enote Pikapolonica Marjeta, Marjeta na Dravskem polju
3a zaradi prijave na razpis Ministrstva za
šolstvo in šport. Na razpisu smo bili uvrščeni na deveto mesto, sofinancirali so
prvih pet uvrščenih. Prijavili smo se tudi
na razpis za sofinanciranje investicij na
področju predšolske vzgoje in osnovnega
šolstva v Republiki Sloveniji za vključitev
v proračunsko leto 2009. Uvrščeni smo
bili na sedmo mesto. V letu 2009 pa je Ministrstvo za šolstvo in šport financiralo le
štiri projekte.
Na seji Občinskega sveta Občine Starše
dne 26. 11. 2008 je bilo postavljeno vprašanje parkiranja za potrebe vrtca in šole v
Marjeti. Zato smo predlagali, da se pripravi nov Dokument identifikacije investicijskega projekta za enoto vrtca Pikapolonica
v Marjeti, da se zgradi nov vrtec.
Razlogi za novogradnjo vzgojno-varstvene enote Pikapolonica, Marjeta na
MAREC 2010
Dravskem polju 3a so:
•
pritlična montažna stavba dvooddelčne vzgojno-varstvene enote Pikapolonica, s skupno neto površino 199,97 m2,
je bila izgrajena leta 1980,
•
kapaciteta samo dveh oddelkov
ne odgovarja sedanjim potrebam,
•
stavba je glede na sedanje površinske normative močno poddimenzionirana,
•
nima prepotrebnih prostorov za
strokovne delavce in spremljajoče prostore za otroke,
•
je potrebna energetske sanacije,
•
strojne in elektro inštalacije ter
obrtniška dela so dotrajana.
Razlogi za dodatni oddelek vrtca so,
da število rojstev na območju vzgojno-varstvene enote Pikapolonica niha, vendar je
od leta 2004, ko je doseglo svoj minimum,
že v porastu, kar je razvidno iz naslednje
tabele:
Rojeni leta
Skupaj
Fantje
Dekleta
2004
13
8
5
2005
14
11
3
2006
15
5
10
2007
21
11
10
2008
20
10
10
15-letno
povprečje
16,6
12
Foto: M. Kacjan
Občina
Predvideno financiranja vrtca:
Vir financiranja
2009
SVRL
2010
2011
tekoče cene v EUR
skupaj
Odstotki
245.066
105,435
351.501
35,5%
Občina STARŠE
24.456
451.431
161.974
637.861
64,5%
SKUPAJ vse
24.456
696.497
268.409
989.362
100%
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete Razvoj regij; prednostne
usmeritve Regionalni razvojni programi.
Terminski plan izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter izvedbe investicije
Vrsta podatka
Trajanje aktivnosti
Idejno programska skica
izdelana
Idejni projekt
izdelan
Dokument identifikacije investicijskega projekta
izdelan
Lokacijska informacija
pridobljena
Projektna dokumentacija – PGD z vodilno mapo
izdelana
Enotno gradbeno dovoljenje
01.12. 2009 do 15.03. 2010
Projektna dokumentacija – PZR, PZI za objekt, ureditev okolja in 01.11.2009 do 28. 2. 2010
opremo
Investicijski program
01.12.2009 do 25.03.2010
Javni razpis za GOI dela objekta, ureditve okolja Javni razpis
opreme
01.01.2010 do 28.02.2010
1. 3. 2010 do 15. 05. 2010
Analiza ponudb in oddaja del
Analiza ponudb opreme
01.03.2010 do 15.04.2010
15 dni po odpiranju ponudb
Gradnja, dobava in montaža opreme
15.04.2010 do 31.07.2010
Pridobitev uporabnega dovoljenja
01.08.2010 do 30.08.2010
Če bo šlo vse po načrtih (ne bo nobenih pritožb), bodo otroci jeseni že uživali v novem vrtcu.
13
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
MAREC 2010
14
Občina
POROČILO O DELU MEDOBČINSKEGA
INŠPEKTORATA ZA LETO 2009
»Medobčinski inšpektorat« je skupni
inšpekcijski organ 18 občin ustanoviteljic;
občin Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče–Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na
Pohorju, Mestna občina Maribor, Miklavž
na Dravskem polju, Pesnica, Rače–Fram,
Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana,
Sveta Trojica v Slovenskih gorica, Sveti
Jurij v Slovenskih goricah in občina Šentilj v Slovenskih goricah.
Poročilo za leto 2009 temelji na mesečnem in letnem planu dela za vsako
občino posebej, kjer je predvideno število
inšpekcijskih obiskov v posamezni občini
(v skladu s ključem delitve iz Odloka o
ustanovitvi organa skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora »Medobčinski
inšpektorat« (MUV, št. 3/08), ter splošnih
usmeritev posameznih občinskih uprav.
Ugotovitve:
Iz poročila za leto 2009 je razvidno, da
je Medobčinski inšpektorat opravil praktično vsa planirana opravila v vseh občinah. Pri opravilih (redni, kontrolni in izredni pregledi) je bilo opravljenih približno
630 opravil manj, vendar je to tudi posledica, da se je v Medobčinskem inšpektoratu šele v drugi polovici leta 2009 zaposlila uradna oseba s polnimi pooblastili za
opravljanje inšpekcijskih in prekrškovnih
del (zamenjava za uradno osebo, premeščeno v septembru 2008).
Zmanjšanje opravljenih opravil je
tudi v tem, da bila tendenca inšpekcijskega in prekrškovnega dela v tem, da so se
opravljali pregledi ciljno in sistemsko na
področjih, kjer so bile v preteklih letih
opazne večje nepravilnosti. To so bila področja:
• zasedbe javnih površin brez soglasja,
• nedovoljenega oglaševanja na vozilih,
• posegi v varovalne pasove občinskih cest.
Na ostalih področjih dela je Medobčinski inšpektorat vršil nadzor v skladu s programom dela, z navodili občinskih uprav
in v skladu z zapaženo problematiko.
V letu 2009 se je v primerjavi z letom
2008 povečalo:
1. število izdanih ureditvenih odločb po Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru se je povečalo za 66 %,
2. število izdanih sklepov se je povečalo za 150 %,
3. denarne izvršbe za neizvršitev
upravnih odločb so se povečale za
181 %,
4. za 44 % se je povečalo število iz-
danih opozoril po Zakonu o prekrških,
5. za 25 % se je povečalo število izdanih odločb po Zakonu o prekrških.
Na podobnem nivoju, kot leto prej, je
bilo pri ukrepih:
1. izdanih obvestil strankam po Zakonu o prekrških,
2. izdanih odredb zavezancem po
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru,
3. število izterjav denarnih kazni
preko Davčnega urada RS.
Zmanjšalo se je:
1. število uvedenih postopkov za odstranitev zapuščenih vozil z javnih površin,
2. odstranitev izrabljenih motornih
vozil preko izvajalca ravnanja z
izrabljenimi vozili,
3. izdanih opozoril po Zakonu o prekrških,
4. število izdanih plačilnih nalogov
po Zakonu o prekrških,
5. število zahtev za sodno varstvo na
izdane Plačilne naloge in Odločbe
o prekršku.
Na področju zapuščenih vozil se je
zmanjšalo število ukrepov (izdanih odredb za zapuščena vozila na javnih površinah). Pri analizi stanja se opaža trend
zmanjšanja nepravilno odstavljenih vozil
na javnih površinah že več let zapored.
Na področju prekrškovnih postopkov
se je povečalo število uvedenih postopkov
pri ugotovljenih prekrških, izdanih odločbah o prekršku in izrečenih opozoril.
Največji delež uvedenih postopkov o prekršku se nanaša na nepravilno odlaganje
odpadkov, nepravilno
parkiranje
na javnih zelenih
površinah, različni
nedovoljeni
posegi na občinskih
cestah, nepravilno in nedovoljeno
oglaševanje ter na
področju nepravilnega odvajanja odpadnih vod.
se poskuša opozarjati na nepravilnosti in
jih preprečevati, na morebitne nevarnosti
in nepravilnosti (varnostni sosveti v okviru občinskih uprav, regijska koordinacija
inšpekcij …).
Predlogi
Ugotovitve iz prejšnjih let in predlogi
Medobčinskega inšpektorata, da je v večini občin ustanoviteljic Medobčinskega inšpektorata še vedno veliko občinskih odlokov neusklajenih z zakonodajo in da bi jih
bilo potrebno novelirati, so, da se je v letu
2009 stanje na tem področju izboljšalo.
To velja še posebej za področje ravnanja z odpadki, odpadnimi vodami, občinskimi cestami. Ker v večini Zakonov
(izjema je Zakon o varstvu okolja – glede
odpadkov in Zakona o varnosti v cestnem
prometu, glede vzdrževanja in varstva
cest) ni direktnega pooblastila občinskim
inšpekcijam za inšpekcijski nadzor, občinski predpisi pa niso usklajeni in so zato
velikokrat v direktnem nasprotju z zakoni
in uredbami, imamo pri svojem delu težave in ovire za učinkovit nadzor.
V letu 2010 je pričela delovati tudi
Medobčinska redarska služba, ki bo operativno delovala na istem krajevnem območju kot Medobčinski inšpektorat. Glede na
to, da se obe službi na določenih področjih dopolnjujeta in prekrivata, bo to zagotovo doprineslo še k večji učinkovitosti
pri nadzoru in zagotavljanju spoštovanja
predpisov.
V prihodnje bi bilo modro preučiti tudi
možnost združevanja obeh medobčinskih
služb v eno, saj bi to doprineslo še k večji učinkovitosti delovanja, racionalizaciji
poslovanja, hitrejšega in enostavnejšega
pretoka informacij in koordiniranega delovanja.
Inšpektorji
Medobčinskega
inšpektorata
pri
svojem delu izvajajo tudi aktivnosti
preventive in sodelujejo v različnih
koordinacijah, kjer
Neregistrirano vozilo v varovalnem pasu občinske ceste
15
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
Številčni prikaz opravil v obdobju januar – december 2009 za vse občine skupaj
I
II
III
IV
REALIZACIJA
januar –
junij
2009
REALIZACIJA
julij –
december
2009
SKUPAJ
Januar –
december
2009
SKUPAJ
Januar –
december
2008
INDEX
III - IV
%
INŠPEKCIJSKI POSTOPKI
4936
4489
9406
9942
94,6
PREGLEDI (REDNI, KONTROLNI, IZREDNI)
3567
3443
6990
7.672
91,1
IZDANE UREDITVENE ODLOČBE
220
76
296
178
166,3
ODSTRANITEV ZAPUŠČENIH VOZIL PREKO NIGRADA
13
18
31
58
53,4
ODSTRANITEV ZAPUŠČENIH VOZIL LASTNIKOV
SAMIH
49
53
102
173
59,0
ODSTRANITEV OSTANKOV VOZIL - DINOS
11
3
14
21
66,7
OPOZORILO PO 33. ČLENU ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
197
165
363
611
59,4
IZDANI SKLEPI
63
24
87
34
255,9
IZDANE ODREDBE
169
143
312
302
103,3
DENARNA IZVRŠBA IZVRŠLJIVE ODLOČBE
39
6
45
16
281,3
IZVRŠBA ODLOČBE PO TRETJI OSEBI
1
2
3
9
33,3
TEHNIČNO KVALITETNI PREGLEDI
3
1
4
14
28,6
DOPISI, ODGOVORI, ODSTOPI ZADEV
604
555
1159
854
135,7
PREKRŠKOVNI POSTOPKI
177
163
340
316
107,6
IZREČENO OPOZORILO PO ZAKONU O PREKRŠKIH
94
71
165
114
144,7
IZDANO OBVESTILO O PREKRŠKU
54
36
90
90
100,0
IZDANI PLAČILNI NALOGI
14
18
32
62
51,6
IZDANE ODLOČBE O PREKRŠKU
7
18
25
20
125,0
ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO
2
2
4
7
57,1
PRISILNA IZTERJAVA
6
18
24
23
104,3
5113
4652
9746
10258
95,0
VRSTA OPRAVILA
SKUPAJ
OBČINA STARŠE
Delo Medobčinskega inšpektorata na
območju Občine Starše je bilo v skladu s
programom dela usmerjeno v nadzor občinskih cest, ravnanja z odpadki, varstva
okolja, vzdrževanja čistoče in urejenega
videza naselij ter drugih področij, ki so v
pristojnosti občine.
V skladu z Odlokom o ustanovitvi
Medobčinskega inšpektorata je bila zagotovljena prisotnost inšpektorja 2 x na mesec.
Ob vsakokratni prisotnosti v občini
bodo izvedene naslednje aktivnosti:
1. Prisotnost na sedežu Občine Starše in prevzem prijav. Pregled naselij Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje.
2. Prisotnost na sedežu Občine Starše in prevzem prijav. Pregled naMAREC 2010
selij Brunšvik, Marjeta, Trniče,
Prepolje.
Na posameznem območju se je izvajal
nadzor:
•
•
•
•
•
okolice javnih objektov in javno
dostopnih objektov (kulturni in
naravni spomeniki, pokopališča,
šole, trgovine...), kjer je dnevno
večja frekvenca ljudi,
stanja javne infrastrukture (koši
za odpadke, ekološki otoki, cestne svetilke, prometni znaki, avtobusna postajališča …) v smislu
čimprejšnje odprave poškodb in
uničenj,
stanja na lokalnih cestah in javnih
poteh glede poškodb, zamašitve
odtočnih jaškov...,
nepravilnega oglaševanja in reklamiranja,
izvajanja rednega vzdrževanja občinskih cest pri izvajanju zimske
16
•
•
•
službe in odprave posledic izvajanja zimske službe ter zmrzlinskih
poškodb na cestah,
nepravilno odloženih odpadkov
in sankcioniranje kršiteljev, kadar
bodo ugotovljeni,
posegov v občinske ceste in njihovega zasedanja brez dovoljenja
pristojnega organa,
nad zapuščenimi in izrabljenimi
vozili.
Plan dela je ob 2 x prisotnosti na mesec obsegal 10 mesečnih opravil oziroma
120 letno.
V okviru aktivnosti, ki so bile načrtovane s programom dela, je bil na območju
občine redno izvajan inšpekcijski nadzor
in pri tem v letu 2009 opravljenih 182 inšpekcijskih opravil (redni, izredni in kontrolni pregledi).
Pri delu Medobčinskega inšpektorata
Občina
Številčni pregled opravil in izrečenih ukrepov na območju Občine Starše
je bilo izrečenih več ustnih opozoril, ki so
jih zavezanci upoštevali, ugotovitev dejanskega stanja in inšpekcijski postopek pa je
bil izveden v 23 primerih, v katerih je bila
zavezancem odrejena odprava pomanjkljivosti. 19 ukrepov se je nanašalo na nepravilnosti na občinskih cestah, 4 ukrepi pa
na nepravilno ravnanje z odpadki.
Vsi zavezanci so ugotovljene pomanjkljivosti na zahtevo Medobčinskega inšpektorata odpravili.
Inšpekcijski nadzor je obsegal posvetovanje s predstavniki občinske uprave zaradi usmerjanja aktivnosti na področja, ki
so zahtevala obravnavo inšpektorja, reševanje prijav občanov in drugih subjektov
ter redni nadzor na območju naselij Loka,
Rošnja, Starše, Zlatoličje, Brunšvik, Marjeta, Trniče in Prepolje. Reševanje prijav je
imelo prednost pred rednimi pregledi.
Na občinskih cestah in javnih poteh je
bila pozornost usmerjena na razraščanje
vegetacije v prosti profil ceste, ki je bilo
obravnavano v 19 primerih, ter na onesnaževanje ceste v 1 primeru. Na področju ravnanja z odpadki je bil 1 zavezanec
obravnavan zaradi kurjenja odpadkov, 1
zavezanec zaradi nevključenosti v sistem
odvoza odpadkov in odrejena odstranitev
2 izrabljenih vozil.
Po zimskim obdobju je bilo pregledano
stanje občinskih cest in javnih poti zaradi
odprave zimskih poškodb.
Na področju vzdrževanja čistoče in
urejanja javnih površin, za katerega Občina Starše skrbi preko režijskega obrata,
ni bilo potrebno ukrepanje inšpekcije. Na
urejenost okolja je zelo ugodno vplivala
tudi akcija Občine Starše, v okviru katere
krajani lahko brezplačno oddajo izrabljene salonitne plošče.
VRSTA OPRAVILA
REALIZACIJA
januar –
junij
2009
REALIZACIJA
Julij –
december
2009
REALIZACIJA
januar –
december
2009
INŠPEKCIJSKI POSTOPKI
141
117
258
PREGLEDI (REDNI, KONTROLNI, 98
IZREDNI)
84
182
IZDANE UREDITVENE ODLOČBE
1
1
ODSTRANITEV ZAPUŠČENIH
VOZIL PREKO NIGRADA
ODSTRANITEV ZAPUŠČENIH
VOZIL LASTNIKOV SAMIH
ODSTRANITEV OSTANKOV VOZIL 2
- DINOS
2
OPOZORILO PO 33. ČLENU ZAKO- 15
NA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
5
20
IZDANI SKLEPI
1
1
26
52
0
0
0
141
117
258
IZDANE ODREDBE
DENARNA IZVRŠBA IZVRŠLJIVE
ODLOČBE
IZVRŠBA ODLOČBE PO TRETJI
OSEBI
TEHNIČNO KVALITETNI PREGLEDI
DOPISI,
ZADEV
ODGOVORI, ODSTOPI 26
PREKRŠKOVNI POSTOPKI
IZREČENO OPOZORILO PO
ZAKONU O PREKRŠKIH
IZDANO OBVESTILO O
PREKRŠKU
IZDANI PLAČILNI NALOGI
IZDANE ODLOČBE O PREKRŠKU
ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO
PRISILNA IZTERJAVA
SKUPAJ
Zaraščena vegetacija v cestni svet
Oviranje prevoznosti občinske ceste
17
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
ORANJE OB CESTAH
Stanka Vobič
Na seji Občinskega sveta Občine Starše
so svetniki podali pobudo, da v občinskem
glasilu objavimo informacije o delu odloka, ki ureja oranje na njivah, ki mejijo na
ceste.
Odlok o občinskih cestah je bil sprejet
v letu 2000 in je objavljen v MUV-u, št.
19/2000. V njem urejamo: občinske ceste
na območju Občine Starše in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev,
vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter
prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest ter inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev.
31. člen odloka določa, da je zaradi preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob in na občinsko cesto, ob teh cestah
varovalni pas, v katerem je raba prostora
omejena. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako
stran občinske ceste širok:
•
pri lokalni cesti 6 m,
•
pri javni poti 4 m,
•
pri zbirni krajevni cesti 6 m in
•
pri krajevni cesti 4 m.
V 44. členu so naštete prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej. V
nadaljevanju so naštete tiste prepovedi, ki
jih naši občani najpogosteje kršijo.
Prepovedano je:
1. odvajati na cesto vodo, odplake
in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki
pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. voziti ali parkirati po bankinah,
površinah za kolesarjenje in pešce ali drugih delih ceste,
5. postavljati ograje, zasaditi živo
mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti
les, opeko, odpadni material
ali predmete, če se
s tem poslabša ali
onemogoči preglednost ceste ali poslabša njena urejenost;
6. orati v razdalji 4
m od ceste v smeri proti njej ali v
širini 1m od ceste
vzporedno z njo,
7. obračati na cesti
živali,
traktorje,
pluge ter drugo
kmetijsko orodje
ali stroje.
Pomembno določilo je tudi, da v bližini
križišča občinske ceste v ravnini z drugo
cesto v ravnini (pregledni trikotnik) ter na
notranjih straneh cestnih krivin (pregledna
berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati
predmetov ali naprav ali storiti kar koli
drugega, kar bi oviralo preglednost ceste.
Odlok ima tudi kazenske določbe, v katerih so določene globe za kršenje odloka.
Upamo, da jih inšpektor ne bo uporabil in
da boste spoštovali odlok zaradi lastne varnosti, varnosti vaših otrok in vseh drugih
uporabnikov cest.
Foto: M. Kacjan
PRIPRAVA OPN
Mojca Kacjan
V začetku meseca novembra je bil pripravljen osnutek odloka OPN, ki smo ga
skupaj s strokovnimi podlagami in z dodatno zahtevo ministrstva za kmetijstvo,
to je pripravo elaborata za poseg na najboljša kmetijska zemljišča z variantnimi
rešitvami, posredovali na ministrstvo za
okolje in prostor za pridobitev še morebitnih dodatnih smernic. Razlog za ponovno
posredovanje ministrstvu za okolje in prostor v ponovne smernice oz. v dopolnitev
že podanih smernic je v tem, da je Občina Starše smernice pridobila v letu 2006
od pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Zaradi spremembe zakonodaje in s tem
tudi načina priprave in sprejema prostorskih aktov ter načina podajanja smernic
(MOP), smo posredovali osnutek OPN na
Ministrstvo za okolje in prostor, da podajo
morebitne dodatne zahteve. Ministrstvo
je v tem času že tudi podalo zahtevo po
dodatni dopolnitvi in obrazložitvi osnutka
OPN, kar tudi pripravljamo. Občina Starše
mora namreč poskrbeti za nadomestna zemljišča, ki se bodo uporabljala kot kmetijska, v takšnem obsegu, kot bodo kmetijska
zemljišča, ki bodo spremenjena v stavbna.
Usklajen osnutek OPN bo nato javno razgrnjen skupaj s CPVO. Po javni razgrnitvi
sledi proučitev pripomb, podanih v času
javne razgrnitve in javne razprave, ter podaja stališč pripravljavca do pripomb v
času javne razgrnitve. Naslednja faza je
pridobitev mnenja vseh nosilcev urejanja
prostora na predlog OPN in potrditev OPN
s strani Občinskega sveta Občine Starše.
RAVNANJE Z ODPADNIMI NAGROBNIMI SVEČAMI
Že v letu 2008 je pričela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi
svečami (Ur.l. RS, št. 78/08), ki zavezuje
vse upravljavce pokopališč, da uredijo
ločeno zbiranje in oddajanje odpadnih
nagrobnih sveč do 1. januarja 2010.
Omenjena uredba v 4. členu tako
določa, da mora upravljavec pokopališča zagotoviti, da se odpadne nagrobne
sveče, kamor spadajo tudi elektronske
sveče:
MAREC 2010
•
zbirajo in začasno skladiščijo na
pokopališču kot posebna frakcija odpadkov s pokopališč, ločeno od drugih odpadkov,
•
se ne mešajo z drugimi odpadki,
•
se oddajo izvajalcu javne službe
(Snaga d.o.o.) ločeno od drugih odpadkov
s pokopališč.
V ta namen smo na pokopališču v
Staršah posebej označili keson samo za
zbiranje sveč z napisom »SAMO SVEČE«
18
in posebej keson »OSTALI ODPADKI«,
v katerega se odlaga rezano cvetje, plevel,…
Da bi se izognili nadaljnjim neprijetnostim, vse obiskovalce pokopališča
naprošamo, da odpadne nagrobne sveče odlagajo samo v keson za sveče in da
ostale odpadke odlagajo v za to predviden keson.
Občinska uprava
Občina
OSEBNI DOKUMENTI
Pernica, Pekre-Limbuš, Kamnica in
Malečnik.
VLOGA:
Vloga za izdajo osebne izkaznice se
vloži na predpisanem obrazcu, ki ga stranka dobi pri referentu. Vlagatelj se na vlogo
podpiše pred uradno osebo.
KAJ JE POTREBNO
PRILOŽITI K VLOGI?
• fotografijo v velikosti 35 x 45 mm v
črno-beli ali barvni tehniki in
• staro osebno izkaznico (oziroma
drug dokument, npr. vozniško dovoljenje, potni list)
PRIDOBITEV OSEBNE IZKAZNICE:
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o osebni izkaznici – uradno
prečiščeno besedilo (Ur. list RS, št.
71/2008)
• Pravilnik o izvrševanju Zakona o
osebni izkaznici (Ur. list RS, št.
43/98 in 100/2003 in 68/2008)
POGOJI:
Pravico do osebne izkaznice ima državljan Republike Slovenije, pa tudi državljan, ki je v postopku preverjanja prijave
stalnega prebivališča v skladu z zakonom,
ki ureja prijavo prebivališča, če je star 18
let in več in nima veljavne javne listine,
opremljene s fotografijo.
KDO LAHKO ZAPROSI
ZA OSEBNO IZKANICO?
• vsak državljan Republike Slovenije,
• za osebo, mlajšo od 18 let, pa zakoniti zastopnik (ob vložitvi vloge
mora biti mladoletna oseba, starejša
od 8 let, prisotna).
Fotografija mora kazati občanovo pravo podobo – državljan mora biti fotografiran od spredaj (en face), z odkritim čelom, brez klobuka, čepice ali rute. Starejši
ljudje, ki po ljudski navadi nosijo ruto ali
čepico kot sestavni del svojega oblačila,
smejo izjemoma predložiti fotografijo, na
kateri so fotografirani z ruto ali s čepico.
PLAČILO OB VLOŽITVI ZAHTEVKA:
Stranka plača ceno obrazca s personalizacijo in upravno takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah.
VELJAVNOST OSEBNE IZKAZNICE:
• 10 let za polnoletne osebe,
• 5 let za osebe od 3. do 18. leta,
• 3 leta za osebe, mlajše od 3 let,
• 1 leto za osebo, ki v obdobju 5 let
izgubi, pogreši ali odtuji dve ali več
osebnih izkaznic.
VROČITEV OSEBNE IZKAZNICE:
Državljan prejme osebno izkaznico po
pošti ali dvigne na upravni enoti - glede na
način, ki ga izbere.
PRIDOBITEV POTNEGA LISTA
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o potnih listinah – uradno
prečiščeno besedilo (Uradni list RS,
št 62/09)
• Pravilnik o izvrševanju Zakona o
potnih listinah (Uradni list RS, št.
48/09)
POGOJI ZA PRIDOBITEV
POTNEGA LISTA:
Pravico do potnega lista ima vsak državljan Republike Slovenije, če niso podani
razlogi za zavrnitev izdaje potnega lista iz
26. člena Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije.
KDO LAHKO ZAPROSI
ZA POTNI LIST?
• vsak državljan Republike Slovenije;
• za osebo, mlajšo od 18 let zakoniti
zastopnik (ob vložitvi vloge mora
biti mladoletna oseba, starejša od 8
let, prisotna).
KJE VLOŽITI VLOGO?
Državljani lahko vložijo vlogo osebno:
• na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji,
• na sedežu Upravne enote Maribor,
Ul. heroja Staneta 1, v Sektorju za
upravne notranje zadeve,
• na krajevnih uradih Duplek, Fram,
Hoče, Miklavž na Dravskem polju,
Orehova vas-Slivnica, Rače, Starše,
Pernica, Pekre-Limbuš, Kamnica in
Malečnik,
• na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike
Slovenije, če prebivajo v tujini.
KDO MORA IMETI
OSEBNO IZKAZNICO?
• Državljan Republike Slovenije, ki
je dopolnil 18 let starosti in nima
veljavne javne listine, opremljene s
fotografijo, ki jo je izdal državni organ, mora imeti osebno izkaznico.
Javna listina je listina, opremljena s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. To so
osebna izkaznica, potni list, maloobmejna
prepustnica, vozniško dovoljenje, orožni
list.
IZGUBA OZIROMA KRAJA
OSEBNE IZKAZNICE
Državljan, ki izgubi osebno izkaznico
ali kako drugače ostane brez nje, mora
takoj, če to ni mogoče pa najkasneje v 8
dneh, to naznaniti pristojnemu organu, ki
pogrešitev evidentira v evidenci izdanih
osebnih izkaznic, kamor se evidentirajo
tudi okoliščine pogrešitve.
Pogrešitev osebne izkaznice v tujini
mora državljan takoj, če to ni mogoče, pa
najkasneje v 8 dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti pristojnemu organu na način, kot je naveden zgoraj.
VLOGA:
Vloga se vloži pri upravnem organu.
Vlagatelj se na vlogo podpiše pred uradno
osebo.
KJE VLOŽITI ZAHTEVO?
Državljani lahko vložijo vlogo
osebno:
• na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji
• na sedežu Upravne enote Maribor,
Ul. heroja Staneta 1, v Sektorju za
upravne notranje zadeve,
• na krajevnih uradih Duplek, Fram,
Hoče, Miklavž na Dravskem polju,
Orehova vas-Slivnica, Rače, Starše,
Zaradi zagotovitve varnosti pravnega
prometa se na enotnem državnem portalu
e-uprava objavijo podatki o izgubljenih,
pogrešanih in ukradenih listinah, in sicer:
• ime organa, ki je izdal osebno izkaznico,
• številka osebne izkaznice, datum
izdaje in datum veljavnosti osebne
izkaznice ter
• datum naznanitve pogrešitve osebne izkaznice.
Fotografija mora kazati občanovo pravo podobo osebe – državljan mora biti fotografiran od spredaj (en face), z odkritim
čelom, brez klobuka, čepice ali rute. Pripadniki verskih skupnosti in druge osebe,
starejši ljudje, ki po ljudski navadi nosijo ruto ali čepico kot sestavni del svojega
oblačila, smejo izjemoma predložiti fotografijo, na kateri so fotografirani s čepico,
ruto ali drugim pokrivalom, če je obraz
jasno viden.
19
KAJ JE POTREBNO
PRILOŽITI K VLOGI?
• fotografijo (35 x 45 mm v barvni ali
črno-beli tehniki),
• stari potni list, tudi če mu je veljavnost že potekla. V kolikor potna listina ni bila izdana, drug identifikacijski dokument (osebna izkaznica,
vozniško dovoljenje).
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Občina
• datum izdaje in datum veljavnosti
potne listine ter
• datum naznanitve pogrešitve potne
listine.
Ob vlogi za izdajo potne listine se državljanu, ki je dopolnil starost 12 let, z elektronsko napravo za odvzem prstnih odtisov, odvzameta dva ploska prstna odtisa
ustrezne kakovosti za zapis na pomnilniški medij.
PLAČILO OB VLOŽITVI ZAHTEVKA:
Stranka plača neposredno pri referentu
ceno obrazca s personalizacijo in upravno
takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah.
VELJAVNOST POTNEGA LISTA:
• 10 let za polnoletne osebe,
• 5 let za osebe od 3. do 18. leta,
• 3 leta za osebe, mlajše od 3 let,
• 1 leto za osebo, ki v obdobju 5 let
izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več
potnih listov,
• 1 leto osebi, ki ob vložitvi vloge za
izdajo potnega lista zaradi zdravstvenih razlogov, ki so začasne
narave, ni mogoče odvzeti prstnih
odtisov, kot to določa zakon.
VROČITEV POTNEGA LISTA:
Državljan prejme potni list po pošti ali
dvigne na upravni enoti - glede na način,
ki ga izbere; če prebiva v tujini, pa lahko
potni list prejme na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vložil vlogo.
IZGUBA OZIROMA KRAJA
POTNEGA LISTA
Državljan, ki izgubi potni list ali kako
drugače ostane brez njega, mora takoj, če
to ni mogoče, pa najkasneje v 8 dneh, to
naznaniti organu pristojnemu za izdajo
potne listine.
Pogrešitev potnega lista v tujini mora
državljan takoj, če to ni mogoče, pa najkasneje v 8 dneh po prihodu v Republiko
Slovenijo, naznaniti pristojnemu organu.
Zaradi zagotovitve varnosti pravnega
prometa se na enotnem državnem portalu
e-uprava objavijo podatki o izgubljenih,
pogrešanih in ukradenih listinah, in sicer:
• ime organa, ki je izdal potno listino,
• številka potne listine,
MAREC 2010
DOLŽNOSTI DRŽAVLJANA
OB SPREMEMBI OSEBNIH
PODATKOV
Državljan, ki spremeni stalno prebivališče mora upravni enoti predložiti potno
listino za vpis spremembe naslova najpozneje v 30 dneh po spremembi.
Najpozneje v 30 dneh pa mora predložiti potno listino upravni enoti v uničenje
če:
• spremeni kateri koli osebni podatek, ki je vpisan na biografski strani
potne listine,
• fotografija ne kaže več njegove prave podobe,
• je poškodovana oziroma obrabljena,
ali če iz kakšnega drugega razloga ni
več uporabna,
• spremeni stalno prebivališče, pa
vpis prebivališča v potno listino ni
več mogoč.
BIOMETRIJA NA POTNEM LISTU
Biometrični potni listi druge generacije se na videz bistveno ne razlikujejo od
biometričnih potnih listov, ki so se začeli izdajati 28. avgusta 2006. Na obrazcih
potnega lista, kjer so določeni podatki
napisani v vseh uradnih jezikih Evropske
Unije, sta dodani besedili v romunščini in
bolgarščini.
Na čip potnega lista, ki je vgrajen v
biografsko stran oz. stran z osebnimi podatki in fotografijo, je dodatno zapisan
biometrični podatek dveh prstnih odtisov.
Prstni odtisi se bodo lahko uporabljali izključno za namen izvajanja mejne kontrole, kar zagotavlja najvišjo možno zaščito
posameznika iz vidika uporabe njegovih
biometričnih podatkov.
Ob personalizaciji potnega lista in čipa
so podatki zaščiteni ter kriptirani z infrastrukturo javnih ključev (PKI) in elektronskim podpisom, tako da je imetnik biometričnega potnega lista varen pred njihovim
spreminjanjem, brisanjem in zlorabami
PRIJAVA – ODJAVA PREBIVALIŠČA
IN SPREMEMBA NASLOVA
STANOVANJA
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/2006 –UPB in
111/2007)
• Pravilnik o izvrševanju Zakona o
prijavi prebivališča (Uradni list
RS, št. 105/2001, 78/2002, 57/2007,
67/2008)
POGOJI:
Pravica posameznika do prebivanja na
naslovu, ki ga prijavlja.
KDO UREJA PRIJAVO PREBIVALIŠČA
IN SPREMEMBO NASLOVA
STANOVANJA?
20
• polnoletna oseba sama,
• posameznik, ki je starejši od 15 let
in je po drugih predpisih pridobil
popolno poslovno sposobnost,
• za mladoletno osebo in osebo, ki ni
poslovno sposobna, zakoniti zastopnik ali skrbnik.
KJE VLOŽITI ZAHTEVO?
• na sedežu Upravne enote Maribor,
Ul. heroja Staneta 1, Sektorju za
upravne notranje zadeve,
• na krajevnih uradih.
VLOGA:
Prijava oz. odjava prebivališča se opravi s predpisanim obrazcem, ki ga občan
dobi pri referentu.
KAJ JE POTREBNO
PRILOŽITI K VLOGI?
• identifikacijski dokument (osebno
izkaznico, potni list ali vozniško
dovoljenje),
• dokazilo o pravici do prebivanja na
naslovu, ki ga prijavljate.
Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje:
• dokazilo o lastništvu ali
• najemna pogodba ali
• podnajemna pogodba ali
• pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov oz. upravljavca nastanitvenega objekta.
V primeru, kadar je hišna številka, ki je
določena stavbi sporna, je potrebno priložiti tudi sklep pristojne geodetske uprave
o določitvi hišne številke.
V kolikor se prijavljate v več stanovanjsko stavbo, morate pri prijavi posredovati
tudi številko vašega stanovanja. V primeru, da s tem podatkom ne razpolagate, se
obrnete na vašega upravnika stavbe ali geodetsko upravo.
Tujec lahko prijavi stalno prebivališče
ali spremembo naslova stanovanja v Republiki Sloveniji, če ima veljavno dovoljenje
za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in predloži zgoraj navedeno dokazilo o
pravici do prebivanja na naslovu.
ODJAVA ZA TUJINO
Državljan, ki namerava odpotovati v
tujino za stalno ali za dobo, daljšo od 3
mesecev, mora svoj odhod prijaviti upravni enoti. Ob vrnitvi iz tujine za obdobje
daljše od 60 dni, pa mora sporočiti upravni enoti v 8 dneh po vrnitvi.
VLOGA:
Odjava za tujino se opravi z obrazcem,
ki ga občan dobi pri referentu.
PLAČILO OB VLOŽITVI VLOGE:
Postopki prijave in odjave stalnega in
začasnega prebivališča so takse prosti.
ROK:
Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v 8 dneh od naselitve, odjaviti pa
pred odselitvijo.
Društva in prosti čas
Spremembe v KTV Šentjanž na Dr. polju
V zadnjih dveh letih je bilo delovanje
Društva uporabnikov KTV Šentjanž dokaj burno in polno sprememb. Imeli smo
redne skupščine članov društva uporabnikov KTV Šentjanž z obravnavo letnih
bilanc uspeha in bilanc stanja, imeli pa
smo tudi izredne skupščine zaradi obravnave in sprejema novega statuta društva
in volitev novih organov društva. V tem
času sta se v društvu med člani in tudi
v organih društva oblikovala dva različna pogleda za uspešno delovanje društva. Staro vodstvo društva, v eni osebi
g. Danice Bandur in njenih somišljenikov, je zagovarjalo edini kriterij za delo v
društvu, po katerem je najpomembnejša
nizka cena storitve za uporabnike KTV,
druga skupina pa je zagovarjala zraven
zagotavljanja rednega obratovanja KTV
tudi razvoj sistema v skladu s tehnološkimi spremembami, ki smo jih zasledili
na področju telekomunikacij. Zraven tega
je druga skupina podpirala uvedbo internega programa na kakršen koli način, ob
ugotovitvi, da del občine, ki se nahaja na
desni strani kanala HE-Zlatoličje in obsega naselja Prepolje, Trniče, Marjeta na Dr.
polju in Brunšvik interni program že nekaj časa ima, saj na tem področju sodeluje
s KTV Miklavž na Dr. polju. Različni pogledi za nadaljnji razvoj KTV Šentjanž so
privedli do odločitve, da se v aprilu 2009
izvedejo izredne volitve v organe društva,
kljub temu da stari organi društva svojega
mandata še niso končali.
Kljub temu da ni namen tega članka
obračunavanje med članstvom ali pogrevanje zgodovine, je potrebno glede volitev, izvedenih v aprilu 2009, podati nekaj
pojasnil. Del volilne komisije in nekateri
kandidati za organe društva so že v sami
izvedbi in pripravi volitev ugotovili, da se
volitve pripravljajo v nasprotju s statutom
društva in v nasprotju z Zakonom o društvih. Zaradi tega smo nekateri kandidati
od kandidature pred volitvami odstopili,
prav tako je odstopil eden od članov volilne komisije. Kljub temu so bile volitve
izvedene, kandidati, ki smo od kandidature odstopili, pa smo bili proti naši volji v
»volilnem bobnu«. Volitev bi se naj udeležilo 30 članov društva, seveda pa se tisti,
ki smo od kandidature odstopili, volitev
nismo udeležili. Rezultati teh volitev so
bili temu primerni, saj smo kandidati, ki
smo od kandidature odstopili, prejeli od 2
do 4 glasove, ostali kandidati pa med 28
do 30 glasovi. Komentar k temu ni potreben. Na teh nelegalnih volitvah je bil za
predsednika društva uporabnikov KTV
Šentjanž izvoljen g. Aleš Bandur. Zaradi
navedenih nepravilnosti smo ostali člani
društva bili primorani v skladu s statutom sklicati izredno volilno skupščino.
Ta je bila izvedena v mesecu juniju 2009,
prisotnih je bilo 50 članov društva. Na tej
skupščini je bil za predsednika društva
izvoljen g. Stanko Greifoner iz Starš. V
dolgotrajnem upravnem postopku je novemu vodstvu nato uspelo doseči, da je
bila odločba, s katero je bil g. Aleš Bandur
vpisan v register kot predsednik Društva
uporabnikov KTV Šentjanž, odpravljena,
kot predsednik društva pa je bil z odločbo dne 26.11.2009 v register društev kot
predsednik vpisan g. Stanko Greifoner. Z
registracijo novega predsednika so postali
legitimni tudi vsi organi Društva uporabnikov KTV Šentjanž, izvoljeni na izredni
skupščini v mesecu juniju 2009. Zraven
predsednika društva g. Greifonerja so bili
v organe društva s 4-letnim mandatom izvoljeni sledeči člani društva:
1. podpredsednik za področje dela programske komisije g. Andrej Geržina
2. podpredsednik za področje dela
tehnične komisije g. Lovro Nedeljko
3. Izvršni odbor:
- Dušan Kerhe
Starše
- Ivan Kmetec
Starše
- Jože Štelcer
Loka
- Jože Vidovič
Loka
- Srečko Gorinšek
Rošnja
- Oto Gselman Rošnja
- Ivan Pišek
Zlatoličje
- Janez Ekart
Zlatoličje
4. Nadzorni odbor
- Cveto Završki
Loka
- Milan Šprah
Zlatoličje
- Aleksander Furek
Zlatoličje
- Zdravko Vindiš
Zlatoličje
5. Disciplinska komisija
- Feliks Furek
Zlatoličje
- Anton Kokot
Zlatoličje
- Marjan Malek
Rošnja
Na podlagi primopredaje dokumentacije, izvedene v mesecu decembru 2009,
je bilo ugotovljeno, da je bila med družbo KTV Šentjanž, d.o.o. in operaterjem
UPC Telemach, d.o.o., podpisana nova
pogodba o sodelovanju. V pojasnilo je potrebno povedati, da družba KTV Šentjanž
d.o.o. opravlja vse operativne storitve za
delovanje sistema KTV (vzdrževanje sistema, izstavljanje položnic in druga operativna dela). Zaradi vsebine te pogodbe
v določilih, ki določajo obveznosti družbe KTV Šentjanž d.o.o., smo nato prišli
do zaključka, da bodo, v kolikor želimo
uporabnikom na področju KTV Šentjanž
zagotoviti kvalitetne storitve na področju
kabelske televizije, telefonije in interneta,
potrebni nujni ukrepi. Iz omenjene pogodbe, ki jo je v imenu družbe KTV Šentjanž,
d.o.o. podpisal g. Aleš Bandur (ko je že bil
v postopku za odvzem registracije predsednika KTV Šentjanž s strani UE Maribor) namreč izhaja, da mora družba KTV
Šentjanž, d.o.o. na svoje stroške zagotoviti brezhibno delovanje in posodobitev
21
celotnega sistema, med tem ko so prihodki iz trženja paketov kabelske televizije,
telefonije in interneta, ki ga bo izvajala
družba UPC Telemach, d.o.o. z uporabniki direktno, omejeni. Zato bo potrebno
nujno preučiti podpisano pogodbo in njene finančne učinke ter pri tem ugotoviti,
ali bomo obveznosti iz pogodbe dejansko
sploh lahko izpolnili.
Izvršni odbor Društva uporabnikov
KTV Šentjanž se je z ostalimi organi društva zaradi zatečenih razmer v Društvu
uporabnikov KTV Šentjanž, ugotovljenih
ob primopredaji v decembru 2009, sestal
v obdobju december 2009 – januar 2010
trikrat in odločil:
1. da se takoj pričnejo aktivnosti za
uvedbo internega programa, pri čemer
bomo koristili signal iz KTV Miklavž
na Dr. polju,
2. da se z Občino Starše začnejo razgovori za nakup snemalne opreme za
potrebe produkcije internega programa (snemanje zanimivih dogodkov v
občini, ki bodo gledani na območju
celotne občine),
3. da začne z delom programska komisija, ki jo je potrebno kadrovati,
4. da se zaradi potreb po uvedbi digitalne TV ugotovi jakost priključkov
KTV pri vseh uporabnikih KTV Šentjanž. Strošek teh meritev znaša cca
3.500,00 EUR, vendar je to neizogibno
potrebno. Hkrati bi s temi meritvami
ugotovili tudi tehnično stanje sistema
in obseg potrebnih posodobitev;
5. da se glede na obveznosti iz pogodbe z operaterjem in na podlagi ugotovljenega stanja sistema KTV Šentjanž
izdela ocena stroškov, ki bodo potrebni
za izpolnitev obveznosti iz pogodbe.
Istočasno se bodo z javnim zbiranjem
iskale ponudbe za upravljanje sistema
KTV Šentjanž, vključno s stroški vzdrževanja, s strani operaterjev v Sloveniji. Na podlagi ocene stroškov posodobitve sistema na eni strani in ponudb
operaterjev na drugi strani, se bo potrebno odločiti, ali sistem dati v upravljanje operaterju v celoti, vključno z
vzdrževanjem, ali posodobitev sistema
izvedemo sami. O tem bo odločil zbor
uporabnikov sistema KTV Šentjanž, ki
ga bomo sklicali predvidoma v marcu
ali aprilu 2010.
Naše delo v organih Društva uporabnikov KTV Šentjanž je brezplačno, brez
sejnin ali morebitnih nagrad. Želimo, da
svoje delo opravimo v zadovoljstvo vseh
uporabnikov sistema KTV Šentjanž. Glede na prevzeto stanje KTV od predhodniGLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
kov, naše delo ne bo lahko. Sprejeli smo
slabo dediščino in hkrati veliko odgovornost za sistem KTV. Žal se v preteklosti ni
razmišljalo o tem, da je potrebno sistem
razen rednega vzdrževanja tudi posodabljati. Zato smo zamudili posodobitev z
optičnimi kabli, saj ni bila pripravljena
potrebna dokumentacija, da bi lahko to izvedli skupaj s sistemom kanalizacije, ki se
izvaja v občini Starše. Zraven tega nismo
pripravljeni na prehod iz analogne na digitalno TV. Vse to potrjuje dejstvo, da so
bile hvale prejšnjega vodstva »najcenejši
smo« zelo zavajajoče. Ceno takšne politike bomo žal morali plačati vsi, ki bomo
KTV Šentjanž koristili v bodoče s poudarkom, da bomo vse pomembne odločitve o
tem sprejemali vsi uporabniki na zborih
uporabnikov KTV Šentjanž.
JAVLJANJE NAPAK
Za vse eventualne napake ali druge težave pri
delovanju sistema KTV
Šentjanž se lahko obrnete
na g. Srečka Gorinška, tel.
051 348 300.
Predsednik društva uporabnikov
KTV Šentjanž
Stanko Greifoner
Član IO društva uporabnikov
KTV Šentjanž
mag. Janez Ekart
Vabilo k sodelovanju v največji okoljski akciji
»Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«
predsednika Državnega zbora RS, dr. Pavla Gantarja. Kot pomembne partnerje naj
omenimo še Združenje občin Slovenije,
Turistično zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Potapljaško zvezo Slovenije, Zvezo tabornikov
Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, vse prepoznavne
okoljske nevladne organizacije, Zavod za
gozdove Slovenije, podjetje Sinergise, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti,
Fakulteto za humanistične študije Koper
in komunikacijsko agencijo Pristop.
Pišem v imenu organizatorjev akcije
Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Smo
vse večja skupina prostovoljcev, ki bo
17.4.2010 izvedla največjo prostovoljno
okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini.
•
•
•
divja odlagališča, očiščena komunalnih odpadkov,
čistejše sprehajalne poti,
večji delež ločeno zbranih odpadkov.
Vsi občane, organizacije in društva, ki
se bodo želela udeležiti te akcije, bomo o
vseh aktivnostih in razporedu akcije še
posebej obvestili, vse informacije pa lahko
dobite na tel. 040 305 683.
Skupaj
nam bo
uspelo.
Želimo, da v akciji sodelujete tudi
občani naše občine, saj verjamemo, da je
čisto okolje v našem interesu, tako dolgoročno kot kratkoročno.
Če ste se pripravljeni pridružiti akciji, bo naša občina pridobila ogromno, in
sicer:
Pridružite
se nam.
Društvo
Ekologi
brez meja
V akciji Očistimo Slovenijo v enem
dnevu bodo združile moči občine, šole,
komunalne službe, nevladne organizacije
in preko 200.000 prostovoljcev. Državo
bomo očistili več kot 20.000 ton ilegalno
odloženih odpadkov in z akcijo poskušali
prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad in
boljši zakonski regulativi tega področja.
Ideja naše akcije je povezati vse, ki bi
radi združili moči in pomagali pri uvrščanju Slovenije na ekološki zemljevid
sveta, sebi pa zagotoviti čistejše okolje.
Sostrska 27 e
1000 Ljubljana
Koordinator
za občino Starše
Jože Vidovič
Pridružilo se nam je že veliko število
partnerjev. Na začetku naj omenimo častne pokrovitelje projekta, predsednika
Republike Slovenije, dr. Danila Türka,
predsednika Vlade RS, Boruta Pahorja, in
Foto: B. Grus
MAREC 2010
22
Društva in prosti čas
RAZPIS -
OCENJEVANJE OKOLJA IN HIŠ 2009
Turistično društvo Starše razpisuje tradicionalno akcijo ocenjevanja urejenosti
okolja in hiš v Občini Starše.
Akcija traja od 1. 5. 2010 do 30. 9.
2010 in poteka na območju Občine Starše, v vseh vaseh ali krajevnih skupnostih,
vaških kotih in v okolju našega bivanja in
dela.
Posebni poudarek bo namenjen tudi
okraševanju okolja in hiš v času raznih dogodkov ali prireditev, kot so spomladansko
urejanje okolja, bučijada, pozdrav jeseni
in veseli december.
lja prireditev, športnih in drugih
objektov.
ca; posebna plaketa buče in pisna
priznanja z znakom sončnice.
Način ocenjevanja:
• odbor za hortikulturo pri UO TD
Starše bo ocenil okolja in najlepše
hiše na posebnem ocenjevalnem
listu;
• predloge lahko posredujete tudi
vi, predloge v pisni obliki in s kakšno fotografijo pošljite na naslov
TD Starše, Starše 93, 2205 Starše
Slovesna razglasitev:
• slovesna razglasitev bo potekala
na osrednji prireditvi Pozdrav jeseni 2010.
Anica Frangež, predsednica
Odbora za hortikulturo
Marjan Malek, predsednik
Turističnega
društva Starše
Priznanja:
• zlata, srebrna in bronasta sončni-
Ocenjevalni kriteriji:
• celovitost urejanja okolja: urejenost objekta in skladnost okolja,
delež lastne kreativnosti in delovnega prispevka;
• urejenost objekta (hiše): vzorno
urejeno pročelje in vse fasadne
površine;
• urejenost okolice objekta: zelene
površine, cvetlične grede, dovozne poti, ograja, živa meja, grmovnice;
• zasaditev na balkonih in oknih:
zanimiva kombinacija rastlin,
barvna usklajenost zasaditve, razkošje cvetja, velikost balkona ali
število oken, skladnost zasaditve
okoli hiše ali objekta;
• urejenost zelenic in drugih travnatih površin, stalno vzdrževanje
zelenih površin;
• urejenost v času praznovanj, prireditev in prednovoletno vzdušje: izobešanje zastav (slovenska,
evropska, občinska, društvena in
podobno), okraševanje okolja in
postavljanje prvomajskih dreves,
novoletnih smrek, urejanje okoFoto: M. Kacjan
Z DOBROTO DO SRCA
Terezija Kumer
Že četrto leto pripravljamo dobrodelni koncert v organizaciji KUD-a Urška in
Občine Starše. Postal je tradicionalen. Organiziramo ga na isti dan, 26. decembra,
na dan samostojnosti naše države.
Vesela sem, da nam vedno znova uspe
napolniti dvorano in pritegniti dovolj nastopajočih, ki so pripravljeni brezplačno
nastopiti na koncertu. Namen vseh nas je,
da pomagamo soobčanom v stiski.
December je pravi mesec za dobrodelnost, saj smo polni pričakovanja in zato
tudi bolj dovzetni za težave tistih, ki jim
življenje piše drugačne zgodbe.
Leto za letom se v dobrodelnem skladu trudimo, da čim bolj smotrno razde-
limo sredstva, ki jih pridobimo z organizacijo koncerta in z donacijo občine. To
pa ni tako zelo enostavno, saj je za vsako
prošnjo, ki prispe na naš naslov, zgodba,
ki je navadno žalostna. Nas se najbolj
dotaknejo zgodbe otrok, ki so zboleli ali
imajo težave že od rojstva. S starši teh
otrok ponavadi vzpostavimo osebne stike, da se lažje odločamo. Ne zanemarimo
pa tudi starejših, bolnih in osamljenih
občanov.
Za vsakršno pomoč, ki jo nudi sklad,
so potrebna denarna sredstva. Letos se je
koncerta udeležilo 300 obiskovalcev, ki
so tako prispevali 1.800,00 €, prostovoljnih prispevkov pa je bilo 64,00 €. S tem
23
in donacijo občine moramo »preživeti«.
Praznično vzdušje na koncertu so
nam pričarali priznani slovenski ansambli in posamezniki – med njimi: Maja
in Polona, ansambel Mladi upi, Malibu,
Natalija Verboten in ansambel Ekart. Sodelovali so še učenci OŠ Starše in člani
KUD Alojz Colnarič, KUD Ivan Lončarič
in KUD Franc Ilec.
Zahvaljujem se vsem nastopajočim,
obiskovalcem, še posebej pa učencem OŠ
za prekrasno dekoracijo.
Moja želja ob koncu je, da bi se dobrodelnost dotaknila vseh, ki lahko pogrešijo
6 €. Tako bi bila dvorana še bolj polna in
sklad bogatejši.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
VESELI DECEMBER 2009 JE ZA NAMI
Marjan Malek, predsednik TD
Prazniki v decembru so bili pred vrati.
Leto je bilo hitro naokrog, kajne spoštovani! Veselile so se družbe, družine, najbrž
pa najbolj otroci.
V soboto je okrog hodil sv. Miklavž. Ko
se je zvečerilo, so otroci tekali iz ene sobe
v drugo in poslušali, če se že kje slišijo
parklji. Okrog 21.00 ure je končno prišel
dobri mož s spremstvom in prinesel same
dobrote ! Kakšen žar je v otroških očeh, ko
pričakujejo darila … Pomislimo mi odrasli – ali se še znamo veseliti kot otroci ?
Vsi vikendi so bili res zanimivi, morda tudi kak dan po delovnem času. Čez
vikend so nekateri imeli prednovoletne
zabave, imeli smo jih mi, mogoče tudi vi.
Zato je prav, da o tem mesecu napišemo
nekaj besed in da december 2009 ostane
tudi v analih naše občine in predvsem turističnega društva.
Skratka, december je res lep mesec.
In nekdo je svojim na zaključku povedal:
»Vzemite si čas za ljudi, ki prispevajo k
vašemu življenju. Povejte jim, da ste hvaležni in da ste veseli, da so del vašega
življenja.« Spoštovani, to želim povedati
tudi vam. Hvaležen sem, da ste danes tukaj.
In kaj reči ? Kot člani turističnega
društva v našem okolju, ki je vezano na
območje Občine Starše, poskušamo oživiti turistično dejavnost. Naš cilj je privabiti ljudi na naše prireditve in prireditve
predstaviti kot našo turistično ponudbo.
V to spada sklop prireditev Pozdrav jeseni. V prireditve smo poskušali vključiti
ljudi, posameznike, društva, podjetnike.
Ali nam je to uspelo ? Res zanimivo vprašanje, odgovor – le delno, v letu 2009 bolj
kot prejšnja leta.
Zasluge so v nas, v ljudeh, ki smo danes tukaj. Seveda ne moremo mimo podpore in pomoči lokalne skupnosti. In kaj
je bilo tisto, kar lahko predstavimo in s
čim se ob koncu leta lahko 2009 pohvalimo. Organizacija Šentjanškega pusta, sodelovanje pri prireditvah ob praznovanju
občinskega praznika. Nismo pozabili na
70-letnico starškega župnika g. Rudolfa
Koželnika, poskrbeli smo za lastno izobraževanje in ročna dela, za kar ima zasluge aktiv žena, zato smo ga predlagali
za občinsko priznanje in ga je oseba, ki si
to zasluži, tudi prejela. Morda se turistično leto ne pokriva povsem s koledarskim
letom, zato je prav, da navedemo aktivnosti v lanskem decembru, postavitev
novoletne jelke, ki smo jo v dar dobili od
pobratene občine, organizacijo prihoda
»božička« v vsako vas. Uspeli smo, da je
občina veseli mesec december nekoliko
bolj postavila pred svoje občane in volivce in je bilo organizirano silvestrovanje na
prostem, razstava v Ljubljani, pa v Predingu jeseni, v Mariboru turistična promocija
naše občine in našega društva v Lovasu
in Venzoni in da zaključim, naš Pozdrav
jeseni dobiva pravi moto in namen, tudi
skozi osebnost, kot je naš »baron ».
In tudi letos so se še enkrat zbrali otroci, v pričakovanju prihoda dobrega moža
s spremstvom – božička in tudi letos je s
pomočjo občine in krajevnih skupnosti
prinesel same dobrote. In kakšen žar je
bil v teh otroških očeh, si lahko zamislimo, le videti jih je potrebno, zato smo tam
tudi mi. In otroci so se ponovno veselili, z
njimi v mnogih vaseh tudi mamice, očki,
babice ali dedki, pa še kdo!
Vse je obiskal med petkom in nedeljo,
v spremstvu škratov in …
V krajevnih skupnostih je Občina Starše prav na pobudo turističnega društva že
drugo leto postavila in okrasila novoletne
smreke in prav ob njih so otroci počakali
na prihod »božička«. V nekaterih krajev-
nih skupnostih so kulturna društva ali
posamezniki pripravili kulturno zabavni
program, igrice ali druge oblike nastopa.
In kaj nam je ostalo drugega ob takšnih
dnevih, kot da smo se veselili, dvignili kozarec dobrega vina ali soka, da smo nazdravili prihajajočemu letu 2010, z željo,
da bo za nas in vaše najbližje srečno, veselo, zdravo in v miru; in kar je pomembno, ko ste nazdravili s svojimi doma ali na
novoletni zabavi, da ste izrekli besede, da
naj bo leto 2010 lepo, da si boste vzeli čas,
ki bo prispeval tudi k vašemu boljšemu in
lepšemu življenju.
S temi besedami je zaključil zadnjo
sejo občinskega sveta Občine Starše župan Vili Ducman, prav v želji lepega skupnega življenja in urejenega okolja.
Tudi ta december se je zaključil z datumom 31. 12., na silvestrovo so se na
prostem pri novoletni jelki zbrali občani,
poklepetali, na topel čaj ali kaj konkretnejšega so stopili v Bar J-B, soorganizatorju dogodka čakanja na novo 2010. Da
bi bil pravi prehod, je poskrbel ognjemet
turističnega društva in nagovor podžupana občine udeležencem najdaljše noči v
Staršah.
S takšno željo prihajamo v leto 2010, v
leto naših novih aktivnosti, ko bomo spet
uresničevali svoje želje in zastopali širše
interese v kraju, kjer živimo. Želimo si,
da bi bilo turistično društvo skozi promocije še bolj prepoznavno in še aktivnejše;
seveda tudi ob podpori simpatizerjev in
občanov.
Kdo bi rekel: » Naj vas Bog blagoslovi!« Moje besede pa so: »Imejmo se v letu
2010 lepo.«
PRED NAMI JE DOLGO LETO 2010.
Lep turistični pozdrav
NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI
TURNIR ROŠNJA 2010
Marjan Malek, tiskovni predstavnik sekcije
Namiznoteniška sekcija Športnega
društva Loka-Rošnja je v soboto, 9. januarja 2010, izvedla v večnamenski športni
dvorani OŠ Starše novoletni namiznoteniški turnir Rošnja Open 2010.
Tekmovanja se je udeležilo 40 nastopajočih, ki so se pomerili na 8 namiznoteniških mizah. Na turnirju je zmagal mladi
tekmovalec Žan NAPAST pred Darkom
Drčičem in Silvom Slačkom, v tolažilni
skupini »loozerjev« pa Igor Reberc pred Ervinom Planincem in Tamažem Premzlom
MAREC 2010
(NTS ŠD Loka – Rošnja).
Namiznoteniška sekcija Športnega
društva Loka–Rošnja od jeseni 2009 tekmuje II. namiznoteniški ligi rekreativcev
in se uvršča v sredino lestvice, kljub temu
da v tej ligi nastopa prvo leto in da nima
večjih izkušenj v tem tekmovanju. Najboljši posameznik te sekcije je Robi Krnjak,
pridružujeta pa se mu Branko Ponudič in
Damjan Svenšek.
Tudi v organizacijskem smislu ne zaostajajo, saj redno dvakrat tedensko vadijo
24
v rošenjski dvorani, vsako sredo ob 18.00
uri pa pripravijo dvorano s štirimi mizami
za tekmovanje.
Večji odprti občinski turnir za pokal
pripravlja namiznoteniška sekcija v času
praznovanja praznika Občine Starše v mesecu maju v večnamenski dvorani v Staršah. Na turnir vabi čim več simpatizerjev
namiznega tenisa vseh starosti, od učenčev osnovne šole, mladine do odraslih.
Društva in prosti čas
Sapramiška v Rošnji
Marija Huber
Že nekaj let sem želela pripraviti predstavo za otroke - a ne z otroki, kot to velikokrat počnem v vrtcu. K sodelovanju sem
povabila mlade mamice in dekleta iz Rošnje in Loke. Aktivno smo vadile dva meseca. Usvojiti je bilo treba besedilo, ples,
igro, pripraviti sceno, oblačila, glasbo,
osvetlitev ... Igralke so spoznale, da tudi
predstave za otroke niso kar tako - potrebno je veliko dela, saj so otroci najstrožji
kritiki; so zahtevna, a hvaležna publika.
Plesno-dramska predstava je bila premierno predstavljena ob prihodu Božička v
Rošnji. Prijetno je bilo opazovati otroke,
starše, babice in dedke, ki so ob ogledu
uživali vsak na svoj način. Ker smo bili
zelo toplo sprejeti, smo se odločili, da
Sapramiško zaigramo še enkrat. Povabili
smo otroke iz vrtca Najdihojca in prve triade OŠ Starše ter otroke sodelavcev, prijateljev in znancev. Vzdušje je bilo tudi
tokrat odlično. Zadovoljstvo gledalcev in
igralcev nas vodi še naprej. Če želite, pridemo tudi v vašo vas.
Sapramiška Vesna izbira lešnike
Foto: B. Dovečar
Veverica Natalija se posmehuje Sapramiški
Foto: B. Dovečar
Sapramiška toži regici Darji o svojem bolečem zobku
Foto: B. Dovečar
Zvezdice in Luna pojejo uspavanko za Sapramiško
Foto: B. Dovečar
Mentorica Marija, prišepetovalka Damjana, Sapramiška Vesna, mišji strahec
Anita, doktor detel Maja, regica Darja, veverica Natalija in tonski mojster ter
lučkar Jernej se predstavljajo zadovoljnim gledalcem
Foto: B. Dovečar
25
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
TURNIR MLAJŠIH CICIBANOV U8
BRUNŠVIK 2009
Skodič Gorazd, Predsednik ŠD in Zorec Andrej, vodja ekipe U8
V soboto, 28. 11. 2009, smo v športni
dvorani v Račah organizirali turnir za ekipe mlajših cicibanov U8. Odziv ekip je bil
zelo velik, tako smo zbrali prijave kar 12
ekip, ki so se potegovale za čim boljšo uvrstitev.
Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa NK AHA EMMI BISTRICA, drugo
mesto je pripadlo ekipi NK DOBROVCE/
MIKLAVŽ 1, tretji
pa so bili igralci NK
ŽELEZNIČAR. Domača ekipa NK ZUVIL
BRUNŠVIKA
je zasedla odlično
četrto mesto. Izbrali
pa smo tudi najboljšega igralca turnirja,
to je bil ALEN KOROŠEC (NK AHA
EMMI BISTRICA),
za najboljšega vratarja turnirja pa je
bil izbran GAŠPER
KAPEL POLEGEG
(NK ZU-VIL BRUNŠVIK).
LIKOVNA DELAVNICA
Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirju, zahvaliti pa se je potrebno predvsem vsem staršem otrok, sodnikoma, upravnemu odboru ŠD Brunšvik,
sponzorjem, vodji ekipe in trenerju U8 ter
vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k
odlično izpeljanemu turnirju.
SVETI TRIJE KRALJI
Katja Horvat
Katja Horvat
Za mlade gasilce iz gasilskih društev Prepolje, Starše, Trniče
in Zlatoličje je bila tudi letos organizirana likovna delavnica, kjer
so otroci izdelovali voščilnice za gasilsko zvezo Starše. Delavnica
je potekala v petek, 27. 11. 2009, v gasilskem domu v Trničah.
Tematika delavnice je bila izdelava božično-novoletnih voščilnic
ter adventnih venčkov. Za izdelovanje voščilnic so uporabili pšenični in koruzni zdrob, s katerim so na voščilnice risali snežake,
smrekice, zvezdice, darila in snežinke. Adventne venčke, ki so si
jih otroci odnesli domov, so izdelovali iz naravnih materialov, in
sicer iz lubja, storžev, okraskov iz slame in čajnih svečk.
Na koncu bi se rada zahvalila Maji Vidovič in Tini Horvat, ki
sta poskrbeli za izvirne ideje, priskrbeli za material in pomagali
otrokom pri izdelavi voščilnic ter venčkov.
Sveti trije kralji so krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in
Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu.
Na predvečer praznika je skupina kolednikov po starem ljudskem običaju obiskala prijatelje in znance ter zapela koledniško
pesem. V domove so prinesli veselje in voščili srečo. Na vrata so
s kredo napisali začetnice imen svetih treh kraljev in letnico: 20
+ G + M + B + 10. S svojim obiskom so dokazali, da stari običaji
še niso zamrli in da jih gojijo tudi mlajši rodovi. Kolednike smo z
veseljem sprejeli in jih tudi pogostili.
Foto: K. Horvat
MAREC 2010
Koledniki Boris Radolič, Srečko Kukovič, Ivan Sagadin, Danilo Sagadin in Andrej Ekart
26
Foto: K.Horvat
Društva in prosti čas
OBČNI ZBOR PGD ZLATOLIČJE
Stane Matjašič
V soboto, 6. 2. 2010, smo v gasilskem
domu Zlatoličje imeli 60. občni zbor.
Zbralo se nas je veliko gasilcev iz našega
društva, kot tudi iz raznih gasilskih društev in ostalih gostov. Prišli so tudi naši
pobrateni gasilci iz DVD Donja Voča iz sosednje Republike Hrvatske, s katerimi smo
že 30 let pobrateni. V prijetnem vzdušju je potekal jubilejni občni zbor in rdeča nit vsega je bila proslava ob 60-letnici
našega društva, ki bo 3. julija na novem
vadbenem poligonu, igral pa bo ansambel
Modrijani. Poročila predsednika Mladena Fekonja so bila nekoliko drugačna, kot
pred leti, saj je opisal samo tiste točke, ki
so bile pomembne za društvo in ostale goste. Po poročilih smo člani Prostovoljnega
gasilskega društva Zlatoličje imeli še besedo, nato pa smo poročilo sprejeli. Naši
gostje so s svojo besedo popestrili naš občni zbor. Podelili smo priznanja in diplome
za vestno delo, nekatere pa bomo podelili
ob naši obletnici. Sprejeli smo tudi nove
člane našega društva. Kot se za slavljenca
tudi spodobi, smo imeli veliko torto, ki sta
nam jo predsednik in poveljnik pomagala
razdeliti. Po končanem občnem zboru sta
nam brat in sestra prijetno igrala, mi pa
smo z njima zaplesali in prijetno vzdušje je trajalo pozno v noč. Tudi kurenti iz
Rošnje so nam popestrili našo prireditev.
Veselimo se našega jubileja in praznovanja
z vami. Prijetno pozdravljeni.
Foto: S.Matjašič
Foto: S.Matjašič
ŠPORT IN REKREACIJA DU STARŠE
V LETU 2009
Jožef MOHORIČ, referent za šport in rekreacijo pri DU Starše
V društvu delujejo 4 sekcije, ki so skozi
vse leto zelo aktivne. S športom in rekreacijo se redno ukvarja že skoraj 90 članov
- to je cca. 20% vseh članov DU Starše. Nekateri so vključeni tudi v več sekcij.
SEKCIJA ZA RUSKO KEGLJANJE je
zelo dejavna skozi vse leto. V ZPPZDU
Maribor so organizirane 4 lige, in sicer po
kakovosti 1. in 2. ženska in moška. Naše
društvo sodeluje z eno žensko ekipo v prvi
in eno v drugi ligi ter moško v drugi ligi.
Skozi vse leto potekajo turnirji, ki se jih
udeležujemo tudi mi.. Tako nas vidite v
Hočah, Razvanju, Dupleku, Mariboru, Skokah, Miklavžu, Slivnici, Rogozi, Dravskem
POHODNIKI smo se dobili vsakih 14
dni. Opravili smo 20 več ali manj zahtevnih pohodov ali vzponov. Zanimive smeri
smo osvajali po Slov. goricah, Kozjaku, Pohorju. Halozah in Prlekiji. Za vrhunec pohodniške sezone smo osvojili Veliko planino v Kamniških Alpah. Donačka gora,
Urban in Piramida pa so naša vsakoletna
izbira. Zraven rekreacije in tovariškega
druženja pa smo zadovoljni tudi zato, ker
doslej nismo doživeli nobene nesreče.
KOLESARJI smo kolesarili vsak torek,
če je le dopuščalo vreme. V sekciji je aktivnih 24 članov. Za relacije smo se dogovarjali kar sproti. V glavnem pa so potekale
po bližnji in daljni okolici Ptujskega in
Dravskega polja. Večkrat smo si med potjo ogledali znamenitosti kraja. Skozi leto
smo organizirali 2x družabno srečanje, na
katerem smo se sprostili in pokramljali ter
se še bolj zbližali.
27
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
Dvoru, Sp. Polskavi, Lovrencu na Dravskem polju, Ptujski Gori
in še bi lahko našteval. Vsako leto pa tudi organiziramo tradicionalni turnir v počastitev občinskega praznika v Staršah. Turnir
ima vedno dobro udeležbo, saj se ga redno udeležuje okrog 24
ekip. Naša vitrina je že polna pokalov, žal pa so shranjeni pri nas
doma, saj še nimamo urejenih klubskih prostorov.
2. MOŠKA 1. SP. POLSKALIGA
VA
EKIPA
ŠT. TOČK
PODR.
KEGL.
PRAZNI
METI
1.LIGA
ŽENSKE
1. LI – PE »B«
22
12131
33
2. DUPLEK »B«
20
12533
18
3. RAZVANJE
16
12332
33
24
12285
28
2. ROGOZA »B«
23
11887
23
4. DUPLEK »A«
16
12124
24
3. STARŠE
18
11555
22
5. STARŠE »A«
16
11935
14
4. TABOR »A«
18
11509
22
6. DOBROVCE
16
11650
16
5. TABOR »B«
17
11547
46
6. TEZNO »A«
16
11760
21
7. MIKLAVŽ
14
11620
28
7. SLIVNICA
16
11487
26
8. ROGOZA
14
11437
23
8. RAZVANJE
6
11250
36
9. LI – PE »A«
10
11983
27
9. TEZNO »B«
6
10781
60
9. LI – PE »A«
10
11983
27
1. TABOR »C«
22
12915
31
2. FRAM
20
13151
53
3. RAČE
20
12839
17
4. SP. POLSKAVA
20
12834
57
5. TEZNO
20
12818
24
6. SLIVNICA
20
12759
26
7. HOČE
18
12931
35
8. STARŠE »B«
18
12622
39
9. TABOR »A«
16
12490
30
10. TABOR »B«
6
12397
32
2.LIGA
ŽENSKE
SEKCIJA ZA STEZNO KEGLJANJE je najstarejša in deluje že
od začetka 90. let. V ZPPZDU Maribor je že od vsega začetka
ustanovljena liga, ki sedaj šteje 11 ekip. Tekmuje se po dvokrožnem sistemu jeseni in pomladi. V naši sekciji je prišlo do velikega usipa igralcev. Ekipo je zapustilo 10 igralcev, ki so odšli
v novoustanovljeno sekcijo pri DU Marjeta. Mi smo strnili vse
sile in se še bolj zavzeto podali v tekmovanje. Uspeh ni izostal,
saj smo po jesenskem delu pristali na 3. mestu z največ podrtimi keglji. Med letom smo se udeležili kvalifikacij za državno
prvenstvo, konkurenca je bila zelo močna, tako da se na prvenstvo nismo uvrstili. ZPPZDU namreč zastopa samo zmagovalec
kvalifikacij. Organizirali smo tudi turnir v počastitev občinskega
praznika Občine Starše. Med letom smo se udeleževali turnirjev,
ki so jih organizirala sosednja društva. Tesne stike smo navezali
z DU Slov. Konjice. Na leto se z njimi srečamo 2x, enkrat pri njih
in enkrat pri nas. Po tekmovanju sledi pogostitev, srečanje je prav
prijetno in sproščeno.
KEGLJAŠKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL ZPPZDU
MARIBOR
SEZONA 2009/2010 – JESENSKI DEL
EKIPA
PODRTI LESI
ŠT. TOČK
1.
TABOR 1
7386
18
2.
CENTER
7398
16
3.
STARŠE
7827
12
4.
FALA
7110
12
5.
PTUJ
7029
12
6.
MIKLAVŽ
6948
10
7.
RUŠE
6894
8
8.
MARJETA
6754
6
9.
TEZNO
6684
6
10.
TABOR 2
6253
6
11.
LOVRENC
6131
4
Kot vidite so naši člani v vseh sekcijah zelo aktivni. Poznajo
nas daleč naokoli po vsej SV Sloveniji. To pa je povezano z določenimi sredstvi, zato bi se rad vsem članom zahvalil za njihov
samoprispevek (članarino), saj smo s tem omogočili organizacijo
aktivnosti. Zahvalil bi se tudi DU Starše in Občini Starše, saj brez
njihove pomoči to sploh ne bi bilo mogoče.
Vsem skupaj en lep upokojenski pozdrav: »Nimam cajta.«
MAREC 2010
28
Društva in prosti čas
DAN KULTURE
Jože Ekart
V dneh okrog slovenskega kulturnega
praznika se nekoliko več kot sicer pogovarjamo o kulturi, vedno znova pa obujamo spomin na našega največjega pesnika.
Lik dr. Franceta Prešerna je trdno zasidran
v zavesti Slovencev.
Po pesniku se imenujejo ulice, trgi,
šole, postavljeni so mnogi spomeniki. Prešernov dan, 8. februar, je državni praznik,
podobo Prešerna vidimo na kovancih,
čokoladnih bonbonih, itd., predvsem pa
smo ponosni, da je Prešernova »Zdravljica« tudi naša himna!
V organizaciji KD »Urška« smo na
predvečer kulturnega praznika pripravili v
večnamenski dvorani v Staršah abonmajsko prireditev.
Osnovno vprašanje, ki si ga ob kulturnem prazniku v društvih zastavljamo, je,
kako in na kakšen način ustvarjati v tem
času in v tem prostoru. Ustvarjati pomeni
izživeti svoje sanje, iskati nove projekte
in ideje, bogatiti in ohranjati ljubiteljsko
kulturno dejavnost, varovati jezik, skrbeti za narečja ter negovati lepo slovensko
pesem.
Ker je kultura bistvo naroda in njegove
države, želimo, da ne bi bil praznični dan
samo dan slovesnih prireditev in golega
zadovoljstva, temveč tudi dan globljega
premisleka o tem, kaj lahko sami storimo
na kulturnem področju.
V programu so sodelovali:
Lidija Rodošek, ki je povezovala program
Prešernovo pesem je recitirala Ana Kovačič.
Stanka Vobič, ki je spregovorila o pomenu praznika.
Kako o poetu razmišljajo mladi, je predstavil Timotej Finžgar.
Eva Ekart je ob kitarski spremljavi brata Blaža zapela nežno uspavanko.
Harmonikar Matic Pignar
29
Z avtorsko monokomedijo »Teater ni klošter« se je predstavila
gledališka igralka Anica Sivec.
Foto: J. Ekart
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
PREPOLJSKI MEHIKANCI
Bernarda Šibila
Pust ali po naše fašenk, ta najbolj veseli čas, je za nami. Vse skupaj pa se je
začelo s pripravami takoj po novem letu.
Najprej smo zbirali predloge kaj oz. koga
bomo predstavljali to leto. Predlog našega
vodje Mirana Brgleza, da bi bili Mehikanci, je bil soglasno sprejet.
Moški del ekipe se je lotil izvedbe
voza. Za idejo, kako bomo z vozom poudarili svoj mehiški izvor in za ostale likovne
detajle je kot vselej poskrbel Drago Maglica. Ženske pa smo med tem poiskale in
kupile blago, pripravile kroje za kostume
in pričele s šivanjem. Vsako leto je s kostumi in izdelavo voza povezanih veliko
stroškov, ki pa jih v celoti pokrijemo vsi
sodelujoči v ekipi.
Ko smo zaključili z delom na kostumih
in vozu, se je pričel drugi del priprav, to so
bile plesne in pevsko-instrumentalne vaje.
Naši »mariačiji«, Andrej in Blaž Ekart,
Dani Kos in Branko Macuh, so se naučili
več mehiških skladb, pevsko smo pripravili dve mehiški pesmi, ples pa smo priredili po mehiškem ljudskem plesu.
Mnogo truda in veliko ur dela je bilo
vloženega v celoten videz in nastop naše
skupine in to se nam je poplačalo. Zelo
smo bili zadovoljni, nad nami pa so bili
navdušeni tudi gledalci in tudi komisije.
Ponovno smo ponesli dober glas o Občini Starše v druge občine.
Letos smo se udeležili 4 pustnih povork . V Občini Hoče-Slivnica smo bili naj
skupina po izboru komisije in zasedli 1.
mesto. Povorka je bila v soboto v Hotinji
vasi, kakor je to že po tradiciji. V Občini
Miklavž je bila povorka v nedeljo in tudi
tam smo bili prvi po izboru komisije.
V ponedeljek smo bili na povorki v
Vidmu pri Ptuju in tam smo bili četrti med
27 skupinami. V torek pa smo se udeležili
še povorke v Račah, kjer smo ponovno bili
izbrani za naj skupino in zasedli 1. mesto
po izboru komisije.
S svojim nastopom in programom smo
povsod navdušili in o naši občini ponesli
dober glas v sosednje občine.
Upamo, da nam bo tudi občina pomagala s finančnim prispevkom uresničevati te naše izvrstne izvedbe, s katerimi že
vrsto let predstavljamo našo občino in to
na najboljši možni način, saj smo v večini
primerov na prvih mestih.
Foto: S.Šibila
MAREC 2010
30
Društva in prosti čas
ŠENTJANŠKI PUST JE ZA NAMI
Marjan Malek
Tudi letos je Kulturno umetniško društvo "Franc Ilec" Loka-Rošnja pripravilo
vaško pustno povorko, že tradicionalno
imenovano Šentjanški pust. Povorka, sestavljena iz etnološke skupine, folkloristov,
godcev in drugih likov z Dravskega polja,
je potekala po vasi Loka v soboto, 13. 2.
2010. Mlajša folklorna skupina je obiskala vsako loško družino in bila prav lepo
sprejeta, prav tako pa je že tradicionalna
folklorna etnološka skupina ob istem času
obiskala rošenjske družine in bila prav
tako lepo sprejeta. Posebnost obiska vsake
hiše je bila prodaja semena za debelo bučo
v letu 2010 in s tem že naznanitev turistično-kulturne prireditve Pozdrav jeseni
z bučijado. Naslednjega dne pa so pustni
etnološki in folklorni liki obiskali še spodnji del Starš. Tudi tukaj je bila povorka
lepo sprejeta, mnogi domačini so skupino
tako kot prejšnji dan v Loki in Rošnji pričakali z dobrotami, pijačo, pa tudi s krofi.
Veliko gostiteljev povorke je menilo, da
je prav, da ta navada pustnih dni ostane,
vendar pa se vprašujejo, kaj bo, ko bo to
nehala izvajati FS KUD "Franc Ilec". Pa je
bil odgovor: » Saj še ne bo to tako kmalu.«
Povedati pa je potrebno, da se je še
kakšna skupina v našem okolju lotila pustnih dni, prav dobro pa so te dneve preplesali, skakali pustni liki "koranta" KUD
Polanec iz Starš. Ne samo v vaseh naše
občine, predstavili so se v širšem sloven-
Foto: B. Dovečar
skem prostoru. Posebej so se dobro predstavili na občnih zborih gasilskih društev
domače zveze, v nedeljo pa nastopili tudi
na pustni povorki v Dobrovcah.
Folklorna skupina z godci se je predstavila na tradicionalnem pokopu pusta
na mestnem trgu Mestne občine Ptuj, kjer
je predstavila 10-minutni plesni splet na
vsebino ptujskega karnevala in pustovanja. Zelo veliko obiskovalcev je pozdravilo
lep nastop folklorne skupine in izvedeni
pokop pusta. Branko Lešnik in Marjan
Malek sta prejela več čestitk organizatorja
prireditve in tudi župana mestne občine,
g. Štefana Čelana, za katerega tako velja,
da je eden najzvestejših korantov na Dravskem in Ptujskem polju.
Foto: B. Dovečar
ŽE TRETJIČ NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI
ČAS V LJUBLJANI
Matjaž Malek
Letos je sejem Turizem in prosti čas
oziroma TIP 2010, kot največja tovrstna
sejemska prireditev v Sloveniji , potekal
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na sejmu so sodelovala turistična društva in turistične
zveze, ki so predstavile celovitost ponudbe naše dežele.
Tako so se turistična
društva predstavila
s ponudbo domače
obrti, običajev in
kulinarike, promovirali pa smo tudi
svoje okolje in turistične destinacije.
naše turistično društvo, in sicer zadnja
dva dni, a za naslednje leto razmišljamo
o vseh dneh. V soboto, 23. januarja, se je
predstavila kmetija Bandur s predstavitvijo zelišč in napitkov. V nedeljo, 24. januarja, pa turistično društvo. Na stojnici
smo predstavili in ponudili v pokušino
domačo kulinariko, ljudske običaje pa so
predstavili godci - TRIO KUD "Franc Ilec".
Z brošuro Starše skozi zgodovino in Vodnik po Občini Starše pa smo promovirali
tudi našo turistično ponudbo. Prav tako z
letakom gostinske usluge Gostilne Beno
iz Starš.
Na sejmu, ki je
sicer potekal od 21.
do 24. januarja, se
je predstavilo tudi
Foto: A. Bandur
31
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Društva in prosti čas
ČD RAČE
Nada Hergan
V okviru letnega programa izobraževanja smo čebelarji ČD Rače dne 26. 10.
2009 organizirali strokovno predavanje na
temo » PROPOLIS in ZDRAVJE«.
Strokovno predavanje je bilo v Osnovni šoli Rače. Udeležilo se ga je 28 čebelarjev iz našega društva in 26 zaposlenih iz
Osnovne šole Rače.
Osrednja tema predavanja je bila: » Domača lekarna iz čebeljega panja za dobro
zdravje in prijetno počutje«.
Znani slovenski strokovnjak na tem
področju, g. Norbert JEDLOVČNIK, nas je
v nekaj urah seznanil z zdravilnimi učinki
čebeljih izdelkov, predvsem PROPOLISA,
ki ga čebelarji imenujejo naravni antibiotik
in naj bi bil celo močnejši od penicilina.
Podal je večletne izkušnje glede tehnike pridobivanja propolisa, pomen propolisa za zdravje, različne recepture,…
Najbolj se nam je vtisnil v spomin stavek, ki je resničen, in sicer:
» Zdravnikovi ženi v Ljubljani so leta
2001 zdravniki napovedali največ do 3
mesece življenja (rak). Dajali so ji 1-2 grama propolisa dnevno. Še danes živi.«
S tem hočemo poudariti, kako veliko
moč ima PROPOLIS .
(O zdravilnih učinkih propolisa smo v
MAREC 2010
glasilih že pisali.)
V začetku leta
2010 – točno 15.1.,
smo se čebelarji ČD
Rače zbrali na rednem letnem občnem zboru, ki je bil
v restavraciji gradu
Rače.
Zbora so se
udeležili tudi predstavniki sosednjih
čebelarskih društev
in župan Občine
Rače-Fram, g. Branko LEDINEK.
Med nalogami
in cilji za leto 2010
je najpomembnejša
ureditev
čebelarskega muzeja. S tem
želi ČD Rače ohraniti bogato kulturno dediščino našim kasnejšim rodovom.
Zato prosimo vse občane in čebelarje,
da prispevajo staro (ne več uporabno) čebelarsko opremo. Pomoč je obljubil tudi
župan Občine Rače-Fram, g. Branko Ledinek.
Po uradnih formalnostih je sledila pogostitev.
Ansambel našega društva »ČEBELARJI« je zaigral nekaj domačih viž.
Smo tudi zaplesali. Prav
tako je pevski zbor » Acapelle«, pod vodstvom
našega čebelarja g. Antona Žuraja, navdušil z
izbranimi pesmimi.
Zbor smo zaključili
v poznih urah s pozdravom NAJ MEDI!
Na koncu pa še recept gospe
Nade Hergan:
32
PREPROSTE MEDENE REZINE
30 dag medu
50 dag ostre ali pirine moke
10 dag nasekljanih orehov
3 dcl mleka
1 pecilni prašek
1 žlička sode bikarbone
limonina lupinica
ščepec mletega cimeta
V skledo z moko pomešamo sodo bikarbono, pecilni prašek, cimet, lupino
limone, med in mleko. Dobro stepemo z
metlico in vlijemo v pekač, obložen s peki
papirjem. Maso poravnamo in potresemo
z orehi. Pri 180°C pečemo pol ure. Zrežemo na poljubne rezine.
Recept je primeren za vse, ki ne marajo
jajc.
Društva in prosti čas
IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM
MAREC - JUNIJ 2010
Za PD Fram pripravila Stanka Vobič
DATUM
izlet, tura, pohod
zaht.
prevoz
27. marec
vodniki
Boč
LT
JPS
D. Blažič (or1 252 310), U. Kocbek (031 424 416)
5. april
Bistriški vintgar
LT
OA
J. Sagadin (02 601-49-81), M. Hartman (031 525863)
10. april
Čistilna akcija
LT
peš
M. Šnuderl (031 670 723), L. Vrhovšek (041 834-633)
17. april
Menina planina
LT
PA
A. Brezočnik (02 601-23-81), U. Kocbek (031 424 416)
24. april
Porezen
LT
OA
R. Mikolič (02 471-31-05), B. Glodež (031 681-299)
1. maj
Prvomajski pohod na Areh
LT
peš
J. Sagadin (02 601-49-81), B. Glodež (031 681-299)
7.-9. maj
BIH-Vlašić
LT
PA
TA Balkanika
16. maj
Soteska Čepa
LT
PA
Jože (040 144-947) in Vlasta Bobovnik (608 92 44)
22. maj
Golica, zaključek pri Avseniku
v Begunjah
LT
PA
S. Vobič (051 327 110), J. Sagadin (02 601-49-81),
23. maj
Botanični vrt Pivola
LT
peš
M. Šnuderl (031 670 723), D. Jus (601 00 31)
29. maj
Korošica
ZT
OA
R. Mikolič (02 471-31-05), P. Repnik (031 677-521)
30. maj
Snežnik
LT
PA
Gregor Brezočnik (605-18-91), L. Vrhovšek (041 834-633)
5. junij
Kebelj - naravoslovna učna pot
LT
OA
D. Sagadin (031 398-983), B. Glodež (031 681-299)
12. junij
Komna - planina Govnjač
ZT
OA
R. Mikolič (02 471-31-05), P. Repnik (031 677-521)
19. junij
Viševnik
LT
OA
Gregor (605-18-91) in Aleš Brezočnik (02 601-23-81)
19. junij
Nočni pohod po označenih
framskih poteh
LT
peš
J. Sagadin (02 601-49-81), P. Lep
20. junij
8. pohod od Gorice do Planice
LT
peš
L. Vrhovšek (041 834-633), S. Vobič (051 327 110)
25. junij
Seetaler Alpen
LT
OA
J. Bobovnik (040 144-947), J. Sagadin (02 601-49-81)
25. – 26.
junij
Krn
ZT
OA
I. Rečnik (040 354 490), D. Sagadin (031 398-983),
LEGENDA
LT (lahka tura) - izlet je primeren za vse udeležence,
ZT (zahtevna tura) - izlet je primeren za udeležence z izkušnjami,
ZZT (zelo zahtevna tura)
TZT (težka zimska tura)
OA – osebni avtomobili
PA – posebni avtobus
JPS – javno prev. sredstvo
Informacije o izletih dobite pri vodnikih, skoraj vse o PD Fram pa na spletni strani http://www.planinskodrustvofram.si/.
33
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Osnovna šola
PRED IZBIRO SREDNJE ŠOLE
Marija Bednjanič
Osnovno šolo v Sloveniji letos zaključuje 18.420 devetošolcev. Srednje šole so
za šolsko leto 2010/11 razpisale 25.423
mest. Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisanih 2,6 %
mest, v programih srednjega poklicnega
izobraževanja 27,0 % mest, v programih
srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja 36,7 % mest in v gimnazijskih
programih 33,7 % mest.
Poklicna vzgoja je v OŠ opredeljena v
učnih načrtih pri posameznih predmetih.
Tako učenci že v prvi triadi spoznavajo
poklice. Za učence 7. in 8. razredov organiziramo tehniške dneve na srednjih
šolah, kjer učenci preko praktičnega dela
spoznavajo poklice. Obiskujejo nas tudi
srednje šole in učencem predstavijo svoje
programe in poklice, za katere usposabljajo. Informacije učenci dobijo tudi v šolski
knjižnici preko različne literature in na
oglasni deski. Pripravim jim tudi rokovnik z vsemi pomembnimi datumi v zvezi
z razpisom za vpis v srednjo šolo. Devetošolci gredo v februarju skupaj s starši na
informativni dan na srednje šole (letos 12.
2.).
Svetovanje in informiranje se izvajata tudi zunaj pouka. Z učenci obiščemo
Center za poklicno informiranje in svetovanje v Mariboru, kjer med drugim prepoznavajo svoje interese s programom
Kam in kako. Učenci s starši obiščejo tudi
sejem poklicev, ki ga organizira Zavod za
zaposlovanje Maribor. Veliko informacij
si pridobijo tudi sami, ko brskajo po internetu (spletna stran Moja izbira.si). Za
starše osmošolcev in devetošolcev pripravim roditeljski sestanek na to temo. Za
devetošolce in njihove starše opraviva z
razredničarko individualne razgovore glede izbire poklica. Pri izbiri poklica imajo
pomembno vlogo starši, ki otroke najbolj
poznajo.
Med letošnjo generacijo devetošolcev
je veliko zanimanja za gimnazijske programe. Učenci pa se zanimajo še za poklic
farmacevtskega tehnika, medijskega tehnika, tehnika zdravstvene nege, frizerja,
mehatronika …
ČUDOVITE LE SANJE BILE SO SAMO?
Natalija Kustec
18. decembra 2009 je bil v cerkvi Sv.
Janeza Krstnika v Staršah božični koncert
pevskih zborov OŠ Starše in POŠ Marjeta.
Učenci so pod vodstvom Klavdije Kocjan in
Natalije Kustec pripravili večer, o katerem
se je potem še dolgo govorilo. Marsikdo je
dejal, da bi koncert lahko postal »tradicija«. Kdo ve, mogoče vas bomo na zgodbo o
otroku, o hlevu, o pastirjih, angelih … ponovno spomnili že naslednje leto.
18. december 2009, dopoldan na generalki, najpomembnejši vaji pred nastopom:
»Najprej se postavi prva vrsta, potem
druga, na koncu tretja. Pevci v drugi in tretji vrsti glejte, da boste stali »vmes«.«
»Kdo je prvi v prvi vrsti? Ti greš prvi
dol.«
»Kam gledaš?!«
»Učiteljica, katero pesem pojemo najprej?«
»Dajte si zdaj dobro pogledat cerkev, da
mi ne boste med nastopom gledali okoli.«
Otroški pevski zbor Marjetice
MAREC 2010
»Preden
zapojemo tretjo pesem, Teja
nekaj prebere. Teja,
daj preberi od Na božični večer bo zvenel
njihov znani, domači
praznični napev …«
»Ni dobro. Še enkrat. 4. stran, 37. takt,
ti Andreja pa od 34.
takta.«
»Pri Sveti noči
stopite čisto nazaj, da
bodo mali imeli dovolj prostora.«
18. december
2009, ob 16.45, 15
minut pred pričetkom
koncerta
Mladisnki pevski zbor OŠ Starše
»Pevci mladinskega zbora lahko greste
počasi v sobo nad zakristijo.«
»Teja, imaš flavto pripravljeno?«
»Ne pozabite not držati v desni
Foto: T. Šimek
Otroški pevski zbor OŠ Starše
34
Foto: T. Šimek
roki, torej vstran od publike!«
»Učiteljica, moja mama in ata sta že
tu!«
18. december 2009, ob 16.55, 5 minut
pred pričetkom koncerta:
Foto: T. Šimek
Osnovna šola
»Tako, zdaj pa se bo počasi začelo. Če
smo pripravljeni, lahko gremo.«
»Ju, ju, juhuhu!!!«
»Veton, ne juckati !!!«
»Učiteljica, nekdo mi je vzel note !!!«
18. december 2009, ob 17. uri, pričetek božičnega koncerta šolskih pevskih
zborov.
On prihaja v miru in tihoti zime, kakor
sneg, ki pada v mirno sveto noč; nas razveseli, kakor zjutraj sonce, ki ogreva svet,
prinaša svetlo luč …
»Mir vsej zemlji,« angeli pojo.
Sveta noč, blažena noč …
18. december 2009, po 18. uri, po 19.
uri, po 20. uri …
Čudovite le sanje bile so samo?
Pevci in zborovodkinji bi se radi še
enkrat zahvalili gospodu župniku Rudiju
Koželniku, delavcem OŠ Starše, Andreji
Prel in vsem ostalim, ki ste na kakršen koli
način pripomogli k izpeljavi koncerta.
Združeni šolski pevski zbori med petjem Svete noči.
Foto: T. Šimek
TEKMOVANJE ZA ZNAK COMENIUS
Breda Premzl, koordinatorka projekta Comenius
»Usoda Zemlje je v naših rokah,«
pravi devetošolka Adrijana Skaza, ki je
zmagala na mednarodnem natečaju za
znak projekta Comenius »Uporabljeno
je uporabno oz. Use it wise, use it twice«. Skrb za naš planet, soodgovornost
pri poseganju v naravo, šolstvo, mednarodno povezovanje se simbolično odražajo v domiselnem znaku, ki je postal skupni logo projekta. Vsaka izmed
šestih držav, ki sodelujejo v projektu,
je na natečaj poslala en znak. Po vzoru
Evrovizije smo nato glasovali za znak,
ki bi najbolje predstavljal vsebino projekta.
V okviru projekta Comenius potekajo različne aktivnosti, ki jih izvajamo
bodisi pri rednih urah pouka, razrednih
urah, različnih dejavnostih ali pri dnevih dejavnosti.
Tehniški dan v mesecu novembru
je bil namenjen izdelovanju božičnonovoletnih okraskov in smrečic iz odpadne embalaže. Skupina učencev se je
udeležila simpozija o ohranjanju vodnih
virov Ptujskega in Dravskega polja.
Učenci so raziskovali energetske vire
v Sloveniji, porabo energije in možnosti uporabe alternativnih virov energije. Ugotovitve so učitelji predstavili na
projektnem sestanku v Walesu.
Adrijana Skaza: znak projekta »Uporabljeno je uporabno«.
35
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Osnovna šola
PUSTNO RAJANJE
Sabina Brezner, 6.a
V petek, 12. 2. 2010, smo imeli pouk
malo drugače. V šolo smo prišli namaskirani. V učilnicah so namesto običajnih
učencev sedeli kurenti, angelčki in hudički, gusarji, princeske, čarovnice in še kdo.
Najprej smo se pomenili o pustu, o pustnih maskah, običajih. Sledila je malica,
seveda je bil to krof. V našem razredu smo
se večina deklic dogovorile, da se bomo
namaskirale v angelčke, pa tudi hudička
smo imele. Trije fantje so bili kurenti in
so z glasnim zvonjenjem preganjali zimo.
Ostali sošolci so
se odločili vsak po
svoje.
Učenci od prvega do petega razreda so šli v povorki
do Zlatoličja, šestošolci, sedmošolci in
osmošolci pa smo
imeli po malici rajanje v večnamenskem prostoru. De-
vetošolcev ni bilo
v šoli, ker so imeli
informativni dan na
srednjih šolah. Po
končanem pohodu
so se nam pridružili še mlajši učenci.
Sledil je izbor najboljših mask, ki so
bile tudi nagrajene.
Komisija je imela
težko delo, saj smo se učenci letos zelo
potrudili, zato so bile maske zanimive in
raznolike.
Med skupinskimi maskami smo zmagale me, angeli iz 6.a. Med posamezniki
pa je četrto nagrado dobil Indijanec, tretjo vitez, drugo Michael Jackson in prvo
Smrketa. Komisija je izbirala med vsemi
učenci od 1. do 8. razreda.
Namaskirani pa nismo bili samo otroci, ampak tudi nekatere učiteljice.
OBISK OSNOVNE ŠOLE PENYRHEOL
PRIMARY V WELSU
Jana Dobnik
Na praznični dan slovenske kulture smo se v zgodnjih jutranjih urah trije
učitelji: Tanja Šimek, Franc Kekec in Jana
Dobnik, podali na dolgo pot proti Welsu
v Angliji. Pot nas je vodila preko Dunaja,
Londona in Readinga do končnega cilja –
mesta Swansea v jugovzhodnem Welsu.
Prispeli smo v večernih urah. Tam so nas
že čakali gostitelji in drugi sodelavci v
projektu Comenius,
ki so že prispeli z
Norveške in iz Francije. Poljski učitelji
so se nam pridružili
pozneje, Španci pa
zaradi bolezni žal
niso mogli priti.
V torek se je začelo delovno srečanje z obiskom šole
gostiteljice.
Šola Penyrheol
Primary deluje v
manjšem kraju, pol
ure iz Swansea. VaMAREC 2010
36
njo se lahko otroci vključijo v starosti treh
let. Večina staršev vpiše otroke v šolo že v
tej starosti. Triletniki in štiriletniki obiskujejo predšolske oddelke. V šoli ostajajo
otroci do kosila. Z opismenjevanjem začnejo že pri treh letih. Otroci tako prepoznavajo svoja imena, seznanijo se tudi z
nekaterimi izrazi v valižanščini. Pri petih
letih je šola za vse otroke obvezna. Pouk
Osnovna šola
na šoli se začne ob 9.10 in se za vse otroke
konča ob 15.10. Na šoli imajo šest razredov, ki jih poučuje šest glavnih učiteljev.
Pomagajo jim tudi različni pomočniki - od
študentov do staršev. Na šoli imajo kar nekaj otrok s posebnimi potrebami, ki imajo
svoje pomočnike. Tako učitelji večino časa
niso sami v razredu. Ocen, kakor jih poznamo mi, ne poznajo. Učenci so ocenjeni
opisno in to šele v zadnjem, šestem razredu. Pri pouku običajno delajo v skupinah,
tudi zaradi tega, ker so v razredu otroci z
zelo različnim znanjem. Otroci razreda ne
ponavljajo. Po končani osnovni šoli obiskujejo srednjo šolo v istem kraju. Dve leti
se izobražujejo še po skupnem programu,
potem pa se razdelijo po znanju.
V osnovni šoli imajo cilje, ki jih je treba osvojiti, skupno zastavljene, poti do
njih pa glede na želje in predznanje otrok
izbirajo učitelji sami. Za večino predmetov nimajo niti učbenikov niti delovnih
zvezkov. Šola je
zelo dobro opremljena z različnim
didaktičnim
materialom. Učilnice
so na prvi pogled
nenavadne in v primerjavi za našimi
zelo velike, urejene
so v kotičke, vsaka
je opremljena tudi
z elektronsko tablo.
Vse imajo tudi izhod na prosto. Šola
ima veliko zunanjih
površin z igrali,
kolesarskim poligonom, travnatim
igriščem, klopmi in mizami, gredami ...
Učenci delujejo umirjeno, so zelo vljudni
in prijazni, kar potrjuje njihovo tipično
»angleško« vzgojo. Delo na šoli dvakrat
tedensko, v ponedeljek in petek, začnejo
vsi učenci skupaj s
petjem v večnamenskem prostoru. Tam
so pričakali tudi nas
in nam ob spremljavi šolskih kitaristov
pripravili zanimiv
in pester program.
Gostitelji
so
nam za cel teden
obiska pripravili zanimiv program, ki
se je seveda prepletala s samo vsebino
in tematiko našega
projekta. Tako smo
obiskali Agencijo za
okolje in rudnik premoga Big Pit in tudi
nekatere kulturne in turistične znamenitosti v okolici kraja. V sredo so nam v šoli
pripravili valižanski večer, kjer so predstavili delček njihove kulture. Na tej prireditvi smo bili učitelji, ki sodelujemo v
projektu Comenius, častni gostje. Prireditve pa so se udeležili tudi pomembni ljudje iz občine, v kateri deluje šola: župan,
predstavniki skupnosti, upokojene učiteljice in starši. Župan je pozdravil tudi nas
in nam ob tej priložnosti podaril spominska darila. Bil je zelo zanimiv večer, kjer
smo bili tudi mi deležni delčka njihove
kulturne dediščine in tradicije.
Teden delovnega obiska v okviru projekta Comenius z ekološkim naslovom
»Use it wise use it twice« ali po naše
»Uporabljeno je uporabno« je hitro minil.
V petek zjutraj se je tako začelo dolgo potovanje domov. Polni vtisov smo se vrnili
domov v poznih večernih urah.
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA
Natalija Kustec
V letošnjem šolskem letu se je naša
šola vključila v nov ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije, imenovan
Shema šolskega sadja. Eden izmed glavnih namenov ukrepa je omejiti naraščanje
pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. S pridobljeno finančno pomočjo (1.944,00 € brez davka na dodano
vrednost, vrednost pomoči na učenca je
6,00 €) bomo lahko učencem OŠ Starše in
POŠ Marjeta v obdobju do 24. junija 2010
najmanj dvajsetkrat brezplačno razdelili
sveže sadje in zelenjavo.
bavitelja sadja
in zelenjave; v
oddelku podaljšanega bivanja
so učenci pripravili plakat,
ki je pritrjen ob
vhodu v šolo;
razdelili smo
kakije, lešnike,
orehe, kivije …
In kaj smo naredili do sedaj? Pred pričetkom ukrepa smo izvedli anketo med
učenci 2., 4., 6. in 8. razredov. Rezultati
ankete nam bodo namreč pomagali pri
izbiri sadja in zelenjave, saj želimo učence seznaniti z različnimi vrstami sadja in
zelenjave, jih navaditi na njihovo redno
uživanje ipd.
Pred prvo razdelitvijo sadja smo učence seznanili z ukrepom; poiskali smo do-
Foto: N. Kustec
37
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Osnovna šola
Kako speči kruh
LEA PETAR, učenka 4. b POŠ Marjeta
Učiteljica se je odločila, da bomo odšli
v Marjeto na kmetijo k Šolarjevim, kjer se
bomo naučili peči kruh. Sprejeli sta nas
gospodinja Vida in njena hčerka Petra.
Gospodinja nam je razložila, kako nastane
kruh, hčerka Petra pa je kruh spekla.
Petra je pri peki potrebovala: moko,
kvas, vodo, sol, kuhano polento, mešalnik
in krušno peč. Najprej je v mešalnik dala
polento, moko in vodo. Mešalnik je vklopila in začel mešati. Dodala je še malo
moke, vodo, sol in kvas. Ko je bilo testo
zgneteno, smo počakali, da je vzhajalo.
Med tem je mlada gospodinja zakurila
peč. Ko je bilo testo dovolj vzhajano, smo
naredili hlebčke kruha. Pred tem je stehtala testo, da so bili kolači dovolj težki.
Nato smo kolače dali v slamnate košarice
in jih pokrili s prtički, kjer so vzhajali. Mi,
otroci, pa smo v tem času dobili sokove
in preste. Zaigrali smo tudi igrico in zapeli nekaj ljudskih pesmi. Ko je bilo testo
vzhajano, smo z metlo potisnili žerjavico
na stran peči. Hlebčke kruha, ki so že bili
vzhajani, smo dali v peč. Imeti je morala
280 stopinj Celzija.
Gospodinja Vida je iz testa, ki je ostal
pri peki kruha, spekla smuljko. Testo je na
tanko razvaljala po pladnju in nanj namazala zaseko in česen. Ko je bilo pečeno,
je smuljko narezala na kvadratke in nam
jih še tople ponudila. Mmm, kako so bili
dobri!
Mi smo, medtem ko se je kruh pekel,
odšli v šolo. V učilnici smo si pogledali
Na kmetiji je bilo poučno, zabavno in okusno …
Foto: D. Jakol
še film o peki kruha v dveh pekarnah, v
manjši in malo večji.
Drugi dan smo naš kruh jedli. Bil je
zelo dober. Lepo je bilo peči kruh.
Peli smo z babicami in dedki
DOMEN ŽUNKOVIČ, učenec 4. b POŠ Marjeta
V četrtek, 14. 1. 2010, smo v 4. b v
Marjeti gostili babice in dedke, da bi skupaj zapeli ljudske pesmi.
Postregli smo jim s kavo in za uvod zaigrali igro Dedek Mraz piše, kjer sem bil
dedek Mraz.
Skupaj smo zapeli kar nekaj ljudskih
pesmi, kot so: Majolka, Na planincah,
Barčica po morju plava, Po Koroškem, po
Kranjskem, Moj očka in druge. Pogovarjali smo se o petju nekoč in danes. Včasih
so peli ob raznih delih: ličkanju koruze,
trebljenju bučnic, luščenju fižola, na kolinah, ob božiču … Ugotovili smo, da se
danes poje zelo malo ljudskih pesmi.
Za konec je Blaževa babica deklamirala pesmico, podobno pravljici, ki se jo je
naučila v 2. razredu osnovne šole.
Sošolka se je spomnila, da bi zaplesali
še polko. Učenci smo naredili sedem parov, saj nas je v razredu štirinajst. Plesala
je tudi učiteljica, in to z mojim dedkom.
Nato so se babice in dedki odpravili domov.
Bilo je lepo in tudi dobro za uho.
MAREC 2010
Bilo je lepo in tudi dobro za uho …… 38
Foto: D. Jakol
Osnovna šola
Moj venček pesmi
JAKA GSELMAN, učenec 3. b POŠ Marjeta
Robot
Izumitelj
Sem deček prelepi gospod,
saj me poznate,
sem pravi robot.
Nisem iz kosti,
ne iz krvi,
nisem nesramen,
nisem falot,
saj me poznate,
sem pravi robot.
Če bi bil izumitelj,
izumil bi dan
in današnjih pet besed.
Vam povem,
to ni šala,
to je resna zadeva,
brez smeha
in zabavnih stvari.
Medo
Nisem kot ptica na nebu,
ne kot človek na tleh,
sem pa medo užaljen,
sreče nimam na tleh.
Nimam prijateljev svojih,
niti svojih igrač.
Zdaj v gozdu samevam,
pesem prepevam,
glasno, kolikor se le da.
Zakaj
Zakaj, zakaj?
Zakaj ptice letijo?
Zakaj jaz sem žalosten?
Zakaj zunaj sneži?
Zakaj se ura ne ustavi?
A jaz to dobro vem,
a vam ne povem,
ker to resnica je,
ki jo jaz le vem.
Pust v šoli in doma
DAŠA JAKOL
Letošnji pustni torek je bil kot lanski
v času šolskih zimskih počitnic. Zato
smo se v šoli Marjeta in Starše odločili, da bomo ohranjanju ljudskega običaja
posvetili že teden pred pustom.
V ta namen so učenci na različne
načine raziskovali o običaju, in sicer pri
pouku in likovnem krožku. Z različnimi
likovnimi tehnikami in iz raznih materialov so izdelali pustne maske ali uprizorili pustne šeme, s katerimi so okrasili
šolske prostore. V petek, 12. februarja,
pa so v okviru dni dejavnosti prav vsi
učenci prišli v šolo našemljeni. Prelevili so se v najrazličnejše šeme in igrivo
predstavili vsak svoj lik. Nato so se kot
celota v povorki predstavili še krajanom
ter opozorili nase z glasnim klicanjem,
žvižganjem oz. oglašanjem, kot ga je zahtevala pustna preobleka. Fotografije učencev iz šole v Marjeti naj vam v marčevskih
dneh obudijo spomin na prijetno pustno
doživetje.
Seveda pa se pust za naše otroke ni končal, ko so se zaprla šolska vrata in začele
počitnice. Sama imam dokaz – skupinsko
pustno fotografijo iz Zlatoličja. Otroci so
se tudi letos znali povezati v skupino in
nam polepšati pustno soboto. Tako nas na
ta dan obiščejo že nekaj zadnjih let, odkar
smo jih, morda se še spomnite, pred leti,
še v okviru Krajevne skupnosti Zlatoličje,
organizirali kot »Mlade Zlatoličja«. V leto-
šnji skupini je bilo poleg naših nekdanjih
učencev, danes srednješolcev, opaziti tudi
nekaj mlajših, osnovnošolcev, kar je zelo
pohvalno. Običaj bo prav zaradi njih živel
naprej. In tako je seveda prav.
Čestitam prav vsem za lepo predstavitev.
Foto: D. Jakol
39
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Osnovna šola
Lea Štumberger, 3. b
Lara Kurbus, 2.
Monja Pignar, 2.b
Rene Družovec, 1. b
Nely Mesarič, 1. b
Katja Mendaš, 3. b
Kaja Kerin, 4. b
MAREC 2010
Saša Sagadin, 1. b
Mia Pignar, 4. b
40
Predstavljamo
Market-Bar Zlatoličje – trgovinica za majhne nakupe
Ivan Klep
V sedanjem svobodnem tržnem podjetniškem času je za mnoge samoumevno,
da se trgovine zapirajo in spet odpirajo.
Zasebna pobuda na trgu dela je svobodnejša, kot je to bila prej, v časih državnoplanskega gospodarstva. Brezposelnost pa
po drugi strani sili ljudi v nove izzive in
samozaposlovanje; vedno več je tako samostojnih podjetnikov (s.p.).
Mlajši prebivalci Zlatoličja sploh ne
vedo, da v naši vasi kar nekaj časa nismo imeli špecerijske trgovine, čeprav so
različne trgovine v kraju v preteklosti že
bile. Moja generacija je takrat nakupovala
v Staršah (pri Krepflu, nasproti občinske
zgradbe oz. preko ceste) ali pa v trgovini
pri Žeraku v Slovenji vasi oz. Hajdošah.
Javna tajnost je, da malim trgovcem
sedanji recesijski časi niso naklonjeni.
Konkurenca t.i. diskontov, mega in maksi
marketov je tudi sicer cenovno premočna.
Male trgovinice se zapirajo oz. propadajo
druga za drugo in šele takrat, ko se to zgodi tudi v domačem kraju, se vsaj določeni
sloji krajanov zavedo, kaj pomeni imeti
domačo trgovino, pa čeprav nismo vedno
najbolj zadovoljni z njeno založenostjo oz.
ponudbo. Kar naenkrat ne moreš več kar
»skočiti v trgovino preko ceste«, ampak
se je potrebno odpeljati v drugi kraj…?!
Takrat se slišijo običajni komentarji: »Ja,
trgovino pa moramo imeti!«
Nekaj dni pred novim letom sta trgovino v Zlatoličju, ki je v prostorih gasilskega doma, zaprla dosedanja najemnika
in o tem žal nista želela javno ničesar
spregovoriti.
Razmišljanja vaščanov o tem, ali trgovina še bo ali je ne bo, so bila »hitro
rešena«. K sreči je na
izpraznjeno
mesto
»vskočila« nova samostojna podjetnica
Bernarda Posavec, ki
se bo, kot nam je sama
povedala, čisto na
novo spoprijela z izzivom trgovskega vsakdanjika.
Dosedanje
delovne izkušnje ima
samo v gostinstvu.
Prostori PGD Zlatoličje, ki jih gasilci
že dolga leta dajejo
v najem, ne bodo samevali in trgovina je
spet odprla svoja vrata. Po drugi strani pa
je s tem omogočena
osnovna oskrba prebivalstva, ki resnici na ljubo povedano ni
več tako pereča, kot pred leti. Po vasi se
pojavljajo tudi »potujoči« trgovci z ribami,
s kruhom, s sladoledi in podobno, ki pa so
tudi resna konkurenca »domači« trgovini.
Vendar, ko dobimo nepričakovani obisk,
ko nam česa v kuhinji nenadoma zmanjka, pa je še kako prav, da imamo trgovino
v vasi, na »nosu«, kot pravimo.
Trgovina je odprta vsak dan v tednu
in tudi v nedeljo – tako kot prej.
Bernarda Posavec je doma iz Gerečje
vasi. Trgovino Market-Bar v gasilskem
domu v Zlatoličju je odprla skupaj z manjšim bifejem. Ponudbo bo poskušala uskladiti s povpraševanjem in tako zadovoljiti
tiste najnujnejše dnevne potrebe domačinov. V bifeju ji bodo pomagale natakari-
Foto: M. Kacjan
ce študentke. V januarju je za »šankom«
stregla Anemari iz Maribora. No, da ima
naša trgovina zraven še majhen bife, kjer
se zbirajo domačini in včasih »katero tudi
rečejo po domače«, je znano marsikomu
že od prej. V njem se ponavadi izmenjajo
vaške novice in komentirajo športni dogodki. Izza »šanka« se je že večkrat v preteklosti slišala tudi domača pesem.
Bernardi seveda želimo, da bi uspešno »trgovala« v našem kraju. Domačine
in tudi druge pa v njenem imenu vabimo,
da v trgovinici opravijo čim več nakupov,
saj bo le-tako preživela in nam omogočala osnovno oskrbo. Vsak še tako majhen
dnevni ali priložnostni nakup je kamenček v mozaiku uspešnega poslovanja vsake trgovine!
ALU OGRAJE GUARDI
Marica Tenko
Zakonca Liljana in Matjaž Elšnik iz
Zlatoličja imata v Staršah salon, v katerem predstavljata in prodajata vse vrste aluminijastih ograj in ograjnih vrat .
Predstavitev svoje dejavnosti v svoji pisni
predstavitvi strankam uvodoma podajata
takole: » Vsi imamo svoje sanje! Veliko
ljudi sanja o lastni hiši z vrtom v krogu
srečne družine. Sanje so vedno neločljivo povezane s čisto osebnimi željami in
predstavami. Dobro počutje in harmonično življenjsko okolje sta postali osnovni
potrebi večine ljudi. Pri tem igra vedno
večjo vlogo zunanja podoba. Tako naj bi
vrt, okolica doma in ograja ustrezali stilu
hiše, obenem pa naj bi odražali tudi oseben življenjski stil.«
Elšnikova sta se s prodajo aluminijastih ograj pričela ukvarjati leta 2007 na
svojem domu v Zlatoličju, kjer sta imela
razstavni vrt. Sredi leta 2008 sta v Staršah
najela salon, v katerem imata razstavlje-
nih več vrst aluminijastih ograj in ograjnih vrat. Podrobno
predstavitev pa ponuja 115 strani obsežni
katalog. Trgovina je
franšiza dunajske firme GUARDI, ki je ena
vodilnih
tovrstnih
proizvajalk v Evropi.
Elšnikova
trgovina
pokriva področje Slovenije in Hrvaške.
Program
aluminijastih ograjnih sistemov Guardi, ki ga
prodajata Elšnikova,
je zelo obsežen, saj
ponuja ograjne sisteme za vse vrste gradenj, od klasične do
moderne. Mnenje proFoto: M. Tenko
41
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Predstavljamo
dajalcev je, da se ograja mora ujemati s
hišo, ob kateri stoji.
Tako je prva prednost aluminijastih
ograjnih sistemov velika izbira v več sto
izvedbah. Tudi barvna paleta je izredno
široka, saj imajo več kot dvesto barvnih
odtenkov. Možnosti izbire so zares izredno široke, tako da lahko zadovoljijo večino kupcev oz. interesentov za aluminijasto ograjo.
Druga velika prednost aluminijastih
ograjnih sistemov pa je v trajnosti barv.
Ograje so prašno barvane (žgane) in z
leti barve ne zbledijo, saj imajo barve teh
ograj 15-letno garancijo. Vse, kar ta ograja potrebuje za vzdrževanje, je čiščenje z
vodo. To je velika prednost pred kovanimi
in lesenimi ograjami, ki jih je potrebno
vsake toliko časa zaščititi in barvati. Prodajalca sem vprašala, ali je zaradi slednjih
prednosti aluminijastih ograj več starejših
naročnikov. Povedala sta mi, da so naročniki vseh starosti. Tako so mlajši naročniki bolj naklonjeni modernejšim izvedbam, starejši pa te ograje izbirajo zaradi
tega, ker jim ni potrebno vsake toliko časa
ograj sanirati in zaščiti, kot je to potrebno
predvsem pri lesenih
ograjah. Aluminijaste
ograje so ograje generacij, saj s časom ne
propadajo in ne podležejo vremenskim
vplivom. Prav popolna korozivna odpornost, dana aluminiju
s prašno zaščito, zagotavlja najvišjo vremensko odpornost.
Tako so te ograje ob
primerni skrbi in
uporabi še desetletja
videti kot nove.
Naslednja prednost
aluminijastih
ograjnih sistemov pa
je v tem, da vam leto izdelajo natančno po merah v roku 6
- 8 tednov. Prodajalci nudijo brezplačen
ogled terena in izmero.
Elemente ograje kupcem dostavijo na
dom in z lastno montersko ekipo opravijo
strokovno montažo. Ti sistemi so sestavljeni in nikjer varjeni.
Posebna novost so avtomatizacije dvoriščnih vrat, ki so integrirane v samo ograjo in niso vidne očem.
Druga novost aluminijastih sistemov
ograj so industrijska vrata v velikih dimenzijah, tudi do 18 metrov. Guardi je
edina firma v Evropi, ki izdeluje tako velike dimenzije industrijskih vrat. Vsa avtomatska vrata Guardi so samonosna in
tečejo po zraku.
V Elšnikovi trgovini je zaposleno pet
delavcev. Gospa Elšnik je lastnica firme in
ureja vso dokumentacijo, gospod Elšnik
pa vodi prodajo. Zaposlenega imajo še
merilnega tehnika, ki na terenu opravlja
vse oglede in izvede meritve, ter dvočlansko strokovno usposobljeno montersko
ekipo.
Aluminijasti ograjni sistemi so cenovno blizu industrijsko kovanim ograjnim
sistemov. Elšnikovi prodajajo po vsej Sloveniji in Hrvaški, z našega področja je cca
10 % prodaje.
Lepotni studio v Staršah
Marica Tenko
Kdo ne bi hotel biti lep in urejen? Tudi
taki se najdejo. Je lepota telesa pomembnejša od lepote duše? Vsekakor ne! Toda,
ali ni naše telo posoda duše. To posodo,
ta tempelj duše, moramo varovati, negovati in ne izrabljati in zapostavljati? Poleg
vsega ostalega, od izbire zdrave prehrane,
gibanja in moralne uporabe svojega telesa, je prav, da se tudi negujemo in polepšamo, posebej ob posebnih prilikah.
Za to pa lahko poskrbi Sabina Ljubec,
iz Starš št. 76 b, ki vodi lepotni studio.
Sabina si je vedno želela postati tako imenovana olepševalka ljudi, zato se je tudi
primerno izobrazila, saj je končala srednjo kozmetično šolo v sklopu zdravstvene šole v Mariboru in v Ljubljani šolo za
nohtnega stilista. Po šoli je bila zaposlena v hotelu Habakuk kot kozmetičarka v
Wellness centru. Pred dvema letoma pa
se je osamosvojila in postala samostojni
MAREC 2010
podjetnik. Sabina je pravzaprav pričela z
urejanjem nohtov. Pred šestimi meseci je
zaposlila Mojco, ki je pred tem opravljala
delo kozmetičarke v Portorožu v Wellness
centru.
Stiliranje nohtov ni bilo dovolj. Svojo dejavnost je v okviru svojega znanja in
strokovnosti še razširila na pedikuro, manikuro, nego obraza, ličenje za vse priložnosti, masažo telesa, ayuvedsko masažo,
celulitni program in depilacijo.
Posebej dober odziv je doživela pri pedikuri, ki jo opravlja strokovno in odgovorno, ter poleg tega lahko tudi oblikuje
in podaljša nohte na nogah. Pokazala mi
je slike iz strokovnih revij, tako da sem si
lahko predstavljala, kako lahko uredi, iz
raznih razlogov uničene nohte na nogah.
Pedikura je doživela velik odziv na tem
področju, saj se je bilo doslej potrebno
do pedikerja peljati v Maribor ali v Ptuj.
42
Pedikura nog je posebej nujna za starejše,
ki si zaradi neokretnosti ne morejo več na
vseh mestih na stopalih odstraniti poroženele kože. Vsi, ki smo si kdaj zanemarili
noge, vemo, kako boleče je, če ta poroženela koža prične pokati. Druga prednost
pedikure je tudi odstranjevanje stiskov, ki
so posebej pri starejših ljudeh pogosti in
zelo boleči. Sabina mi je pokazala zbirko
orodij in pripomočkov, ki ji uporablja pri
odstranjevanju poroženele kože na podplatih, odstranjevanju stiskov in kurjih
očes. Sabina to delo opravlja samo v okviru kozmetične dejavnosti in ne posega v
delo strokovno usposobljenega medicinskega osebja. Če so težave stranke takšne,
da jih lahko opravi kozmetičarka, pedikerka, opravi sama, sicer svetuje obisk zdravnika.
V delo manikure sodi nega rok in ureditev nohtov. Nohte gelira, oblikuje in
Predstavljamo
podaljšuje po želji stranke. Te usluge išče
predvsem mlajša populacija.
Glede nege obraza nudi Sabina čiščenje, tako globinsko, kakor površinsko. Pri
čiščenju kože na obrazu Sabina ne uporablja raznih kovinskih pripomočkov, ki
kožo poškodujejo, temveč delo opravlja z
blazinicami prstov, z občutkom in primerno tehniko. Na kožo nanese po dve maski,
eno hranilno in drugo sproščujočo. Tako
iz salona ne odidemo le negovani, temveč
tudi brez zategnjenih obraznih mišic.
V tem lepotnem salonu se lahko damo
tudi naličiti za razne priložnosti, kot so
poroke, birme itd.
Sabina nudi masaže telesa, in sicer:
klasične masaže in ayurverdske masaže.
Ayurvedske masaže izvaja na osnovi določitve tipa človeka po došah, to so vata,
pita in kapha. Vsak človek ima glede na
konstrukcijo telesa, navade in način prehranjevanja, svojo došno pripadnost oz.
značilnost. Temu je prilagojena ta metoda
masaže, ki se izvaja individualno s toplimi zeliščnimi olji. Ta masaža vzpostavlja
ravnotežje in sprošča organizem. V sklopu ayurvedske masaže Sabina še izvaja
abhyango, (izraz pomeni: roke, ki ljubijo). To je nežna pomirjevalna masaža, ki
omogoča sproščanje strupenih snovi iz
celic človeškega telesa ter ga hkrati psihofizično uravnoveša. Ta masaža je posebej
primerna za ljudi, ki
živijo v stresu.
Nova storitev, ki
jo je Sabina zadnji
čas uvedla, je anticelulitni program. Ta
program je revolucionarna metoda za pospešitev izgorevanja
maščob na kritičnih
predelih telesa. Doseže se s kombinacijo
eteričnih olj v aroma
losijonih in povijanjem. Temelji na hladno toplem učinku.
Ko se olja nanesejo
na telo, učinkujejo
hladno, počasi pa se
razvije občutek toplote. Ta terapija aktivira
porabo maščob, sladkorjev in holesterola.
Poraba maščob, sladkorjev in holesterola
je na kritičnih mestih štirikrat večja, kot
običajna poraba. Stranke, ki se odločijo
za anticelulitni program, morajo dnevno
spiti vsaj dva litra vode in po terapiji ne
smejo jesti vsaj tri ure.
Sabina v svojem salonu opravlja še
tudi depilacijo, to je odstranjevanje dlak.
Zelo širok spekter dejavnosti ima Sabina v svojem lepotnem studiu. Mislim,
Foto: M. Tenko
da je za skoraj vsakega našega občana
kakšna storitev, ki bi jo potreboval ali želel sprejeti. S to predstavitvijo naš odbor
za informiranje ne dela reklame, temveč
samo obvešča občane, kakšne možnosti
glede osebne nege imamo na našem področju. To je pravzaprav zelo pozitivno,
tako za nas, ki potrebujemo te vrste storitev, kakor tudi za Sabino, da se lahko preživlja. Sabina ima družino, moža in dva
otroka - dvojčka.
Foto: M. Tenko
Foto: M. Tenko
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke
in malčke, ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se
bo pričela aprila. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo
posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek,
29. 3. 2010 ob 18. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220
984 ali E-pošta [email protected]. (www.plavanjedojenckov.com)
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo!
43
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Razmišljanja
SLOVENIJA JE SVOBODNA DRŽAVA
Ivan Klep
V demokratičnem svetu imajo posebno vlogo nevladne mednarodne organizacije, ki v sklopu svojega nevtralnega (?)
delovanja spremljajo, poročajo in ocenjujejo, kakšno je npr. resnično (?) stanje človekovih pravic v neki državi. Med najbolj
poznanimi v svetu so »Amnesty Internacional« ( AI ) in »Freedom House« ( FH
) ter okoljevarstvena organizacija »Green
Peace« ( GP ). Vsako leto izdajajo poročila
o stanju, ki ga spremljajo.
Ob koncu leta 2009 je »FH« tako izdala vsakoletno poročilo o »svobodnih državah sveta«. Pod lupo so vzeli 194 držav
članic OZN, ki so jih ocenjevali z vidika
zagotavljanja splošnih človekovih pravic
svojim državljanom in tujcem. Slovenija
je bila uvrščena med 89 t.i. »svobodnih
držav«, 59 držav je po teh merilih le »delno svobodnih«, v 47 državah na svetu pa
ljudje nimajo zagotovljenih človekovih
pravic oz. so jim tako ali drugače kratene; torej so s tega vidika »nesvobodni«. Ta
nevladna organizacija ugotavlja, da se v
zadnjih štirih letih stanje svobode oz. človekovih pravic po posameznih državah in
na splošno v svetu venomer slabša. Eden
izmed posrednih vzrokov za omejevanje
svobode ljudi v drugače demokratičnih
(beri svobodnih) državah je tudi povečevanje nadzora (kontrole na letališčih) in
strožji režim represivnih organov (vstopi
v države so omejeni) zaradi mednarodnega terorizma?! Največ kršitev in zlorab
svobode kot temeljne vrednote človekovih pravic je v Afriki, Latinski Ameriki
in na Bližnjem vzhodu. Zaradi teptanja
človekovih pravic pa izstopajo avtoritarni
režimi v Iranu, Venezueli, Rusiji, Vietnamu in še kje, ki pod krinko preganjanja
»sovražnikov« tako ali drugače onemogočajo kakršno koli alternativno delovanja v
državi.
In pri nas v R Sloveniji? Odločili
smo se za parlamentarno demokracijo t.i.
zahodnega tipa z večstrankarskim sistemom. Predsednik nima prave politične
moči. Imamo tudi vrsto nevladnih organizacij, ki pa bolj ali manj životarijo v senci
»svojih pokroviteljev« in se po moji oceni
praviloma oglašajo le takrat, ko jim to koristi. Po končani drugi svetovni vojni so se
mnogi ljudje na naših tleh počutili svobodne; danes nam določeni politiki govorijo,
da smo takrat živeli nesvobodno (?). Po
osamosvojitvi smo rekli, zdaj je Slovenija
resnično svobodna država, pa se spet najdejo posamezniki in skupine, ki trdijo in
mislijo, da so v SFRJ živeli svobodneje.
Po vstopu v EU t.i. »evroskeptiki« trdijo, da smo zapravili samostojnost. Komu
torej verjeti in pritrditi? Svoboda nam je
znotraj svobodne in samostojne države
zagotovljena z ustavo. Mednarodni pravni akti, politični sporazumi, deklaracije
OZN pa nam zagotavljajo (ponekod pa
tudi žal le na papirju) svobodo v svetovnem merilu. Takšno »idealno« stanje svobode velja seveda le v miru – vojne vse to
porušijo in vse se začne znova. Svoboda
človeka in družbe je bila vedno temeljni
kamen demokracije in naj bo tako tudi v
naši državi. Svoboda vsakega posameznika je omejena s svobodo drugega posame-
znika. Velika resnica družbenih odnosov
pa je tudi, da svobodomiselnega človeka
ne smemo enačiti s svobodnim človekom,
ker ni nujno, da je tudi v resnici svoboden, kakor tudi ni splošnega zagotovila,
da je svoboden človek v resnici svobodomiseln. Tudi človek sam - kot posameznik
- si določa merila svoje osebne svobode,
hodi na volitve, se politično udejstvuje, si
izbere svojo vero, živi sam, se poroči, je
lojalen, je upornik proti vsemu, ali pa ga
nič ne briga in se z ničemer ne omejuje oz.
obremenjuje… Država pa od njega zahteva marsikaj!
Znana družboslovna trditev je, da
vsaka država zagotavlja svoj obstoj z neko
prisilo, ima policijo, pobira davke, izdaja
zakone, si podreja šolstvo itd.
Žal še ne poznamo družbe, kjer človekove pravice in svoboščine ne bi za seboj potegnile tudi dolžnosti in obveznosti
pravne države.
Grobo poenostavljeno povedano, demokratično postavljena meja med nujno
potrebnim državnim nadzorom in uveljavljenimi človekovimi pravicami z vidika
svobode govora, šolanja, gibanja, jezika,
vere, politične opredelitve, izbire poklica,
zaposlitve…pa je nekakšno splošno merilo svobode neke družbe in njenih državljanov. O politični svobodi, verski svobodi, civilni družbi in njenih svoboščinah,
akademski svobodi, vojaški svobodi in
pravicah, strankarsko »omejeni« svobodi
in še o čem podobnem pa bodo razmišljali
oz. pisali še drugi.
KAKO NAPREJ?
Marica Tenko
Človek, ki po medijih ne spremlja
samo političnih igric, temveč prebere še
kaj drugega, se danes resnično lahko vpraša: »Kako naprej?« Včasih ni bilo interneta, ni bilo toliko medijske obveščenosti,
zato je človek verjel vse, kar so mu povedali ali svetovali ljudje, ki so v določeni
družbi nekaj predstavljali. Tudi sama sem
bila včasih takšna. Danes pa, ko so v svetu tudi ljudje, ki se nikogar ne bojijo, ki
napišejo in obelodanijo resnico, ki so jo
odkrili, je drugače. Danes vidimo in slišimo še kaj drugega od tega, kar je včasih
veljalo za sveto. O zmotah in napačnih
nasvetih, ki so jih dajale raznorazne priznane osebnosti, bi lahko napisala roman.
Vendar se bom ustavila pri zmotah glede
zdravil, ki jih navadni smrtniki vsak dan
uživamo, kot nadaljevanje pritiskov za cepljenje proti prašičji gripi. Pandemije ni.
Kaj bo sledilo? Resnično me je strah, če
pomislim, kaj vse si lahko še izmislijo, da
nas pospravijo. Američan Kevin Trudeau
je objavil knjigo, v kateri razkriva srhljive zgodbe ljudi, ki so umrli zaradi stranMAREC 2010
skih učinkov zdravil. Razkriva tudi izjavo
enega od direktorjev farmacevtskih družb
(Trudeau se je udeležil številnih sestankov
direktorjev farmacevtskih družb). Ta izjava je bila delno objavljena tudi že v več
medijih in glasi: »Mar mi je, kako lahko
naše zdravilo poškoduje jetra, pomembno
mi je samo to, da to zdravilo odobri Agencija za hrano in zdravila (FDA). Plačajte,
koliko je potrebno, najdite sposobne lobiste, samo da dobimo dovoljenje za prodajo tega zdravila. Čez pet let, ko bodo ugotovili, da zdravilo povzroča okvare jeter,
ga bomo pač umaknili s trga. Ampak do
takrat bomo s tem zdravilom že zaslužili
milijarde«.
Grozljivo pa ni samo to. Farmacevtske družbe so tako močne, da dosežejo
prepoved vsakega naravnega zdravila oz.
zdravila, ki nima uničujočih stranskih
učinkov. V resnici jim gre samo za dobiček. Grozljiv primer je recimo diabetes.
Obstaja že namreč naravno zdravilo za
sladkorno bolezen. Farmacevtski koncern
je odkritelju tega zdravila ponudil več kot
44
trideset milijonov dolarjev, da tega zdravila ne bi pričel prodajati. Farmacevtske
družbe so, brez razprave v kongresu, dosegle uvedbo zakona, po katerem se smejo
prodajati samo zdravila, ki jih potrdi FDA.
Tako so tudi prepovedali prodajo efedra,
ki je naravni dodatek k prehrani, da lahko
bolje prodajajo efedrin, ki je njihov izdelek. Tudi naravno zdravilo za aids je bilo
v prodaji, vendar so farmacevtske družbe
takoj sprožile postopek proti prodajalcu.
Vendar pa je proizvajalec tega zdravila na
vrhovnem sodišču dokazal, da je to zdravilo učinkovitejše od farmacevtskih. Toda
boj s farmacevtskimi velikani je kot boj z
mlini na veter. Enako se je zgodilo s tistimi, ki so prodajali koralni kalcij in stevijo.
Stevija je naravno in povsem neškodljivo
naravno sladilo. Vendar tudi stevija ni dobil blagoslova FDA, temveč farmacevtski
proizvod aspartam, ki ima grozljive stranske učinke.
Trudeau v svoji knjigi tudi navaja, da
farmacevtske družbe tesno sodelujejo z
živilsko industrijo. Tako živilska industri-
Razmišljanja
ja dodaja hrani kemične snovi, ki povzročajo hudo lakoto, debelost - odvisnost od
hrane in depresivnost. Najbolj zanimivo
pa je to, da nekatere aditive, ki povzročajo
depresivnost, izdelujejo iste farmacevtske
družbe, ki izdelujejo tudi zdravila proti
depresijam. Krog je zaključen. Mi vam,
vi nam. Naprej nas nahranijo s hrano, ki
povzroča odvisnost, tako da se pričnemo
nažirati. Ko smo debeli, smo običajno bolni in potrebujemo farmacijo.
Kako torej naprej? Vsak po svoje. Nasvetov je toliko, da se v njih zgubimo.
Sama menim, da moramo poslušati svoje telo. Saj nam vse pove, samo poslušati
ne znamo. Že dolgo se več ne poslušamo,
pa tudi drugih več ne slišimo. Nezdravo
ravnanje nam je vsililo svojo metodo, po
kateri živimo. Mar res živimo? Tu nekje
smo, kako pa – je vprašanje za vsakega posameznika. Običajno je tako, da naredimo
največ načrtov za zdravo prehranjevanje,
ko smo se pravkar najedli tako imenovanih za svojo bolezen ali zdravstveno stanje »prepovedanih jedi«. Načrte za večjo
aktivnost sprejmemo udobno zavaljeni v
fotelj pred televizorjem…Tako je to. »Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog pomagal!«
so radi rekli stari ljudje.
Vir:
Revija Aura
Kuhinjski požar v Prepoljah
Denis Topolovec
A se še spomnite naslova iz decembrskega glasila: Delovni oktober pri gasilcih
iz Prepolj?
Če ne, vam bom na kratko opisal; imeli
smo dan odprtih vrat, kar pomeni, da ste
si lahko ogledali našo opremo, imeli smo
prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati
in brezplačen servis in pregled le-teh.
Vse to pa le ni bilo brez pomena, saj
smo bili v nedeljo, 14.3.2010, ob 10.46
obveščeni o požaru kuhinje v Prepoljah.
V pičlih treh minutah je bilo prvo vozilo
PGD Prepolje (gasilska oznaka GVC 16/50,
minuto za njim še GVV-1) na samem kraju nesreče. Vsi, ki smo prvi prispeli, pa
smo bili pozitivno presenečeni, saj nas je
lastnik obvestil, da je požar sam pogasil,
ampak da je jeklenka s kuhinjskim plinom
še zmeraj odprta. Vstop v samo kuhinjo
brez zaščite sta onemogočala gasilno sredstvo (prah) in dim, ki se proizvaja ob gorenju.
Samega nadaljnjega gorenja ni bilo
opaziti, zato se odločimo vstopiti pod
zaščito izolirnih dihalni aparatov in s 5
kg-im CO2-jem, ki povzroči minimalno
škodo, v kolikor bi bilo potrebno gašenje.
Le-to pa ni bilo več potrebno, saj je požar
bil že pogašen s strani lastnika. Odstranili smo samo jeklenko z gospodinjskim
plinom. Napadalna skupina, ki se je nahajala v kuhinji, je odprla okna, da bi se
vse skupaj prezračilo. Gasilci PGD Starše
pa so pred vhodom postavili nadtlačni
vpihovalnik, da se sta se dim in gasilno
sredstvo še hitreje odstranila iz prostora,
saj smo se potem gibali po prostoru brez
dihalne tehnike.
Radi bi se zahvalil PGD iz Starš, Zlatoličja, Trnič in poklicni gasilski enoti iz
Maribora (ki se je v Marjeti obrnila, saj
njihovo posredovanje ni bilo potrebno),
da so se odzvali klicu v sili.
Ponovno priporočamo, da si gospodinjstva kupijo, v primeru pa, da že imajo
ročni gasilni aparat (RGA na prahi ali na
CO2), da si ga postavijo v bližino kuhinje!
Svetujemo tudi, da so RGA v bližini kurilnice in pa kakšen manjši tudi v avtomobilu (S-2); morajo pa biti seveda pravilno
vzdrževani in redno pregledani.
V tem primeru se je izkazalo, kako lahko škodo zmanjšamo s pravilnim ukrepanjem ob samem začetnem požaru.
Foto: arhiv PGD Prepolje
45
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Na vrtu
Sobne rastline so nekoliko zatonile v pozabo
Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor
Drugo pomembno pravilo je, da rastline
v senci zalivamo še manj, kakor tiste na svetlobi. Propad rastlin zaradi preveč zalivanja
je v senčnih delih stanovanja še veliko bolj
pogost. Temu primerno tudi gnojimo manj,
saj rastline rastejo počasneje in z manj
svetlobe tudi hranila počasneje vgrajujejo
v svojo rastlinsko maso. Kjer je možno, je
bolje tudi, da ni pretoplo. Ampak to je že
težje, saj vem, da si zelenje želimo prav v
dnevnih prostorih, kjer pa seveda pozimi
tudi ogrevamo.
•
Miša Pušenjak
Sobne rastline so bile nekdaj ponos vsake gospodinje. Takrat smo tudi v Sloveniji
še imeli vrtnarje, ki so se ukvarjali z vzgojo
in razmnoževanjem sobnih rastlin, zato je
bilo o njih tudi veliko več pisanja in navodil, kakor danes. Danes so njihovo vlogo
prevzele predvsem balkonske lepotice in
predvsem orhideje. Pa vendarle je stanovanje brez zelenja pusto in prazno. Zato danes
nekaj splošnih navodil tudi o teh rastlinah
ne bo škodilo.
•
Kako izbiramo rastline za stanovanja
Najprej seveda razmislimo, kje bi jih želeli imeti in koliko časa jim lahko posvetimo. Danes je večina svetlih prostorov v stanovanjih in tudi hišah zasedenih z našimi
stvarmi, računalniki, sedežnimi garniturami in podobno, saj se tudi mi bolje počutimo na svetlem. Zato je potrebno vedeti, ali
imamo za izbrano rastlino sploh dovolj prostora. Ravno zato so postale orhideje zelo
popularne, saj je njihova cena sorazmerno
nizka, lepo uspevajo tudi tam, kjer sonce
nikoli ne pride.
Kljub temu pa bi si marsikdo želel nekaj
zelenja za popestritev prostorov. Ali je možno najti kakšno rešitev ali ne, je odvisno
tudi od tega, koliko svetlobe sploh pride v
te prostore. Nobena rastlina seveda ne more
uspevati v poltemi. V delni senci pa lahko
najdemo nekaj rastlin, ki bodo dalj časa zdržale v naši družbi.
•
Kako torej imeti zdrave rastline
tudi tam, kjer je manj svetlobe
Najprej nekaj pravil za vzgojo rastlin v
senci. Poleg ustrezne rastlinske vrste, ki jih
resnici na ljubo ni ravno veliko, moramo
vedeti še to, da v senci z redkimi izjemami
uspevajo samo rastline z zelenimi listi. Torej ista vrsta s pisanimi, rumenimi ali sivimi
listi v senci ne bo najlepše uspevala. To je
seveda jasno, saj vemo, da rastline hranila
šele s pomočjo svetlobe in klorofila lahko
pretvorijo v svojo listno maso. Največ klorofila je v zelenih listih, manj v svetlozelenih,
nič pa v belih ali rumeno obarvanih delih
listov. Zato potrebujejo pisane rastline več
svetlobe, kakor zelene.
Zračna vlaga je zelo pomembna
za skoraj vse sobne rastline
Večina rastlin, ki uspeva tudi v senci,
prihaja k nam iz senčnih gozdov, ki so pogosto tudi tropski gozdovi. To pomeni, da
zahtevajo zračno vlago. Zato se tukaj pozimi srečujemo še z več problemi. Nujno jim
moramo zagotoviti zračno vlago. Najlažje
naredimo to tako, da v okrasne posode nasujemo debelo plast peska, ki naj ostane vedno vlažna. Lahko je to tudi plast kamenja.
Vendar je nujno paziti, da je vse skupaj vlažno, ne pa mokro. Se pravi, da korenine oz.
dno lončka, kjer rastejo rastline, ne stoji v
vodi. Razen peska ali kamenja lahko na dno
okrasnega lonca narobe obrnemo podstavek
za lončke ali manjši krožniček in vodo spet
nalijemo tako, da lonec z okrasno rastlino
ne bo stal v vodi. Ves čas pazimo, da voda
v okrasnem lončku je, korenine pa ne stojijo v vodi. Tako bo voda ves čas izhlapevala, kljub suhemu zraku v prostoru pa bo
okoli rastline več zračne vlage. Kljub temu
se boste verjetno morali sprijazniti, da bodo
rastline v senci uspevale krajši čas, da jih bo
potrebno večkrat menjati, predvsem pa da
bodo pozimi občasno izgubljale liste. Ena
izmed rešitev je tudi, da rastline menjamo,
nekaj časa jih imamo v senci, nato pa jih na
okrevanje postavimo v bolj svetel prostor,
preden jih spet damo v senco. Vendar je to
najslabša rešitev, saj rastline niso najbolj
navdušene nad večkratnim prestavljanjem.
•
Kaj uspeva v »najbolj senčni«
senci
Tudi senca je lahko različna. V vsakem primeru rastline
ne bodo uspevale na mestu,
kjer tisti, ki še normalno vidijo,
ne morejo brati. V taki »senci«
bodo uspevale številne praproti,
bršljani z zelenimi listi, aglaonema s čim manj pisanimi listi,
aspidistra, spet s čim manj belih
črt, fitonija, tudi zelena družinska sreča bo rasla počasneje, a
bo vendarle prinašala srečo v
naše stanovanje, tudi navadni,
zelenolistni filodendron se bo
vzpenjal ob opori, enako bo senco prenašal scindapsus, ki pa bo
dobil povsem zelene liste, tudi
če smo dobili pisano listnega.
Med novejšimi sobnimi rastlinami se dobro obnese tudi mulenbekija, ki jo pogosto
najdemo tudi med balkonskimi rastlinami.
Med orhidejami lahko v senco postavimo
lepe čeveljčke.
•
V svetli senci imamo že več izbire
Ponekod pa lahko najdemo prostore, ki
so oddaljeni od okna, pa vendarle še dokaj
svetli, rečemo, da imamo tukaj polsenco.
Tukaj pa je izbira še nekoliko večja. Sem
lahko poleg zgoraj omenjenih postavimo
tudi dracene – drevesa življenja, plazeči fikus – Ficus pumila, sanseverije, filodendrone, marante in tolmilejo,
Izbira res ni velika, nekaj rastlin pa vendarle lahko gojimo tudi v senci, saj so prostori brez zelenja pusti in dolgočasni.
• Orhideje so nekaj posebnega
Orhideje so najbolj številna družina
rastlin. Res jih je največ v tropskih krajih,
najdemo pa jih tudi zelo visoko na Himalaji. Zato moramo vedeti, od kod prihajajo,
če želimo, da nam ponovno zacvetijo. Zelo
pomembno je torej, da obdržite listek z imenom orhideje, da vam strokovnjaki nato
znajo svetovati, kako ravnati z njo. Vse namreč nimajo povsem enakih zahtev. Najpogostejše so PHALENOPSISI. Tudi industrija razmnoževanja teh je najbolj razširjena.
Tudi v Sloveniji se je našel pogumen mlad
podjetnik, ki jih razmnožuje v Prekmurju.
Pri prevozu orhidej domov dobro pazite, ker
so cvetovi zelo občutljivi na mraz. Orhideja
ne mara direktne svetlobe, dobro se počuti
tudi v nekoliko bolj senčnih prostorih. Med
zalivanji naj se substrat povsem posuši, saj
te orhideje v naravi žive na drevesih. Tam
so navajene, da jih ob dežju pošteno zalije,
potem pa je kar dolgo suho. Če jih prepogosto zalivamo, se lubje, v katerem rastejo,
razdrobi in sesede, korenine, ki so navajene življenja v zraku, pa zato zgnijejo. Kljub
temu pa si želijo veliko zračne vlage, že zgoraj sem opisala, kako jim jo lahko zagotovimo tudi v suhih prostorih. Zelo hvaležne so
tudi za redno brisanje listov z mokro gobico
Foto: M. Pušenjak
MAREC 2010
46
Na vrtu
Foto: M. Pušenjak
za pomivanje posode. Te orhideje imajo tudi
veliko zračnih korenin. Nikar jih ne tiščite v
lonce, ker je to za njih lahko usodno. Orhi-
deja nam ravno z rastjo zračnih
korenin pokaže, da se pri nas
dobro počuti. Drug znak pa je,
da je vsak list, ki zrase, večji. Če
tega ni, moramo popraviti njeno
okolje, da ji zagotovimo dobro
počutje. Samo gnojenje orhidej
je zelo zahtevno. Bolje je, da jih
ne gnojimo, kakor če pretiravamo. V vsakem primeru kupimo
specialna gnojila za orhideje,
gnojimo pa šele, ko se cvetovi
popolnoma oblikujejo. Gnojimo
enkrat tedensko v polovičnih,
priporočenih odmerkih. Po koncu cvetenja z gnojenjem prenehamo do novega nastavka cvetov. Ker iz istega stebla poženejo
nove cvetove, po cvetenju stebla porežemo
tik nad ostanki prvega cveta. Idealna temperatura za cvetenje je 16 – 20 °C, torej ne
prevroče. Pod 16 °C pa lahko popki odpadejo, zato je potrebno biti predvsem na oknih
pozoren, da se pozimi ne ohladi preveč. Še
nečesa ne marajo orhideje, postanega, še
posebej pa po cigaretnem dimu smrdečega
zraka. Zato naj ne bodo v prostoru, kjer se
Foto: M. Kacjan
veliko kadi in ne zrači redno, tudi pozimi.
Seveda je lončnic še veliko več, o njih
je napisanih veliko knjig. Zapomnite si še
nekaj. Zaradi premalo zalivanja propade
le malo rastlin, izredno veliko pa jih uniči
naša prevelika skrb in predvsem prepogosto
in preobilno zalivanje. Zato velja tako, kakor
povsod drugod, pravilo, zmernost je velika
čednost (malo sem ga seveda priredila).
KALCIJ (Ca)
Dejan Skodič, ing. živilstva, študent Biotehniške fakultete
Kalcij je esencialen makroelement, kar
pomeni, da ga naše telo ne more sintetizirati in je nujen mineral, ki ga moramo zaužiti s prehrano. Leta 1808 ga je odkril sir
Humphrey Dovy, ime kalcij (Ca) izhaja iz latinske besede calcis, kar pomeni apno. Sodi
v skupino zemeljsko-alkalijskih mehkih kovin, srebrnkasto belih in svetlečih.
Kalcij je najbolj zastopan mineral v človeškem organizmu. Skupna količina kalcija
v organizmu odrasle osebe znaša 900 do
1200 g, od česar ga je 99 % v kosteh. Majhne
količine tega minerala so v ekstracelularni
tekočini, nahaja se tudi v strukturi citoplazme in mehkih tkiv. Sodeluje v mnogih življenjsko pomembnih procesih v človeškem
organizmu, nujno je potreben za osifikacijo
kosti, potreben je za normalno kontraktivnost prečno progaste in gladke muskulature,
sodeluje v uravnavanju prepustnosti celičnih membran, poleg vitamina K sodeluje pri
strjevanju krvi, močno deluje na centralni
živčni sistem in izločanje živčnih prenosnikov v sinapsah. Kalcijevi ioni se absorbirajo
v tankem črevesu preko črevesnih resic z
aktivnim transportom in pasivno difuzijo.
Absorbcija je odvisna od številnih dejavnikov, povišujejo jo aminokisline (gradniki
beljakovin), trigliceridi (maščobe), laktoza
(mlečni sladkor), kisli medij, zmanjšujejo jo
kofein, alkohol, fosfati, oksalati in vlakna.
Priporočeni dnevni vnos (RDA) za zdravo odraslo osebo znaša 800 mg kalcija, nekateri tuji strokovnjaki navajajo tudi 900 mg.
Pomanjkanje kalcija je relativno pogosto in
povečan vnos v nekaterih življenjskih obdobjih izredno pomemben, zlasti v obdobju
rasti in v starosti. Nizek, premajhen vnos
kalcija (hipokalcemija) ob nekaterih drugih
dejavnikih lahko privede do negativne bilance kalcija in pospešenega izgubljanja kostne
mase, kar je pogost pojav v postmenopavzi.
To je vzrok osteoporoze, ene najpogostejših
bolezni v starosti (pri ženskah se pojavlja
6- do 8-krat pogosteje), kosti postajajo krhke
in se pričnejo lomiti že pri blagem padcu.
V nasprotju, pa večji vnos kalcija od priporočenih (hiperkalcemije), lahko toksično
vpliva na organizem in privede do poškodb
ledvičnih funkcij, depresijo živčnega sistema, spazem gladkega mišičja, zlasti krvnih
žil in črevesja ter srčne mišice.
Dnevno potrebno količino hrane (živila)
za zdravo odraslo osebo, ki zagotavlja doseženo priporočeno količino (800 mg), bi dosegli, če ne bi ničesar drugega jedli, z 100 g
trdega sira; 0,7 L mleka; 1, 3 kg jajc; 1, 3 kg
kruha (belega); 5 kg govedine; 6,7 kg perutnine; 13, 3 kg svinjine; 1 kg špinače; 400 g
ohrovta; 2,7 kg korenja; 11, 3 kg krompirja;
3,3 kg jagod; 400 g breskev; 10,7 kg jabolk.
Kalcij je eden najpogosteje uporabljenih
dodatkov hrani, zato je možnost interakcij z zdravili in sestavinami hrane pogosta.
Izredno pomemben je čas jemanja oralnih
pripravkov kalcija. Osebam, starejšim od 65
let, se priporoča jemanje neposredno po jedi
zaradi zmanjšanja izločanja želodčne kisline, mlajšim pa eno uro do dve po jedi, da
bi se preprečila možnost zmanjšanja obsorbcije zaradi nekaterih sestavin hrane (fitatov,
vlaknin, oksalatov,…) ali povečanega vnosa
47
kofeina, tobaka, alkohola.
Sam sem mnenja, da so ti dodatki pri
zdravem odraslem človeku popolnoma nepotrebni, saj s primernim vnosom količine
hrane, uravnotežene prehrane, uživanja živil, ki vsebujejo zadostno količino kalcija,
pokrijemo, če že ne presežemo vnos minerala. Da bi bil vnos kalcija resnično zadosten, se strokovnjaki na področju prehrane
veliko ukvarjajo s tem; vendar smo ljudje
sami odgovorni, da poskrbimo za uživanje
tega minerala in ostalih, ki imajo pomembne
funkcije za delovanje organizma. Zato priporočam, da vsakodnevno zaužijete že tako
potrebne t. i. živilske gradnike, in še posebej
izpostavite v svoji prehrani raznovrstno zelenjavo in sadje.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Nasvet veterinarja
ZUNANJI ZAJEDALCI PRI ŽIVALIH
DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali, Slovenja vas
Zima prehaja v pomlad in dnevi postajajo vse toplejši. Vsak dan lahko opažamo, kako se narava prebuja. S toplejšim
vremenom pa se pri naših hišnih ljubljenčkih pojavijo tudi pogosteje težave s
kožo in dlako. To vidimo tako, da se žival
več praska in grize, koža postane rdeča,
nadražena, boleča, in če ne ukrepamo,
tudi vneta in gnojna. Najpogostejši vzrok
tem težavam so zunanji zajedavci - bolhe
in klopi (90%), manj uši, pršice, garje. V
praksi vse pogosteje opažam, da so bolhe
pri lastnikih živali pogosto spregledana
in podcenjena problematika, zato bom v
tem sestavku poskušal opisati te težave
in kako pomembno je za žival in lastnika, da se te težave prepreči. Možen vzrok
praskanju so lahko tudi alergije na hrano,
okolje, travo....vendar bomo o teh več govorili prihodnjič. Torej, ko se temperature
dvignejo na okrog 12 stopinj celzija, lahko
pričakujemo, da se bolhe in klopi hitreje
množijo, iščejo gostitelje - pse, mačke...
ljudi. Poleg prej omenjenih težav s kožo in
dlako, so zunanji zajedalci tudi prenašalaci nevarnih bolezni: ( npr. klopi prenašajo
boreliozo, ehrlihiozo) Le-te so zelo nevarne za življenje živali in ljudi, zato bom v
tem sestavku nekoliko podrobneje opisal
tudi ehrlihizo, ki jo prenašajo klopi.
• BOLHE
Vsak lastnik psa ali mačke se je že
srečal z nadlogo - bolhami. Žival se močno praska, grize, je nemirna, nevrozna.
Na določenih mestih na koži se pojavijo
manjše krastice, ki so posledica pretiranega praskanja. Če je vreme zelo toplo in
vlažno, se koža vname in na poškodovana ter vzdražena mesta se naselijo gnojne bakterije. Govorimo o gnojnem vnetju
kože - pyoderma. Manjša, lokalizirana poMAREC 2010
dročja imenujemo hot spoti ali po domače
ekcemi. Zakaj pravzaprav nastopi srbež?
Srbež je posledica alergične reakcije na
koži, ki jo povzroči pik bolhe. S pikom se
vnese v kožo živali tudi slina bolh. Ker so
živali alergične na bolšjo slino, nastane
alergična reakcija v obliki srbeža. Alergična reakcija na bolhe (njihovo slino) je
daleč najpogostejša alergična reakcija pri
živalih. Kot sem že omenil, v naši praksi,
ko se lastniki odločijo za alergične teste,
je reakcija na bolhe pozitivna pri več kot
90 % živali. Zato lahko iz izkušenj zagotovim vsem lastnikom hišnih ljubljencev,
da z rednim odpravljanjem oz. še bolje
preprečevanjem, lahko sami pomembno
zmanjšajo za cca 40% vse težave s kožo.
Ko pa je reakcija na koži že aktivna, jo je
težje pomiriti. Pogosto je potreben obisk
pri veterinarju, kjer tovrstne alergije pogosto pomirimo šele s pomočjo zdravil v
obliki injekcij. Pogosto se lastnikom živali
zdi čudno, včasih neumestno vprašanje v
ambulanti – »Ali dajete kaj proti bolham?«
Vendar lahko iz zgoraj opisanega poteka
reakcije vidimo, da je vzrok za reakcijo
dovolj že ena sama bolha. Običajno nisem
zadovoljen z odgovorom, ko mi lastniki
povedo: » Nima bolh.« Želim namreč vedeti, kdaj in kaj je dobila žival dobila proti bolham. Smatram, da če žival ni redno
tretirana s kvalitetnimi in učinkovitimi
sredstvi proti bolham, ima bolhe. Bolhe je
v gostem kožuhu zelo težko oz. nemogoče
najti. Ko jih vidimo s prostim očesom, da
lezejo in skačejo, je že prepozno. Rad podam primerjavo z gozdom in zajci- če v
gozdu zajca ne najdemo, ne pomeni, da ga
ni tam - podobno je z bolhami na kožuhu
živali - če jih ne vidimo, še ne pomeni,
da niso prisotne. Šele kvalitetno sredstvo,
ki ga redno uporabljamo, je zagotovilo, da
se bolhe ne zaredijo na naši živali. Bolhe se širijo z živali na žival s stikom oz.
lahko skočijo iz živali na žival v razdalji
1 metra. So zajedavci, spadajo med žuželke. Samica izleže jajčeca, jajčeca padejo z
živali na tla. Iz jajčec
se razvijejo ličinke,
katerim ustreza za
nadaljni razvoj temno okolje - zaredijo
se v špranjah na tleh
(med parketom) in
preprogah. Tako se
nam lahko bolhe razvijejo tudi v našem
bivalnem prostoru.
Ličinka se zabubi,
iz bube pa nastane
odrasla bolha, ki se
prehranjuje s krvjo
živali. Večji del razvojnega kroga bolhe
poteka v okolju, zato
je potrebno zatirati
bolhe na živali in v
48
okolju. Raziskave so pokazale, da je samo
1% populacije bolh prisotne na živali,
ostalo v okolju. Razvoj bolhe od jajčeca
do bolhe lahko traja le 14 dni, zato se
lahko zelo hitro in močno razširijo. Če je
zunaj mrzlo, se razvoj ustavi v fazi bube
in se šele ob ugodnih pogojih ( pomlad )
razvijajo dalje. Živali, ki živijo v stanovanju, lahko dobijo bolhe skozi vse leto, saj
njihov razvoj poteka skozi in nemoteno.
Torej je pri teh živalih pomembno, da bolhe zatiramo tudi pozimi. Pogosto spregledamo dejstvo oziroma smo nanj premalo
pozorni, da bolhe prenašajo pasjo trakuljo
- Dipilidyum caninum. Torej z odpravljanjem bolh prekinemo tudi razvojni krog
trakulje.V kolikor pa so se na kožuhu živali zaredile bolhe, pa pri odpravljanju leteh upoštevamo naslednje ukrepe:
• preparate proti bolham vedno dajemo vsem živalim v gospodinjtvu
hkrati,
• posesamo celo stanovanje, pri tem
posebno skrbno posesamo pod pohištvom in v vseh špranjah, vrečko je nato najbolje zavreči,
• ležišče živali in druge pralne materiale, s katerimi žival prihaja v
stik, operemo v pralnem stroju na
vsaj 60 oC,
• ostale površine popršimo z biocidnimi pripravki, ki jih dobimo pri
veterinarju.
Če povzamem: lahko zaključimo, da
je zaradi zgoraj omenjenih dejstev zelo
pomembno, da pri naši živali preprečimo
bolhavost. Na tržišču je veliko preparatov.
So v obliki ovratnic, ampul sprejev, obeskov. Verjamem, da smo pri izbiri pogosto zmedeni, saj vsak proizvajalev trdi za
svojega, da je najboljši. Iz svojih izkušenj
lahko povem, da so kožni nanosi v obliki
kapljic zelo učinkoviti, tudi z določenimi ovratnicami imajo nekateri zelo dobre izkušnje. Zelo učinkovit je tudi sprej.
Nasveti veterinarja
Medtem ko mnenja o
uporabi obeskov, ki z
oddajanjem določenih
sevanj odženejo bolhe,
zaenkrat ostajajo deljena. Pri izbiri sredstva
se je najbolje obrniti
na svojega veterinarja,
ki vam bo svetoval, kateri preparat je ustrezen za vašo žival. Pri
tem bo upošteval starost, pasmo in velikost
živali.
• KLOPI
Klopi so naslednja
nadloga za zdravje
vašega
kosmatinca.
Vedeti moramo, da so klopi prenašatelji
bolezni, za katerimi lahko zboli vaš hišni
prijatelj in tudi mi. Zato je zelo pomebno, da zatiramo klope pri naši živali. V
Sloveniji je poglaviten prenašalec bolezni
klop – Ixodes ricinus. Razširjen je praktično povsod - od Primorske in goratih predelov do 1000 m nadmorske višine. Na
Štajerskem je zelo razširjen, kar potrjuje,
da imamo veliko primerov bolezni. Klopi
postanejo aktivni pri temperaturi med 5
in 7 stopinj celzija. Pogosto se zadržujejo
v travi in gozdovih, kjer je prisotno dovolj
vlage. Občutljivi so na izsuševanje. Na
gostitelje čakajo pritrjeni na grmičevje in
travo. Ko žival gre mimo, splezajo nanjo.
Gostitelja - žival zaznajo tudi do 3 m daleč.
Preden se zarijejo v kožo, iščejo primerno
mesto oz. mesto, kjer je koža najmehkejša
in kjer bodo najbolje zaščiteni ( za uhlji,
pod pazduhi, v kožnih gubah...). Kot sem
že omenil, je ena izmed nevarnih bolezni,
ki jo prenašajo klopi v Sloveniji, ehrlihijoza. Gre za obolenje pri psih, prizadene
lahko tudi druge živalske vrste in tudi
človeka. Zelo pogosta je tudi v Sloveniji.
Natančnih podatkov, kateri del Slovenije
je bolj ogrožen, še ni, iz izkušenj pa govori dejstvo, da je na na SV Slovenije velik
odstotek klopov okužen s povzročiteljem
omenjene bolezni. Povzročitelj spada med
rikettsie, imenuje pa se po dr. Ehrlichiju,
ki je prvi opisal povzročitelja. Po novejši
klasifikaciji se ehrlichijoza uvršča oz. opisuje kot Anaplasma. Bolezen je razširjena
po vsem svetu. Pri oboleli živali lahko poteka bolezen v več oblikah:
• 1. subklinično: traja lahko več mesecev, tudi let, brez kliničnih znakov = asimptomatsko,
• 2. akutna oblika: izraženi klinični
znaki bolezni, ozdravi z zdravljenjem oz. tudi spontano, lahko pa
preide v t.i.,
• 3. kronično obliko: najbolj nevarna, kaže se z nejasnimi kliničnimi
znak.
•
•
•
•
•
ročina,
v
krvavitve iz različnih delov
organizma(iz nosnih odprtin, kri v
urinu, blatu...,
oteženo dihanje,
možni nevrološki klinični znaki (
motnje v ravnotežju, hoji, bolečine v sklepih…),
možne težave z vidom.
Kot vidimo, so klinični znaki nejasni
in nespecifični. Zato je bolezen pogosto
neodkrita in nezdravljena. Diagnozo postavimo na osnovi anamneze - podatkov,
ki jih opiše lastnik živali, kliničnega pregleda živali in pregleda krvi. Ko s krvnim
testom potrdimo bolezen, bolezen zdravimo z antibiotiki. Uspešnost zdravljenja je
odvisna od starosti živali, splošnega zdravstvega statusa, odpornosti in od samega poteka bolezni. Npr., če je žival v fazi
napredovanega stadija bolezni in močno
bruha, je zdravljenje lahko neuspešno, ker
parazit napade krvne celice, ki razpadejo;
ker pa je parazit prisoten tudi v krvotvornih organih ( vranica, kostni mozeg ), se
kri ne more obnavljati. Lastnikom vedno
svetujemo tudi vitamine za večanje imunskega sistema oganizma. Zlasti spomladi
in jeseni, kajti z močnim imunskim sistemom bo organizem bolje prenašal bolezen
in se bo bolje odzval na terapijo. Kljub
zgodnjemu odkrivanju bolezni, hitri po-
stavitvi diagnoze, zdravili za zdravljenje
bolezni, ne moremo popolnoma vplivati
na potek bolezni, ki je lahko v določenih
primerih usoden. Ali se lahko okužimo
lastniki od psa, obolelega za ehrlichijozo?
Direktna okužba iz psa na človeka ni možna, človek pa lahko zboli za ehrlichijozo,
okuži se pa prav tako kot žival - PREKO
OKUŽENEGA KLOPA! Če klopa fizično
odstranimo( najbolje s posebno pinceto,
da se ga prime tik ob »glavi« in se ga nežno vrti v smeri urinega kazalci) prvih 24
ur po zaritju v kožo živali, do okužbe naj
ne bi prišlo, ker še ne pride do izmenjave
telesnih sokov.
Žival se lahko preko klopa še okuži z
drugimi boleznimi : boreliozo, babeziozo,
hemobartenolozo (več pri mačkah). Zaključimo lahko, da se s klopi prenašajo
resne in nevarne bolezni (tudi za ljudi).
Menim, da je najboljša zaščita pred boleznijo kvalitetna in preverjena zaščita pred
klopi in izogibanje predelov, kjer se nahajajo klopi... Na našem SV koncu Slovenije
naletimo na različne podatke o okuženosti klopov z ehrlichijo, nekateri novejši
podatki govorijo, da je celo več kot 50 %
klopov okuženih, zato še enkrat : zaščitimo svojo žival pred klopi! Naj omenim,
da dobra in kvalitetna zaščita deluje tako
proti bolham in proti klopom. Pogosto
vprašanje je, kako pogosto uporabljati ampule proti klopom in bolham? Odvisno od
preparata, ki ga uporabljamo, vendar na
splošno velja npr.: za ampule, ki so zelo
razširjene ( advantix, frontline), da jih je
potrebno nanašati 1x mesečno za zaščito
proti klopom in bolham.
ZAKLJUČEK: Kot vidimo bolhe in
klopi niso samo nadležni paraziti, ki bi
povzročali » le praskanje« pri živalih, ampak so tudi prenašalci nalezljivih, lahko
tudi smrtnih bolezni, zato je v preventivne ukrepe, poleg cepljenja proti steklini,
smotrno vpeljati dobro in kvalitetno zaščito proti zajedavcem.
Želim vam veliko prijetnih, veselih ,
sproščenih spomladanskih sprehodov v
naravi z vašim hišnim ljubljencem.
Klinični znaki bolezni, ki lahko kažejo
na obolenje, so:
• utrujenost, depresija, brezvoljnost
živali,
• zmanjšan apetit, popolno odklanjanje hrane, hujšanje...,
49
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
Zlata poroka
Franc in Angela Petek iz Starš
V družinskem krogu in v krogu svojih prijateljev sta zlato poroko praznovala zakonca Franc in Angela Petek iz Starš.
Poročila sta se pred pol stoletja v župniji Št. Janž na Dravskem
polju, kjer sta zaznamovala tudi zlato poroko. V družini sta se jima
rodila sin Franci in hčerka Mira. Imata tudi vnuka Miha in vnukinjo Špelo.
Franc, rojen leta 1936 v Staršah, se je izučil za kovača. Prvo zaposlitev je dobil v tovarni Boris Kidrič v Mariboru. Po nekaj letih se
je zaposlil v Kmetijskem kombinatu Ptuj, obrat Starše, kjer je ostal
vse do upokojitve. Vse življenje je bil aktiven v kraju, predvsem
v gasilskem društvu Starše ter v KUD Alojz Colnarič. V gasilsko
organizacijo se je vključil leta 1955. Enaindvajset let je opravljal
funkcijo poveljnika ter šest let predsednika. Deloval je tudi na širšem območju, saj je bil sektorski poveljnik več kot 30 let. Aktivno
je sodeloval tudi v Krajevni skupnosti Starše. Za vse našteto je
prejel številne plakete in priznanja. Sedaj je častni poveljnik PGD
Starše ter član ekipe veteranov. Lani je prejel tudi visoko gasilsko
priznanje, kipec Matevža Haceta, katerega dobijo le najzaslužnejši
člani gasilske organizacije.
Življenjska sopotnica Angela, rojena Vincek, se je rodila 30. 5.
1938. V mladosti se je preselila iz rojstnih Stojncev v Zlatoličje,
kjer je spoznala moža ter se pred 50 leti priženila v Starše. Tudi
Angela je bila vse življenje aktivna v kraju. Štirideset let je delovala v KO Rdečega križa, sedaj je vključena v Aktiv žena ter v
UO upokojencev. V prostem času najraje vzame v roke šivanko in
prejico ter ustvarja čudovita ročna dela.
Tudi v prihodnje jima želimo veliko zdravja in skupnih dni v
krogu svojih najbližjih.
Ivica in Štefan Trs
iz Brunšvika
V krogu družine, sorodnikov in prijateljev sta si v oktobru
2009, po 50 letih zakona, ponovno izmenjala zlata prstana Ivica in
Štefan Trs iz Brunšvika. V zakonu sta se jima rodila hči Irena in sin
Ivan. Za poročni priči sta izbrala vnukinjo Natašo in vnuka Miho,
veselje pa jima delajo še vnukinja Anuša in pravnuk Andraž.
Svojo zaobljubo izpred 50 let sta obnovila in potrdila v cerkvi
v Staršah. Cerkveni obred je vodil g. župnik Rudi Koželnik, civilni
obred pa g. župan Vili Ducman. Poročno slavje se je nadaljevalo v
gostišču v Račah.
Vinko in Nežika Sirc iz Trnič
Ljubezen,
medsebojno
spoštovanje ter
seveda zdravje
in sreča pripeljejo zakonce
tako daleč, da
lahko obhajajo
50. obletnico
svojega
skupnega življenja.
To dokazujeta
zakonca Sirc
iz Trnič 77/a
(Vinko in Nežika, roj. Šimek), ki sta 28. 2. 2010 − po natančno petdesetih letih
− ponovno izrekla svečani DA – želiva vztrajati še naprej.
Svečan dogodek je bil opravljen v Gostilni Čelan v Slovenji
vasi. Polega župana Vilija Ducmana, ki je opravil svečani obred, je
prisostvoval še župan Mirko Cvetko iz Tomaža pri Ormožu, kjer
sta zakonca Sirc izrekla svoj prvi DA. Za prijetno vzdušje, svečanost ter veselje na zlati poroki pa so pripomogli številni svatje.
Zakonca Sirc sta 27 let svojega življenja preživela v tujini, tam
sta bila zaposlena. Po upokojitvi sta si v Trničah pred 17 leti postavila svoj dom, kjer uživata sadove svojega trdega dela.
MAREC 2010
50
Matilda in Franc Metličar
iz Zlatoličja
V krogu družine,
sorodnikov in znancev sta 26. 12. 2009
proslavila zlato poroko zakonca Matilda
in Franc Metličar iz
Zlatoličja 102.
Matilda Metličar
se je rodila 17. 3.
1934, Franc Metličar
pa 22. 1. 1934. Poročila sta se 26. 12.
1959. V zakonu sta
se jima rodili hčerki Sonja in Vesna
ter sin Franc. Danes
sta ponosna dedek
in babica vnukom
Robiju, Mateju, Evi,
Tjaši, Lari, Mihaelu,
Janu, Tadeju, Maju
in pravniku Nejcu.
Razvedrilo
AVTOR:
JOŽE
BORKO
AVSTRIJSKI
PREBIVALEC
ALPSKI
POLMER
NASELJA
SMUČAR
KROGA
TRNIČE
(FRITZ)
LETALO
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
GRŠKA
BOGINJA
USODE
SOGLASNIKA V GOLU
OBČINA
STARŠE
SLOVENSKI
PREBIVALEC PISEC S
ŠČAVNICE
PREMA
(GVIDO)
ŠELIGO
RUDI
IZKUŠEN
VOJSKOVODJA
POVRŠINA,
AREA
ANTIČNA
BOJNA
LADJA,
TRIERA
RAJKO
NAHTIGAL
LETOVIŠČE
PRI ISTRI
NORDIJSKA
BOGINJA
ODMETAVANJE SNEGA
ODDELEK
JURE
ANTIČNA
HALA
ISTRSKI
RIBIŠKI
ČOLN
ČLOVEK Z
VELIK. OČMI
BRIT. PISAT.
FLEMING
SLOVENSKA
IGRALKA
JUVAN
GRŠKA
ČRKA, TAU
GLAVNO
MESTO
STAROGRŠKE
DEŽELE
LAKONIJE,
ŠPARTA
OSEBA,
KI SE ZA
KAJ BORI,
PRIZADEVA
VAS V
NAŠI
OBČINI
NEKDANJA
DOMOVINA
AONCEV
SOVJETSKI
DRŽAVNIK
(DŽUGAŠVILI)
FOND
RASTLINSKI
ZAJEDAVCI
VEČJA VAS
NADZEMNI
DEL REPE
SL. PEVEC
PLESTENJAK
ZNAČAJ,
ČUD
TIBETANSKO
GOVEDO
IT. PISATELJ
(CORRADO)
SLOVENSKI
PEDAGOG IN
PUBLICIST
(MILKO)
POKOJNIK
SL. POLITIK
(IVO)
ODPRTA
POŠKODBA
JAP. IGRALKA
(MAČIKO)
KAZALNI
ZAIMEK
VAS V
VIPAVSKI
DOLINI
ŽITNA
BOLEZEN
MELANEZIJSKI OTOK
V NOVIH
HEBRIDIH
SESTAVINA
ZEMELJ.
PLINA
RIBIŠKA
MREŽA
KRAJ V
NAŠI
OBČINI
UMETNO
USNJE
SOVJETSKI
BALETNIK
(IGOR A.)
ENA
BEGOVIĆ
HAROLD
JONES
SIBIRSKI
RAKUNJI
PES
STAROGRŠKI KIPAR
SL. NOVINARKA MALEČKAR
VAS V NAŠI
OBČINI
SL. POLITIK
GOŠNIK
ANTIČNO
RAČUNALO
KRAJ PRI
LITIJI
PRIPOVEDNIK,
PRIPOVEDOVALEC
Z(VO)N
ENOTA ZA
TEŽO
ULANEC
TERMIN
ENOLOG
SLOVENSKI
MINISTER
(GREGOR)
NASELJE
V NAŠI
OBČINI
GLAD
ZAČIMBNA
RASTLINA,
PEHTRAN
MERA ZA
RITEM
SL. PRAVNIK
TRPLJENJE, BAVCON
BOLEČINA
AM.
KULTURNA (STAR.)
ASTRONAVT
PRIREDITEV
(STUART)
VSAKE TRI
LETA
EGIP. BOG
SONCA
KORNER
FLAVTISTKA
HRIBERNIK
AZIJSKI
"TAKSI"
AM. PLOŠČINSKA MERA
LJUDSKI
ODBOR
EST. ŠAHIST
EHLVEST
DEL
MARIBORA
VODNI
MEHKUŽEC
Z LUPINO
PIVSKI
VZKLIK
PODZEMELJSKI
HODNIK
SODOBNIK
KELTOV
SPRH V
USTIH
KRATKA
HUMOR.
IGRA
PLOSKA
KUHINJSKA
POSODA
STIL
MODERNE
ZABAVNE
GLASBE
JAP. FIZIK,
NOBELOVEC
1973
(LEO)
HRVAŠKA
INDUSTRIJA
NAFTE
NASELJE
V NAŠI
OBČINI
KITAJSKA
OBLIKA ZEN
BUDIZMA
VULKANSKO
ŽRELO
ZADNJA IN
PRVA ČRKA
ABECEDE
ČARGO
IVAN
SL.
NOVINAR
ŠTAKUL
TUR. POLITIK
(KENAN)
PRELAZ
MED CELJSKO IN LJUBLJANSKO
KOTLINO
TEŽJE
BESEDE:
ESTRAGON
KJO
OIKOS
PRVAK
SREČKO
KOSOVEL
ANA
ROJE
RDEČI KRIŽ
NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 15. maja 2010, pošljite na naslov: OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča!
Geslo iz prejšnje številke: TOMAŽ HUMAR, HIMALAJA, LANGTANG LIRUNGA, OBČINA STARŠE
1. nagrado – knjigo Vodnik po slovenskih muzejih- prejme Janez Unuk, Vilenska c. 53, 2312 Orehova vas, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov –
prejme Franc Štumperger, Rošnja 5/c, 2205 Starše, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA STARŠE, prejme Lea Mohorič, Brunšvik 43/b,
2327 Rače. Čestitke
51
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 57
URADNE URE OBČINE STARŠE
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure
Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure
Petek: od 8.00 do 12.00 ure
ODPIRALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA
ZA KOSOVNE ODPADKE V ZLATOLIČJU
Zimski čas: (november-marec)
Sreda: od 13.00 do 17.00 ure
Sobota: od 8.00 do 13.00 ure
Poletni čas: (april – oktober)
Sreda: od 15.00 do 19.00 ure
Sobota: od 8.00 do 13.00 ure
DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE
KARMEN HORVAT-DREO, dr.med.,spec.
v Staršah (tel.: 630 08 82), v ponedeljek, četrtek in petek od 7:00 do 13:45,
ob sredah od 12:30 do 19:15.
V Marjeti na Dravskem polju (tel. 630 08 89)
ob torkih: od 12.30-19.15
REPUBLIKA
SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA MARIBOR
KRAJEVNI URAD STARŠE
Tel.: 02 688-10-61
URADNE URE V KRAJEVNEM URADU STARŠE
PONEDELJEK : od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure
SREDO: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter
PETEK : od 8.00 do 9.30 in od 10.00 do 13.00 ure.
Željko VOGRIN, univ. dipl. prav.
NAČELNIK
UPRAVNE ENOTE MARIBOR