Spoštovani! - Občina Starše
Uredništvo Iz vsebine Foto: T. Mohorko Najbolj aktualna tema tega začetka poletja je sigurno nogomet oziroma svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Če do sedaj pri nas ni bilo čutiti nogometne mrzlice, se je verjetno vzdušje po tekmi slovenske reprezentance z Alžirijo povsem spremenilo. Bravo naši! Upajmo in držimo pesti, da se jim bo uspelo kar najbolje uvrstiti na tem svetovnem prvenstvu. V tem pred dopustniškem glasilu vam ponujamo pregled dogodkov za pretekle tri mesece, ki so se odvijali v naši občini. Poleg pestrega programa v okviru občinskega praznika smo praznovali dve pomembni obletnici, to je 80 let PGD Prepolje in 400-letnico cerkve sv. Uršule. Mnoga društva so praznovala 1. maj, ženske v Prepoljah so imele svoje tradicionalno druženje, prav tako športniki v Brunšviku. V Zlatoličju so lahko ponosni na svoje mlade upe - ekipe U-6, U-8, U-10 in U-12, seveda pa tudi ne smemo pozabiti na učence, ki so nam spet postregli z dobrimi rezultati iz številnih tekmovanj. Ne spreglejte pa tudi razpisov, ki so objavljeni v tem glasilu. Na koncu vam želim lepo poletje, pa na kak poletni utrinek ne pozabite in nam ga pošljite na naslov našega uredništva. • Iz vsebine - Kolofon 2 • Uredništvo 2 • Županov uvodnik • Občina 3 4 - 12 • Občinski praznik 13 - 18 • Društva in prosti čas 19 - 28 • Osnovna šola 29 - 38 • Predstavljamo 39 - 40 • Zgodovina naše občine 41 - 44 • Razmišljanja 45 - 47 • Zdravje 48 - 49 • Na vrtu 50 - 51 • Nasveti veterinarja 52 - 53 • Poroka 54 • Razvedrilo 55 OBVESTILO ZA ODDAJO ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Izdajatelj: OBČINA STARŠE 1. številka izšla decembra 1995 Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva, Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj Tisk: Grafis d.o.o. Izdano v nakladi 1500 izvodov. Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov. Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva. Glasilo je vpisano v razvid medijev JUNIJ 2010 Ministrstva za kulturo po št. 369. 2 Foto na naslovnici: Mojca Kacjan Članke za 58. številko GLASILA OBČINE STARŠE ODDAJTE DO 13. avgusta 2010 ali pošljite na naslov OBČINA STARŠE - UREDNIŠTVO STARŠE 93, 2205 STARŠE; elektronski naslov: [email protected] Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po el. pošti, jih pripravite posebej v priponki (v JPG formatu …). Še vedno velja, da rokopise oz. članke, ki niso posneti na disketi ali CD-ju, zaradi prepisovanja oddate vsaj teden pred navedenim datumom. UREDNIŠTVO Županov uvodnik Spoštovani! Spoštovani! Praznovali smo 13. občinski praznik in počasi se izteka tudi 16 let naše samostojne občine Starše. Nemara je to dolga doba. Če pa primerjamo to s človeškim življenjem, pa bi rekli, da še nismo polnoletni. To polnoletnost bomo torej dosegli čez dve leti in lahko bi rekli, da bomo takrat lahko samozavestnejši, samostojnejši in modrejši. Pa vendar na tem mestu in na nivoju občine temu ni tako. Na delovnih mestih, ki jih zasedamo v občinski upravi, naj bi bili že od nastanka občine ljudje, ki vedo, kako se tej reči streže: kako je v takšni instituciji treba delati in voditi posel. Vemo, da se človek vedno uči, in kot pravi pregovor, na koncu umre neumen. V življenju se je treba vedno učiti in izpopolnjevati, tako da si v danem trenutku kos nalogam in zahtevam, ki so ti zaupane in dodeljene na delovnem mestu. V naši občini je tako, na delovnih mestih imamo dobre in usposobljene sodelavce, zato se lahko vsako leto (če se lahko tako izrazim) pohvalimo z dosežki oz. pridobitvami v našem okolju. Že v lanskem letu sem na občinskem prazniku omenjal, da je državo zajela recesija in bomo verjetno zato v proračun dobili manj finančnih sredstev, kot smo jih planirali za leto 2009. Pa k sreči ni bilo tako. Na nivoju občin teh problemov še nismo začutili; proračun je bil napolnjen po pričakovanih načrtovanih merilih. Malo manj možnosti je bilo pri razpisih, saj so na teh področjih vedno večje zahteve in pogoji, zato je tudi manj možnosti za pridobitev sredstev. Bojim pa se, da v letošnjem letu temu ne bo tako. Na vseh posvetih ali seminarjih na nivoju države nas že opozarjajo na zmanjšanje prilivov v občinske proračune, da bomo do takrat, Proračun za leto 2010 smo sprejeli že lani, 16. decembra, in kot smo že zapisali v prejšnji številki našega glasila, smo si zadali zelo ambiciozen plan. Tudi prvi rebalans smo že sprejeli (seveda v pozitivni smeri) in mislim, da bo kakšen še v letošnjem letu, saj se v kriznih časih stvari odvijajo in spreminjajo z veliko naglico. Veliko truda, skrbi in finančnih sredstev je bilo vloženih in se še vlaga v kanalizacijsko omrežje po celotni občini. Kljub manjšim zapletom in zamikom terminskih planov upamo, da bomo v jesenskih mesecih zgradili cca 600 hišnih priključkov, saj toliko smo v proračunu planirali tudi finančnih sredstev. Z veseljem lahko povem, da imamo za otroški vrtec v Marjeti že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in da smo imeli v četrtek, 26. maja, že odpiranje ponudb za izbiro izvajalca del. Izbrali smo najugodnejšega ponudnika izmed dveh, ki sta se prijavila na razpis. Ker pa smo se prijavili tudi na razpis za pridobitev sredstev iz regionalnih vzpodbud, moramo počakati s podpisom pogodbe do rešitve te vloge. Takoj za tem pa bomo začeli z gradnjo. Pričakujemo, da bomo imeli v poznih jesenskih mesecih tudi v Marjeti otvoritev vrtca s tremi oddelki. Prav tako imamo v pripravi projekte za izgradnjo novega otroškega vrtca v Staršah, vendar se tukaj malo zapleta okrog lokacije. Ne dobimo gradbenega dovoljenja za gradnjo na način, kot je grajena telovadnica oziroma večnamenska dvorana (na stebrih). Zato smo morali celoten projekt spremeniti in ga približati lokalni cesti. Torej smo imeli prav, ko smo kupili cerkveno zemljišče oziroma gospodarsko poslopje, na katerem bo zgrajeno parkirišče. V kratkem pričakujemo tudi gradbeno dovoljenje za to parkirišče, kot tudi za rušenje obstoječe stavbe, in dela bodo stekla. Prav tako je v pripravi vse za pridobivanje ustrezne dokumentacije za prepotreben parkirni prostor pri pokopališču. Za ta projekt pa menim, da ga v celoti ne bomo mogli realizirati v letošnjem letu. Pripravili bomo vse, če pa se bodo pokazale možnosti, da bi lahko pričeli z deli, bomo to tudi storili. Prišel je čas, ko moramo pričeti z deli, če hočemo, da bomo do konca leta (mandata) postorili to, kar smo si zadali v planu. Manjših projektov oziroma akcij, kot so ceste in pločniki, v tem uvodniku nisem omenjal, saj smo jih že omenjali; in tudi na občinskem prazniku so bili predstavljeni in omenjeni. Prav tako moram omeniti, da je izšel ZBORNIK Občine Starše na 392 straneh in bo v mesecu juniju posredovan oziroma dostavljen v vsako hišo. Spoštovane in spoštovani! Ker pa se poletje približuje z veliko naglico, čeprav še nismo imeli veliko lepih in sončnih dni v tem letu, vam naj na koncu svojega uvodnika zaželim prijeten in zaslužen dopust, kjerkoli že boste in kakorkoli ga boste preživeli. Želim vam veliko lepih dni, mnogo sončnih žarkov in da se spočiti in polni delovne energije vrnete ponovno zdravi in zadovoljni na svoja delovna mesta in v svoja okolja. Župan Vili Ducman GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Foto: M. Kacjan ko bodo pričeli z zmanjševanjem, pripravljeni. Državni proračun je vedno bolj prazen, vanj priteka manj denarja, vedno manj je davkoplačevalcev; ljudi in brezposelnih pa imamo na Zavodu za zaposlovanje vedno več. Številka se vrti okrog 100.000, pa niti pol leta 2010 ni za nami. Proračunski primanjkljaj se vedno bolj izkazuje na vseh področjih, pa naj si bo to v zdravstveni, šolski, socialni ali pokojninski blagajni. Omenjeni pokazatelji kažejo, da bomo morali tudi na občinskem nivoju zategniti pasove in z manjšimi finančnimi sredstvi peljati projekte, ki jih imamo planirane za leto 2010. Mislim pa, da v naši občini še ne bo velikega preplaha, saj smo ena izmed redkih občin, ki še do danes ni bila zadolžena. Kljub temu smo skoraj do konca pripeljali enega največjih in najdražjih projektov v zgodovini naše občine, to je izgradnjo kanalizacije na našem območju. Kljub težavam, ki se nam obetajo, se tudi v letu 2010 prijavljamo na vse razpise, ki so ali še bodo objavljeni po ministrstvih ali na SVLR-ju; zanje bomo imeli pripravljeno vso potrebno dokumentacijo. Koliko pa bomo uspešni, bomo videli v jeseni ali naslednje leto. Vemo tudi, da je še veliko revnejših lokalnih skupnosti od naše in takšne občine imajo prednost na razpisih, saj imajo tudi boljše pogoje in večje možnosti za pridobitev finančnih sredstev iz naslova razpisov. 3 Občina IZ DELA OBČINSKEGA SVETA Povzetek seje po zapisniku pripravila Stanka VOBIČ Občinski svet Občine Starše se je 7. 4. 2010 sestal na 20. redni seji. Prisotnih je bilo 12 članov občinskega sveta. JUNIJ 2010 Svetniki so sprejeli dnevni red ter imenovali overovitelja zapisnika. V razpravi pri potrditvi zapisnika sta sodelovala Anton Lončarič in Dejan Bandur. Svetniki so potrdili zapisnik v predlagani obliki. Stanka Vobič sem prisotne seznanila, da so sklepi realizirani, razen sklepa 11. in 12., ki sta v izvrševanju. Župan je prisotne seznanil, da so bili na sejo vabljeni predstavniki Policijske postaje Rače, da bi podali informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju Občine Starše v letu 2009. Komandir je zaradi drugih obveznosti opravičil odsotnost. Župan je prisotnim predlagal, da bi poročilo vseeno predelali ter svoja vprašanja in pripombe posredovali Policijski postaji Rače, s pisnimi odgovori pa bi svetnike seznanili na eni izmed naslednjih sej. V razpravi je Ivan Pišek predlagal, da se točka umakne iz dnevnega reda in prestavi na naslednjo sejo, ko bodo predstavniki policijske postaje lahko prisotni. Župan je prisotne pozval h glasovanju. Da se točka umakne iz dnevnega reda, sta potrdila Ivan Pišek in Anton Lončarič, ostali prisotni svetniki so se strinjali, da se točka kljub neprisotnosti predstavnikov Policijske postaje Rače obravnava. S svojimi vprašanji in pripombami so v razpravi sodelovali še Franc Žunkovič, Anton Lončarič, Janez Ekart (SDS), Srečko Gorinšek, Marjan Malek, mag. Janez Ekart (LDS). Na koncu daljše razprave je bil sprejet sklep: Občinski svet je bil seznanjen s trendi varnostnih pojavov na območju Občine Starše. Vprašanja se posredujejo na Policijsko postajo Rače. S pisnimi odgovori se seznani občinski svet. 4 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je občinskemu svetu Občine Starše posredoval v obravnavo Letno poročilo za leto 2009, Poslovno finančni načrt 2010 in razvojni program 2010 – 2013, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JMSS Maribor ter spremembe in dopolnitve statuta JMSS Maribor. Seje so se udeležili vodja sektorja za premoženjske zadeve Barbara Jecelj, vodja sektorja za investicije in vzdrževanje Viljem Klemenčič in glavna računovodkinja Darja Rajšp. Barbara Jecelj je podala razlago letnega poročila za leto 2009 ter finančnega načrta 2010. V razpravi so s svojimi vprašanji sodelovali Janez Ekart (SDS), Ivan Pišek, mag. Janez Ekart (LDS), Srečko Gorinšek, Marjan Malek, Ivan Lenart in župan. Odgovore jim je podala Barbara Jecelj. Na koncu razprave so prisotni soglasno sprejeli sklep: Občinski svet Občine Starše sprejme Letno poročilo za leto 2009, ki vsebuje: Poročilo o delu 2009, Realizacijo finančnega načrta 2009, Računovodsko poročilo 2009 s priloženim poročilom o popisu na dan 31. 12. 2009. Občinski svet Občine Starše sprejme, da se namensko premoženje JMSS Maribor v skladu z 2. odstavkom 41. člena Zakona o javnih skladih zmanjša v višini 926.295,00 EUR, kar predstavlja ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki iz leta 2008 v višini 432.305,00 EUR in iz leta 2009 v višini 493.991,00 EUR. Občinski svet Občine Starše sprejme Poslovno-finančni načrt 2010 in Razvojni program 2010 – 2013. Razlago Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JMSS Maribor ter spremembe in dopolnitve Statuta JMSS Maribor z obrazložitvijo je prav tako podala Barbara Jecelj. V razpravi je župan povedal, da se ne strinja, da ima MO Maribor v nadzornem svetu pet članov, ostale občine pa enega, ker bodo ostale občine vedno preglasovane in sploh nima pomena, da se udeležujejo sej. Svoja razmišljanja in vprašanja so povedali še mag. Janez Ekart (LDS), Ivan Lenart, Srečko Gorinšek in Marjan Malek. Dodatno razlago, zakaj predlagamo, da se odlok v predlagani obliki ne sprejme, sem podala Stanka Vobič ter podala predlog sklepa, ki so ga prisotni soglasno potrdili: Člani Občinskega sveta Občine Starše se seznanijo s predlaganim gradivom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor in Spremembami in dopolnitvami Statuta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor in lahko podajo pripombe do 30. 4. 2010. Občinska uprava bo pripombe in vprašanja posredovala na JMSS Maribor. Razlago Odloka o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010 je podala višja svetovalka za finance Milena Ule. V razpravi so s svojimi vprašanji in razmišljanji sodelovali Dejan Bandur, Ivan Pišek, Janez Ekart (SDS), mag. Janez Ekart (LDS), Adolf Šerdoner in Anton Lončarič. 10 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep: Sprejme se Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010. Marica Tenko – predsednica komisije za nagrade in priznanja, je prisotne seznanila, da se je komisija sestala, pregledala prispele vloge ter pripravila predlog za sprejem na Občinskem svetu. Po krajši razpravi, v kateri sta sodelovala Srečko Gorinšek in Dejan Bandur, so prisotni soglasno sprejeli sklep: Občinski svet Občine Starše podeljuje: PLAKETO S SREBRNIM GRBOM: Dr. Helmutu Teobaldu Müllerju in Željku Cirbi – obema brez denarne nagrade. PLAKETO Z BRONASTIM GRBOM: Branku Lešniku, Milanu Šprahu, Brunu Maderju – brez denarne nagrade. Komisija meni, da v letu 2010 nobeden od podanih predlogov za podelitev priznanj ne ustreza za podelitev plakete z zlatim grbom. Mojca Kacjan, višja svetovalka za okolje in prostor, je prisotnim razložila točko Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor. Brez potrditve tega popravka, zaradi neskladnosti veljavnega Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Starše – prostorske sestavine (MUV 12/96) in Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine starše – prostorske sestavine (MUV 4/02 in 7/04) ter Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Maribor /v nadaljevanju PUP/ (MUV 11/93) na omenjenih področjih (ob šoli in vrtcu v Marjeti ter igriščih v Marjeti, Loki, Zlatoličju in Prepoljah) ne bomo pridobili gradbenih dovoljenj (tako ne bo mogoča izgradnja novega vrtca in telovadnice v Marjeti ter legalizacija objektov ŠD v Loki, Marjeti, Prepoljah in Zlatoličju). Ker bo omenjeni tehnični popravek veljal le do sprejetja novega Občinskega prostorskega načrta, ki je v zaključni fazi priprave, predlagamo le sprejetje tehničnega popravka in ne spremembe PUP, za katerega bi bila potrebna javna razgrnitev. Do izgradnje telovadnice bo za igro na razpolago travnik za šolo, po izgradnji telovadnice pa bodo igrišča urejena na dodatno pridobljenih zemljiščih za vrtcem in telovadnico (predlog spremembe plana). V razpravi so sodelovali Anton Lončarič, Srečko Gorinšek ter mag. Janez Ekart. Prisotni so soglasno potrdili sklep: Potrdi se tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV 11/93). Tehnični popravek začne veljati naslednji dan po sprejemu na seji Občinskega sveta Občine Starše in se objavi na spletni strani Občine Starše. Pri točki Pobude in vprašanja so sodelovali: Ornik Ivan, ki je postavil vprašanje, ali smo že kaj ukrenili glede table za Prepolje na avtocesti in ali je že kakšen odgovor. Dal je tudi pobudo, naj se popravi mulda pred njihovo hišo v Prepoljah ter opozoril, da se je cestišče iz Prepolj proti Staršam posedlo za 10 cm. Marjan Malek je glede ločenega zbiranja odpadkov opozoril, da so kesoni premajhni in je posledično vedno polno smeti okrog njih ter predlaga, naj se nekaj ukrene. Zanimalo ga je, ali se zunanjim oglaševalcem zaračuna plakatiranje. Dal Občina je tudi pobudo, da se uredi izvoz ceste od dvorane v Rošnji na glavno cesto. Vprašal je, ali so predvidene kakšne aktivnosti v zvezi z izgradnjo stanovanjskih enot za starejše v naši občini. Dal je pobudo, da se gramozira odkupljeno zemljišče pri pokopališču za namene parkiranja. Janez Ekart (SDS) je vprašal, ali že imamo izbranega izvajalca za asfaltiranje po Staršah. Dejan Bandur je v imenu odbora SNS postavil vprašanje, glede večnamenske dvorane, saj po informacijah uporabnikov streha pušča. Glede dogajanja z LAS-om je želel vedeti, zakaj društvom, ki so bila prijavljena, nismo zagotovili zadosti lastnih sredstev, da izpeljejo zadane projekte. Zanimalo ga je tudi, ali se že pripravlja projekt za sanacijo gradu v Staršah. Glede ločkega mostu pa je vprašal, kdo je zadolžen za njegovo sanacijo, saj bo počasi popolnoma nevozen. Na koncu razprave ga je zanimalo še število vloženih tožb gospoda Piška in stroški v zvezi z njimi. Župan je prisotne seznanil z aktivnostmi v zvezi s čistilno akcijo 17. 4. 2010. Mag. Janez Ekart (LDS) je vprašal, kako je z majskimi drevesi za gasilska društva ter dal pobudo, da bi se obrnili na Direkcijo RS za ceste, naj se počistijo pločniki. Župan mu je odgovoril, da si društva, ki stavijo majsko drevo, le-to sama priskrbijo, od občine pa dobijo dotacijo, ter da bomo naročili strojno čiščenje pločnikov. Seja je bila zaključena ob 20.30. uri. OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Tadeja Klemen Pozivamo vse starše, ki so vpisali svoje otroke v vrtec s 1. 9. 2010, da oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2010 vsaj 15 dni pred 1. septembrom 2010, to je najkasneje do 15. 8. 2010, če želijo uveljavljati znižano plačilo vrtca že v mesecu septembru. V kolikor bodo otroci vključeni v vrtec kasneje, pa je potrebno oddati vlogo za znižano plačilo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Starši oz. vlagatelji za znižano plačilo vrtca, ki bodo vlogo vložili kasneje, bodo lahko znižano plačilo uveljavljali šele s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo. Vlagatelji morajo vlogi za znižano plačilo vrtca obvezno priložiti: 1. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2008 (od obeh staršev) - organ lahko pridobi tudi po uradni dolžnosti; 2. davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetniki); 3. potrdilo o bruto dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge (zaposleni manj kot 12 mesecev ter brezposelni v letu 2008 in zaposleni v letu 2009); 4. potrdilo zavoda za zaposlovanje RS o vpisu v evidenco brezposelnih oseb (brezposelni); 5. potrdilo o šolanju (polnoletni družin- ski člani – otroci; potrdilo o pokojnini, če jo kateri od družinskih članov prejema); 6. obvestilo o uskladitvi preživnine za leto 2009 oz. drugo potrdilo o znesku preživnine (samohranilci). Znižano plačilo vrtca se uveljavlja pri občinskem organu, kjer imata prijavljeno stalno prebivališče otrok in vsaj eden od staršev. Še enkrat pozivamo vse starše, katerih otroci bodo začeli obiskovati vrtec 1. 9. 2010 in izpolnjujejo pogoje za oddajo vloge za znižano plačilo vrtca na Občini Starše, da le-to oddajo z ustreznimi prilogami najkasneje do 15. 8 .2010 v tajništvo Občine Starše, Starše 93, 2205 Starše. ZAČETEK GRADNJE PLINOVODA Bojan Grus Obveščamo vas, da bo izvajalec del IMP d. d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, v mesecu novembru začel z gradnjo vzporednega magistralnega plinovoda M1/1 Ceršak – Kidričevo. Za omenjeno gradnjo je investitor Geoplin plinovodi, Cesta Ljubljanske brigade 10, 1000 Ljubljana, pridobil pri Ministrstvu za okolje in prostor gradbeno dovoljenje št. 3510598/2009-SR/VML. V času gradnje bo iz- vajalec del uporabljal naše lokalne ceste in javne poti (navedene so na spodnjem seznamu). Dolžina cest ki bo v uporabi ob gradnji plinovoda M1/1 Ceršak – Kidričevo: LC 386 050 LC 386 040 JP 886 030 Naziv ceste po Odsek ceste, ki jo bo IMP uporabljal v času gradnje Odloku o kategorizaciji plinovoda M1/1 – Ceršak - Kidričevo občinskih cest v Občini Starše Dravski Dvor – Marjeta na Dravskem polju – Dravski Dvor – Marjeta na Dravskem polju Kungota pri Ptuju Rače - Marjeta Marjeta – do trase plinovoda Marjeta na Dravskem polju – Brunšvik - Podova Marjeta - Brunšvik Trniče- Brunšvik - Starošince Brunšvik – do trase plinovoda SKUPAJ: Dolžina uporabljene ceste [km] 2,10 0,90 1,70 0,30 5,00 Alternativno pa še: LC 165 030 Cirkovce – Starošince – Brunšvik in Trniče- Brunšvik - Starošince Brunšvik do križišča s cesto 1,40 JP 886 030 ter dalje po JP 886 030 do trase plinovoda JP 886 030 Skupaj alternativna varianta: 6,10 Daljši članek o poteku gradnje bodo pripravili investitor in izvajalci del za naslednje glasilo. Lepe besede tako malo stanejo, a so tako veliko vredne. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Oznaka in številka ceste LC 386 010 5 Občina OBČINA STARŠE STARŠE 93 2205 STARŠE RAZPISUJE CELOLETNE ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE OBČINE STARŠE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011 Na razpis se lahko prijavijo študenti dodiplomskega študija in študenti podiplomskega magistrskega študija od drugega letnika dalje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije, • kandidati morajo imeti stalno prebivališče v Občini Starše, • študenti dodiplomskega in podiplomskega študija morajo dosegati povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, • dokazilo o študijskem uspehu - potrdilo o ocenah, • dokazila o izjemnih dosežkih, pridobljenih v zadnjem šolskem oziroma študijskem letu, • v primeru študija v tujini mora kandidat k vlogi priložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije in potrdilo o stalnem prebivališču v občini Starše. • kandidati za štipendije morajo biti vsestransko dejavni ter dosegati vidne rezultate na izvenšolskih področjih, Dokazila iz zadnje alineje lahko pridobi pristojni organ občinske uprave sam iz uradnih evidenc. • kandidati ne smejo biti zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, ne smejo imeti statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, ne smejo biti lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe, prav tako ne smejo prejemati druge štipendije ali posojila za študij oziroma prejemati drugih virov dohodkov. Štipendija se lahko podeli od drugega letnika dalje tudi študentom dodiplomskega študija in študentom podiplomskega študija, ki študirajo v tujini. Izjemoma se lahko podeli štipendija tudi študentu, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka tega razpisa, če na posameznem področju dosega izjemne rezultate, primerljive v evropskem in svetovnem prostoru ter so ti nad rezultati tistih študentov, ki te pogoje izpolnjujejo. Prijavi za dodelitev štipendije mora vlagatelj priložiti: • kratek življenjepis, • dokazilo o vpisu v šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011, Kandidati dokazujejo posebno nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih, pridobljenih v zadnjem študijskem letu, in sicer s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih del, s potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, na umetniških razstavah in koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na mestnem, dr- žavnem ali mednarodnem tekmovanju, s priporočili šol oz. fakultet itd. Vsa potrdila oz. dokazila in priporočila, ki so v tujem jeziku, morajo imeti uraden slovenski prevod. Pri podelitvi štipendije se upošteva višja povprečna ocena kandidata in boljši dosežki na drugih (izvenšolskih) področjih delovanja. Ob enakih pogojih ima prednost pri izbiri kandidat z nižjim dohodkom na družinskega člana. V teh primerih pristojni organ občinske uprave kandidate pisno pozove, da predložijo podatke o dohodkih. Prijave z vsemi potrebnimi dokazili naj pošljejo študenti do 30. 9. 2010 v zaprti ovojnici na naslov: Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše z oznako; " Vloga za štipendijo – Ne odpiraj ", v zgornji levi kot navedba pošiljatelja. Razpis je objavljen na spletni stran www.starse.si, kjer najdete tudi obrazec prijave. Obrazec prijave lahko tudi osebno dvignete na sedežu Občine Starše. Št: 603-1/2010 Datum: 4. 5. 2010 Župan Občine Starše Vili DUCMAN V SPOMIN … Umrli občani občine Starše od 6.3.2010 do 13.5.2010 JUNIJ 2010 Zap.št. Ime in priimek 6 rojen (a) umrl (a) 1. Majda TOPLAK ZLATOLIČJE 9/M 29.05.1962 06.03.2010 2. Franc FRANGEŠ PREPOLJE 96 12.09.1927 07.03.2010 3. Ana GREIF TRNIČE 10 01.05.1927 13.04.2010 4. Miroslav EKART TRNIČE 52 17.02.1966 15.04.2010 5. Marija SAGADIN PREPOLJE 20 02.02.1926 21.04.2010 6. Marija SATLER STARŠE 66/A 07.06.1936 25.04.2010 7. Marjan KLEMENČIČ ZLATOLIČJE 108 10.12.1988 01.05.2010 8. Terezija KIRBIŠ PREPOLJE 41 13.10.1922 06.05.2010 9. Franc ŠPUREJ ROŠNJA 17 20.04.1916 13.05.2010 Občina V skladu s 6. členom Pravilnika o uporabi večnamenske športne dvorane pri OŠ Starše, ki ga je Občinski svet Občine Starše sprejel na 2. redni seji dne 31. 1. 2007, RAZPISUJEM UPORABO VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE 1.PREDMET RAZPISA 2.POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS Predmet razpisa je najem uporabe večnamenske športne dvorane pri OŠ Starše v šolskem letu 2010/2011, in to: • vadbenih površin v objektu, • garderob, sanitarij, umivalnikov in tušev v sklopu objekta, • športnega orodja in opreme v objektu. Na razpis se lahko prijavijo: • športna društva in klubi za otroke in mladino, usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, ki so vključeni v financiranje letnega programa športa iz proračuna Občine Starše, • drugi klubi, društva iz občine in organizirane skupine, ki izvajajo športno rekreacijo, • društva in klubi izven občine, • drugi uporabniki. 3.TERMINI TER CENA ZA UPORABO DAN 15.30 do 17.00 17.00 do 18.30 18.30 do 20.00 20.00 do 21. 30 ponedeljek torek 4.ROKI IN NAČIN PRIJAVE Vlogo za dodelitev uporabe večnamenske športne dvorane morajo prosilci poslati po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše, najkasneje do 15. 7. 2010. 5.INFORMIRANJE KANDIDATOV Vse informacije, vlogo, Pravilnik o uporabi večnamenske športne dvorane pri OŠ Starše in hišni red dobite na občini v času uradnih ur (ponedeljek, sredo in petek od 8. – 12. ure, v sredo od 14. – 16. ure) osebno ali pokličite na telefonsko številko 686 48 00, 686 48 05 ali pa na e-pošti [email protected]. Vsi dokumenti pa so tudi na spletni strani www.starse.si. Na podlagi prejetih prijav bo v skladu s pravilnikom izdelan terminski plan (urnik) uporabe za šolsko leto 2010/2011. sreda četrtek petek Uporaba večnamenske športne dvorane se bo plačevala po Sklepu o določitvi cen uporabe večnamenske športne dvoraUPORABNIK ŠPORTNA DRUŠTVA IZ OBČINE STARŠE - ODRASLI ŠPORTNA DRUŠTVA IZ OBČINE STARŠE –MLADINA ŠPORTNA DRUŠTVA IZ OBČINE STARŠE IN OŠ STARŠE– OSNOVNOŠOLSKI OTROCI OSTALA DRUŠTVA IN ORGANIZIRANE SKUPINE IZ OBČINE STARŠE UPORANIKI IZVEN OBČINE ne, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Starše 28. 5. 2008. Izvleček iz sklepa: PONEDELJEK – PETEK TERMINI DO 18.30 URE 6€ V ceno je zajeta uporaba polovice športne dvorane za 2 šolski uri. V ceno ni zajet DDV. PONEDELJEK – PETEK TERMINI PO 18.30 URI 12 € 3€ 8€ - 8€ 10 € 15 € 15 € 30 € Z izbranimi najemniki bo pogodbo o najemu sklenil ravnatelj šole najkasneje do 31. avgusta. Sestavni del pogodbe je hišni red športne dvorane. Št: 671-3/2010 Datum: 4. 5. 2010 ŽUPAN Vili DUCMAN Športna društva v občini (košarka) uporabe za tekmovanje v ligi ne plačajo. OBČINA STARŠE in POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. objavljata razpis Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Starše (MUV, št. 29/07) ter Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Starše (MUV, št. 9/08), proračuna Občine Starše za leto 2010 ter Pogodbe o medsebojnem sodelovanju, št. 03/10-AP, sklenjena s Poštno banko Slovenije, d.d. – bančna skupina NKBM d.d.. I. NAMEN RAZPISA Občina Starše bo subvencionirala obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za: • nakup, gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, • nakup osnovnih sredstev in opreme, • razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet. 2. v kmetijstvu za: • gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, • razširitev, posodobitev in pridobi- GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 za dodelitev kreditov za ohranjanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva, turizma in kmetijstva v Občini Starše, s subvencionirano obrestno mero v letu 2010 7 Občina vanje novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti (nakup osnovnih sredstev in opreme, kmetijskih strojev), • razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • nakup kmetijskih zemljišč. II. ZA KREDITE S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO: • samostojni podjetniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot svoj edini poklic, • male in srednje velike družbe v zasebni lasti, • fizične in pravne osebe, ki so pri pristojnem upravnem organu vložile zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti kot svoj edini poklic (pred odobritvijo kredita morajo predložiti odločbo o priglasitvi dejavnosti ter registraciji družbe), • občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, s stalnim prebivališčem v Občini Starše, • občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti na kmetiji, • drugi občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prednost pa imajo kmetje, katerim kmetijstvo pomeni edini vir preživljanja, • prebivališče vlagateljev oz. sedež firme mora biti na območju Občine Starše. • III. KREDITNI POGOJI • Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: • obrestna mera: 1,0 % nominalno, nespremenljiva, • višina posameznega kredita: v okviru kreditne sposobnosti kreditojemalca (ugotavlja banka), • rok vračila: 3,5 oz. 10 let, • način odplačila: obročno, • zavarovanje: zastava nepremičnin ali premičnin , zavarovanje kredita pri zavarovalnici, poroštvo kreditno sposobnih porokov oz. druga ustrezna zavarovanja, upoštevajoč boniteto in poslovanje komitenta, • stroški odobritve kredita: 0,3% - 1,00% od zneska kredita, min. 100,00 € (plača kreditojemalec), • koriščenje kredita: namensko - na podlagi računov, predračunov, pogodb, … • ostali pogoji: v skladu s poslovno politiko in akti banke, pogoji so enaki za komitente in nekomitente banke, • kreditni potencial sredstev znaša maksimalno za drobno gospodarstvo 48,200,00 € in za kmetijstvo 144,700,00 € (odvisno od dobe odplačevanja). Prosilci morajo k vlogi predložiti: • za drobno gospodarstvo: bilančne podatke o poslovanju ter po potrebi poslovni oz. investicijski načrt, • odločbo o opravljanju gospodarske oz. kmetijske dejavnosti, • dokazilo o namenu porabe sredstev (pogodbe, predračuni,…), • potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, • dokazila o lastništvu, • za kmetijstvo: programe Območne kmetijske svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Maribor • in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka. Vloge (obrazce) bo možno dvigniti na sedežu Občine Starše. Zahtevki za pridobitev sredstev se vložijo v roku 30 dni po objavi tega razpisa oz. do porabe sredstev, vendar najkasneje do 30. 11. 2010. Investitorji, ki so jim bila občinska sredstva že dodeljena, z istimi projekti ne morejo sodelovati na tem natečaju. Informacije daje: Občina Starše, tel.: Terezija Mohorko 686 48 09 in Poštna banka Slovenije, tel.: 228-82-00 • Damjan Koren (kreditiranje drobnega gospodarstva in kmetijstva), 228-83-94 • Mojca Bergauer Jarc, 228-82-79 • Boris Bobek, 228-82-06 • Izpolnjene vloge oddate na sedežu Občine Starše. Datum: 31. 05. 2010 Številka: 33001-2/2010 POŠTNA BANKA SLOVENIJE d.d. – bančna skupina NKBM d.d. Uprava banke: mag. Drago Pišek Viktor Lenče OBČINA STARŠE ŽUPAN Vili DUCMAN MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Partizanska c. 47, 2000 MARIBOR Tel. 02 22- 01- 516, fax: 02 22-01-517 e-mail: [email protected] Razraščanje vegetacije iz stavbnih zemljišč v zračni prostor javnih cest. JUNIJ 2010 Stavbna zemljišča zgradb ob javnih cestah so pogosto zasajena z drevesi in grmovnicami, ki z vejami segajo v zračni prostor ceste. Občani, ki imajo takšne zasaditve, se pogosto ne zavedajo odgovornosti za svoje ravnanje, ki je lahko zelo velika, posebno, če je zaradi tega ogrožena varnost cestnega prometa. 8 Kadar veje ne segajo v prosti profil ceste, predstavlja to zasedbo občinske ceste, kar je po 44. členu Odloka o občinskih cestah (MUV št. 19/2000) prepovedano, za kršitelja pa je predpisana globa 250,38 evrov. V teh primerih inšpektor za ceste kršitelju naloži, da mora v določenem roku vegetacijo obrezati, in izda plačilni nalog, v katerem mu naloži plačilo globe ter v postopku izvršbe na njegove stroške zagotovi izvedbo obreza, če zavezanec sam ne obreže vegetacije. stopku o prekršku, po 123. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 133/06, 37/08 in 58/09), zaradi prekrška odmeri tudi globa v znesku 160 evrov. V primeru prometne nesreče, ki bi nastala zaradi razraščene vegetacije kot ovire na cesti, pa je lastnik zemljišča tudi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo. Kadar pa rastline segajo v prosti profil ceste, ki mora biti po predpisih o varnosti cestnega prometa stalno prost, predstavlja to oviro v cestnem prometu. V tem primeru mora izvajalec v okviru rednega vzdrževanja ceste razraščene veje obrezati, stroške za obrezovanje pa mora plačati lastnik zemljišča, iz katerega takšna vegetacija raste. Lastniku zemljišča se v po- Zaradi tega morajo lastniki nepremičnin ob cestah stalno skrbeti, da rastline iz njihovega stavbnega zemljišča ne segajo v zračni prostor javne ceste. S tem bodo zagotovili varno odvijanje prometa in se izognili stroškom plačila globe in obrezovanja vegetacije s strani izvajalca rednega vzdrževanja cest. Občina Foto: M. Kacjan Pravilno ravnanje z odpadki je zakonska obveza vseh občanov. Povzročitelji odpadkov so po predpisih o ravnanju z odpadki dolžni zagotoviti zakonsko predpisano obdelavo odpadkov. Zaradi tega morajo komunalne odpadke pozorno ločeno shranjevati in jih prepuščati izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju besedila: Snaga d.o.o.) na predpisan način. Pri tem je zelo pomembno ustrezno shranjevanje in prepuščanje ločeno zbranih frakcij podjetju Snaga d.o.o. Prepuščanje ločeno zbranih frakcij je, po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, organizirano v zbiralnicah ločenih frakcij, ki jih je podjetje Snaga d.o.o. razmestilo na javnih površinah in v katerih je omogočeno ločeno zbiranje: papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, drobne odpadne embalaže iz stekla, drobne odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in drobne odpadne embalaže iz kovine. Prepuščanje zgoraj navedenih ločenih frakcij večjih dimenzij in tudi nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lesa, obla- čil, tekstila, jedilnih olj in maščob, kuhinjskih odpadkov ter ostalih biorazgradljivih odpadkov, barv, črnil, lepil in smol, detergentov, baterij in akumulatorjev, električne in elektronske opreme ter kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov pa je omogočeno v zbirnem centru v Zlatoličju, s katerim upravlja Občina Starše. Za zbiranje in prevoz kosovnih ter nevarnih odpadkov je, po letnem programu ravnanja z njimi, organizirana tudi možnost prepustitve Snagi d.o.o. v posameznih naseljih Občine Starše. Ob doslednem odlaganju zgoraj navedenih frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnice ločenih frakcij in v zbirni center, v posodah za ostale odpadke, ki jih povzročitelji prepustijo v odvoz Snagi d.o.o. ob dnevih, določenih za odvoz, ne sme biti nobenih drugih odpadkov, razen ostalih odpadkov, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije. Upoštevanje te obveznosti povzročiteljev odpadkov je za zakonito in učinkovito ravnaje s komunalnimi odpadki zelo pomembno. Zaradi tega je z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 34/08) (v nadaljevanju besedila: uredba) za povzročitelje odpadkov, ki iz komunalnih odpadkov ne izločajo ločenih frakcij, predpisana visoka globa v znesku od 1.200 evrov. Foto: M. Kacjan Posebno pozornost je potrebno nameniti gradbenim odpadkom (ruševine betona, opeka, zemljine, izolacijski materiali, stavbno pohištvo in podobno), ki nastajajo pri gradnjah in pri izvajanju obnovitvenih del. Te odpadke občani velikokrat obravnavajo kot okolju neškodljive in jih v naravno okolje odložijo s pretvezo izravnave neravnin zemljišča. Takšno ravnanje je z uredbo prepovedano in sankcionirano z globo 1.200 evrov. Po uspešno izvedeni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je bila v Občini Starše odlično organizirana, je zelo pomembno v bodoče ohraniti čisto naravno okolje tako, da z vsemi odpadki ravnamo na predpisan način. Za zagotovitev tega cilja bo Medobčinski inšpektorat po akciji še več pozornosti namenil nadzoru ravnanja z odpadki, ki je lahko uspešen le s sodelovanjem občanov, ki prijavijo kršitelja, če ga opazijo. Akcija je, ob odstranitvi nepravilno odloženih odpadkov, vplivala na občane tudi tako, da so prijavili kršitelje in v dokaznem postopku sprejeli tudi obvezo pričanja, kar je nujno za učinkovit inšpekcijski nadzor. Franc Krištofelc, univ.dipl.inž. gr. INŠPEKTOR CENTER ZA POMOČ NA DOMU MARIBOR KO NE ZMORETE VEČ SAMI Starostna doba je doba življenja, ne životarjenja, ne umika, zagrenjenosti in tegob. Prav za to gre, da nam postanejo ta leta, katerih števila ne poznamo, bogata, srečna, lepa. Prvi pogoj za to pa je, da starost sprejmemo kot božji dar. »Z enako ljubeznijo jo moramo sprejeti, kot smo sprejeli mladost in pozneje zrelost. Ker smo v izkušnjah bogatejši, jo sprejmimo še bolj odprtih rok,« je zapisal že pokojni duhovnik in literat lazarist Franc Sodja in priznati moram, da se z njegovim razmišljanjem tudi sama v celoti strinjam. Center za pomoč na domu Maribor deluje kot javni zavod od leta 2002, pred tem pa v okviru Centra za socialno delo Maribor. Prav zaradi dobro postavljenih temeljev in vloženega napora strokovnih delavcev in sodelavcev je med prvimi v Sloveniji na področju izvajanja storitve uspel realizirati ustanovitev javnega zavoda, ki danes zaposluje 51 socialnih oskrbovalk in zagotavlja izvajanje storitev za cca 400 uporabnikov v Mestni občini Maribor in 4 zunanjih primestnih občinah: v Staršah, Račah in Framu, Hočah in Slivnici ter Dupleku. Opravljamo storitve v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, ki ureja področje socialnovarstvenih storitev, ki so GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del 9 Občina namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (socialni preventivi) in obsegajo aktivnosti ter pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva. Pomoč družini tako obsega pomoč za dom, pomoč na domu in socialni servis. Pomoč na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni servis pa obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje. V skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pa je storitev, ki jo izvajamo v okviru zavoda, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre torej za različne oblike in širok spekter organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institu- cionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Izvajanje storitve se nenehno prilagaja potrebam posameznega uporabnika in obsega: gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje Foto: M. Kacjan bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so lahko upravičenci: osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, in hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. V postopku za izvajanja pomoči na domu, ki je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, sodelujejo vodja, koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci. JUNIJ 2010 Foto: M. Kacjan 10 Foto: M. Kacjan koordinatorice pomoči na domu območje izvajanja storitev Vesna Kos 02 23 505 25 ali 040 473 241 Tabor I., Razvanje, Radvanje, Studenci, Pekre Violeta Košenina, 02 23 505 26 ali 040 473 244 Maribor center, Kamnica, Tabor II Marija Glavica 02 23 505 27 ali 040 473 242 Pobrežje, Košaki, Malečnik, Tezno Jelka Sužnik 02 23 505 24 ali 040 473 243 Starše, Duplek, Rače-Fram, Hoče-Slivnica Občina Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. URADNE URE ponedeljek torek sreda četrtek petek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure od 8.00 do 9.00 ure od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure od 8.00 do 9.00 ure od 8.00 ure do 12.00 ure Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja od najmanj 0,5 ure do največ 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko. Socialna oskrba na domu se izvaja po metodi dela s posameznikom in družino, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec. Izvajalci storitve po zadnjih podatkih Sekcije za socialno oskrbo, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije, kažejo, da je v mesecu marcu 2010 v Sloveniji izvajalo storitev 44 centrov za socialno delo, 14 domov za starejše občane, 3 javni zavodi in 18 koncesionarjev. Vsi skupaj naj bi v skladu z Republiškim nacionalnim programom socialnega varstva oskrbeli cca 3% upravičene populacije. Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje in ne sodi v javno službo. Uporabnik je lahko vsakdo, ki naroči določen del storitve in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v zvezi z opravljeno storitvijo. Vodila in načela, ki jih upoštevamo pri svojem delu, so: enak dostop in enake možnosti za vse upravičence, prostovoljnost vključitve, prosta izbira, individualna obravnava, sprotno dogovarjanje med uporabnikom in izvajalcem ter gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Financiranje storitve je še zaenkrat in do sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi v popolni pristojnosti občin, financira se iz Foto: M. Kacjan proračuna občine, to je najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Na področju večletnega zagotavljanja storitve ugotavljamo, da je upravičencev do storitve vedno več, povečujejo se potrebe po izvajanju pomoči pri osebni higieni, večkrat dnevno obiskovanje uporabnikov,… Storitve pomoči na domu so za mnoge neprecenljive vrednosti, ker omogočajo obstanek na lastnem domu, seveda za vse tiste, ki so se sami odločili za tovrstno obliko bivanja, ob zagotovljeni ustrezni pomoči. Zavedamo se, da so zadovoljni uporabniki tisti, ki potrjujejo smiselnost in obseg potreb tovrstne pomoči. PRIJAVA ZAKONSKE ZVEZE PRAVNA PODLAGA: • Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo). KDO? • Osebi različnega spola, ki želita skleniti zakonsko zvezo. KJE? • Na sedežu Upravne enote Maribor, Ul. heroja Staneta 1, 2501 Maribor, v Sektorju za upravne notranje zadeve oziroma na sedežih krajevnega urada Starše ali krajevnega urada Rače. KATERE DOKUMENTE IN PODATKE MORA OB PRIJAVI ZAKONSKE ZVEZE PREDLOŽITI DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE? • veljavni osebni dokument, • osebno ime in naslov prič. OB KATERIH DNEVIH JE MOGOČE SKLENITI ZAKONSKO ZVEZO? KATERE DOKUMENTE IN PODATKE MORA OB PRIJAVI ZAKONSKE ZVEZE PREDLOŽITI TUJ DRŽAVLJAN? • veljavni osebni dokument, • izpisek iz rojstne matične knjige, • dokaz o tujem državljanstvu, • potrdilo o samskem stanu (ni potrebno za državljane evropskih držav, ZDA, Kanade in Avstralije), • potrdilo, da po predpisih države, katere državljan je, ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, • navedene listine morajo biti prevedene in overjene v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu, • osebno ime in naslov priče. • ob sredah med 12.00 in 14.00 uro, • ob sobotah med 9.00 in 19.00 uro, • (odvisno od števila prijavljenih zakonskih zvez), • vsak dan v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Maribor. PLAČILO OB PRIJAVI ZAKONSKE ZVEZE: • Takse prosto. KJE JE MOGOČE SKLENITI ZAKONSKO ZVEZO? • v Svečani dvorani Rotovža, Rotovški trg 1, • v občinski dvorani v Staršah, Starše 93, • v Beli dvorani gradu v Račah, Grajski trg 14, • v Glonarjevi dvorani v Sp. Dupleku, C. 4. julija 106, • v sobi št. 7 na sedežu Upravne enote Maribor, kjer je mogoče skleniti zakonsko zvezo vsak dan v času uradnih ur. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 PRIJAVA ZAKONSKE ZVEZE, VPIS NOVOROJENIH OTROK V MATIČNI REGISTER in PRIZNANJE OČETOVSTVA 11 Občina • prvi izpisek dobijo starši po pošti na naslov svojega stalnega prebivališča v 30 dneh po otrokovem rojstvu. KAKO PRIDOBITI IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA O ROJSTVU KASNEJE? KJE? • Izpisek se lahko dobi pri katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA O SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE • Mladoporočenca prejmeta izpisek takoj po sklenitvi zakonske zveze. KAKO KASNEJE PRIDOBITI IZPISEK? • osebno, • po pooblaščencu. KATERE PODATKE JE TREBA NAVESTI V VLOGI ZA IZDAJO IZPISKA IN KATERE DOKUMENTE JE TREBA PRILOŽITI VLOGI? • osebne podatke prosilca, • datum in kraj sklenitve zakonske zveze, • namen uporabe izpiska, • lastnoročni podpis, • če izpisek zahteva pooblaščenec, pisno pooblastilo. PLAČILO OB VLOŽITVI VLOGE: Takse prosto. • Za izpisek na mednarodnem obrazcu se plača le tiskovina. VPIS NOVOROJENIH OTROK V MATIČNI REGISTER PRAVNA PODLAGA: • Zakon o matičnem registru (Uradni list Republike Slovenije, št. 37/2003). POGOJ: • rojstvo na območju Upravne enote Maribor. IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA O ROJSTVU JUNIJ 2010 KDO GA IZDA? • Prvi izpisek izda upravna enota, na območju katere je otrok rojen. 12 KDO DOBI IZPISEK? • otrokovi starši, • druga oseba s pooblastilom, KDO? za mladoletne osebe: • zakoniti zastopnik (starši, posvojitelj, skrbnik), • pooblaščenec. za polnoletne osebe: • osebno, • pooblaščenec. KAJ MORA VSEBOVATI VLOGA? • osebne podatke osebe, za katero se izpisek zahteva, • namen uporabe izpiska, • lastnoročni podpis, • če izpisek zahteva pooblaščenec, mora biti zahtevku priloženo pisno pooblastilo. PLAČILO ZA IZDAJO IZPISKA: • Takse prosto. • Za izpisek na mednarodnem obrazcu se plača le tiskovina. PRIZNANJE OČETOVSTVA PRAVNA PODLAGA: • Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo). KAKO? • pri centru za socialno delo ali • pred matičarjem ali • v javni listini (pri notarju) ali • v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični register samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati. Če je priznano očetovstvo za otroka do osemnajstega leta starosti, imajo starši pravico določiti otroku novo osebno ime. Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je star več kot devet let, je potrebna tudi njegova privolitev. Občinski praznik 13. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE STARŠE PROSLAVA OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU: DOBITNIKI PRIZNANJ Podelitev plakete s srebrnim grbom brez denarnega nadomestila Dr. Helmut Teobald Müller se že 10 let kot okrajni glavar vključuje preko Občine Preding in okraja v kvalitetno predstavljanje naše občine v tem delu države Avstrije. Svoje poslanstvo prenaša na nemško govoreče državljane Avstrije s predstavitvijo sodelovanja kulturnih in športnih društev, turističnega društva in posebej gasilcev naše občine. Predstavlja kraje in našo državo v turističnem pomenu in v pomenu medsebojnega prijateljskega sodelovanja pobratenih in partnerskih občin Starše in Preding, sodeluje pri organiziranju dobrih meddržavnih srečanj. Na vseh srečanjih in sodelovanjih spregovori v lepi slovenski besedi, kar mnogokrat preseneti nas Foto: M. Kacjan Foto: M. Kacjan Foto: M. Kacjan Foto: M. Kacjan in ostale udeležence, posledično se tudi ostali želijo približati Sloveniji in slovenskemu jeziku. Na ta način promovira našo občino, državo Slovenijo, kulturno, športno in turistično dejavnost, predvsem pa ima veliko zaslug za vsakoletne izmenjave učencev osnovnih šol ter sodelovanja na Otroški olimpijadi varnosti. Na ta način otroci spoznavajo kraje, otroke iz novega okolja, njihove navade in predvsem skupaj oblikujejo odnos do varnosti in zaščite, izmenjujejo se tudi programi folklore in učnega programa. Željko Cirba prihaja iz pobratene Občine Lovas, kjer je 10 let opravljal naloge župana občine (načelnika). Ustanovitev Občine Lovas je vezana na konec vojne agresije na Hrvaškem. Lovas je bil neposredno zelo prizadet s strani agresorja, umrlo je veliko mladih ljudi in članov KUD Ivan Goran Kovačič Lovas. Korenine sodelovanja segajo že v leta narodnoosvobodilne vojne, kjer je na fronti padel Alojz Colnarič, sin znane kulturne družine Colnarič iz Starš. Po preimenovanju prosvetnega društva Starše v KUD Alojz Colnarič je bila v Staršah podpisana listina sodelovanja med tema dvema kulturnima društvoma. Pristne stike teh dveh društev so povezovali odnosi med krajani in občani takratne vasi Starše, prekinili pa so jih dogodki v Lovasu. Gospod Željko Cirba je po ponovni vzpostavitvi delovanja Občine Lovas takoj navezal dobre in prijateljske odnose s KUD Alojz Colnarič in posredno z Občino Starše. Prav po njegovi zaslugi so se pričeli navezovati trdnejši stiki z Občino Starše, v smislu izmenjave kulturne de- GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 V letu 2010 je Občina Starše praznovala 13. občinski praznik. Odvijali so se številni dogodki, osrednja proslava pa je bila soboto, 29. 5. 2010, v večnamenski dvorani v Staršah, kjer so bila podeljena tudi priznanja Občine Starše. 13 Občinski praznik javnosti, turizma in medsebojnih odnosov občanov, ki so pomagali nesrečnim družinam ob prihodu v Slovenijo v času agresije. Z večkratnimi obiski in udeležbo na občinskih prireditvah ter z vabljenjem kulturnih društev je navezal stike z lokalno skupnostjo Starše v širšem pomenu. S svojo osebnostjo in aktivnostjo se je zavzemal za korektne medsebojne odnose društev, občanov in lokalne skupnosti, zato je leta 2006 prišlo tudi do podpisa listine o prijateljstvu med Občino Starše in Občino Lovas. društva, po vlogah hlapca, z nastopi na radiju in TV, z nastopi na številnih prireditvah. Deloval pa je tudi v komisijah in odborih KS Loka-Rošnja, dokler se ni preselil v Starše. Njegova dejavnost ni povezana le s kulturnim društvom, zelo je dejaven tudi v športnem društvu – rekreativna dejavnost. Znan je tudi po delu na področju turizma, saj je vedno aktivno vključen v prireditve tega društva. S prostovoljnim delom in z likom BOŽIČKA pa razveseljuje otroke že 30 let, vedno pa pomaga tudi pri izvedbi veselega decembra. Foto: M. Kacjan JUNIJ 2010 Podelitev plakete z bronastim grbom 14 Branko Lešnik se v društveno dejavnost vključuje že več kot 30 let. Znan je po zelo zavzetem kulturnem udejstvovanju v kulturnem društvu, s svojo dejavnostjo pa je pričel že kot dijak, ko je s svojimi sovrstniki pripravljal v Loki in Rošnji igre za mladino in odrasle. Leta 1987 se je vključil v KUD Franc Ilec kot plesalec folklore, kjer skupaj s svojo ženo pleše že polnih 23 let. Predvsem ima veliko zaslug pri ohranjanju ljudskega petja in igranja, ohranjanju in iskanju ljudskega izročila v ljudski pesmi in ljudskih vižah, iskanju besedil, zapisovanju besedil po pripovedovanju starejših občanov, tudi v povezavi z ljudskimi šegami, navadami in običaji. Ker ima velik interes do ohranjanja te tradicije med ljudmi na Dravskem polju, v Sloveniji in tudi izven meja naše države, se izpopolnjuje v petju ljudskih pesmi ter igranju na več instrumentov – diatonična harmonika, klarinet, piščal – znan pa je tudi po igranju na bršljanov list, po različnih vlogah v igrah kulturnega Milan Šprah je bil družbeno aktiven od leta 1970 dalje. Začel je z aktivnim družbenopolitičnim delom v bivši SZDL in bil prisoten pri vseh akcijah v Zlatoličju na področju komunale, športa in gasilstva. Sodeloval je pri vseh akcijah urejanja gramoznih cest, asfaltiranja cest, izkopih za kabelsko televizijo, javno razsvetljavo. Prejel je srebrni znak OF Občine Tezno. Na področju gasilstva je aktiven že od leta 1963, ko je kot pionir vstopil v gasilske vrste. Njegov doprinos v GD Zlatoličje je velik. Sodeloval je pri gradnji gasilskega doma in ima opravljenih veliko prostovoljnih ur. Kot višji gasilski častnik organizacijske smeri je aktivni predavatelj pri izobraževanju gasilcev in že več let skrbi za organiziran pregled gasilnih aparatov občanov. Na področju športa je aktiven že več kot 30 let. Bil je ustanovitelj rokometne sekcije v Zlatoličju in v 70-tih letih en mandat predsednik rokometnega kluba Zlatoličje. Njegov doprinos pri izgradnji novega športnega parka v Zlatoličju, ki je bil svečano odprt leta 1997, je bil izjemno velik. Zagotovil je pomemben znesek do- natorskih finančnih sredstev pri gradnji športnega centra, zraven tega pa je opravil veliko prostovoljnih delovnih ur. Dolga leta je bil predsednik sekcije veteranov NK Zlatoličje in predsednik nogometne sekcije veteranov Štajerske. V 90-tih letih je bil aktiven v upravnem odboru NK Zlatoličje. V času vojne za Slovenijo v letu 1991 je opravljal pomembne dolžnosti pri obrambi naše domovine in ima status vojnega veterana. Zraven tega je potrebno izpostaviti njegovo funkcijo .poveljnika Civilne zaščite v KS Zlatoličje, kjer je svoje delo opravil na visokem strokovnem nivoju. V času njegovega poslovodstva v Marketu Zlatoličje je razvijal dobre človeške odnose med krajani, zato je bil takrat in je še danes zelo cenjen med svojimi sokrajani. V času 1978 – 1982 je bil zelo aktiven sindikalni delavec, bil je predsednik sindikata delavcev trgovin Maribora in dolgoletni predsednik sindikata Koloniale Maribor. Bruno Mader se že 10 let kot referent za civilno zaščito okraja Deutchlanberg v Avstriji vključuje v sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi in gasilsko zvezo, OŠ Starše in občino. V tem delu države Avstrije predstavlja našo občino na področju kvalitetnega delovanja civilne zaščite in požarne varnosti ter delovanja prostovoljnih gasilskih društev, predvsem pa PGD Starše. Svoje poslanstvo v tem delu Avstrije prenaša na nemško govoreče državljane Avstrije, predvsem pa na otroke, učence osnovnih šol, skozi obliko usposabljanja in izobraževanja otrok v prometni, protipožarni in osebni varnosti skozi projekt Otroške olimpijade varnosti. S to predstavitvijo naše občine, njene dejavnosti tudi na kulturnem, športnem, predvsem pa na izobraževalnem področju, se izpostavlja tudi turistični pomen naše občine. Na ta način promovira našo občino, Državo Slovenijo, kulturno, športno in turistično dejavnost, predvsem pa ima veliko zaslug za vsakoletno izmenjavo učencev osnovnih šol, saj naša osnovna šola sodeluje z dvema razredoma že nekaj let na Otroški olimpijadi varnosti. Komisija za nagrade in priznanja Občine Starše je v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi poslovnika podelila 5 pisnih priznanj. Marija Krepfl je že vrsto let dejavna v KORK Marjeta kot članica izvršnega odbora. Prav tako tudi aktivno sodeluje v Društvu upokojencev Marjeta kot članica nadzornega odbora. Marljivo in vestno opravlja svoje delo tudi v Župnijskem pastoralnem svetu. V Župnijskem Karitasu na human način pomaga pri vseh dejavnostih na tem področju, kjer vedno primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni svoj prosti čas nameniti sočloveku. Dejavna je tudi kot amaterska igralka v KUD Ivan Lončarič, kjer se na odrskih deskah vživi v svojo vlogo. Aktivno sodeluje tudi v Turističnem društvu Občine Starše. Gospa Marija ni ravno v rosnih letih, pa ji vendar volje in energije ne zmanjka, kadar je Foto: M. Kacjan Občinski praznik komu potrebna njena pomoč. Silva Kiseljak je zelo dejavna v več prostovoljnih in humanitarnih organizacijah v naši občini. Že kot pionirka je začela delovati v PGD Trniče. Opravila je tudi izpit za izprašano gasilko. V društvu še danes aktivno sodeluje. Leta 1998 je vstopila v odbor KORK Marjeta, kjer je leta 1999 sprejela funkcijo tajnice, ki jo vestno in marljivo opravlja še danes. Tudi krvodajalstvo ji ni tuje. Je članica Aktiva žena v Občini Starše vse od njegove ustanovitve, kjer aktivno sodeluje na vseh prireditvah in razstavah z lastnimi izdelki. Prav tako sodeluje v Turističnem društvu. Iz zapisanega lahko razberemo, da Silvi Kiseljak prostovoljno in humano delo ni v breme. Franc Vogrin, rojen v Koreni, 11. 7. 1942, se je po poroki preselil v Zlatoličje. Leta 1960 je postal član GD Zlatoličje in letos prejel tudi značko za 50 let dela. S svojimi spretnimi rokami in željo ter pripravljenostjo za delo je aktivno sodeloval pri ustvarjanju gasilskega doma. V tem času se je tudi aktivno izobraževal ter si pridobil naziv gasilskega častnika II. stopnje. V društvu je član nadzornega odbora, kjer s svojimi izkušnjami aktivno sodeluje pri napredku gasilskega društva. Kljub svojim letom je tudi tekmovalno aktiven in je član veteranske ekipe, ki dosega odlične rezultate. S svojim pozitivnim odnosom do soljudi ter nenehno pripravljenostjo pomagati je tudi eden izmed aktivnih ustvarjalcev novega gasilsko-vadbenega poligona, ki nastaja pri HE Zlatoličje. Franc Ornik: biti prijatelj in družiti se s takšnim sovaščanom, kot je FRANCEK, je prijeten občutek. O njem lahko povemo same lepe stvari. Svoje delovne navade je prinesel iz TGA Kidričevo. Neumorno je deloval kot veteran – igralec na športnem področju ŠD Prepolje. Še vedno je gonilna sila pri vzdrževanju in obnovi športnih objektov v športnem parku. Nobena faza gradnje novega kegljišča ni šla mimo njega. Kadar nas je prehiteval čas, je bil tu on, ki je poskrbel, da je bilo delo opravljeno ob roku. Je tudi aktiven član pri DU Mar- jeta, »šef strežbe« na srečanjih in izletih, »praporščak« povsod, kjer je potrebno zastopati upokojenske vrste. Nogometno igrišče je zamenjal za keglje in s svojimi kegljači ruskega kegljanja osvojil več pokalov. Skratka, kjer se potrebuje njegova pomoč, se odzove. Breda Premzl kot učiteljica na OŠ Starše v izven šolski dejavnosti že pet let vodi krožek Prometne varnosti in splošne varnosti učencev na šoli in v kraju bivanja. Skozi to dejavnost se aktivno vključuje v projekt Otroške olimpijade varnosti, s katero se učenci te šole kvalitetno predstavljajo na Olimpijadi varnosti v Avstriji in po tej obliki delovanja tudi po Sloveniji. Skozi te projekte z njeno pomočjo učenci spoznajo vse oblike o varnosti v prometu, požarne in druge varnosti v teoretičnem in praktičnem pomenu. Spoznajo oblike nevarnosti in kako v takih situacijah kot otrok takoj ukrepati, seznanijo se tudi s posledicami, ki lahko nastanejo ob neupoštevanju varnosti. Na ta način mednarodnega sodelovanja prihaja tudi do medsebojne izmenjave nemško in slovensko govorečih otrok, izmenjave obeh jezikov in izmenjave izkušenj na področju splošne varnosti. Zasluge, da to teče Foto: M. Kacjan že preko pet let zelo dobro in kvalitetno in da se tako OŠ kot lokalna skupnost predstavljata na vsakoletnih srečanjih v Avstriji, pripadajo gospe Bredi Premzl. Priznanje je prejela tudi Policijska postaja Rače za dolgoletno sodelovanje. Prejemniki priznanj PGD Prepolje za 80 let delovanja, PGD Zlatoličje za 60 let delovanja in KUD "Urška" za 10 let delovanja Foto: M. Kacjan Foto: M. Kacjan GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Prejemniki grba Občine Starše, ki ga podeljuje župan Občine Starše 15 Občinski praznik OTROŠKI DIRENDAJ V nedeljo, 30. 5. 2010, so se s svojim programom predstavili naši otroci iz vrtca in OŠ Starše ter POŠ Marjeta. Foto: F. Kekec TEKMOVANJE KOSCEV VETERANOV Cveto Pernek JUNIJ 2010 V sklopu praznovanja praznika Občine Starše je Turistično društvo Starše pripravilo že drugo srečanje koscev veteranov v košnji. Letošnje leto je potekalo kot tekmovanje, ki se ga je udeležilo 23 koscev, ki so pokazali, kako so nekoč kosci opravljali to delo in si na ta način mladeniči tudi zaslužili kak dinar ali pa so delo opravili, ker so na ta način vračali uslugo za določeno kmečko opravilo. 16 Srečanje je potekalo na travniku v bližini novega večnamenskega objekta v Staršah. Ob koscih se je zbralo veliko občank in občanov, dva kosca pa sta prišla tudi iz sosednjih občin, kar kaže na to, da se bo v letu 2011 potrebno orFoto: C. Pernek Občinski praznik ganizacijsko razširiti. Pohvalno je dejstvo, da kljub starosti kosci to delo obvladajo in da so košnjo vzeli zelo resno. Da pa ne bi bili kosci lačni in žejni, so poskrbele članice Aktiva žena ter člani upravnega odbora turističnega društva, s Cvetom Pernekom na čelu. Slednji je tudi podelil po končanem srečanju trem najboljšim pokale za osvojeno prvo, drugo in tretje mesto. Na letošnjem srečanju je najbolje opravil delo, košnjo s koso, gospod Šolar iz Marjete na Dravskem polju. Torej vidimo se ponovno na 3. srečanju in tekmovanju koscev veteranov v letu 2011. Foto: C. Pernek Foto: A. Ekart GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 POLJE KDO BO TEBE LJUBIL 17 Občinski praznik DOGODEK V ŠPORTNEM PARKU PREPOLJE TURNIR V STEZNEM KEGLJANJU Marija Kurbus Jože Mohorič Lani so bili tekmovalci še pod senčniki ali dežniki, odvisno od vremena. Pričel je rasti pokriti objekt. V soboto, 29. 5. 2010, je DU Starše v počastitev praznika Občine Starše priredilo 7. turnir v steznem kegljanju, ki se je odvijal na kegljišču Ota Merčnika v Miklavžu. Razglasitev rezultatov in pogostitev vseh udeležencev pa je bila na novem vadbenem centru GD Zlatoličje. Končna uvrstitev sodelujočih je bila naslednja: 1.KK Prepolje 2.KK Polanc 3.DU Marjeta 4.DU Starše I 5.DU Starše II 6.LD Starše 7.KS Bandur 8.DU Starše III 427 kegljev 411 379 378 376 307 290 228 Najboljši posameznik je bil Franc Kirbiš iz KK Prepolje s 115 podrtimi keglji. TURNIR V NAMIZNEM TENISU Marjan Malek Prav tako v sklopu praznovanja praznika občine so člani sekcije namiznega tenisa pripravili tekmovanje. Potekalo je v dvorani v Rošnji; med udeleženci so bili mladi in starejši igralci bele žogice. Na turnirju je osvojil prvo mesto Robi Krnjak, ki je vse tekmovalce premagal brez izgubljenega seta, drugo mesto je osvojil Branko Ponudič in tretje mesto Damjan Svenšek. Ob letošnjem občinskem prazniku smo predali svojemu namenu pokrito, a še nedokončano kegljišče, na katerem je potekal 9. turnir upokojenske sekcije »ruskega keglanja«. Turnir se je pričel z uradno otvoritvijo objekta s strani župana Vilija Ducmana. Tekmovalo je 18 ženskih in 18 moških ekip. V moški konkurenci so se znova izkazali naši vrli fantje, ki so osvojili 1. mesto. Čestitamo! JUNIJ 2010 Foto: T. Premzl 18 Foto: T. Premzl Društva in prosti čas GOSTOVANJE NA MEDNARODNEM FOLKLORNEM FESTIVALU V PRIMULACCU V ITALIJI Marjan Malek Po uspešnem nastopu na območni reviji odraslih folklornih skupin 23. aprila v Beltincih se je folklorna skupina pripravila in odpotovala na gostovanje v Italijo. Tja jo je povabila Gruppa Folkloristico "Lis Rosútis". Nastopali smo v sklopu prireditve Pro Loco di Primulacco "Festa dei Fiori,"ki je potekala 1. maja 2010, in znotraj nje na 19. Resegna Folklorica Comunale Internazionale - mednarodnem folklornem festivalu. Na to gostovanje smo bili napoteni na podlagi povabila strokovnega odbora CIOFF – ZLTSS. Folkornega festivala so se ob naši folklorni skupini udeležili še Grupp Folkloristico "Cervignanese" Cervignano dei Fruli (UD), Gruppo Folkloristico "Cesiomaggiore" Cesiomaggiore (BL), Gruppo Fokloristico "Li Pistacoppi" Mecerata (MC), Gruppo Folkloristico "Bystrancek" Caklov - Slovakia in domača skupina Gruppo Folkloristico "Lis Rosútis" Povoletto Franz“ Primulacco. Festival se je pričel s folklorno povorko po prireditvenem prostoru Festa dei Fiori in nato do letnega odra. Seveda smo s skupino harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko, navdušili obiskovalce, tako v času povorke kot na prireditvenem prostoru folklornega festivala. Tako kot vse skupine, smo se tudi mi predstavili dvakrat s 15-minutnim odrskim nastopom. Predstavili smo plese Dravskega in Ptujskega polja ter tradicionalne plese in običaje Št. Janža na Dravskem polju, ki na vseh nastopih požanjejo odobravanje publike in tako je bilo tudi tega dne v Italiji. Ob spremljanju gledalcev, ki so uživali v plesnem delu naše skupine, smo dobili tudi potrditev ob pohvali napovedovalke festivala in predsednika organizacijskega odbora. Po zaključku festivala pa smo se odpravili na "večerni folklorni koncert" v pobrateno občino Venzone. Tudi tukaj smo bili prijetno sprejeti. Z nastopom smo navdušili gledalce in župana občine in njegove sodelavce. Turistično društvo Venzone pa nam je pripravilo še prigrizek in pijačo. Tako smo ta dan opravili gostovanje na mednarodnem folklornem festivalu in izvedli večerni folklorni koncert za prijatelje občine Starše. Ob poslavljanju še zdravljica in stisk roke župana in njegov: "Hvala za lep ve- Foto: M. Malek čer in pozdravite prijatelje v Staršah". Na gostovanju nismo bili deležni le italijanske ali angleške besede, spremljala sta nas domačina, sicer po rodu Slovenca, prof. Viljem Černa in nam vsem znana Luidža Negro. In že smo spet na poti, na gostovanje v sklopu prireditev STO v Welsu v Avstriji in na področno revijo odraslih folklornih skupin JSKD. LETNI ZBOR ČLANOV KUD "FRANC ILEC" LOKA-ROŠNJA Marjan Malek Zbor je imel tudi svečano vsebino, saj je društvo podelilo naziv častnega člana društva soustanovitelju KUD, folklorne skupine, godcev in pevcev ljudskih viž in pesmi, dolgoletnemu vodji sekcije slednje dejavnosti, Izidorju PERNEKU, našemu Srečku. Opravičenost podelitve naziva častnega člana društva je pokazal dolg aplavz navzočih članov in odmev Tria godcev ljudskih viž. Podeljena pa so bila tudi Maroltova priznanja z bronasto, srebrno in zlato značko. Zlato so prejeli Janez Vidovič, Karmen Drevenšek in Marijan Herceg. Foto: V. Rihtarič Na zboru so potekale tudi volitve; za 5-letni mandat je bil ponovno soglasno izvoljen Marjan Malek, z večino glasov pa tudi novi upravni in nadzorni odbor. Od vabljenih gostov se je zbora udeležil predsednik DU Starše, g. Drago Koser, ki je navzoče na zboru lepo pozdravil, jim čestital za odlično delovanje, saj je po njegovem vse povedano v poročilih in na terenu vezano na kvalitetno delo na področju folklorne dejavnosti s predstavitvijo ljudske tradicije naše občine in da društvo nastopa v domovini in tujini kot ambasador kulturne dediščine in promocije Občine Starše in Republike Slovenije. Po končanem zboru pa so se člani društva družili v prijetnem vzdušju pod taktirko DUO, godcev in harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 V soboto, 27. 3. 2010, je potekal zbor članov društva KUD "Franc Ilec" Loka-Rošnja, ki je obravnaval poročila za leto 2009 ter program in finančni načrt za leto 2010. 19 Društva in prosti čas Druženje žena in deklet v Prepoljah Bernarda Šibila 20. marca se je v prostorih PGD Prepolje ponovno odvijalo veselo druženje žena, deklet, babic in mamic. Zbrale smo se v času med obema praznikoma (dne- vom žena in materinskim dnevom), da bi obema dale enak pomen in enako vrednost. Kot vselej je za urejenost dvorane, za hrano in za glasbo pa tudi za zabavni kul- turni program poskrbel organizacijski odbor žena iz Prepolj. Pri tem nam je ponovno pristopila na pomoč naša Občina Starše in njen župan g. Vili Ducman. Že nekaj let zapovrstjo nam občina pomaga z enkratnim denarnim prispevkom, s katerim so stroški organizacije nižji in prispevek vsake posameznice zmanjšan. Vsem ženam, ki se druženja udeležijo, pa je v Prepoljah tako lepo, da se naslednje leto ponovno udeležijo te izključno ženske zabave. Med nas so letos priFoto: B. Šibila šle tudi nekatere žene in dekleta iz drugih vasi naše občine. Z zanimanjem so opazovale sproščeno in vese- lo druženje, ko smo vse med seboj povezane in med nami ni nikakršnih ovir ali zadržanosti. Tako neponovljivo iskreno in sproščeno druženje se zgodi vsako leto, zasluge za to pa gre pripisati vsem udeleženkam, ker druženju vsaka doda delček svojega iskrenega veselja. Naj bo tako tudi v naslednjem letu. Zatorej vsem dekletom in ženam iz Prepolj, kakor tudi ostalim, velja povabilo » Nasvidenje prihodnje leto!« JUNIJ 2010 USPEH MLADIH NOGOMETAŠEV ŠD ZLATOLIČJE 20 Mlajši cicibani nogometnega kluba Zlatoličje, v starostni skupini U-8, so se udeležili zimske lige Rad igram nogomet, ki poteka pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Pod budnim očesom našega trenerja Marka Matića so se mladi nogometaši počasi, a vztrajno prebijali iz turnirja v turnir vse bliže finalu. Dne 20. 12. 2009 je bil v OŠ Starše skupinski del tekmovanja, na katerem je selekcija U-8 ŠD Zlatoličje na koncu prepričljivo osvojila 1. mesto na turnirju, na katerem je pod okriljem NZS sodelovalo 5 ekip, in se tako uvrstila v nadaljevanje RIN-a. Zaradi vzorno organiziranega turnirja nam je MNZ Maribor pod okriljem NZS zaupal 30.1.2010 organizacijo četrtfinalnega turnirja, na katerem so poleg Zlatoličja nastopale še ekipe Dravograda, Krškega z dvema ekipama, Radeč, Marlesa, Maribora, Radelj, Koroških gradenj in Šentjurja. Na tem turnirju so mali nogometaši Zlatoličja zablesteli in se po odličnih igrah skupaj z ekipo Krškega uspešno uvrstili v polfinalni turnir, ki pa je bil v Senovem. Pred prihodom v Senovo nismo imeli nobenih pričakovanj, ne starši ne otroci in verjamem, da tudi trener ne. Vožnja z avtobusom je potekala v prijetnem vzdušju. Po poti smo se ustavili še pri Markovi babici, kjer smo bili zelo lepo pogoščeni. Ko smo prispeli v Senovo, se je že čutil tekmovalni duh. Žreb je predhodno določil, da se bodo otroci pomerili v skupini A, skupaj z ekipami Ljutomera, Krškega A in Poli Drave Ptuj. Dobro je kazalo, po odigranih tekmah smo bili prepričani, da smo se uvrstili v Foto: B. Šibila finale. Kljub našemu veselju pa je končna lestvica pokazala, da se je v finale uvrstila ekipa, ki je bila tudi končni zmagovalec, to je bila ekipa Poli Drave, ki nas je premagala samo zaradi enega gola boljše gol razlike. Naši mladi nogometaši so s svojo srčnostjo ponesli malo Zlatoličje v svet. Zdaj nas vsi poznajo! Že res , da nam je za uvrstitev v finalni del RIN-a zmanjkal le en gol, vendar pa so otroci pokazali, da v nogometu največ šteje ekipni duh, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku in v vsaki tekmi. Starši smo navijali na tribuni in iz tekme v tek- Društva in prosti čas mo smo bili bolj glasni. Lep je bil občutek, da se je v zraku čutila enotnost, tako otrok, kot tudi nas staršev. Nobenemu ni bilo pomembno, češ ti pa ne igraš dobro, zakaj nisi dal nobenega gola… Prav tako bi se ob tej priložnosti starši in otroci radi zahvalili našemu trenerju selekcije U-8 gospodu Matiču za ta velik uspeh, kakor tudi za ostale velike uspehe, ki jih je dosegel s to selekcijo v lanskem in letošnjem letu. Brez njegovega požrtvovalnega dela in dobrih treningov vseh teh uspehov ne bi bilo. Na koncu pa bi s ponosom poudarili, da se v občini Starše z nadebudnimi in perspektivnimi nogometaši, to so selekcije U-6, U-8, U-10, U-12 najboljše dela prav v ŠD Zlatoličje, saj je bil ta uspeh le eden izmed mnogih uspehov v lanskem in letošnjem letu. Vsekakor smo dokazali, da tako majhen klub, kot je naš, pelje stvari v pravi smeri, da je vizija kluba prava in da se nam ni treba bati, da se na našem igrišču v Zlatoličju ne bi nič dogajalo. Ponosni starši selekcije U-8 Foto: B. Meglič in F. Očko NOGOMET MLADIH V ZLATOLIČJU Bele Aleksander, trener ekipe U-10 Zlatoličja V kategoriji mlajših dečkov U- 12 je ekipa Zlatoličja na koncu tekmovanja dosegla prav tako odlično drugo mesto. Največji uspeh pa je dosegla ekipa starejših cicibanov U–10, ki je v svoji kategoriji dosegla premočno prvo mesto z maksimalnim število osvojenih točk. Sekcija U-6 in U -8 Zlatoličja V ŠD Zlatoličje se že nekaj let organizirano in načrtno dela z mlajšimi nogometnimi selekcijami in rezultati tega dela so vidni na lestvicah tekmovanj pod okriljem MNZM. V kategoriji mlajših cicibanov U-8 je ekipa Zlatoličja na koncu tekmovanja dosegla odlično drugo mesto. Ne smemo pozabiti najmlajše sekcije U-6 , v kateri se pod vodstvom trenerja Marka Matiča igralci učijo prvih nogometnih korakov. Mlajše selekcije ŠD Zlatoličje so se skozi vso sezono udeleževale raznih nogometnih turnirjev, na katerih so se enakovredno borile z ekipami, ki prihajajo iz večjih mest Slovenije in Evrope, kot na primer: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Krško, Ahlen – Nemčija, Eindhoven – Nizozemska, Varaždlin- Hrvatska, Beograd – Srbija … Brata Teo in Anej Milič U – 10 prvaki MNZ MB Pri vzgoji mlajših nogometnih sekcij pa ni pomemben samo rezultat, ampak tudi vzgoja in obnašanje posameznika v družbi svojih vrstnikov, spoznavanje nogometa skozi igro, navajanje posameznika na zmage in poraze na športnem igrišču, navajanje na red in določena pravila na Sekcija U -12 Zlatoličja Sekcija U -10 Zlatoličja GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Zaključilo se je tekmovanje za sezono 2009/2010 mlajših nogometnih sekcij, ki tekmujejo pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Maribor (MNZM), v katerem tekmujejo tudi mlajše selekcije ŠD Zlatoličje. V svojih vrstah ima ekipa U-10 tudi najboljšega strelca in najboljšega vratarja tekmovanja v kategoriji starejših cicibanov, to sta brata Teo in Anej Milič. igrišču in izven njega in še mnogo drugih stvari. Pod okriljem ŠD Zlatoličje tekmuje in se vzgaja okrog 40 igralcev, ki so stari od 5 do 12 let,vodstvo ŠD Zlatoličja pa se zaveda , da je potrebno še povečat število mlajših igralce, saj samo tako se lahko dosežejo še bolj kvalitetni rezultati na vseh področjih športnega udejstvovanja ... 21 Društva in prosti čas DRUŽENJE V ŠD BRUNŠVIK ŠD Brunšvik tudi v zimskem času ni pozabilo na občane. Da bi jim popestrili mrzle zimske dni, so se odločili, da bodo priredili turnir v kartanju. Tekmovali so v igri 'šnops', ki izvira iz nekdanjih avstroogrskih in nemških dežel. Igra naj bi dobila ime po istoimenski žgani pijači, ki je bila nagrada za zmagovalno igro. Pobudnik turnirja in hkrati tudi organizator, Valentin Kraner, je poskrbel za vse potrebno. Vsak par, ki se je udeležil tekmovanja, je plačal 10 evrov prijavnine. Tekmovalci so sedli za osem miz, ki so bile že pripravljene, da se igra prične. Za vsako mizo sta sedla dva para. Igrali so na dve dobljeni igri. V začetku pa so bili razdeljeni v štiri skupine in v vsaki skupini so bili štirje pari. Tako sta po prvih dveh dvobojih nadaljevala tekmovanje prva dva para iz vsake skupine. Iz dvoboja v dvoboj so se skupine krčile, na koncu sta glavno nagrado, 50 evrov, prejela domačina Vlado in Vinko Pignar. Drugo mesto sta osvojila Aleksander Svete in Andrej Lončarič ter dobila nagrado 30 evrov, tretje mesto pa Romi in Franc Ogrizek ter si prislužila 20 evrov. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj je prišlo Foto: V. Kraner tudi mnogo tistih, ki so navijali za tekmovalce. Niso pa bile samo karte vzrok za druženje v zimskem času. Februarja je Vlado Pignar povabil v naše kraje dramsko sekcijo iz Ribnice na Pohorju. KUD Staneta Severja je predstavil komedijo Čaj za dve. Udeleženci : 1. Gorazd Skodič – Andrej Zorec 2. Matej Lipej – Andrej Ornik 3. Joža Tomanič – Joža Tomanič 4. Aleš Tihec – Uroš Benc 5. Jožek Pelcl – Danijel Voglar 6. Aleksander Svete – Andrej Lončarič 7. Romi Ogrizek – Franc Ogrizek 8. Tone Ekart – Borut 9. Vinko Pignar – Vlado Pignar 10. Miran Vajs – Zdravko Kraner 11. Tone Turk – Marjan Gril 12. Boris Beranič – Ivan Premzl 13. Boris Sitar – Boštjan Gojčič 14. Štefan Žunkovič – David Martinuš 15. Adi Vindiš – Branko Habijanič 16. Danilo Žunkovič – Jernej Bohak Gre za komedijo, ki je zelo smešna, a tudi nekoliko otožna. Vendar slednje na odru ni bilo videti tako, vsaj po odzivu publike ne. Ta je bila navdušena in neprestano v smehu. Prav gotovo se je med igro marsikdo zalotil, da je bil že sam v podobni situaciji, kar je še bolj privabilo nasmeh na obraz. Druženja v zimskem času ni manjkalo, tako smo vsi vsaj za hip pobegnili od vsakdanjih skrbi ter se prepustili smehu in zabavi. Foto: V. Kraner 1. MAJ V TRNIČAH Nataša Klasinc JUNIJ 2010 Ob tretji uri popoldan je gasilska sirena pozvala vse domačine, da se zberejo na prostoru za gasilskim domom. Tam je čakalo majsko drevo, okrašeno z barvnim papirjem, na vrhu pa je bila pritrjena slovenska zastava. Moški so podvihali rokave in v nekaj minutah je drevo bilo postavljeno in zastava je ponosno zaplapolala v vetru. Močno sonce in teža majskega drevesa sta povzročila suha usta in lakoto vseh, ki so pomagali, vendar smo vse to prepodili s hladno pijačo in pečenim odojkom. 22 Foto: N. Klasinc Društva in prosti čas OČISTILI SMO NAŠO OBČINO Jože Vidovič Pa je naposled le prišel tako pričakovani 17. april, ko smo se skupaj s številnimi prebivalci Slovenije tudi v naši občini odpravili v naravo z namenom, da jo očistimo. Slogan akcije " Skupaj nam bo uspelo!" lahko preimenujemo v " Skupaj nam je uspelo," skupaj z vami, spoštovane občanke in občani. Vsem vam, ki ste si ta dan vzeli čas, bilo nas je 455, posebej pa še mladini in otrokom, naj vam v imenu ekologov brez meja izrečem en velik hvala. Pri pripravah na to akcijo pa ne smem izpustiti tudi občinske uprave in župana g. Ducmana, ki je od vsega začetka podprl akcijo in omogočil, da smo na dan akcije imeli zagotovljeno zadostno število vrečk za smeti, primerne rokavice ter da nismo bili lačni in žejni. Prav tako smo se tudi dogovorili, da bomo v času akcije, kljub temu da to v vseslovenski akciji ni bilo predvideno, v naši občini odstranili tudi salonitne plošče in da bomo sanirali ta divja odlagališča. Na sam dan akcije - tudi narava sama je pripomogla k akciji, saj ni deževalo - smo se začeli že krepko pred 9.00 uro zjutraj zbirati na zbirnih mestih po vaseh, nato pa smo koordinatorji akcije razdelili rokavice in vrečke ter udeležence napotili na evidentirana odlagališča ter ob poti in ceste. Po vaseh se je zbralo različno število prostovoljcev, še največ v Staršah 127, med njimi je bilo 46 otrok; v Zlatoličju je prišlo 64 prostovoljcev, med njimi 12 otrok; v Loki je bilo 13 prostovoljcev, v Rošnji 41 s 7 otroki, v Prepoljah 80 prostovoljcev, med njimi 14 otrok; v Brunšviku je bilo 15 prostovoljcev, od tega 2 otroka; v Trničah 37 prostovoljcev, od tega 7 otrok, in v Marjeti 68 prostovoljcev in od tega je bilo 12 otrok. Koordinatorji smo nato, glede na število prostovoljcev, le-te razporejali po posameznih odlagališčih, z občinskim kamionom zagotovili dostavo manjkajočih palet za salonitne plošče, odvažali pa trudi nabrane smeti. Pri odvozu na zbirno mesto so pomagali tudi posamezniki iz različnih društev - ŠD Loka-Rošnja, ŠD Starše, ŠD Zlatoličje, ŠD Brunšvik, ŠD Marjeta, KUD Polanec, GD Zlatoličje, GD Prepolje, GD Trniče in Strelsko društvo Veteran Maribor - s svojimi traktorji in ostalimi prevoznimi sredstvi. Bilanca našega dela je ob koncu akcije bila naslednja: pobrali smo cca 150 m3 različnih smeti in več palet salonitnih plošč. Akcija je potekala brez zapletov in kar je najpomembneje, tudi brez poškodb, pojavljali so se le znaki slabosti in še česa Foto: T. Premzl pri tistih udeležencih, ki so pri zbiranju smeti naleteli na odvržene svinjske kože in ostale dele telesa. Vodje zbirnih mest smo po koncu akcijo ocenili kot zelo uspešno, saj nam je uspelo počistiti cca 90% površin naše občine. Izrazili smo veliko željo, da boste tisti, ki se niste akcije udeležili, upoštevali voljo in zagnanost prostovoljcev ter s svojim zgledom in dejanji pomagali, da bosta naša občina in cela Slovenija ostali čisti in lepi. Narava nam bo hvaležna. PRIREDITVE OB PRVEM MAJU 2010 V PGD ZLATOLIČJE Tradicija v gasilskem društvu je že vrsto let, da ob prazniku dela pripravimo tradicionalno postavitev majskega drevesa in kresovanje. V letošnjem letu je bilo to še posebej zanimivo, saj smo že drugo leto imeli to na novi lokaciji in ob novi hišici, poimenovali smo jo Gasilski brlog. Leto pred tem smo obljubili vaščanom, da bo naslednja postavitev mlaja in kresovanje že ob novi hišici, in smo obljubo tudi držali. Lepo postavljena in urejena, sredi zelenja in lepih dreves, nam je vsem lahko v ponos. Po postavitvi smo za prisotne pripravili gasilski golaž in z veseljem smo se okrepčali in tudi popili kozarček vinca ali soka. Prostor za takšno druženje je res zelo prijeten in prostoren. Ko se je stemnilo, smo prižgali kres in ob ognju kramljali s prijatelji še dolgo v noč. Drugega maja ob 14. uri pa smo se zbrali pred gasilskim domom s kolesi, saj je to naš dan kolesarjenja po Dravskem polju. Prišlo nas je 63 kolesarjev različnih starosti. Gasilci smo s sabo vzeli nekaj Foto: S. Matjašič GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Stane Matjašič 23 Društva in prosti čas Foto: S. Matjašič osvežilnih pijač in z gasilskim avtom s prikolico spremljali kolesarsko karavano, v primeru, da bi kateri kolesar omagal ali on ali kolo, da se lahko pelje z gasilskim avtom. Najprej smo se peljali po novo asfaltirani cesti Zlatoličje Prepolje, udeleženci pa so nekateri prvič videli in preizkusili to cesto in bili presenečeni, da se je po dolgih letih to tudi uresničilo. Pot nas je peljala preko Kungote in Gerečje vasi do prvega postanka pri gradu v Kungoti. Drugi postanek je bil pred domom v Brunšviku, nato pa po novo asfaltirani cesti preko Trnič v Starše in po cesti skozi gozd v Zlatoličje do gasilskega poligona in hišice Gasilski brlog, kjer nas je že čakal slasten golaž. Prijetne prvomajske praznike smo tako zaključili z željo, da se naslednje leto spet družimo. Po kolesarskih poteh nas je vodila Katja Horvat. NOVA PODOBA GASILSKEGA DOMA V ZLATOLIČJU Stane Matjašič Gasilski dom v Zlatoličju je bil pokrit s salonitnimi ploščami. Po večletni želji, da bi zamenjali streho s sodobnejšo kritino, se nam je končno tudi ta želja izpolnila. Po programu zamenjave smo letos Prepolje in Zlatoličje prišli na vrsto pri sredstvih za investicijsko vzdrževanje pri Občini Starše. V soboto, 24. aprila 2010, po sedmi uri, smo se zbrali gasilci in pričeli z odkrivanjem strehe. Pod vodstvom priznanega mojstra, ki je izvajal dela, smo hitro pospravili vse salonitne plošče s strehe in jih naložili na palete ter povili s polivinilom za odvoz. Potrebno je bilo poravnati ostrešje in že se je začelo s pokrivanjem. Ob sedemnajsti uri je bil dom na novo pokrit. Pri tem delu nas je sodelovalo 33 gasilcev in štirje mojstri. Veseli in ponosni gasilci smo se po delu vrnili domov. Za še lepšo podobo našega gasilskega doma pa smo ga »oblekli« tudi v novo obleko sivo rdeče barve. Foto: S. Matjašič POSTAVITEV »MAJPANA« V PREPOLJAH Bojan Paveo JUNIJ 2010 Člani gasilskega društva Prepolje smo se - kljub obilici dela s prenavljanjem našega doma - odločili, da bomo obdržali tradicijo in postavili majsko drevo. Pred domom smo se zbrali 27. 4. 2010 z namenom, da se odpravimo v gozd po smreko. Ker je bilo kandidatov za v gozd preveč, smo se odločili, da nekateri ostanejo doma ter pričnejo barvati napušč in mrežo. Tako smo hkrati opravili dvojno delo. Majsko drevo smo postavili 30.4. 20010. Zbralo se je veliko število krajanov, ki smo jih tudi pogostili. Kasneje smo se vsi skupaj odpravili na igrišče ŠD Prepolje, kjer so športniki prižgali kres. Druženje je trajalo pozno v noč. 24 Foto: B. Paveo Društva in prosti čas Prekrivanje strehe gasilskega doma v Prepoljah Bojan Paveo Prepoljski gasilci si neprestano postavljamo nove in nove naloge. Na pragu 80-letnice delovanja društva smo se odločili, da prekrijemo streho doma in preple- skamo fasado, napušč ter mrežasto ograjo. Priprave za prekritje strehe so se začele že v letu 2009, ko smo s pomočjo Občine Starše nabavili 550 m2 kritine. Dobri krajani so nam v letošnjem letu darovali les, ki smo ga še potrebovali. Ko smo imeli vse pripravljeno, smo čakali samo še na lepo vreme. To se nam je prikazalo 26. in 27. 3. 2010, tako da smo v dveh dneh s pomočjo starih in mladih lahko prekrili streho. V sami akciji je v dveh Foto: B. Paveo dneh sodelovalo preko 70 ljudi. V mesecu aprilu letošnjega leta smo se lotili še popravila fasade in barvanja napušča ter mrežaste ograje. Za opravljena dela smo porabili 700 ur prostovoljnega dela. Sedaj čakamo samo še na barvanje fasade in upamo, da bo to končano do 5. 6. 2010. Takrat bo ob 80-letnici društva proslava pod šotorom v Prepoljah, nanjo pa ste vsi prav lepo vabljeni. »NA POMOČ« Foto: P. Paveo STROKOVNA EKSKURZIJA ČD RAČE Zvonko Pušnik, ČD Rače ven. Sledila je multivizijska predstavitev čebele, čebelarstva in čebeljih pridelkov, ogled čebelarskega orodja in pribora ter predstavitev dobre čebelarske prakse. Tudi tukaj smo bili zelo prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi. Za dobro voljo in veselo razpoloženje je ves čas skrbel ansambel našega društva ČEBELARJI. V poznih večernih urah smo se zadovoljni vračali domov. Organizatorjem ekskurzije, g. Lipniku in g. Jurjecu, čebelarjem g. Uršiču in g. Poslu, se iskreno zahvaljujemo za strokovno vodenje, strokovne nasvete in razlago o krajih, ki smo jih obiskali. Z izjemo tokrat ga. Nada Hergan recepta za pecivo ne prispeva, ker bo DPŽKLASJE ob 30-letnici delovanja društva izdalo publikacijo, kjer bodo mnogi izbrani recepti Društva podeželskih žena, pecivo pa boste lahko pokušali na sklepnem večeru praznika Občine Rače-Fram. Naj medi ! GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Čebelarsko društvo RAČE je v skladu s svojimi letnimi načrti pripravilo strokovno ekskurzijo z namenom izobraževanja članov društva. Ogled izbranih krajev je bil namenjen predvsem pridobivanju novih znanj, menjavi izkušenj in tudi druženju. Tako smo se čebelarji Čebelarskega društva RAČE dne 24. 4. 2010 odpravili na obisk k čebelarjem v Obsotelje in Kozjanski park . Kozjanski park, pokrajina na vzhodu Slovenije, je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji, veliko 200 km²; je mozaik predalpskega Posavskega hribovja, vinogradniškega gričevja in ravnic ob reki Sotli. V neokrnjeni naravi se odvija sožitje med naravo in človekom. Tukaj uspešno čebelari veliko znanih slovenskih čebelarjev. Najprej smo si ogledali Čebelarstvo URŠIČ iz Bistrice ob Sotli, kjer so nas sprejeli prijazni čebelarji. Ogledali smo si vzorno urejene čebelnjake. Gostitelj, g. Uršič, nam je najprej predstavil zgodovino krajev, turistične znamenitosti, nato način čebelarjenja in pa metode zdravljenja čebeljih družin. Kar hitro smo spoznali, da v teh krajih živijo prijazni ljudje. Bili smo zelo lepo sprejeti in gostoljubno postreženi. Predvsem ni manjkalo dobrot iz čebeljih pridelkov. Nato smo si v bližnji okolici ogledali znameniti grad Podsreda, iz katerega se razprostira lep razgled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice in Sotle ter hrvaško Zagorje. Na gradu smo si ogledali razstavo slik umetnika Franceta Slane, galerijo umetniških in zgodovinskih slik ter steklarsko razstavo. Sledil je obisk znamenitih »Repnic« na Bizeljskem in degustacija odličnih bizeljskih vin. Po kosilu smo obiskali še Čebelarstvo VITA-MED iz Podplata. Sprejel nas je čebelarski mojster g. Silvo POSL. Pokazal nam je 2 sodobna čebelnjaka po 72 AŽ panjev, tehnologijo čebelarjenja, čebelarske proizvode, kot so: med, cvetni prah, propolis, matični mleček in mešanico Apis-nara- 25 Društva in prosti čas OB PRAZNIKU OBČINE STARŠE IN DNEVU DRŽAVNOSTI Srečanje pod staro lipo v Marjeti na Dravskem polju, v petek, 25. 6. 2010, ob 17.00 uri. Na prireditvi bo potekalo tudi prvo srečanje kulturnih društev v Občini Starše, na katerem se vam bodo društva predstavila tudi v besedi, pesmi, plesu in običajih. Za gostoljubnost bodo poskrbeli člani turističnega društva, kulturnih društev in domačini vaškega kota. JUNIJ 2010 Vljudno vabljeni ! 26 Društva in prosti čas Turistično društvo in Občina Starše Vas vabita na jesenske prireditve BUČIJADA ROŠNJA 2010 V SOBOTO, 25. 9. 2020, OB 20.00 URI Razstava okrasnih, jedilnih in kmetijskih buč že v petek, 24. 9. 2010, za otroke vrtcev in učence osnovne šole v dopoldanskem in popoldanskem času, 25. 9. 2010 od 15.00 ure dalje za vse obiskovalce razstave. Lastniki najtežjih buč bodo prejeli priznanja. Vstop prost ! V soboto, 25. 9. 2010, ob 16.00 uri V športnem parku Prepolje praznovanje ženskega 10. jubileja ženskega nogometa in iger. POZDRAV JESENI 2010 V soboto, 2. 10. 2010, ob 18.00 uri Srečanje pevskih zborov in skupin za Colnaričevo plaketo v dvorani Osnovne šole Starše. Najbolje ocenjena izvedba, po izboru Colnaričevih del, bo nagrajena z malo in veliko plaketo. V nedeljo, 3. 10. 2010, OB 11.00 URI Na osrednjem prireditvenem prostoru v Staršah: ogled starih traktorjev in drugih delovnih strojev, razstava ročnih del, kulinarike in buč, pokušina domačih kmečkih dobrot. K sodelovanju vabimo razstavljavce, ki jim bomo nudili stojnice. Prireditve bodo potekale ob vsakem vremenu. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Kulturno-zabavna popestritev. 27 Društva in prosti čas IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM JULIJ – OKTOBER 2010 Za PD Fram pripravila Stanka Vobič DATUM izlet, tura, pohod zaht. prevoz 17. julij vodniki Brana ZT OA Z. Vobič (686 40 13) 24. in 25. julij Triglav ZZT OA Gregor Brezočnik (605-18-91) 31. julij Košutnikov turn – iz avstrijske smeri ZZT OA J. Sagadin (02 601-49-81), 31. julij 17. pohod na Vurberk peš D. Blažič (041 252 310) 14. in 15. avgust Razor, Prisojnik LT OA A. Peretin (051 398-188) 21. in 22. avgust Ljubelj, Begunjščica, Dobrča, Tržič ZZT OA L. Vrhovšek (041 834-633) 20.- 29. avgust Bolgarija ZT PA Z. Vobič (686 40 13) 3. in 4. september Rinke: Koroška, Kranjska, Štajerska LT OA S. Vobič (051 327 110) 10. - 12. september Viš- Montaž - prečenje ZZT OA I. Rečnik Krajnc (040 354 490), B. Ivančič (031 636 311) 18. september Osankarica-Črno jezero-Trije kralji ZZT PA V. Bobovnik (041 598 235), D. Jus (041 467 522) 25. september Kopitnik LT JPS TA Balkanika 26. september 4. pohod na Jugovo domačijo LT peš J. Bobovnik (051 644 730) 9. oktober Kostanjev piknik LT peš Nejc Bobovnik 16. oktober Haloška planinska pot LT OA A. Peretin (051 398-188), 23. oktober Sabotin LT PA L. Vrhovšek (041 834-633) LEGENDA LT (lahka tura) - izlet je primeren za vse udeležence, ZT (zahtevna tura) - izlet je primeren za udeležence z izkušnjami, ZZT (zelo zahtevna tura) TZT (težka zimska tura) OA – osebni avtomobili PA – posebni avtobus JPS – javno prev. sredstvo JUNIJ 2010 Informacije o izletih dobite pri vodnikih, skoraj vse o PD Fram pa na spletni strani http://www.planinskodrustvofram.si/. 28 Osnovna šola ZBIRANJE HRANE ZA ŽIVALI V MARIBORSKEM ZAVETIŠČU V letošnjem šolskem letu smo raziskovali humanitarno dejavnost v našem kraju. Odločili smo se, da se tudi sami preizkusimo kot prostovoljci in v šoli organiziramo akcijo zbiranja hrane za živali v mariborskem zavetišču. Pripravili smo reklamne plakate, zaboj za zbiranje hrane in obvestilo o naši akciji, ki smo ga prebrali v vseh razredih. Akcija je potekala med 15. in 21. marcem 2010. Nad odzivom, tako učencev kot učiteljev šole, smo bili prijetno presenečeni, saj je bilo hrane iz dneva v dan več. Skupaj smo je zbrali nad 70 kg. Zbrano hrano smo 23. marca z mentorico Leonido Babič in hišni- Foto: L. Babič kom naše šole odpeljali v Zavetišče za živali v Mariboru, kjer so se je zelo razveselili, saj morajo nahraniti kar 57 psov in 26 mačk, ki so trenutno v zavetišču. Zavetišče in njegove prijazne kosmate prebivalce smo si lahko ogledali, jih božali in razvajali s piškotki. V akciji zbrana hrana za živali Oskrbnik nas je spustil tudi k mucam, ki so v posebnem prostoru. Ločene so le tiste živali, ki so ob prihodu v desetdnevni karanteni, da ne bi okužile zdravih. Štorkljo Pepco, ki je vrsto let veljala za maskoto zavetišča, pa so oddali v zavetišče za prosto živeče živali na Muto, zato je nismo mogli videti. Prihodnjič si bomo za obisk zavetišča vzeli več časa in peljali na sprehod katerega od psov, ki so nestrpno čakali na sprehajalce. Foto: L. Babič USPEH NA 30. TEKMOVANJU IZ FIZIKE ŽAN KOKALJ, 8. R. DMFA – (društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) že 30. leto prireja tekmovanja za popularizacijo fizike na osnovnih in srednjih šolah. Sestavljeno je Za vse tri sklope smo imeli 3 ure časa, a so zelo hitro minile. Nato smo dobili kosilo in odšli domov. Še istega dne mi je mentorica Zlatka Gojčič sporočila, da sem med skoraj 140 najboljšimi fiziki Slovenije osvojil 29. mesto in s tem tudi zlato Stefanovo priznanje kot tretji učenec v zgodovini OŠ Starše. Za zaključek želim tudi drugim bodočim »osmakom« in »devetakom«, da bi zastopali našo osnovno šolo na visokih ravneh tekmovanj iz naravoslovnih predmetov. Naša pot ni mehka trava, temveč gorska steza, posuta s skalami. Vendar se vzpenja, gre naprej, proti soncu. Ruth Westheimer GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 "Zlati" Žan z mentorico. iz treh stopenj. Na šolskem tekmovanju učenci tekmujejo za bronasto Stefanovo priznanje. Naloge sestavijo v Ljubljani in niso posebno težke, če jih seveda primerjamo s tistimi na višji stopnji. Področnega tekmovanja se udeležijo učenci, ki so se na šolskem tekmovanju uvrstili na prvo ali drugo mesto. Potekalo je na več mestih po Sloveniji (npr. s sošolko in mentorico Zlatko Gojčič sva bila na področno tekmovanje v Mariboru, kjer je bilo vsega 180 učencev, ki so se potegovali za srebrno Stefanovo priznanje). Prvih 6 učencev iz osmih in prvih 6 učencev iz devetih razredov se je na vsakem področnem tekmovanju po Sloveniji uvrstilo na najvišjo raven – na državno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru na Fakulteti za fiziko in matematiko in v Ljubljani. Tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnih in eksperimentalnih nalog oz. iz sklopa A (naloge za obkroževanje, pri katerih se za napačen odgovor odbijajo točke), B (zahtevne teoretične naloge) in C (eksperimentalne naloge, pri katerih nam dajo telesa, kot so silomer, vzmet, stojala, nihala, štoparice ipd. in moramo delati eksperimente ter meritve in ugotovitve zapisati). 29 Osnovna šola 20. otroški parlament Rene Geršak, 8. B 26. februarja je v Mariboru potekal 20. otroški parlament na temo rasizem, stereotipi in diskriminacija. Parlamenta smo se udeležili Patricija Bandur, Eva Tivadar, Rene Geršak ter mentorica Marija Bednjanič. Parlament se je začel ob 9. uri v predavalnici Zavarovalnice Maribor. Po govoru predsednice ZPM Majde Štruc so se začele predstavitve šol na izbrane teme. Po predstavitvah smo se razdelili v skupine in se odpravili v Dom ustvarjalnosti Maribor. V moji skupini smo razpravljali o stereotipih. Ugotovili smo, da je v današnji družbi veliko stereotipov, prišli smo do zaključka, da je treba stereotipe razbiti oz. zavreči, saj velikokrat prizadenejo posameznika. Potem smo se vsi udeleženci z mentorji odpravili na bio malico. Ob 13. uri smo se spet zbrali v predavalnici Za- varovalnice Maribor ter slišali zaključke vseh skupin. Zaključki so si bili podobni, saj je veliko skupin prišlo do ugotovitve, da je med mladimi veliko rasizma, diskriminacije ter stereotipov. Polni doživetij, izkušenj in novih prijateljstev smo se ob 14. uri odpravili domov. Tega dneva se bomo z veseljem spominjali. IGRE NAŠIH STARŠEV Sabina Hovnik, prof. razr. pouka V oddelku podaljšanega bivanja 3.a razreda OŠ Starše smo se z učenci že nekaj časa pogovarjali o različnih igrah in otroci so starše spraševali, kaj so se najraje igrali kot otroci. Odgovori so bili zelo različni. Se še spomnite igre »Zemljo krast«? Ali pa igre »ravbarjev in žandarjev«? In večnega gumitvista? Tokrat smo se odločili, da bomo starše v okviru projekta Pomladni dan v Evropi povabili medse in skupaj z njimi preživeli nekaj prijetnih uric. Izbrali smo igre, katere so predlagali starši, otroci pa so glasovali, katera je pri njih najbolj priljubljena. Za začetek smo se šli »barvice«. Prodajalec barvic je najprej določil barve vsem sodelujočim, kupec pa je zatem ugotavljal, katere barve so v trgovini. Ko je poklical izbrano barvo, je ta »barvica« stekla po vnaprej določeni poti. Prav zanimivo je bilo, ko so starši – barvice – morali bežati pred kupci, veselje otrok pa še toliko večje, ko so katerega izmed njih ulovili. Igra med dvema ognjema Otroci so izrazili željo po svoji najljubši igri »Kdo se boji črnega moža?«, kjer smo se lovili med seboj. Igro smo ponovili tolikokrat, da so me nekateri starši vprašali, kdo spominjali. Ura in pol igre je minila kot bi mignil in vsi smo se prijetno utrujeni ter nasmejani razšli, še pred tem pa so starši predlagali, da bi takšno druženje še kdaj ponovili. Eden izmed ciljev projekta Pomladni dan v Evropi - ohranjati medgeneracijsko solidarnost in trajnostni razvoj - je bil dosežen. JUNIJ 2010 Igra barvice 30 Med igrami ni smela manjkati večna igra »med dvema ognjema«. Na željo učencev so igrali starši proti otrokom. Katera ekipa je zmagala, ne bom izdala, moram pa priznati, da boj ni bil tako enostaven, kot smo nekateri sprva mislili. bo koga zvečer dal spat. Za konec smo se igrali igro »John Marion iz Londona«, katere so se starši še zelo dobro Igra John Marion Foto: S. Hovnik Osnovna šola NAGRADNI IZLET V PLANICO Špela Pignar, 8. b V četrtek, 18. 3. 2010, smo se učenci Osnovne šole Starše odpravili na nagradni izlet v Planico, kjer smo si ogledali kvalifikacije svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Ker je bila naša šola izbrana na likovnem natečaju na temo Planica in otroci 2010, smo se tega dogodka udeležili le izbrani učenci, med nami tudi naš ustvarjalni Klemen Gorinšek (7. B), ki nam je s svojim likovnim izdelkom izlet tudi prislužil. bili že malo lačni, zato so nas tam pogostili s toplo malico. Nato smo se zbrali vsi skupaj, si pripravili navijaške pripo- Zjutraj smo se zbirali okoli pol šeste, ob 5.40 pa smo se odpravili izpred šole. Na avtobusu smo bili še vsi malo zaspani, a ne za dolgo, ker so zato poskrbele naše učiteljice, ki so nas na večurni vožnji spravljale v smeh. Ko smo prišli v Planico, smo močke in si naredili tatuje ter se odpravili na tribuno. Zelo športno smo navijali za svoje favorite in za druge tekmovalce ter se ob tem imeli zelo super. Med premorom poletov smo se odpravili na razglasitev rezultatov, kjer nas je obiskala tudi slovenska pevka Alya, ki je odpela za nas nekaj pesmi. Po končani športni prireditvi smo se zbrali pri stojnicah, kjer smo imeli tudi mi nekaj prostega časa, da smo lahko kupili kakšen spominek. Na koncu smo naredili še nekaj »gasilskih« fotografij. Potem smo se odpravili proti domu, kamor smo varno prispeli. Mislim, da se bomo tega nagradnega izleta spominjali vsi. In res je, bilo je 'fajn!' VARNOSTNA OLIMPIJADA V AVSTRIJI Klemen Bele, 5. A zgraditi kocko z oznako za vnetljive snovi. Tekmovalo je 9 tekmovalcev in vodja gradnje. Od devetih kock smo jih pravilno zgradili sedem. Pri peti igri smo morali z vodo zadeti tarčo. Florijan nam je pridobil veliko vode. Na koncu smo bili 3. ali 4. V Avstriji je bilo zelo zanimivo. V ponedeljek, 19.4.2010, smo se učenci 5. a in 5. b odpravili v Avstrijo, v kraj Gros St. Florian, na igre Safety on tour . Zjutraj ob 7.30 smo se zbrali pred šolo. Na pot smo se odpravili z manjšo zamudo. Z nami je šel tudi gospod Kacjan, predstavnik Občine Starše. V Gros St. Florian smo se vozili 45 minut. Ustavili smo se pred gasilskim domom. Šli smo pred klopi in mize ter se preoblekli. Potem smo odšli na igrišče. Organizator nas je nagovoril ter se nam zahvalil za udeležbo. Nato je dekle, ki je imelo rojstni dan pred olimpijado, prižgalo olimpijski ogenj. Tekmovanje se je začelo. V prvi igri smo odgovarjali na vprašanja. Dobili smo 1 liter vode, ker smo prav odgovorili na vsa vprašanja in prvi pritisnili na gumb. Drugo igro so igrale učiteljice. Najti so morale prave številke na žogicah in zaFoto: F. Kekec GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 deti luknjo. Naša učiteljica nam je priborila dodaten liter vode. Tretja igra je bila vožnja s kolesom. Pri tej igri smo dobili 60 od 100 možnih točk. Pred naslednjo igro smo pojedli sendviče in popili sok. Zraven smo dobili še jabolko. Dobili smo kupone za sladoled. Pri četrti igri smo morali 31 Osnovna šola Zanimivost v našem kraju Starši pri urah športne vzgoje EVA KAUBE Pri nas v Prepoljah se mi zdi najbolj zanimiva cerkev sv. Uršule. Nahaja se prav v bližini mojega doma. Do tja torej nimamo dolge poti. Najprej gremo malo naravnost, nato pa takoj levo v hrib. Cerkev namreč stoji na majhnem hribčku in okoli nje rastejo drevesa. Je manjša in ima zelo lep zvonik, v katerem sta dva zvona. Kljub temu da je že precej stara, je zelo lepa. V njej se nahaja glavni oltar in dva stranska, na stenah pa so obešene lepe slike. Od zadaj ima kor. Cerkev so pred kratkim obnovili. V to cerkev hodim k maši. Cerkev v Prepoljah ANA KATARINA KOVAČIČ V petek zvečer v aprilu smo se v telovadnici v Staršah zbrali učenci 4. b skupaj s svojimi starši in učiteljico. Sama sem šla s svojim očetom. Učiteljica je povedala, da bodo ta dan tudi naši starši njeni učenci. Na začetku smo se igrali za taksije. Razporedili smo obroče po telovadnici. Na prvi žvižg smo Starši pri žongliranju s tremi žogicami. tekli po telovadnici, na drugi žvižg pa smo pritekli nazaj v obroče. Eden je vedno zamudil taksi. Potem smo se lovili v dvojicah, bili smo lovci z žogami. Vsak učenec je imel par s svojim staršem. Po tem so bile na vrsti razgibalne vaje, ki jih je pokazalo nekaj otrok in nekaj staršev. Tudi moj oče je pokazal eno vajo. Sledila je igra, pri kateri smo zadevali kotalečo se žogo. Ko se je žoga prikotalila preko črte druge skupine, je skupina, ki je Foto: D. Jakol žogo spravila na drugo stran, dobila eno točko. Nadaljevali smo z obhodno vadbo – na vsaki postaji smo naredili drugo delo – in z žongliranjem. Najprej smo žonglirali otroci, potem pa še odrasli. Na koncu nam je ostal čas še za odbojko. Skupaj s starši smo se razdelili v dve skupini. Dve šolski uri športne vzgoje sta hitro minili. Bili sta zelo super. Ta petkov večer bom še dolgo pomnila, saj je bilo delo s starši zame najboljša telovadba. Foto: D. Jakol Razredni časopis 4. b - MODROŠOLČEK JUNIJ 2010 ŽIGA KIRBIŠ, EVA KAUBE 32 Sva učenca 4. b OŠ Starše, podružnice Marjeta, Žiga Kirbiš in Eva Kaube. V letošnjem letu sva po posebnih volitvah sprejela pomembni funkciji – postala sva urednik našega razrednega časopisa in njegova pomočnica. Vas zanima, kako se je začelo? Naša razredničarka, učiteljica Daša Jakol, nam je že septembra predlagala, da bi v šoli naredili časopis. Naredili smo anketo, ki je pokazala, da se s predlogom prav vsi strinjamo. Čez nekaj časa pa je naš časopis dobil tudi ime, ki sem ga predlagal prav jaz, Žiga. Z imenom MODROŠOLČEK se je strinjajo največ sošolcev. To ime zaznaUrednik Žiga in... muje šolarja, ki je zelo pameten. Vso šolsko leto smo se trudili, da bi naš časopis zajemal veliko stvari iz celotnega šolskega leta 2009/10. Zbirali smo: spise z različno vsebino, pravljice, zgod- ...njegova pomočnica Eva be, pesmi, risbe, pobarvanke, šale in veliko drugih zabavnih reči. Tako je čez nekaj časa nastal pravi pravcati časopis. Midva sva nanj zelo ponosna, prav tako pa sošolci – uredniki posameznih področij. Ponosni smo, da spomini na 4. razred zaradi našega dela nikoli ne bodo šli v pozabo. Časopis je v elektronski obliki objavljen na šolski spletni strani, tiskani izvodi pa so na vpogled v šolski knjižnici ali pri katerem od nas! Pri branju vam želiva veliko užitkov! Foto: D. Jakol Osnovna šola 6. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA UČENCI 4. b z učiteljico Dašo Že lanski učenci 4. razredov naše šole so se udeležili varnostne olimpijade, ki jo pripravlja Policijska postaja Maribor. Letos se je polfinale olimpijade za našo in okoliške šole odvijalo v četrtek, 27. 5. 2010, v OŠ Slivnica. Finale za prve tri šole iz vsakega polfinala je bilo v začetku junija v OŠ Sladki Vrh. Z naše šole so se olimpijade poleg nas, učencev 4. b razreda, udeležili še učenci 4. a razreda iz Starš, preko naše Učenci 4.b med sestavljanjem kock. šole pa sta bila prijavljena še dva razreda učencev iz Avstrije. Skupno je tekmovalo 18 šol, učenci 4. b pa smo zasedli odlično 5. mesto. Pričakovali smo sicer več, saj smo želeli priti v finale, toda pri tekmovanju smo imeli nekaj smole: pri igri z brentačo se nam je podrla tabla, v katero smo ciljali, ob tem pa smo V pričakovanju razglasitve rezultatov. izgubili čas in nekaj litrov vode. vilna zaščita … Četrta je bila gasilska, ko Na tekmovanju smo se smo ciljali v tarčo in zbirali vodo. pokazali v štirih disciplinah. Tekmovanja se je poleg nas in naših Prva naloga je bila podobna učiteljev med drugimi udeležil tudi žuigri »Človek, ne jezi se«, kjer pan Občine Starše, ki je pozdravil vse smo odgovarjali tudi na vpraprisotne in nam zaželel srečo na tekmošanja o varnosti. Pri drugi smo vanju. vozili s kolesom med ovirami V naslednjem letu se bomo kot učenin sestavili število 112. Pri ci 5. razreda udeležili varnostne olimpitretji igri smo sestavljali kocjade v Avstriji. Se že veselimo! ke z znaki: policija, gasilci, ciFoto: D. Jakol Zaključna ekskurzija v Rogatec, Olimje in Rogaško Slatino V torek, 18. maja 2010, smo se učenci obeh četrtih razredov iz Starš in Marjete odpravili na zaključno ekskurzijo. Ob 8.00 smo se odpeljali v Muzej na prostem Rogatec. Tja smo prispeli ob 9.00. V muzeju smo si ogledali panonsko hišo, kozolec, hlev in prostor, ki so ga imenovali pod. Vodička z imenom Irena nam je predstavila panonsko hišo. Pokrita je s slamo in ima lesene žlebove. V njej smo si na začetku ogledali hišo, to je glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši. Strop je zelo nizek, saj so bili v preteklosti ljudje manjši. V hiši je stala postelja in seveda tudi krušna peč. Ogledali smo si tudi manjšo sobo, v kateri je bil šivalni stroj. Nato smo odšli še v črno kuhinjo, ki je res bila črna. Zunaj smo videli še star vodnjak. Vodička je iz vodnjaka zajela vedro vode. Nato smo si šli ogledat še hlev, ki so mu nekoč rekli štala. V pritličju tega dela poslopja je svinjak, v nadstropju pa je prostor z imenom pod. V ta prostor so dali snope pšenice in s cepci tolkli po klasih. Ogledali smo si še kozolec, ki je dvojni vezani kozolec ali toplar. V muzeju imajo tudi staro trgovino z mešanim blagom, kot so jih imeli nekoč. V njej smo si kupili spominke. Iz Rogatca smo se odpeljali v Minoritski samostan Olimje. Prispeli smo ob 11.00. Tukaj je bil vodič pater. Na tem mestu je bil nekoč grad, ki je bil dobro skrit med griči in težko viden, zato ga niso zavzeli Turki. Ogledali smo si še cerkev v baročnem Muzej na prostem stilu. Ima osem oltarjev in prižnico. V cerkvi imajo tudi orgle, stare 300 let. Glavni oltar ima tri nadstropja in je visok enajst metrov. Odhiteli smo še v staro lekarno, ki je tudi v samostanu. Okoli samostana še Foto: D. Jakol danes gojijo veliko zelišč, ki so že nekoč služila za izdelavo zdravil. Pater nam je povedal, da je njihova lekarna tretja najstarejša v Evropi. Nato smo se odpeljali v bližnji gozd, GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 ŽAN JEVŠOVAR 33 Osnovna šola Koča pri čarovnici v Olimju. dajo vanjo. Tudi tam smo lahko nakupovali, seveda izdelke iz čokolade. Zunaj pa smo sedli na stole in kaj pojedli ter popili. Nazadnje smo se ob 15.00 pripeljali v Rogaško Slatino, ki je znana po zdravilišču in polnjenju Donata Mg. Pri enem od hotelov smo se posladkali s sladoledi, se spuščali po toboganu in počeli še kaj. Domov smo se polni vtisov pripeljali ob 17.00. Na zaključni ekskurziji je bilo lepo. Upam, da bomo kaj takšnega še ponovili. Seveda bomo! Junija učenci 4. b potujemo skupaj s starši in učiteljico Dašo še na poučno družinsko ekskurzijo v Prekmurje in Prlekijo! Se že veselimo! Minoritski samostan v Olimju. kjer se nahaja Koča pri čarovnici. V ta pravljični gozd smo vstopili okoli 12.20. Sprejel nas je starejši gospod, nekdanji ravnatelj, star 85 let. Ta gospod je sam naredil vse, kar smo tam videli. V koči sta nas najprej pozdravila dežurni palček in čarovnica. Videli pa smo še Bedanca in teto Pehto iz pravljice Kekec, Zvezdico zaspanko in še marsikaj. Ogledali smo si še malo hišico s fotografijami in eno, kjer so bile razstavljene kože živali. Ko je bilo ogleda konec, si je vsak lahko kupil svoj spominček. Sam sem si kupil čarovnico. Naslednja postaja je bila bližnja tovarnica Čokoladnica. Tam smo bili ob 14.00. Prodajalka nam je povedala o izdelovanju čokolade in pokazala, kakšne sestavine Na igralih v Rogaški slatini. Foto: D. Jakol JUNIJ 2010 ek n i r t u o t o F 34 Franc Žunkovič Mag. Franc Žunkovič je na skupščini društva Ravnatelj, ki je bila 19. 4. 2010, v Radencih prejel priznanje društva Ravnatelj kot »ZASLUŽNI RAVNATELJ« za zasluge pri vodenju Dijaškega doma Tezno. Priznanja podeljujejo člani društva svojim zaslužnim članom, ki so se posebej odlikovali s svojim delom oz. svojim ravnateljevanjem. Osnovna šola UVRSTITVE UČENCEV NA PODROČNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 • SLOVENSKI JEZIK Mentorica: Zdenka Kostanjevec Srebrno Cankarjevo priznanje: Timotej Finžgar Eva Tivadar • ANGLEŠČINA Mentorica: Sabina Matekovič Srebrno priznanje: Žiga Špehonja Eva Tivadar • NEMŠČINA Mentorica: Breda Premzl Srebrno priznanje: Eva Tivadar • MATEMATIKA Mentorica: Janja Vodošek Srebrno Vegovo priznanje: Žan Kokalj Primož Jarc Marko Cibula Ajda Mlakar • FIZIKA Mentorica: Zlatka Gojčič Zlato priznanje: Žan Kokalj Srebrno priznanje: Teja Kac • KEMIJA Mentorica: Dragica Braunsberger Srebrno priznanje: Žan Kokalj • BIOLOGIJA Mentorica: Dragica Braunsberger Srebrno priznanje: Adrijana Skaza • ZGODOVINA Zgodovinski kviz: Spomenik mariborski industriji Mentorica: Leonida Babič Srebrno priznanje: Veronika Selinšek Adrijana Skaza Maja Petek Rene Geršak Patricija Sedminek Maša Selinšek • DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI Mentorica: Dragica Braunsberger Zlato priznanje: Adrijana Skaza Srebrno priznanje: Nika Kelc RAZISKOVALNO DELO 10. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNIH ŠOL PODRAVJA • PODROČJE: NARAVNA DEDIŠČINA NARAVNA DEDIŠČINA V OBČINI STARŠE 1. mesto AVTORICA: Adrijana Skaza MENTORICA: Leonida Babič LEKTORICA: Zdenka Kostanjevec PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO SLOVENIJE RASTLINA LETA 2009 - DETELJA DETELJA AVTORJA: Adrijana Skaza, Timotej Finžgar MENTORICI: Leonida Babič, Dragica Braunsberger LEKTORICA: Zdenka Kostanjevec LIKOVNO PODROČJE NATEČAJ: Postani donavski umetnik Mentorica: Tanja Šimek 3. nagrada: skulptura Svet želv Primož Jerenko Blaž Srša NATEČAJ: Do čiste vode s svojo oblikovano vrečko Mentorica: Tanja Šimek Glavna nagrada za kreativnost Adrijana Skaza • PODROČJE: GRADBENIŠTVO IN ARHITEKTURA SECESIJA V MARIBORU 1. mesto AVTOR: Timotej Finžgar MENTORICA: Leonida Babič LEKTORICA: Zdenka Kostanjevec 41. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ZGODOVINE • ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA V STARŠAH SKOZI ČAS Zlato priznanje AVTORJI: Patricija Sedminek, Maša Selinšek, Rene Geršak MENTORICA: Leonida Babič LEKTORICA: Zdenka Kostanjevec GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 • PODROČJE: ETNOLOGIJA LJUDSKI PLESI V ŠENTJANŠKI FARI 2. mesto AVTORICI: Teja Dobnik, Lara Pernek MENTORICA: Metka Topolovec LEKTORICA: Zdenka Kostanjevec 35 Osnovna šola ŠPORTNO PODROČJE ROKOMET Mentorica: Carmen Onišak • 1. mesto na medobčinskem tekmovanju osnovnih šol • 1. mesto na področnem tekmovanju osnovnih šol • 1. mesto v četrtfinalu državnega prvenstva OŠ • 1. mesto v polfinalu državnega prvenstva OŠ • 2. mesto v finalu državnega prvenstva OŠ • 2. mesto na državnem prvenstvu v rokometu za starejše deklice Teja Kac Neška Pušnik Špela Pignar Lucija Kacjan Laura Ekart Žana Rodošek Nika Kelc Mojca Gojčič Rebeka Zel Anja Lukan Sara Jurmić Maruška Žunkovič Maša Kirbiš Sara Pesek Kaja Petrovič ATLETIKA VELIKI IN MALI ATLETSKI ŠOLSKI POKAL – MEDOBČINSKO TEKMOVANJE Mentorji: Carmen Onišak, Živan Klajderič, Maja Lesjak JUNIJ 2010 • 60 m – Šketa Maruška 5.mesto • 600 m – Pesek Sara 6.mesto • Skok v daljino Gselman Gabrijela2. mesto Kaja Petrovič 6. mesto Živa Karlovčec 7. mesto • Vortex Zel Rebeka 4. mesto Kirbiš Petra 6. mesto Gerečnik Patricija 10. mesto • 60 m – Tim Ravnjak 8. mesto 36 • 300 m Frangež Marko 5. mesto • Žunkovič Žiga 9 mesto Matic Milec 10. mesto • 600 m – Cibula Marko 3. mesto • Daljina – Elšnik Timotej 3. mesto • Vortex Kavaš David 3. mesto Dobnik Alen 5. mesto Kacjan Timotej 8. mesto • 300 m – Afrodita Beriša 4. mesto • 1000 m Sedminek Patricija 3. mesto • Vortex Kac Teja 1. mesto Kelc Nika 2. mesto Ekart Laura 6. mesto • Štafeta deklice (Kac, Kacjan, Beriša, Ekart) 5. mesto • 300 m – Staš Kozoderc 2. mesto • 1000 m – Špehonja Žiga 2. mesto • Vortex – Kelc Klemen 2. mesto • Štafeta dečki (Kelc, Kalčič, Špehonja, Ponudič) 2. mesto VELIKI IN MALI ATLETSKI ŠOLSKI POKAL – PODROČNO TEKMOVANJE • 60 m – Šketa Maruška 6.mesto • Skok v daljino - Gselman Gabrijela 6. mesto • Vortex Gerečnik Patricija 7. mesto Zel Rebeka 9. mesto • 60 m – Tim Ravnjak 13. mesto • 300 m Frangež Marko 4. mesto Žunkovič Žiga 8. mesto • 600 m - Cibula Marko 10. mesto • Vortex Dobnik Alen 8. mesto Kavaš David 9. mesto • 1000 m – Sedminek Patricija 9. mesto • Vortex Kac Teja 3. mesto Ekart Laura 6. mesto • 300 m – Staš Kozoderc 2. mesto • Štafeta dečki (Kirbiš, Kozoderc, Klasinc, Geršak) 7. mesto NOGOMET – STAREJŠI DEČKI Mentor: Živan Klajderič • 2. mesto – medobčinsko tekmovanje ROKOMET – STAREJŠI DEČKI Mentor: Živan Klajderič • 1. mesto – medobčinsko tekmovanje • 1. mesto – področno tekmovanje • 4. mesto – četrtfinale državnega prvenstva NOGOMET – MLAJŠI DEČKI • 3. mesto – medobčinsko tekmovanje MALA ODBOJKA – deklice Mentorica: Carmen Onišak • 3. mesto v predtekmovanju medobčinskega tekmovanja ROKOMET – mlajše deklice Mentorica: Carmen Onišak • 2. mesto – medobčinsko tekmovanje NOGOMET – mlajše deklice Mentorica: Carmen Onišak • 1. mesto – medobčinsko tekmovanje Zbrala in pripravila: Zdenka Kostanjevec Osnovna šola Blaž Pignar, 4.b Anja Bele, 4.b Eva Ekart, 2.b Nejc Lončarič, 1.b Lea Štum berger, 3. Rene Druzovič, 1.b Maruša Pečnik, 3.b b GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Tilen Pignar, 2b 37 Predstavljamo Obletnica valete BREZSKRBNO PRED 35 LETI DAŠA JÁKOL Sošolci iz OŠ Starše – šolo zaključili leta 1975 Ali verjamete v sanje? Se vam kdaj uresničijo – v celoti ali vsaj delno? Naj vam zaupam ene izmed njih. Neko noč v maju sem sanjala, da smo imeli obletnico osnovnošolske valete, katere organizator je bil sošolec Miran. Vse lepo in prav, boste dejali, kaj pa je to takšnega, da si zasluži vrstice v glasilu. Sanje so mi še povedale, da me je sošolec na srečanje pozabil povabiti! Zjutraj, preden sem odšla v službo, sem razmišljala, da bi bilo res lepo, ko bi se s sošolci po nekaj letih ponovno zbrali, obudili spomine na stare čase in si zaupali tiste novejše. Izračunala sem, da je letos okroglih 35 let od končanja osnovne šole v Staršah in obenem obletnica zaključne valete. Ni pa mi šlo v račun, zakaj me sošolec ne bi povabil, saj sem prejšnja leta tudi sama kaj prispevala k organizaciji srečanj. Z mislimi o valeti in sošolcih sem se odpeljala v službo. Ko sem se v šoli, kjer – kot veste – služim vsakdanji kruh, srečala s sošolčevo ženo Nado, mi je zaupala novico, ki je tega dne res nisem pričakovala. Rekla je: »Daša, obletnico valete imate!« Sama sem v istem hipu nadaljevala: »Res?! Pa ne reci, da je organizator tvoj Miran. Upam, da me ne bo pozabil povabiti ali da ne bo prišlo kaj vmes ...« Nato je stekel najprej pogovor o mojih sanjah. Izvedela sem tudi, da je pobudnik letošnjega srečanja sošolec Dani, bivši Zlatoličan, sedaj že leta poročen v Brunšviku. Iz vsake vasi pa naj bi mu pri obveščanju pomagal nekdo od sošolcev, v Zlatoličju res Miran. Telefoni so opravili svoje, prijetne informacije o srečanju so Foto: Ivan Kirbiš zaokrožile po naši občini in tudi izven njenih meja. Tako smo se v petek, 28. maja 2010, ob 19.00 v Ivanovem hramu v Staršah res zbrali sošolci in sošolke, ki smo osnovno šolo končali leta 1975. Bila sem v težkem pričakovanju, da ponovno vidim svoje vrstnike, rojene leta 1960 ali1961. Da, prav ste izračunali! Večina mojih sošolcev se je ali se bo letos srečalo z Abrahamom! Tudi zaradi tega se je splačalo prav to leto pripraviti druženje. Preden sem se odpeljala v Starše, sem se počutila kot pred leti. Preveval me je prijetni nemir pričakovanja in čas do srečanja je tekel prepočasi. Natanko ob sedmih zvečer sem parkirala pred zdravstvenim domom in se peš odpravila do gostišča. Že od daleč sem slišala znane glasove, ki jih prepoznaš kjerkoli. Pred vhodom so bili zbrani sošolka Vida, s katero sva nekoč v razredu bili edini deklici iz Zlatoličja, in nekaj sošolcev iz različnih vasi. Sledil je prijeten stisk rok vseh po vrsti in seveda kup prijateljskih objemov in nežnih poljubčkov na lica. Deklice, sedaj žene v najlepših letih, smo prejele tudi lepo oranžno vrtnico, že od nekdaj pozornost naših dečkov, danes šarmantnih mož z rahlo sivimi prameni ob ušesih. Na srečanje nas je prišlo le 26; škoda, da ne več, saj nas je bilo v 1. razredu v Staršah 43, v Marjeti verjetno nekoliko manj. Kako smo se imeli, vas verjetno zanima. Lepo, in to res zelo lepo! V srečanje nas je z uvodnim govorom popeljal sošolec Dani; z minuto molka smo se spomnili sošolcev, ki jih ni več med nami. Nato smo obujali spomine iz osnovne šole in časov po njej ter jih podkrepili z novičkami o naših družinah, predvsem otrocih. Koliko so stari, so že zaposleni ali še študirajo, se je glasilo največkrat. Tudi o babicah in dedkih je bilo govora, saj nekaj sošolcev in sošolk že uživa to posebno življenjsko vlogo. Da o Abrahamovcih, ki so to že, niti ne govorim. Tiste, ki še nismo, je namreč zelo zanimalo, kako se slednji počutijo in ali doživljajo kakšne spremembe. Pa krožili so vici o policistih, saj so med nami tudi sošolci s tem poklicem, in še o kom ali čem. Vse to se je dogajalo ob okusni hrani in pijači gostišča Ivanov hram in prijetnih zvokih harmonike izpod prstov sošolca Mirka in gostilničarja Ivana. Obema smo za igranje seveda iskreno hvaležni, saj je tudi zaradi njiju vzdušje bilo tisto »ta pravo«. No, sošolci bi me tukaj verjetno popravili in rekli, da za to nista kriva le muzikanta. Že brez inštrumentov smo namreč vesela generacija, ki veliko dá na slovensko ljudsko pesem in seveda pesmi iz časa naše nekdanje Jugoslavije. Oboje se je namreč slišalo do zgodnjih jutranjih ur. »Čez nekaj časa se ponovno zberemo,« smo sklenili. To bo najverjetneje čez dve do tri leta, saj menimo, da je sedaj, ko je za nami pol stoletja, srečanje na pet let veliko preredko. Zakaj, presodite sami. Kako pa je s sanjami? Moje so prinesle novico, ki se je uresničila v najboljši luči. Če jih znamo razbrati, nas o čem obvestijo ali nam pomagajo. Želim vam jih čim več – tistih prijetnih, ki zjutraj pričarajo iskrico v oči in žar v srca. Pa srečno in lep pozdrav vsem vam, še posebej sošolkam in sošolcem! IZIDOR – SREČKO PERNEK JUNIJ 2010 Marjan Malek 38 Srečko je zagovornik narodno-zabavne glasbe, ljudskega godenja in ljudskega petja in ustanovitelj kulturnega društva, folklorne skupine in godcev ljudskih viž ter ljudskega petja. Po 30-ih letih igranja na harmoniko je prešel na igranje na bršljanov list in zagotovo sodi med redke in najboljše izvajalce tega igranja v Sloveniji. Zdaj vodi godce in pevce v kulturnem društvu, v krogu družine Pernek v Rošnji pa svoje znanje prenaša na vnuke in prijatelje. Morda je celo preveč sramežljiv do javne predstavitve igranja na bršljanov list, nerad natančno pove ali pokaže tehniko igranja na ta list, včasih se odpre, ampak mu je težko slediti. Morda bo to naredil pri svojih domačih. Harmonika in bršljanov list ga spremljata 60 let. Pravi, da je vedno rad igral na harmoniko, vendar sta ga starost in teža tega instrumenta, (ob nagovarjanju predsednika društva), pripeljali do igranja na bršljanov list in danes je kar zadovoljen in za to hvaležen. Tako si kot upokojenec krajša čas z igranjem, nastopi, vajami, ko pa teh ni, še vedno rad zaide v svojo delavnico in nabrusi nože in druge stvari, ki mu jih prinesejo še danes. Za njega velja vaški rek: »Srečko nima časa, ima stranke ali pa je na potepu z godci«. Zelo dolgo ste bili aktivni glasbenik. Kaj nam lahko poveste o tej poti in o sebi? Izhajam iz haloške kmečke družine, doma nas je bilo veliko. Tako kot oče, nas je večina sinov – bratov že v mladosti rada pela ali igrala. In prav oče me je naučil igrati na bršljanov ali kateri drugi list, kar mi je krajšalo ure na paši in dolgi poti v in iz šole. Danes sem mu hvaležen. Nekaj časa sem res odklanjal igranje na list, ker sem menil, da se mi bodo ljudje ali člani društva smejali. In ko me je predsednik društva le prepričal, sem ugotovil, da to igranje ljudje radi slišijo. Prav tako tudi v strokovnih krogih. Je neka posebnost, vsak je ne zmore. Tudi če pokažem, je veliko smeha. Kaj vas je tako gnalo naprej, da ste vztrajali v glasbi, saj ste hodili delat, pa doma je bila še kmetija? Ko sem prišel v Rošnjo, sem srečal ljudi, ki so znali zaigrati na inštrumente, in z bratom sva ustanovila ansambel, v katerem je dolga leta igral tudi moj svak, skoraj družinski ansambel. Poimenovali smo se Dravski fantje in Predstavljamo v tistem času smo bili kar dobri izvajalci narodno-zabavne glasbe. Igrali smo na veselicah, porokah, abrahamih in še kje, tudi v tujini, Avstriji, Nemčiji in širše v takratni Jugoslaviji. In zame je bil dodatni motiv dober sprejem pri občinstvu. Na veselicah nam ni šlo vedno le za denar, ampak nas je gnal občutek, da so bili ljudje zadovoljni in da je bilo plesišče vedno polno. In kar je pomembno, takrat se ni dalo kombinirati z elektroniko ali s plejbekom, igrati si moral veliko in v živo. In če je človek veseljak, glasbenik, je tudi dober delavec in postori vse. In zdaj predstaviva vaše godenje in ljudsko petje? Najbrž moram začeti pri ustanovitvi kulturnega društva. Med mojimi nastopi in igranjem sem spoznal Marjana, ki se je preselil k svoji Ireni v Rošnjo in se kar hitro vključil v javno življenje. Nekajkratne prireditve, ki sva jih organizirala za naše krajane Loke-Rošnje, so dale misliti Marjanu, da ustanovimo kulturno umetniško društvo. In postavilo se je vprašanje, kakšno zvrst dejavnosti izbrati. Pevskih zborov je bilo že več in šinila je misel – folklorna skupina. Jaz sem obiskal krajane in krajanke, Marjan pa je pripravil vse potrebno za ustavno sejo društva. Tudi kako društvo imenovati, je bila njegova naloga, in še danes menim, da je izbral pravo ime KUD »Franc Ilec« Loka-Rošnja. In ustanovili smo društvo, 28. 2. 1987, točno na pustno soboto. Pa bi kdo mislil, da je to šala, ne, pa ni bila, društvo še danes dobro deluje doma in v tujini. Seveda folklorna dejavnost ni le ples, je tudi glasba, petje, so ljudski običaji in navade. In takrat smo se trije sosedje spomnili, da zaigramo na pustni torek, seveda pa ni šlo brez predsednika društva; in tako je nastala nova sekcija društva. Najprej sem igral na harmoniko, vendar mi je za nastope postajala vedno težja, pa še klavirska harmonika je bila, za godenje pa bi bilo primerno najti godca na diatonično harmoniko. Razširili smo tudi skupino in dobili godca. Tako je prišel čas, ko sem začel aktivno igrati na bršljanov list. In kakšen je bil odziv občinstva? Res sem bil presenečen, da občinstvo rado prisluhne tonom bršljanovega lista. Tudi v strokovnih krogih je igranja na ljudske instrumente cenjeno. Veliko ljudi bi se rado naučilo igrati, pa saj jim pokažem. Je pa res, da vsakdo tega ne zmore, nas je pač nekaj in to igramo že od mladosti. Če govoriva o igranju na bršljanov list, ali nam lahko zaupate kaj več? Najprej je pomembno, da imaš vsaj nekaj znanja o igranju na glasbila, nato tudi primeren prijem in nastavek lista na usta, z vajo prideš tudi do tehnike igranja, mehko, nežno, glasno, večglasno, nizko ali visoko. Vse načine je možno izvleči iz lista, najbolj primeren je bršljanov list. Vendar ne vsak, nekateri so prenežni, drugi pretrdi, v Rošnji na Horvatovi domačiji raste ta pravšnji. Poizkusil sem že mnoge, na morju, v Avstriji, pa niso takšni. Seveda je potrebno povedati, da se da igrati tudi na druge liste raznih dreves. Zvok je najbolj podoben zvoku klarineta, zato ga tudi v tem smislu uporabljamo v godčevskih zasedbah. Koliko let ga torej igrate? Preko 60 let, skoraj toliko pa tudi harmoniko. Vemo, da ste zagovornik narodno-zabavne glasbe, ljudskega godenja, ali k temu dodajate tudi ljudsko petje. Ja, res je, že v ansamblu sem veliko pel, tudi kot godci radi zapojemo. Ker pa v ohranjanju ljudskega izročila godenje in petje ločujemo, smo v društvu ustanovili tudi pevce ljud- skih pesmi. Je razlika, in kar nekaj težav smo imeli, da smo ubrali pot, ki nam jo predstavljajo na seminarjih in na preglednih srečanjih s strokovnjaki s tega področja. Lahko se pohvalim, da smo bili kar nekaj krat udeleženci področnih in državnih srečanj ljudskega petja in godenja ljudskih viž JSKD Slovenije. V zadnjem obdobju ni pomembno, kako se izvede petje, pomembno je besedilo, izbrano besedilo nekega časa in področja, za nas Dravsko polje, ožje okolje delovanja skupine, ter še, kako se te skupine tudi oblačijo. In kaj menite o tem? Je prav, mi radi nastopamo v folklornih kostumih, če smo v vlogi godcev, sicer pa se za petje oblečemo kar po nedeljsko in tako je tudi prav. Seveda nas tarejo tudi težave. Ko smo začeli igrati kot ljudski godci, smo bili opozorjeni na ime, pa smo rekli dobro, bomo godci ljudskih viž. Nekaj časa smo bili popularni z zasedbo prirejenih ljudskih glasbil. Bili smo tudi na državnem srečanju v Dobrepolju, pa se je nato vse ustavilo. Tisti, ki so kasneje ocenjevali naše nastope in nastope podobnih skupin, ki so za nami kar na veliko nastajale, so pričeli krčiti možnost in upravičenost takšnih zasedb. Naš predsednik društva je vedno zelo dosleden in nastala je nova sekcija društva: godci ljudskih viž s samimi resnimi instrumenti; pri petju smo tako že prej sledili trendom. No, danes imamo godce in občinstvo nas še vedno zelo rado sprejme, pa zaigramo na abrahamih, na lokalnih veselicah, ko pa nastopimo za resno javnost, pa tako, kot velevajo dogovorjena pravila JSKD. In kaj še lahko poveste? Želel bi, da bi se ljudska tradicija ohranjala na Slovenskem, predvsem pa v mojem kraju. Le na ta način bodo zanamci vedeli, kako smo se mladi, predvsem pa naši predniki, stari starši, pradedki ali prababice veselili v času, ko ni bilo radia, televizije in vse te tehnologije. Ko je bilo malo ljudi, ki so imeli denar za instrumente, ko so ljudje plesali le ob ali po določenih cerkvenih praznikih, se zbirali na »balih« in tam plesali, peli in na ta način ustvarjali podobo, ki jo poizkušamo danes raziskati, zapisati, najti še v kakšni skrinji na starih podstrešjih, izdelati folklorne kostume in s tem ohraniti našo ljudsko tradicijo. ŽIVLJENJSKA ZGODBA NAŠEGA OBČANA Ob koncu lanskega leta smo na seji OOZB za vrednote NOB Starše sprejeli odločitev, da bomo naše člane, udeležence NOB, predstavili v Glasilu Občine Starše. Naj vedo mlajši občani, da med nami še živijo ljudje, ki so vložili kamenček v mozaik dogodkov za osvoboditev domovine pred več kot 65 leti. V moji bližini živi g. Ivan Nemec, ki bo letos dopolnil 86 let svojega življenja. Pred par leti sem ga videla še na kolesu, vitalnega, pokončnega, prijaznega možakarja, videla sem ga v vrtu z motiko v roki ali ob invalidskem vozičku, ko je pomagal vnuku Tadeju. Ko sem ga obiskala letos, me je sprejel prijazno kot vedno, le na njegovem obrazu sem opazila sledi skrbi zaradi ženine in njegove bolezni. Pomagata si po svojih močeh, a v bližini živi sin s svojo družino. Ko sem ga prosila, da bi nam zaupal svojo življenjsko zgodbo, je bil v skrbeh zaradi okrnjenega spomina. A besede so le stekle. »Rodil sem se 22. 6. 1924 v Žetalah v številni družini. Zaradi težkih domačih razmer sem kot 8-letni deček pristal kot rejenec v rejniški družini v Voličini. Tu sem končal osnovno šolo in se izučil za kovača. Začela se je 2. svetovna vojna in za svoj 18. rojstni dan sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Imel sem srečo v nesreči, ker so me poslali v Afriko, namesto v Rusijo. V Alžiriji so nas zajeli Angleži, nas pripeljali na Sicilijo v zbirni center. Tu sem se uril kot letalski mehanik. Še enkrat se mi je nasmehnila sreča, saj sem dobil možnost, da se priključim jugoslovanskim prostovoljcem GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Hilda Levstik 39 Zgodovina naše občine za partizansko vojsko. Odpeljali so nas v Dubrovnik. Od tu smo se peš prebijali do Velike Gorice. Nazadnje sem pristal v Novem Sadu, na letališču, kjer sem delal kot mehanik na letalih, ki so jih pošiljali Rusi. Sodeloval sem v znameniti Sremski fronti, po njej pa smo poleti prišli do Zagreba in do letališča Cerklje pri Brežicah, kjer sem dočakal konec vojne. Torej sem imel še enkrat srečo, saj sem ostal živ.« »In kako ste kot mlad fant preživljali leta po vojni?« »Najprej sem odslužil vojaški rok, bil sem inštruktor mladim letalskim mehanikom. Po enem letu sem prišel k sestri Katici v Starše. Službo sem dobil v Kidričevem, nekaj časa sem delal pri Vodovodu na Ptuju, zadnjih 33 let pred upokojitvijo kot varilec v mariborski Metalni. Za vestno in predano delo sem bil odlikovan. V tem obdobju sem v Zlatoličju spoznal ženo Miciko in si z njo ustvaril dru- žino. Rodil se nama je sin Miran, ki z ženo Bredo in dvema sinovoma živi v svoji hiši tik ob najini.« Pripomnil je še, da je član OOZB že od njenega začetka, čeprav ga je skrbelo, da kot nemški mobiliziranec ne bo zaželen. »Gospod Ivan, dolgo še uživajte sadove svojega plodnega življenja,« sem mu zaželela, on pa je zaupno in nežno pogledal ženo in izbral sliko, ki jo lahko pokažemo bralcem. 130-LETNA ZGODOVINA KEGLJAŠKEGA ŠPORTA V STARŠAH JUNIJ 2010 Ivan Selinšek – Vanči 40 Začetek organiziranega kegljanja v Staršah sega v drugo polovico 19. st., točneje v leto 1880, ko se je v Starše preselil Janez Lešnik in se poročil z Marjeto, hčerko učitelja Maurusa. Gospodar Janez, po domače Johan, je bil podjeten in napreden človek in je takoj odprl gostilno in kmalu nato zraven še prvo kegljišče na prostem. Kegljišče je bilo zgrajeno kot »enostezno«, tik ob vaški stezi - na »forštatu«, nedaleč od glavne ceste Maribor-Ptuj. Steza kegljišča je bila napravljena iz ilovice, od konca začetne deske – položnice (»štuk«) do kegljev. Ilovnati del kegljišča se je moral redno ravnati oz. teptati. Deska, po kateri se je kegljalo, je bila položena v zemljo, vkopana oz. poravnana z njo, prav tako tudi leseni križ, na katerem so stali leseni keglji. Za keglji je visela večja blazina (»štrozak«), ki je blažila udarce in ropot krogel. Keglje je postavljal navadno mlad fantič (imenovan »kegelzecer«), ki je pobiral tudi krogle in jih spuščal po lesenem žlebu nazaj do kegljačev. Kegljalo se je ob nedeljah in praznikih, od jutra do večera. Kegljači so bili mlajši kmečki fantje, pa tudi starejši možje in včasih tudi šolski učitelji. Navadno se je kegljala t.i. »partija« (»mar« kegljanje), in sicer ena skupina proti drugi - rdeči proti črnim. Običajno se je kegljalo tudi za vino in jedačo. Tista skupina, ki je izgubila, je plačala dogovorjeno, pili in jedli pa so navsezadnje vsi navzoči. Kegljanje je bilo takrat tako rekoč edino priljubljeno družabno in športno udejstvovanje na deželi. Kegljači so našli v kegljanju prijetno razvedrilo, prav tako pa tudi mimoidoči, ki jih je pritegnilo dogajanje v veseli družbi. Pri kegljanju je prišlo včasih tudi do prepirov oziroma nesporazumov. Zadnjo besedo pa je imel takrat gostilničar Johan Lešnik, ki je bil tudi ugleden župan v Št. Janžu na Dravskem polju (današnje Starše) in to nepretrgoma 23 let, vse do svoje smrti leta 1918. Po njegovi smrti je že naslednje leto prevzel gostilno in kegljišče Alojz Selinšek, ki se je poročil z Rozo Lešnik. Kegljanje je postajalo vedno bolj zanimivo in priljubljeno. Bilo je vedno več novih kegljačev. Kegljalo pa se je žal lahko le ob lepem vremenu. Zato je Alojz Selinšek sklenil, da postavi novo, pokrito kegljišče, da bi bilo možno kegljati ob vsakem vremenu, v dežju in tudi pozimi. Leseno, zaprto oz. pokrito kegljišče je bilo kmalu postavljeno (glej priloženo fotografijo) in sledila je otvoritev kegljišča, dne 6. 8. 1933. Steza kegljišča je bila prav tako iz ilovice, le da je bila vedno dobro negovana, ker je bila na »suhem« oz. pod streho. Pred vsakim kegljanjem - navadno ob sobotah, se je ilovico poškropilo z vodo, v nedeljo zjutraj pa osušilo s pepelom, presejanim na rešeto in nato nabito s posebnim lesenim »nabijačem«. Steza kegljišča je bila tako gladka, malo napeta ter pripravljena za kegljanje. To odgovorno in dokaj naporno delo je večkrat opravljal tudi pisec tega članka sam. Kegljanje je včasih trajalo pozno v noč in ker takrat še ni bilo električnega toka, so stezo kegljišča razsvetljevale tri petrolejke. ena je bila nameščena na steni pri kegljih, druga v sredini steze, tretja pa pri kegljačih. Pozimi pa je grela kegljače in seveda celotno kegljišče železna peč. Postavljača kegljev so plačali kegljači. Postavljač je bil dostikrat v nevarnosti, zato je moral biti spreten in hiter, da ga ni oplazila krogla. Zato je bila na tem kegljišču nasproti kegljev dodatno postavljena, že skoraj izven kegljišča, lesena utica (t.i. »kukerl«), kamor se je postavljač kegljev skril ter tako varno opazoval vso početje kegljačev. Običajno se je kegljalo t.i. »mar« kegljanje (»partija« za dve ekipi)). Kegljalo pa se je tudi »duks« in »libek« kegljanje. Navadno je bilo podnevi na sporedu »mar« in »duks« kegljanje, in sicer običajno za vino in jedi. Ko je bilo vsega tega dovolj na mizi, so kegljači po »dogovoru« prešli na »libek« kegljanje. Pri tem kegljanju se je kegljalo samo »za denar« in to mnogokrat pozno v no, tako da je marsikaterega »nadebudnega« kegljača doma domnevno čakala še ženina ali materina »jezikova župa«. Kegljači so bili doma iz bližnjih sosednjih vasi. Najbolj znani in stalni kegljači so bili iz vasi Prepolje. Ti so bili denarno dobro stoječi, po poklicu večinoma mesarji, ki so imeli svoje stojnice v Vojaški ul. v Mariboru. Ti so bili tudi glavni kegljači »libek« kegljanja. Kegljanje v Staršah je doseglo svoj višek po II. svetovni vojni. V Staršah sta začeli delovati še dve kegljišči. Gostilna Sel pri cerkvi je imela tudi pokrito enostezno kegljišče, kjer je bila steza prav tako iz ilovice. To je bilo t.i. »Zelovo« kegljišče. Tretje kegljišče pa je imela gostilna Štefana Ekarta. To pa je bilo odprto (nepokrito), enostezno kegljišče in se je imenovalo »Škorčevo« kegljišče. Obe kegljišči sta bili odprti le nekaj let in sta kmalu, druga za drugo prenehali delovati. Na kegljišču Alojza Selinška pa je potekalo kegljanje vedno bolj intenzivno in to predvsem zaradi, za tiste čase in razmere, dobro urejenega kegljišča. Kegljanje je bilo zelo priljubljeno tudi med mladino. Zato so mladi kegljači sklenili, da ustanovijo svoj kegljaški klub, ki so ga poimenovali »SLAVAN«, in sicer po dveh nekdanjih kegljačih; Slavku Selinšku in Vanku Selu iz Starš. Nekateri od takratnih ustanoviteljev in članov tega kluba so še dandanes aktivni člani rekreativne kegljaške sekcije DU STARŠE: Ivan (Vanči) Selinšek, Vlado (Lado) Selinšek, Drago Koser, Lovro Kirbiš in Anton (Tonč) Sel. Kegljaški klub »SLAVAN« je bil uradno registriran dne 30. 8. 1952 pri Kegljaški zvezi Slovenije v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1948, kot sestavni del osrednje Jugoslovanske kegljaške organizacije. Otvoritveno tekmo je odigral KK SLAVAN s KK LOKOMOTIVO (»Rozenfeld«), dne 7. septembra 1952. Po registraciji se je klub »Slavan« vključil v prvenstvena tekmovanja. Sledile so tudi številne prijateljske tekme. Kegljaški šport je bil takrat že močno razširjen po vsej Sloveniji. O rezultatih tekmovanj in o drugih novicah je takrat redno obveščal Kegljaški vestnik iz Ljubljane. V tistem času sta bila izoblikovana dva tekmovalna načina kegljanja, ki sta bila tudi uvrščena na republiško in državno prvenstvo. Prvi način je bil stari tradicionalni način kegljanja – »narodni slog«. Njegova glavna značilnost je bila, da je bilo zaletišče pred desko položnico in da kegljač ni smel prestopiti črte. Pri tem slogu so se uporabljale krogle premera 10 - 16 cm. Moštvo je bilo sestavljeno iz 10 kegljačev. Drug način je Zgodovina naše občine Kegljanje se je začelo s treningi v Miklavžu na avtomatskem dvosteznem kegljišču Ota Merčnika. Kegljaška sekcija je postala zelo aktivna in se je začela kmalu udeleževati vseh prvenstvenih, kakor tudi prijateljskih in nagradnih tekmovanj. Ekipa je z rezultati posegla v sam vrh najbolj uspešnih kegljaških sekcij. Še posebej uspešno se dandanes gojijo prijateljska tekmovanja z raznimi kegljaškimi sekcijami, za kar ima veliko zaslug tudi sedanji predsednik DU Starše in častni občan Občine Starše Drago Koser, ki še tudi sam vedno keglja. Vzdušje na kegljišču ter na treningih je prijetno in doseže svoj vrhunec po zmagah in ko se proslavljajo rojstni dnevi posameznih kegljačev. Takrat je ponavadi preskrbljeno za jedačo in pijačo za vse. Slavje se zaključi v prijetnem razpoloženju tudi s pesmijo. Žal nekaterih znanih kegljačev in pevcev ni več med nami. Kegljaška sekcija društva upokojencev Starše se udeležuje vseh prvenstvenih tekmovanj, ki jih organizira za stezno tekmovanje ZPZDU Maribor. V mariborski regiji nastopa skupno 11 kegljaških sekcij. Te kegljaške sekcije so: Center - Maribor, Tabor 1 - Maribor, Tabor 2 - Maribor (ženske), Ruše, Miklavž, Tezno , Lovrenc na Pohorju, Fala, Ptuj, Marjeta na Dravskem polju in Starše. Razpored tekmovanj organizira in vodi tekmovalna komisija ZPZDU Maribor, ki vodi tudi evidenco rezultatov. Ta tekmovanja se delijo na jesenski Pripis v imenu uredništva zapisal Ivan Klep: Pisec članka je dolgoletni uspešni kegljač in po svoje tudi 'motor' starške upokojenske kegljaške ekipe, saj ima veliko tekmovalnih izkušenj iz časov, ko je bil še aktivni kegljač. S svojim osebnim zgledom pa je še vedno vzornik mladim kegljačem, čeprav si je že pred leti na pleča naložil 8 križ življenja. Z nostalgijo se spominja kegljišča pri Johanovih, kjer sta z bratom Vladom podrla prve keglje, saj je to njuna rojstna domačija, čeprav je sedaj seveda že vse drugače kot nekoč. Vanči, želimo ti, da ti pri metih na polno še velikokrat pade vseh devet! GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Foto: Arhiv I. Selinšek bil »mednarodni slog«, ki se igra še danes. Razlika pa je v tem, da služi pri »mednarodnem slogu« kegljaču za zaletišče tudi vsa deska položnica, v skupni dolžini 6,50 m. V mednarodnem slogu se vedno uporabljajo samo krogle premera 16 cm. Tekmovalno moštvo šteje 6 ali 8 kegljačev. Kegljanje v Staršah, na kegljišču pri »Johanovih« (današnja kmetija starega gospodarja Lada Selinška), je trajalo do leta 1960. V tem letu je prenehala obratovati gostilna, predvsem zaradi takratnih razmer, ki so vladale v zasebne obrti. Država ni bila naklonjena zasebnemu sektorju, še posebej ne, če je bila poleg obrti odprta še druga dejavnost (kmetijska), kot je bilo v tem primeru. Nov zagon dobi športno in rekreativno kegljanje v oktobru 1972, ko odpre v Staršah gostilno in kegljišče zasebnik Štefan Premzl (današnja posodobljena gostilna Beno). To je bilo sodobno avtomatsko, dvostezno, asfaltirano pokrito kegljišče. Na tem kegljišču so imeli treninge razni kegljaški klubi. Organizirana so bila prvenstvena in razna prijateljska tekmovanja. Kegljalo pa se je seveda tudi kar tako za zabavo. Kegljanje je potekalo bolj ali manj intenzivno vse do leta 1982, ko je kegljišče zaradi objektivnih razlogov prenehalo delovati. Želja po organiziranem kegljanju pa v Staršah s tem seveda ni ugasnila. Že leta 1985 je bila ustanovljena kegljaška sekcija DU STARŠE, katere organizator in vodja je bil Franc Dobnik iz Starš. in spomladanski del. Vsaka ekipa tekmuje z vsako ekipo enkrat na »svojem« kegljišču, kjer trenira, in enkrat na drugem kegljišču. Skupno ima vsaka ekipa na leto v jesenskem in spomladanskem delu 20 tekem oz. tekmovanj. Za tekmovanje na državnem prvenstvu pa je odločilno izbirno regijsko tekmovanje ob koncu sezone, kjer zmagovalna ekipa dobi pravico do nastopa na državnem nivoju. Kegljaška tekmovanja v mariborski regiji potekajo na sledečih kegljiščih: - 6-stezno kegljišče Tabor, - 6-stezno kegljišče Ruše, - 6-stezno kegljišče Konstruktor - Maribor, - 2-stezno kegljišče Lokomotiva - Maribor, Studenci, - 2-stezno kegljišče v Prepoljah, - 2-stezno kegljišče Stadion Ptuj in - 2-stezno kegljišče Merčnik Miklavž Od vseh kegljišč v mariborski regiji je bilo dolga leta najbolj urejeno 6-stezno kegljišče Konstruktorja v Mariboru, na Sernčevi ulici. Nov lastnik kegljišča in vseh ostalih objektov gradbenega podjetja Konstruktor je prvotno zagotavljal, da bo postavil novo 6-stezno kegljišče, kasneje pa je žal spremenil svoje načrte. Celotno kegljišče in ostale objekte je dal porušiti in na zemljišču so zgradili nove stanovanjske objekte. Kegljaška sekcija DU Starše, ki tako nadaljuje tradicijo kegljanja v Staršah, nastopa na vseh teh tekmovanjih že več kot 20 let. Rezultati so spodbudni , saj je ekipa največkrat med prvimi tremi kegljaškimi sekcijami. Z zmago na zaključnem izbirnem tekmovanju vseh regijskih ekip si je enkrat priborila tudi nastop na državnem prvenstvu, leta 2005 v Lendavi, kjer je uspešno zastopala celotno mariborsko regijo. V zadnjih letih je začela nastopati v istem tekmovanju tudi na novo ustanovljena kegljaška sekcija oz. ekipa DU - Marjeta na Dravskem polju, tako da je nekaj njihovih tekmovalcev zapustilo starške vrste. Na koncu naj omenim, da se bo predvidoma gradilo v Staršah (mlada Selinškova gospodarja - Milan in Nada), na mestu starega, (prvega), novo dvostezno avtomatsko kegljišče, ki bo prav gotovo pripomoglo k ponovni oživitvi kegljanja in po svoje k uspešnemu napredku kegljaške sekcije DU Starše, kakor tudi morebitnih drugih kegljaških klubov ali sekcij. Želja vseh kegljačev pa je, da se prenese duh kegljanja med našo mladino in da se uspešno nadaljuje 130-letna tradicija kegljaškega športa v Staršah; mogoče se kmalu »rodi« vzporedno z upokojensko rekreativno še tekmovalna članska ali mladinska in celo ženska ekipa. 41 Zgodovina naše občine 80 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PREPOLJE JUNIJ 2010 Ivan Paveo g.č., predsednik PGD Prepolje 42 Le kaj napisati o delovanju našega gasilskega društva? Podatkov je veliko, iz spomina naših članov in ohranjenega arhiva društva. Po zaslugi nekaterih naših pokojnih in še živih članov imamo tudi še veliko fotografij. Poskusili bomo zapisati besede že pokojnih ustanovnih članov in še živih veteranov. Začetki ustanavljanja našega društva segajo že v leto 1928. Takrat je naša vas sodila pod Občino Rače, katere župan je bil Ivan Kirbiš, kmet in narodni poslanec v skupščini Kraljevine Jugoslavije. Doma je bil v Prepoljah. Zaradi vedno številčnejših in hudih požarov v naši vasi in tudi sosednjih vaseh, so se on in skupina drugih vaščanov odločili, da ustanovijo t.i. Požarno obrambo. Pri tem so sodelovali tudi krajani iz Trnič in Marjete. Potrebovali so dve leti, da so prepričali odbornike Občine Rače, da so glasovali za ustanovitev Požarne obrambe. Po soglasju Občine Rače so že leta 1930 sklicali prvi občni zbor, po podatkih, ki jih imamo, 9. marca 1930. Prvi predsednik je bil Ivan Kirbiš, prvi poveljnik Anton Pesek. Takrat je bilo potrebno prispevati sredstva iz vedno prazne občinske blagajne. Večino sredstev so prispevali vaščani Prepolj in tudi drugih vasi. Po večkratnih glasovanjih v dveh letih so se odborniki z enim glasom večine odločili, da se ustanovi Požarna obramba v Prepoljah. V bližini so takrat delovale že požarne obrambe v Staršah, Račah, Podovi in Miklavžu. Za začetek je Občina Rače podarila novoustanovljeni Požarni obrambi v Prepoljah še parcelo za postavitev »orodišča«, to je lokacija, na kateri stoji gasilski dom še danes, seveda precej večji. Staro »orodišče« je stalo na mestu zdajšnje garaže, veliko približno osem krat šest metrov. Ohranjeno imamo še fotografijo prvega doma. Pozneje pa so še dogradili leseni stolp za sušenje cevi. Zraven gradnje doma so nabavljali še opremo in uniforme za gasilce. Oprema je bila bolj skromna, za prevoz opreme in gasilcev pa so uporabljali kar »einšpaninger«. To je manjši voz, ki ga je vlekel konj. Črpalke ni bilo, vodo so dobivali iz vaških vodnjakov, ki so bili razvrščeni po celi vasi. Uporabljali so v glavnem vedra. V kolikor ognja niso že prej opazili, so ljudi na požar s klenkanjem opozarjali zvonovi v stolpu vaške cerkve. Potreba po črpalki je bila velika, zato so prvo na obroke kupili leta 1939 in jo istega leta tudi krstili. Žal pa do druge svetovne vojne še ni bila plačana v celoti, zato jo je prodajalec na začetku vojne odpeljal. Vojna leta so gasilci preživeli pod nemško vojaško komando, vendar ne prostovoljno. Podatki o aktivnosti med vojno nam niso znani. Že na začetku leta 1941 je okupator izselil Ivana Kirbiša s celo družino v južno Srbijo, kjer so bili vsa vojna leta. Po koncu vojne so se člani spet zbrali ter zbirali sredstva in opremo za vsaj osnovno delo. Društvo je postalo zelo aktivno leta 1948, ko so pristopili novi člani: Franc Golob, Franc Rodošek, Marjan Žunkovič, Anton Kirbiš, Ivan Kirbiš, Andrej Kirbiš in še veliko drugih; pomagali so tudi stari člani. Od starejših so bili aktivni še Anton Golob, Alojz Lešnik, Avgust Panikvar, Ivan in Kondrad Kirbiš, Ernest Samobor, Jože Krapše, Franc Štumberger, Anton Pesek, Jurij Sagadin ter še veliko drugih. Pozneje so se včlanili tudi Vinko Kirbiš, Kondrad Kirbiš, Franc Kaube, Jože Pušnik in ko sta se v vas poročila, sta se pridružila še Anton Mlakar in Franc Kovačič. Ti imenovani so bili člani vodstva društva kar dolga leta. Ker so bili problemi s prevozom, so s pomočjo domačina kupili rabljen vojaški avto, s katerim niso imeli sreče in so ga hitro prodali nekam na Hrvaško. V Prekmurju so nato kupili vprežno ročno brizgalno, ki jo je poganjalo osem gasilcev. Vodo so dobili iz vodnjakov, tako da so skupaj s krajani stali v vrsti in si od vodnjaka do brizgalne podajali vedra z vodo. Nato so kupili star ameriški džip, ki tudi ni bil dolgo v uporabi. Kot pravijo stari šoferji: » Na proslavo ali veselico je vedno vžigal, za vaje in požare pa ponavadi ne.« Ker pa je bilo staro »orodišče« premalo, so se odločili za gradnjo novega gasilskega doma z dvorano, ki je bila takrat med večjimi na Dravskem polju. Leta 1962 je bil dom pod streho. Pri gradnji je pomagala cela vas s hrano in z delom. Ker pa še vedno ni bilo vozila, so imeli na preskušnji še en rabljen orodni voz, ki ga pozneje niso kupili. Pravo sodobno gasilsko vozilo za tisti čas, to je kombi IMV 1600 MORIS, so kupili leta 1968. Takrat je bil razvit tudi novi društveni prapor. V uporabi je bila tudi stara motorna črpalka Rosenbauer 8/8, letnik 1941, ki so jo dobili iz TAM Maribor. Žal ta črpalka ni dolgo delovala, zato smo od OGZ Maribor dobili staro rabljeno Savico, ki je potiskala 300 l vode na minuto. Z vodo je bil vedno problem, zato so naši gasilci v gramozni jami zgradili vodnjak, iz katerega so črpali vodo. Le-te je bilo dovolj, ob večjem dvigu podtalnice pa je bilo vode preko en meter nad vodnjakom, tako da so se večkrat kopali skupaj z žabami. Tisti čas so društvo vodili Kondrad Kirbiš, Vinko Kirbiš, Franc Kaube, Jože Pušnik, Anton Mlakar in še drugi. Notranjost doma in dvorane je bila do konca urejena leta 1976. Takrat so v dvorani postavili tudi oder. Ker pa še vedno nismo imeli sanitarij, manjše sejne sobe in druge garaže ter skladišča goriva, smo se odločili, da pričnemo z gradnjo prizidka. Z deli smo pričeli leta 1978; prizidek je bil kmalu pod streho. Sredstva za gradbeni material smo dobili od OGZ Maribor, od KS Marjeta, nekaj smo imeli tudi v blagajni društva. Nabavili smo material, ostrešje so nam podarili vaščani, les pa je žagal Branko Štern iz Rač in to skoraj brezplačno. Dela smo izvajali v lastni režiji. Takrat smo zamenjali tudi okna in vrata v dvorani. Ko se je leta 1981 ustanovila KS Prepolje, niso imeli prostorov, zato smo se dogovorili, da KS financira končna dela v notranjosti prizidka, strošek pa smo poračunali z najemnino. Takrat so bili vodilni v društvu Jože Petek, Oto Sagadin, Ivan Paveo, Stanko Vidovič, Vanč Klasinc, Boris Kraner, Anton Rodošek in drugi. Leta 1980 smo praznovali 50-letnico delovanja društva. Tega leta se nam je izpolnila dolgoletna želja, da nabavimo novo in sodobno motorno črpalko Rosenbauer, 800 l na minuto. S pomočjo OGZ Maribor smo kupili novo črpalko. Pred proslavo in krstom črpalke smo to tudi preskusili, saj smo na veliki mokri vaji potiskali vodo od mostu na kanalu do srede vasi s štirimi črpalkami in to v dolžini cca 1,3 km. Na vaji je sodeloval kompletni sektor 4 takratne OGZ Maribor in tudi nekaj drugih društev. Od ustanovnih članov sta bila takrat živa še Kondrad Kirbiš in Anton Pesek. Istega leta smo vzpostavili nove kontakte z DVD Luka v bližini Vrbovca na Hrvaškem. Delegacija našega društva jih je obiskala, hitro po novem letu pa je bila pri nas na obisku tudi njihova delegacija. Tako smo pričeli sodelovanje z DVD Luka, ki traja še danes. V tem času se so spletle vezi tudi med družinskimi člani. Ker pa je kombi IMV že dotrajal, smo čez celo zimo, vsak petek, v dvorani prirejali plese in s tem zbrali polovico sredstev za novo orodno vozilo TAM 75, drugo polovico pa smo dobili od OGZ Maribor in SIS-a za požarno varnost Maribor. Takrat smo dobili tudi prve izolirne dihalne aparate MEDI in prvo mobilno UKW postajo Iskra. Leta 1985 smo podpisali listino o pobratenju našega društva in DVD Luka iz Vrbovca, in sicer pri nas, pri njih pa leta 1986, ko so praznovali 40-letnico ustanovitve njihovega društva. Naše vasi še niso imele vodovoda, zato smo potrebovali vozilo z vodo. Ker za novo nismo imeli sredstev, smo leta 1986 od IGD TAM kupili 24 let staro kombinirano vozilo z 2200 litri vode. Polovico sredstev smo dobili od OGZ Maribor-Tezno, ostalo pa so bili prispevki krajanov in dobrotnikov; svoj delež je primaknilo še društvo. To vozilo je bilo zelo velika pridobitev za naš kraj, saj smo v primeru požara lahko takoj pristopili k gašenju. V veliko pomoč pa je bilo našemu kraju leta 1988 in 1989, ko smo gradili vaški vodovod. Takrat so nam inšpekcije vsem (tudi gospodinjstvom) zaradi prevelike vsebnosti raznih strupov prepovedale uporabljati vodo iz vodnjakov. Zato smo od začetka pa do konca, kar nekaj mesecev, vozili vodo za naše krajane od hiše do hiše, in to po tri cisterne na dan. Šoferji so to delo opravljali zastonj. Leta 1990 smo praznovali 60-letnico društva in ob tej priložnosti razvili pionirski prapor in obnovili fasado gasilskega doma. Ker pa je naše kombinirano vozilo prekoračilo 30 let starosti, bi bila prenova predraga. Tako smo se odločili za nabavo drugega vozila. Leta 1997 smo kupili rabljeno vozilo TAM 190. V Varkaru v Mariboru so nam naredili nadgradnjo, in sicer cisterno s 5000 l vode in policami za ostalo opremo. To vozilo nam še vedno služi. Krst vozila je bil pozno poleti 1997. Sredstva za nakup so nam prispevali krajani, druga PGD, s katerimi sodelujemo, razni donatorji in dobrotniki. Večji delež pa je prispevala tudi že nova Občina Starše. Takrat smo imeli na voljo tudi šotor za 1000 ljudi, ki pa je bil komaj dovolj velik. To vozilo je bilo prvo, ki smo ga krstili tudi s cerkvenim obredom. Krstil ga je gospod župnik iz Lovrenca na Dravskem polju. S prihodki od prireditve smo lahko kupili še novo opremo za vozilo, v cisterno smo vgradili visoko tlačno črpalko, z dvema navijakoma po 50 m cevi. Črpalka ima moč 70 l pri 40 barih. Vsa ta leta smo se člani tudi izobraževali, saj ima društvo danes dovolj gasilskih častnikov, nižjih gasilskih častnikov, šoferjev in strojnikov. Veliko članov pa je že opravilo razne specialnosti, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Zaradi naglega razvoja tehnike in tehnologije pa je potreba po izobraževanju nujna, saj lahko samo usposobljen in dobro opremljen gasilec opravi delo hitro in temeljito. Ker pa je bilo obveščanje gasilskih enot velik problem, predvsem na podeželju, smo se že v Gasilskem poveljstvu Občine Starše odločili, da naročimo nove elektronske sirene in jih preko telefonske linije povežemo s Centrom za obveščanje Maribor. Tako se lahko naše enote alarmirajo takoj po prejetju klica v centru. Velik korak naprej pri opremljanju gasilskih enot smo naredili po ustanovitvi Občine Starše. Še prej kot Gasilsko poveljstvo Občine Starše in zdaj kot GZ Starše, dobivamo veliko več sredstev kot v preteklosti iz Maribora. Zelo veliko nam pomagajo tudi naši krajani in donatorji in podjetniki. Veliko sredstev smo zaslužili tudi s svojim delom in uslugami. V letu 2005 je bila pred UO PGD Prepolje še ena velika naloga. Ker je bilo staro orodno vozilo, staro že 24 let in potrebno temeljite prenove, smo se določili za nabavo novega vozila GVV1. V planu GZ Starše smo bili za finančna sredstva na vrsti leta 2005 in 2006. UO PGD Prepolje je pod predsedstvom Ivana Pavea na svoji 10. redni seji dne 4.9.2005 sprejel sklep, da gremo v nabavo novega sodobnega vozila oz. šasije s kabino IVECO 65/17 pri podjetju Dumida v Pesnici. Vozilo smo tudi takoj vplačali in dne 25.1.2006 je bila šasija s kabino že v Prepoljah. Nadgradnjo nad omenjeno vozilo nam je izdelalo podjetje Elektro Turnšek iz Celja. Vozilo smo predali svojemu namenu 28.5.2006, z veliko prireditvijo pod šotorom. Novo vozilo je krstil takratni bodoči župnik Marko iz Brunšvika. Med izdelavo nadgradnje smo morali podaljšati tudi garažo, da smo lahko vozilo spravili pod streho. Komaj smo si malo oddahnili od naporne nabave vozila, smo se že začeli ozirati na streho društvenega doma, katerega gasilci z lastnimi sredstvi in prostovoljnimi urami obnavljamo in vzdržujemo. V letu 2008 smo si zadali nalogo, da do 80. obletnice prekrijemo gasilski dom z novo kritino ter nato uredimo še fasado. UO PGD Prepolje je pod predsedstvom Ivana Pavea zavihal rokave ter začel zbirati sredstva za novo kritino. V dogovoru z Občino Starše smo v letu 2009 prejeli 8.800 EUR za nabavo kritine, ki smo jo takoj naročili. Kritino smo dobili pozno v jeseni leta 2009. Zaradi slabega vremena nismo mogli prekriti strehe še v istem letu. Po dogovoru z Marjanom Peskom, ki je vodil dela pri prekrivanju, smo se odločili, da bomo delo opravili spomladi 2010. Še prej pa je bilo potrebno nabaviti les za ostrešje. Tukaj so se ponovno izkazali vaščani iz Prepolj, ki so nam tudi tokrat les podarili. Za to jim iskrena hvala. V petek, 26.3.2010, in v soboto, 27.3.2010, je stekla akcija prekritja strehe v velikosti 550 m2. Vsa zahvala velja Marjanu Pesku in Stanku Sagadinu za brezplačno vodenje dela. Zahvala gre tudi gasilcem in krajanom, saj smo opravili 492 ur prostovoljnega dela. 8.4.2010 smo pričeli z obnavljanjem ometa na fasadi, ki je zaradi vlage odstopil. Omet nam je obnovil Vlado Premzl iz Marjete, in to brezplačno. Napušč na domu in mrežasto ograjo smo gasilci prebarvali sami. Fasado gasilskega doma bo obnovil Dušan Horvat iz Prepolj, po minimalni ceni. Upam, da je sedaj, ko prebirate te vrstice, fasada gasilskega doma že obnovljena. Za svoje aktivno delo je društvo prejelo tudi številna priznanja in zahvale, odlikovanje GZ Slovenije in tudi bronasti znak CZ Republike Slovenije. V pisanju so zajeti pomembnejši dogodki iz dela PGD Prepolje od ustanovitve do danes. Zapisana so imena tistih, ki so bili v določenem obdobju na vodilnih mestih. Če smo koga po pomoti izpustili, se že vnaprej opravičujemo. Lahko še zapišemo, da še vedno sodelujemo z vsemi društvi v kraju, v občini, kakor tudi izven, s krajevno skupnostjo in občino. Seveda gre zahvala tudi našim krajanom za vso pomoč. Hvala tudi vsem dobrotnikom, donatorjem in botrom naših vozil in črpalk. Ne smemo pa pozabiti še naših članov, predvsem tistih, ki opravljajo odgovorne naloge v društvu. Delno povzeto iz arhiva PGD. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Zgodovina naše občine 43 Zgodovina naše občine PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE URŠULE V PREPOLJAH Rudi Koželnik JUNIJ 2010 Človeku je že od stvarjenja dano, da hrepeni po svojem Stvarniku. Tako je človek že od nekdaj iskal božjo bližino. In Bog je že v Stari zavezi očetovsko bedel nad svojim izvoljenim ljudstvom. Na gori Sinaj je Bog po Mojzesu dal deset božjih zapovedi. Da bi čutili bližino Boga in da bi ga lahko slavili, so Izraelci postavili tempelj. Bilo je nepopisno veselje, ko so v novi tempelj prinesli skrinjo zaveze, v kateri so bile tudi kamnite table z desetimi božjimi zapovedmi. Tu so potem slavili Boga in mu darovali. V Novi zavezi pa se je Bog še bolj približal svojemu ljudstvu, ko mu je poslal in daroval svojega sina. In Jezus nam je pri zadnji večerji kot neke vrste oporoko dal sveto evharistijo in naročil, naj to delamo v Njegov spomin. Apostoli so se takoj po Jezusovem vnebohodu zbrali v dvorani zadnje večerje, kjer so se ponavadi zadrževali, in takoj začeli uresničevati to, kar jim je Jezus naročil in tako darovali sveto mašo. V začetku so bila ta srečanja kar v privatnih stanovanjih; gotovo pa je, da so kristjani na vzhodu in zahodu imeli posebne stavbe za bogoslužje, običajno nad grobovi mučencev. Od četrtega stoletja dalje, ko je prenehalo preganjanje kristjanov in je Cerkev dobila svobodo, so take stavbe imenovali bazilike. Nekaj sto let pozneje so ta častitljivi naziv obdržale samo tiste stavbe, ki so imele tri ali več ladij. Od desetega stoletja naprej so papeži obdarjali bazilike s posebnimi darovi, pravicami in prednostmi. Izmed vseh bazilik ima samo pet poseben status »velike ali papeške bazilike« (sv. Janez Krstnik v Lateranu, sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel zunaj rimskega obzidja, Marija Velika ali Marija Snežna v Rimu in sv. Frančišek Asiški v Assisiju), ostale pa imajo naslov »manjše bazilike« in so po vsem svetu. Med njimi je pri nas najmlajša bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, 44 ki je dobila ta prestižni naslov ob svoji častitljivi šeststoletnici. Za romarje in obiskovalce je bazilika »kraj milosti«, saj je v njej na široko odprt zaklad Cerkve, iz katerega morejo romarji prejeti številne odpustke za žive in umrle. Upravičeno so naši predniki že do sedaj imenovali Ptujsko Goro »Gora milosti oz. Mons gratiarum«. Med njimi je bil tudi naš blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je Ptujsko Goro neizbrisno zaznamoval s svojimi številnimi obiski. Še par dni pred svojo smrtjo je poromal na Ptujsko Goro k Mariji, ki jo je otroško in zaupno častil od svoje mladosti. Papež Janez Pavel II. je o marijanski pobožnosti med Slovenci zapisal: »Slovensko ljudstvo, plemenito po svoji zgodovini in še plemenitejše po svoji veri, zelo časti preblaženo Devico Marijo, Kristusovo mater in Pomoč kristjanov. O tem pričujejo poleg mnogih drugih stvari tudi cerkve, pozidane njej v čast. Te cerkve in cerkvice pokrivajo slovenska tla kakor svetle zvezde in niso samo umetniško zgrajene, marveč se tudi njihova oprema blešči v sijaju čudovite umetniške izdelave. Še pomembnejše pa je to, da v njih cvete pobožnost, ki jo gojijo in hranijo molitve, obredi in sveti pouk, tako da so te cerkve zares sedež in bivališče rastoče vere.« To v polnosti velja tudi za našo cerkev svete Uršule, zato je nam tako draga. Prav tako oz. še bolj je bila draga našim prednikom, ki so jo gradili in skrbno varovali skozi štiristoletno zgodovino. Zato sem hvaležen Vam, Prepoljcem, da ste znali dovolj ceniti doto svojih prednikov in ste vseskozi skrbeli za njeno lepoto. Ker bo o njeni zgodovini in zavetnici sveti Uršuli veliko povedanega v posebni brošuri, se bom osredotočil samo na zadnja leta, v katerih smo se trudili, da bi tudi mi dodali svoj kamenček v mozaiku k lepoti te cerkve. Gotovo Vam je še v spominu, ko smo leta 1986 restavrirali kompletne slike križevega pota in sliko svetega Hieronima, kar je opravil akademski slikar Kokalj iz Ljubljane, ter uredili žlebove in drenažo okrog cerkve. Leta 1988 smo restavrirali oltar svetega Hieronima. Leta 1990 in 1991 smo restavrirali Marijin oltar, popravili zvonik, streho ter kompleFoto: M. Kacjan tno fasado in jo obenem osvetlili. Tako je cerkev dobila bistveno lepšo podobo in 21. 7. 1991 je vsa obnovitvena dela blagoslovil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger. V letih 1998 smo podrli kor in postavili novega. Dela na koru smo dokončali leta 1999. Načrt je naredil arhitekt Janez Bajc iz Maribora, statiko in dela je vodil ing. Ivan Selinšek. Zidarska dela je opravil obrtnik Mesarič iz Starošinc. Pri tej obnovi so veliko pomagali domačini, najbolj prizadeven je bil Anton Draškovič, ki je vodil dela in sodeloval z mojstri. Mizarska dela je opravil mizar Kralj iz Brunšvika. Sredstva obnove so zbrali vaščani, nekaj je prispevala Krajevna skupnost Prepolje. Leta 2001 se je pri podružnični cerkvi svete Uršule pokazala potreba po obnovi ostrešja in zvonika. Po temeljitem pregledu smo namreč prišli do zaključka, da je nujno sanirati tudi zvonik, ki se je nagibal zaradi popuščanja nosilnega loka. Tako smo ugotovili, da bi bilo smotrneje, če zvonika ne bi gradili na obstoječem mestu, temveč iz tal pred vhodom v cerkev. Po dolgotrajnih pogovorih z Zavodom za ohranjanje narodne in kulturne dediščine smo končno dobili dovoljenje za pozidavo. Načrt za zvonik je naredil arhitekt Drago Vrhovski iz Maribora, glavne zasluge za oblikovanje zvonika pa je imela statičarka Marija Savinc iz Gomilskega. Z deli smo začeli septembra. Ostrešje in streho cerkve smo popolnoma zamenjali. Les za ostrešje so darovali vaščani Prepolj. Cerkev smo pokrili z novo kritino. Dela na ostrešju je prevzel klepar Trčko iz Stražgojnce. Istočasno smo začeli tudi z gradnjo zvonika. Gradbena dela je izvajalo GP Radlje ob Dravi, streho na zvoniku je naredil tesar Jože Podgrajšek iz Zreč. Zvonik je pokrit s skriljem. Obnovili smo tudi fasado na celotni cerkvi in naredili fasado na zvoniku, kar je opravil pleskar Dušan Stopinjšek iz Skok. Obenem smo uredili okolje in namestili tlakovce. Obnovitvena dela smo končali naslednje leto. Celotna obnova je stala 22,5 milijonov tolarjev. 18 milijonov tolarjev je prispevala Občina Starše, 4,5 milijone tolarjev pa so zbrali vaščani Prepolj. Vaščani so sredstva zbirali z nabiralno akcijo po hišah, Kulturno društvo Urška pa je organiziralo dva dobrodelna koncerta, enega na štefanovo leta 2001 v župnijski cerkvi in enega 5. januarja 2002 v Osnovni šoli Starše. Oba sta bila zelo dobro obiskana. Pri obnovi svoje podružnice so prizadevno sodelovali in povezovali delo člani župnijskega pastoralnega sveta. 21. julij 2002 je bil za vaščane Prepolj in celo župnijo dan veselja. Veselili smo se, da smo uspeli obnoviti baročno cerkvico svete Uršule. Sedaj to ni več cerkvica, am- Razmišljanja pak cerkev. Novi 28 metrov visoki zvonik daje cerkvi povsem drugačen videz. Lepo se zliva v celoto, kot da je bila že od vsega začetka tako grajena. Slovesno blagoslovitev prenovljene cerkve in sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika in nekaterih duhovnikov iz sosednjih župnij daroval mariborski škof dr. Kramberger, ki smo ga v Prepolje skupaj z županom pripeljali s kočijo. Prav tako pestro je bilo v Prepoljah leto 2005. V podružnični cerkvi sv. Uršule je bilo nujno potrebno urediti zelo slaba betonska tla. Odločili smo se, da bomo naredili tla iz granita. Izdelal jih je domačin, kamnosek Drago Petrovič iz Marjete. Načrte za nova granitna tla in vse tri nove oltarne mize je naredil arhitekt Ivo Goropevšek iz Maribora. Ob izdelavi tal smo namreč ugotovili tudi, da bi bilo smiselno zamenjati zelo velike oltarne mize pri glavnem in obeh stranskih oltarjih, ki so bile v zelo slabem stanju. Nove mize je prav tako izdelal kamnosek Petrovič. Istočasno je potekala tudi izdelava novih klopi, ki jih je izdelal mizar Andrej Karneža iz Pragerskega. Klopi z naslonjalom so izdelane iz hrastovega lesa, ki so ga večinoma zbrali domačini. V notranjosti cerkve smo do določene višine odstranili omet ter stene ometali s sanirnim ometom. Stene smo izolirali tudi proti vlagi. Sledilo je beljenje notranjosti, zlatenje ornamentov na stropu in izdelava novih stopnic na kor ter novega ambona. Zunaj cerkve smo vse meteorne vode izpeljali v ponikalnice. Dela so bila zaključena pred vsakoletnim žegnanjem na god svete Uršule. Stroške obnove je deloma krila občina, vaščani pa so se zavezali, da bodo zbrali ostalo. Blagoslovitev je sledila 22. oktobra 2006. Jutranje jasno nebo brez vsakega oblačka in toplo jesensko sonce nam je tisto nedeljo, 22. oktobra, naznanilo poseben dan, ki ga v tem jesenskem času le redko doživimo. Res, Prepolje je s svojo podružnič- no cerkvijo sv. Uršule še posebej slovesno proslavljalo svoj praznik, saj smo združili god svete Uršule z blagoslovitvijo obnovitvenih del. Slovesnost je vodil novi pomožni škof dr. Peter Štumpf. Članica župnijskega pastoralnega sveta Romana Petek ga je pozdravila z besedami: »Prišel je čas, ko se v naši župniji vrstijo sama čudovita praznovanja, čas, ko nam narava nasuje obilo darov in ko praznuje god zavetnica naše podružnične cerkve sv. Uršula. Vsako leto jo počastimo. Letos še posebej slovesno, saj med nami pozdravljamo našega novega škofa dr. Petra Štumpfa. Naša želja je bila, da Vi podelite srečo in veselje z nami ob podružničnem žegnanju in blagoslovitvi obnovitvenih del. Praznovanje seveda ostaja hladno in prazno, če mu ne napravimo prostora v svojem srcu, če ne držimo skupaj, da čutimo drug z drugim, se podpiramo, živimo v toplem sožitju med seboj. Kako lepa je danes podoba naše cerkve! Ne samo zaradi novih oltarjev, novih tal, novih udobnih klopi, popravljenega kora, svežega pleskanja, živega cvetja, ampak predvsem zaradi vas. Vi, dragi župljani, ste njen najvažnejši in najlepši okras.« Blagoslovu obnovitvenih del je sledila sveta maša, ki jo je z izbranim petjem popestril cerkveni mešani pevski zbor. Na koncu je sledila zahvala vsem, ki so pomagali finančno, z delom ali kakorkoli drugače pri obnovi cerkve. Po maši so zbrani veselo pokramljali ob kozarčku in za ta čas nenavadno toplem soncu, veseli in ponosni na svoje prednike, ki so jim zapustili to »lepotico«, kot ji pravijo, in za katero so obljubili, da jo bodo odslej še bolj zvesto obiskovali, jo čuvali in ohranjali svojim potomcem. Naslednje leto 2007 smo namestili še nova glavna in stranska vhodna vrata. Vrata so stala 2.510 EUR, kar je poravnala Občina Starše. Tako je ta cerkev sedaj dostojno urejena, posebno vrednost in plemenitost ji dajejo častitljiva leta. Ne poznamo točno graditeljev te cerkve. Dobro pa se zavedamo, kaj so nam zapustili. Niso nam zapustili zlata in srebra in ne materialnega bogastva, po katerem današnji človek steguje roke, temveč so nam zapustili nekaj mnogo večjega in dragocenejšega. Svojega duha, same sebe so ovekovečili v arhitekturi, notranji opremi, oltarjih. In če imamo odprte oči in ušesa srca, spoznamo, da so bili ljudje močne vere, ki je niso samo izpovedovali, marveč jo živeli; svoje prednike naravnost vidimo in slišimo, kako nam naročajo, naj poskrbimo, da njihova živa vera ne bi med našim in našim mladim rodom umrla in usahnila. Iz roda v rod so izročali to cerkev, ne le kot kulturni spomenik, ampak tudi kot bogato versko in duhovno dediščino v prepričanju, da jo bo vsaka generacija ohranila na svoj način, jo obogatila in izročila novemu rodu kot dragoceno svetinjo. Zato kot vaš dušni pastir ob tej priložnosti, ko se zahvaljujemo našim prednikom in graditeljem tega svetišča, želim, da sklenemo tudi sami živeti življenje, ki bo vredno naših očetov. Življenje naj bo takšno, da se bodo tudi nas čez sto in več let s hvaležnostjo spominjali naši zanamci, da jim nismo zapustili samo lepe cerkve, ampak še nekaj dragocenejšega, zaklad naše vere in upanje v večno življenje. Mi pa si bomo prav s to zvestobo zaslužili, da bomo v vsej polnosti to že dejansko živeli. Zahvaljujem se vsem, ki imate svojo cerkev radi in ste si prizadevali in si še vedno prizadevate ne samo, da je ta cerkev lepa, ampak se s petjem in sodelovanjem trudite, da je tudi bogoslužje lepo. Še prav posebej velja zahvala članom župnijskega pastoralnega sveta, ki se trudite, da bi bilo to praznovanje čim lepše in doživeto. Prav s tem, da bo svečanost prenašala tudi televizija, se bodo lahko z nami veselili tudi mnogi bolniki in starejši, ki ne morejo v cerkev, ter mnogi širom po domovini. PRVOMAJSKA DREVESA PA ŠE VEDNO STOJIJO… Letošnje praznovanje 1. maja – mednarodnega praznika dela, je skoraj že utonilo v pozabo. Recesija in kriza v vseh porah naše družbe, kakor tudi drugod po svetu, se nedvomno odražata tudi pri nas, tako v vsakdanjem življenju, kot tudi pri takšnih in podobnih javnih praznovanjih. Aktualni spori med socialnimi partnerji okrog upokojevanja, zakona o malem delu, študentske in dijaške grožnje zaradi omejevanja brezplačnih malic in študentskega dela, so nam preko medijev »polepšali« letošnje prvomajske praznike. Pa vendar si upam trditi, da je praznovanje prvega maja vseeno še vedno več kot le nekakšno tradicionalno sindikalno delavsko zborovanje in da to niso samo veselice, pojedine z golažem, nastopi poklicanih govornikov s populističnimi govori ipd. Tradicija postavljanja majskih dreves, kresovanja, pohodi in vse ostale oblike druženja v naravi so v naši družbi še vedno nekaj posebnega, nekaj, kar si ne pustimo vzeti. Gasilci, športniki, planinci, taborniki, ljubitelji narave, turistična in druga društva ter posamezniki poskrbijo, da je še vedno na prvomajskih prireditvah veliko ljudi. Tako se daje 1. maju vseeno neko novo obeležje, čeprav je stara vrednota dela po drugi strani marsikaj izgubila na svojem pomenu, predvsem pa v očeh novih lastnikov kapitala, in so delavci – grobo rečeno – za marsikaterega bogataša le nujen ali celo nepotreben strošek dela. Časi, ko se je za prvi maj veliko »delalo« doma, pa so tudi že mimo. Zdaj so na vrsti tudi izleti in potovanja. Slovenija je lepa dežela in vsak od nas bi naj »pil nje prelesti«, kot je zapisal pesnik Župančič. Vedno se kje najde kakšen kotiček, kjer še nismo bili, ali pa je minilo že toliko časa, da smo pozabili, kako je tam… S skupino prijateljic in prijateljev sem se letos za prvi maj udeležil prvomajskega izleta v kraje ob spodnjem toku Save. Po poti smo se ustavili na Šmartinskem jezeru blizu Celja oz. Vojnika. Po umetnem jezeru, ki je veliko več kot 100 ha, smo se zapeljali z »Jezersko kraljico« – ladjo na vodna kolesa − in uživali v pogledu na razvejano obalo, kjer so se že sončili, ri- GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 Ivan Klep 45 Razmišljanja barili ali pripravljali žare prvomajski izletniki. Pot nas je dalje vodila skozi knežje mesto Celje. Pomahali smo mogočnemu gradu in že smo se peljali skozi Laško. Zidovi pivovarne so modro molčali, tako da o tamkajšnjih »tajkunih« nismo izvedeli ničesar novega. Cesta ob Savinji je lepo speljana po ozki dolini, kjer je prostora le še za železnico. V Rimske Toplice bomo šli, ko bodo obnovljene. Pri Zidanem Mostu smo zavili levo proti Radečam in že smo bili v občini Sevnica, kjer smo nameravali preživeti prvomajski dan. Oba savska bregova sta namreč prevozna oz. imata urejeno cestno infrastrukturo, kot rečemo. Ob gradnjah hidroelektrarn, ki jih na tem delu Sp. Posavja že šest, so ceste posodobili. Pod znano goro Lisco je več turističnih zanimivosti. Mi smo si najprej ogledali turistično kmetijo Pavlič-Kranjc v Okroglicah, kjer smo si privoščili njihovo specialiteto: domače postrvi. Po serpentinasti cesti nas je pot vodila na 600 m visok hrib Sv. Lovrenca (cerkev z istim imenom), kjer se je v vsem svojem modrem sijaju razkazoval velikocvetni »Clusijev svišč« – bolj znan kot encijan. Na stotine, če ne tisoče temnomodrih cvetov nam je polepšalo dan. Odpeljali smo se naprej do ene izmed najlepše urejenih hribovskih vasi v Sloveniji, do Razborja, kjer stoji mogočna cerkev Janeza Krstnika. Urejena okolica, klopce in mizice pred hišami in v parku, s prekrasnim razgledom na dolino Save, nas je kar vabila h krajšemu počitku. Naslednja naša postaja je bil grad v Sevnici (nekoč stražni stolp), zidan na strmi skali, kjer dominantno še dandanes straži mesteFoto: J. Ekart ce pod seboj. Zbirke, park, Lutrova klet so nam osvežili spomin na našo bogato zgodovinsko in narodopisno preteklost. Ure so hitro tekle in potrebni smo bili okrepčila, čeprav smo imeli nekaj tudi s seboj za vsak slučaj. Po panoramski vožnji po t.i. sremiško-bizeljski vinski poti, mimo poznorimskega krščanskega najdišča »ajdovskega gradu«, smo se znašli na dvorišču na novo urejene turistične kmetije Grobelnik-Klenovšek v Podvrhu blizu Zabukovja, kjer sta nas sprejela gostiteljica Slavka s sinom in nam servirala domače kosilo. Kot pravi Štajerci smo seveda poskušali tudi vinske specialitete tega vinorodnega območja in domači grozdni sok ter nazadnje pristali še v njihovi kleti. V veseli družbi drugih skupin smo ob ocvirkovi pogači lahko še kar naprej degustirali in se žal okrog 19. ure morali poslovili. Odpeljali smo se še do nove HE Blance, kjer smo se ob spomeniku poklonili 13 žrtvam nesreče nepremišljenega čolnarjenja skozi gradbišče jezu pred odprtjem elektrarne. Ob mraku smo bili že v Brestanici, s pogledom pospremili mogočen grad »Rajhenburg« in se odpeljali do dvorišča mogočne bazilike, ki je posvečena oz. poimenovana po materi lurški Mariji in je bila zgrajena v času njenega prikazovanja v Lurdu. Prijazen duhovnik g. Joško Špes nam je velikodušno odprl vrata mogočne cerkve sploh, ko je slišal, da smo iz Št. Janža na Dravskem polju oz. iz občine Starše, saj dobro pozna našega duhovnika g. Koželnika. Orisal nam je zgodovino cerkve in kraja ter nas spomnil na težko medvojno in tudi povojno zgodovino. Na gradu v Brestanici so imeli Nemci zbirno prehodno taborišče za več kot 42 tisoč preseljenih oz. izseljenih Slovencev. Usode preseljevanja so bili zaradi Hitlerjevega ukaza »Naredite mi to deželo spet nemško,« po svoje deležni tudi kočevski Nemci. Po vojni pa je dolga leta bil v istih prostorih na gradu še ženski zapor, tako da je grad poln težke in mračne preteklosti za naše ljudi in rane v širši okolici še dandanes niso zaceljene oz. krivice niso popravljene, kaj šele pozabljene. Polni prelepih vtisov s poti in v zavedanju, da moramo svojo zgodovino spoznati z vseh plati, tudi tisto črno plat, smo se poslovili in se že v temi odpeljali najprej - skozi Senovo proti domu. Žal prelepe kozjanske krajine mimo Koprivnice, Podsrede, Bistrice ob Sotli nismo več mogli občudovati. »Pa kdaj drugič!« smo si rekli. V vseh naseljih po poti, kjer smo ta dan bili, pa so stala večja ali manjša majska drevesa kot nekakšen praznični zunanji vidni znak in tudi kot naš notranji opomnik, da pridobljenih pravic nikakor ne smemo kar tako zapraviti ali izpustiti iz rok oz. se moramo zanje bojevati. Spremembe v družbi so živo dogajanje, kjer žal ne vladajo vedno najboljši in niso »pri koritih« le najzaslužnejši. V zgodovini je bilo veliko krvavih prvih majev, padle so tudi mnoge nedolžne žrtve, na delavce so streljali režimski vojaki in policisti, demonstrirali so vsi delavci, rudarji, železničarji ter drugi, ženske in otroci…, prvi maj pa je ostajal prazničen in je takšen še dandanes. Zato ga praznujmo dandanes vsi, ki nam to kaj pomeni in nam je to dano, naj v prazničnem vetru vihrajo naše zastave. Kot v opomin pa se zavedajmo, da še vedno več sto milijonov ljudi po svetu, zaradi različnih vzrokov, ne sme ali ne more praznovati prvega maja, ker so jim tako ali drugače odvzete osnovne človekove pravice - tudi osebna in narodova svoboda. Naši mladi – takšni in drugačni JUNIJ 2010 Marica Tenko 46 Razlike med generacijami so bile prisotne v vsaki družbeni sredini in so še danes. V strogih patriarhalnih družbah so se mladi, kljub svojemu drugačnemu mišljenju, pokoravali starejšim. Zdaj pa že dolga desetletja v večini družb ni tako. Mladi imajo svoj prav in ga tudi izražajo in se zanj bojujejo. Svoj prav? Njihov prav je takšen in drugačen, priznan in nepriznan. Toleriran ali preganjan. Skoraj vsakega človeka leta obogatijo (pa tudi osiromašijo) z izkušnjami, z znanji in vedenji, ki jih nekateri mladi še nimajo. Danes se starejši pritožujemo, da mladim manjka poleta, kreativnosti in pripravljenosti za to, da se spoprimejo s težavami, ki jih prinaša življenje. Očitamo jim apatičnost, predajanje zgolj užitkom in zapadanje v odvisnost od alkohola in drog. Očitamo jim tudi to, da se nočejo poročati in si ustvarjati družin ter da jim najbolj ustreza življenje v »hotelu ata in mama«. V teh časih je res težko reči, kdo je odgovoren za to. Smo mi starejši pripeljali družbo do te situacije ali je naravni tok razvoja družbe prinesel vse to. V glavnem tudi mene pretrese, ko mnogi mladi svoje neuspeh opravičujejo z besedami: »Saj nič ne moreš. Ni služb. Ne moreš si ustvariti družine, ker ni stanovanj. Ne bom delal za tisoč evrov (tudi to sem že slišala). Ne bom ril po zemlji, če sem končal fakulteto. Ne bom …«. Kaj pa bom? Sedel, jokal in živel na račun staršev in raznih podpor? Vsega tega je v zadnjih časih preveč. Zato sem bila prijetno presenečena, ko sem se pogovarjala za mladima Žunkovičema, Igorjem in Bojanom, iz Zlatoličja. Oba sta bila odlična učenca v osnovni šoli v Staršah in nato tudi zlata maturanta Razmišljanja znanstvenikov), saj pravi, je potrebno delati tam, kjer so najboljše možnosti, kjer je največja koncentracija znanja in kjer imajo najboljšo tehnologijo. Pravi, da ga zanimajo kvantne informacije (upam, da kdo razume bolje od mene, kaj to je). Pravi, da je človek odprt kvantni sistem. To pomeni, zelo poenostavljeno, da je človek v osnovi v vsakem trenutku postavljen pred izbiro in da ni nič določeno že vnaprej – v bistvu je odprt kvantni sistem igrišče, kjer nikdar ne veš, kje je žoga, pa vseeno brcaš in včasih zadeneš, mnogokrat zgrešiš. Ampak brcati pa moraš, ker je na kvantni ravni vse dinamično, vse odprto in v gibanju in nič ne stoji v svojih mejah. Vendar to, da je nekaj nedoločeno, še ne pomeni, da ni nobenih pravil delovanja in ta pravila poskuša Bojan najti ter pojasniti, doda pa, da so to reči, ki jih lahko pravilno izrazi le matematična fizika z enačbami in modeli. Vse ostalo so samo približki in poenostavitve. Kaj me je posebej presenetilo v tem razgovoru? Zagnanost, polet, načrti, vedrina in nobene pritožbe na nič. Oba menita, da se je treba povsod po svetu, ne samo pri nas, boriti in dokazovati, da lahko dosežeš cilj, h kateremu stremiš, da lahko dokažeš, da imaš prav, da so stvari res takšne, kot praviš. Zgolj čakanje, da ti bo nekdo nekaj zorganiziral, prinesel, očitno ni moto teh dveh fantov. Ko sem ju vprašal za načrte na osebnem, družinskem področju, sta se oba zasmejala in rekla: » Ko bo tako daleč, bova vedela, sedaj je pa drugo v ospredju.« Igor pravi, da to, če ne bi dobil zaposlitve na svojem področju, ne bi bila neka velika tragedija, ker je vsako delo spoštovanja vredno in dobro, toda svoje raziskovanje na področju humanistike pa bo vztrajno nadaljeval, ker se mu to zdi tisto zares pomembno za vsakega posameznika in človeštvo nasploh. Ob tem se vprašam, kaj je dejansko pomembnejše: pogled na naravo (fizika) ali pogled na človeka (humanizem) in oba mi rečeta, da tega ni možno ločiti, da je oboje pomembno. S polno glavo nekaterih komaj po imenih poznanih terminov sem zapustila mlada zagnanca. Bila sem navdušena in hkrati nekoliko nesrečna. Sama nikoli nisem imela toliko zagnanosti, čeprav sem kot vsi mladi sanjala in načrtovala. Nikoli mi pravzaprav ni uspelo doseči cilja, ki sem si ga v mladih letih postavila. Mati obeh fantov mi je omenila, da sta vsa leta bila resnično vestna učenca in študenta, da sta pokazala veliko nadarjenosti za svoj študij in delo, vendar sta mnogokrat tudi onadva potrebovala podporo in spodbudo, da sta lahko dosegla, kar sta. Jaz ji verjamem. Oče Franc je dodal, da je najpomembnejše otroku dati občutek brezpogojne podpore in ljubezni in da svoja sinova podpira pri vsem, kar počneta, četudi se kdaj z njima ne strinja. Poznam Foto: M. Tenko kar nekaj skoraj genialnih ljudi, ki bi lahko mnogo dosegli, če bi jim starši stali ob strani, jih spodbujali, ko so klonili. Kajti bolj nadarjeni otroci vse prehitro dojemajo učno snov in zato včasih marsikaj prelahko jemljejo. Če budno oko ne pazi na njih, jih spodbuja in teši v stiskah ter jim vedno znova ponuja nove izzive, se zgubijo in nikoli ne dosežejo svojega vrha. Starša teh dveh fantov sta očitno dovolj skromna in pogumna, da znata poslušati svoja fanta in jima pustiti svojo resnico in edinstveno pot v življenju, četudi sta sama v življenju veliko dosegla. Mnogi starši pa se svojim otrokom ne morejo približati in jim svetovati, a včasih je za to potreben samo občutek za dobro in pravično ter malce skromnosti. Vsak narod potrebuje mlade ljudi, da bi lahko živel. Jaz, ki sem po letih nekje v zadnjem obdobju življenja, si želim, da bi vse naše mlade vodili plemeniti cilji, ne samo želja za zaslužki in udobjem. Seveda si vsakdo želi imeti dober standard, vendar ga je potrebno zaslužiti, ne samo dobiti, in posebej, ne ukrasti. Ob tem pa sem ob Bojanu in Igorju videla, da ob tem obstaja še nekaj več, da obstaja zagnanost, občutek za pravičnost, karakter in želja po resnici, ki so nad materialnimi dobrinami in prinašajo pravi mir in zadovoljstvo v življenju. Kako bomo to dosegli? Smo zares, kakor sem že enkrat napisala, pripravili teren za današnji čas? So ga mogoče generacije pred nami? Je prav, da pišem o težavah, ko jih vendar poznam samo iz enega kota? Kdo ve! Vir: Izjave Igorja in Bojana Žunkovič Foto: M. Tenko GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 v gimnaziji. Igor je rojen leta 1983, Bojan pa leta 1985. Ker sta bila tako uspešna, Bojan je tudi na državnem nivoju prejel zlato nagrado iz fizike, sta bila tudi Zoisova štipendista. Igor je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz področij primerjalne književnost in filozofije, Bojan pa je diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani iz teoretične (matematične) fizike. Za svoji diplomi sta oba prejela fakultetni Prešernovi nagradi, Bojan pa je postal tudi mladi raziskovalec na FMF, medtem ko je Igor študij končal kot najboljši študent FF v letu 2008. Oba nadaljujeta podiplomski študij, vsak na svojem področju: Igor na področju literarne vede, kjer se ukvarja s povezovanjem literature in znanosti ter inovativnimi možnostmi razumevanja literarnih tekstov; Bojan na področju kvantne teorije, kjer se ukvarja s stabilnostjo odprtih kvantnih sistemov (pravi, da je tudi človek tak odprti kvantni sistem). Oba sta v času študija preživela precej časa v tujini (Igor v Avstriji in Nemčiji, Bojan v Južnoafriški republiki in Nemčiji), sodelujeta pa tudi na strokovnih srečanjih in konferencah doma. Vsak na svojem področju sta že danes med najvidnejšimi in najboljšimi strokovnjaki v Sloveniji, njuno delo pa ima veljavo in pomen tudi v mednarodnem prostoru. Fanta sta nanizala množico svojih idej, vsak s svojega področja, tako da sem ju morala večkrat ustaviti, ker sta mi morala nekatere teme poenostavljeno razložiti. Kljub vsemu mi ni uspelo zajeti celotnega področja študija in dela teh dveh fantov. Vprašala sem Igorja, kaj je temeljno vodilo njegovega študija in dela, pa mi je odvrnil, da hoče narediti nekaj novega v lastni stroki, odkriti resnico, ki je skrita za črkami, besedami in stavki. Govorila sva tudi o literaturi. Povedal mi je, da mnogo bere, poleg strokovne literature, ki je njegovo primarno čtivo, še psihološke in zgodovinske romane ter poezijo. Od pisateljev ima poleg drugih zelo rad Dostojevskega in Jančarja, ljuba pa mu je domača poezija Gregorja Strniše in Srečka Kosovela. Igor meni, da pri poeziji ni potrebno ničesar razumeti, treba se je prepustiti vtisu, ki ga poezija naredi na tebe. Igorjevo delo na področju primerjalne književnosti se loteva razlike med znanostjo in umetnostjo, možnosti njunega povezovanja in načinov njunega soobstoja v enotnem kulturnem ter civilizacijskem kontekstu. Prešernovo nagrado je dobil ravno za razlago poezije Gregorja Strniše s stališča Einsteinove teorije relativnosti in kvantne mehanike. Doktorat piše iz razmerja med znanostjo in umetnostjo – pravi, da ni velike razlike. Bojan je fizik raziskovalnega duha in velike ambicioznosti v svoji stroki. Ko sem ga vprašala, zakaj fizika, mi je odgovoril: »Ker je preprosta in zanimiva.« Preprosta? Zanimiva verjetno že, preprosta pa nikakor ne, vsaj zame ne. Pa on že ve, saj jo študira. Bojan želi po doktoratu na področju fizike delati v tujini (ujela sem ga dva dni pred odhodom v Berlin, kjer bo delal na skupnem projektu slovenskih in nemških 47 Razmišljanja Kdo je za zaveso? Marica Tenko Ko sem v tedniku »7 dni« dne 12. maja letos prebrala prispevek Srečka Niedorferja, sem si znova postavila vprašanje: »Kdo je za zaveso svetovnega dogajanja, da svet tako tone? Kdo je pri nas tisti, ki zavira pozitivne spremembe?« Srečko v navedenem prispevku med ostalim piše: citiram: »Boriti se je treba ………………, in v prvi vrsti zoper krvosese, ki si na vse večji revščini in socialni negotovosti drugih ustvarjajo vseh vrst razkošje.« Boriti ja, toda proti komu? Kdo je dovolil, da so desetletja zidano stavbo družbenega premoženja najprej osiromašili, nato pa pokradli? Že večkrat sem zapisala: » Naj pokradejo že enkrat in začnejo gospodariti.« Pa zdaj ne mislim več tako. Pokradli so, pokradli, gospodarijo pa ne. Ne cenijo dela in ga tudi ne plačajo. Grozljiv je primer bosanskih delavcev, ki so mesece in mesece delali za miloščino. Pravi kriminal je položaj podizvajalcev, ki za »velike« opravijo ogromno dela, plačila pa ne dobijo. V državnem zboru pa si perejo svoje umazano perilo ljudje, ki smo jih volili, jim zaupali in nekaj od njih pričakovali. Afera za afero pretresa Slovenijo, organi pregona zlikovcem »dihajo za ovratnik«, rezultatov pa ni. Veliki pomp pri prijetju Zidarja se je polegel v zgovorno tišino, Bavčarju ni mogoče dokazati, da je vsaj zelo slabo gospodaril, če že kaj drugega ne, delavec pa je v trenutku odpuščen, če bo kakšno malenkost odnesel iz podjetja. Kako je to mogoče, da so slabi gospodarji še nagrajeni, namesto, da bi s svojim pokradenim premoženjem jamčili za škodo, ki so jo storili? V kakšnem času živimo? V državnem zboru poslušamo takšne in drugačne izjave tako s strani pozicije kot opozicije. Poslušamo zgovorna namigovanja, bobu pa nihče ne reče bob. Kaj to pomeni? So vsi skupaj v istem čolnu in njihov edini cilj je, da ta čoln ne potone? Mislim, da je tako. Ubogi slovenski narod, spet boš šel na volitve, spet boš vse svoje upe oprl na svojega izbranca in spet boš izigran. Ne poznam politika, ki bi ga vodila misel na dobrobit naroda. Treba se je preriniti do korita, ne glede na žrtve, ne glede na laži in obljube, ki jih kandidati v predvolilnem boju mečejo med ljudi. Ubogi volivci pa so se pripravljeni celo zlasati med seboj, glede kandidatov iz različnih političnih opcij. Sosed sosedu, brat bratu je sovražen, če nista v isti čredi. Namigovanja v državnem zboru, v medijih, prispevki raznih kolumnistov, tudi moj prispevek, pa so samo »luk i voda«, kakor bi rekli naši južni sosedje. Vedno bolj ugotavljam, da smo mi, navadni državljani, samo lutke na vrvici. Tu in tam nam vržejo kakšno sočno kost, kot je afera Baričevič itd. Potem pa glodamo in ugotavljamo, kaj je to, oni pa počasi plujejo k svojim ciljem. Na vrvici nas držijo in usmerjajo naše bedne splave, da plujemo vedno večji revščini nasproti. Kdo so? Kdo jim drži zaledje? Kdo je tisti, ki ima takšno moč? Saj piše nekje. Pa nihče ne verjame. Nihče noče verjeti, da so načrti stari stoletja in da se uresničujejo. Tudi jaz ne upam reči, samo nakladam, tako kot vsi drugi. Še vedno rada živim. HOLESTEROL, ČLOVEKOV PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK? JUNIJ 2010 Dejan Skodič, ing. živilstva, študent Biotehniške fakultete 48 Holesterol je morda ena izmed najbolj strah zbujajočih molekul v naravi. Na vsakem koraku o njem govorijo različne zdravstvene institucije, prehranski strokovnjaki, o njem prebiramo v dnevnih časopisih, člankih in ne nazadnje slišimo tudi po radijskih in televizijskih sprejemnikih. Največkrat nas opozorijo na tesno povezanost bolezni srca in ožilja ter velike koncentracije holesterola v serumu. Znanstveni dokazi vsekakor bremenijo to »slabo stran« holesterola, le malo pa slišimo o njegovi »dobri strani«. Holesterol je za življenje živali (ljudi) nujno potreben, vsekakor pa je to molekula, s katero moramo živeti. Holesterol je lesketajoča, vosku podobna, bela ter kristalitična snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih. Najprej so ga odkrili v žolčnih kamnih in njegovo ime izhaja iz grških besed kholé, kar pomeni žolč, in stereos, kar pomeni trdno. V organizmu ima več vlog: je pomembna komponenta membran živalskih celic, kjer uravnava fluidnost, in je izhodna spojina večjega števila pomembnih biomolekul, med njimi steroidnih hormonov, žolčnih kislin in vitamina D. V večjih količinah ga najdemo tudi v živčnem sistemu. Kot je razvidno, je holesterol v organizmu nujno potreben in njegova prisotnost sama po sebi ni povezana z zdravstvenimi težavami, do teh pride zaradi neučinkovitosti njegovega prenosa in drugih motenj v metabolizmu. Kemijska struktura holesterola Prenos holesterola po organizmu ni enostaven zaradi zelo slabe topnosti te spojine v vodi. Prav ta lastnost pa je pomembna pri njegovi vlogi v strukturi membran. Naša jetra ga sintetizirajo od 800 do 1000 mg dnevno. Dodatno ga s hrano dobimo več sto miligramov dnevno. Priporočena količina zaužitega holesterola pa znaša največ do 300 mg/dan. Na srečo holesterol iz hrane zmanjša hitrost sinteze holesterola in vivo (v organizmu). Največ holesterola v človekovi prehrani najdemo predvsem v živilih živalskega izvora. Načeloma pa ga ne najdemo v živilih rastlinskega izvora, ampak Vas bom moral rahlo razočarati, saj je tudi tam prisoten, vendar v izjemno majhnih količinah, katere lahko popolnoma zanemarimo. V živilih rastlinskega izvora najdemo t. i. rastlinske sterole (fitosteroli), katerih funkcija je podobna kot holesterol, le da ti steroli pobirajo (este- rificirajo) odvečni holesterol iz krvne plazme, ko se transportirajo po našem krvnem obtoku telesnih kapilar in preprečujejo nastanek ateroskleroze (zatrditve in zožitev arterij). Zraven teh fitosterolov, ki pobirajo odvečni holesterol iz krvne plazme, pa ima prav tako tudi pomembno funkcijo prehranska vlaknina, ki že v procesu prebave izloča odvečen holesterol. Slednjega veže nase in ga pri izločanju fecesa (blata) izloči iz našega organizma. Dnevna izguba holesterola iz prebavnega trakta je 1000 mg s fecesom. Izloči se ga 20 do 30 g v obliko žolčnih kislin, a ga večino absorbiramo nazaj. Normalno ga je v plazmi 5,2 mmol/L Previsoka koncentracija holesterola v krvi – ateroskleroza Zdravje lih: Največje vsebnosti holesterola v živi- ŽIVILO Vsebnost (mg/100 g) Telečji možgani 2000 Jajčni rumenjak 1000 Svinjske ledvice 410 Svinjska jetra 340 Maslo 240 Pusta svinjina 70 Pusta govedina 60 V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so komponente, ki so sestavljene iz lipidov (maščob) in proteinov (beljakovin), najdemo pa tudi zaestren in prosti holesterol. Ti lipoproteini so odgovorni za transport triacilglicerolov (maščob, trigliceridov) po krvi, na količino teh pa v veliki meri vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, določena zdravila in hormoni. Lipoproteini so razvrščeni v štiri kategorije glede na centrifugalno usedanje in hitrost elektroforeze (potovanje delcev po velikosti v smeri električnega toka (- → +)). Prvi so hilomikroni, ki so največji in najlažji, sestavljeni so iz 80 – 95 % triacilglicerolov, 2 – 7 % holesterola, 3 – 6 % fosfolipidov in 1 – 2 % proteinov. Ti prenašajo dietne maščobe iz tankega črevesja v limfo ter preko tkiv v jetra , kjer se tudi odložijo. Naslednji so lipoproteini zelo nizke gostote ali VLDL (very low density liporotein), sestavljeni so iz 55 – 65 % triacilglicerolov, 10 – 15 % holesterola, 15 – 20 % fosfolipidov in 5 – 10 % proteinov. Njihova naloga je prenos sintetiziranih maščob do maščevja in drugih perifernih tkiv, kjer se ti skladiščijo ali uporabijo kot vir energije. Nato sledijo lipoproteini nizke gostote ali LDL (low density lipoprotein), sestavljeni so iz 10 % triacilglicerolov, kar zajetnih 45 % holesterola, 22 % fosfolipidov in 45 – 50 % proteinov. Ti pa nastanejo z razpadom VLDL, so pa glavni prenašalci holesterola po krvi. Holesterol in holesterolne estre prenesejo iz jeter, kjer se sintetizirajo, do perifernih tkiv. Zadnji so pa lipoproteini velike gostote ali HDL (high density lipoprotein), sestavljeni so iz zanemarljivih 4 % triacilglicerolov, 20 % holesterola, 30 % fosfolipidov in 45 – 55 % proteinov. Podobno kot LDL tudi HDL prenašajo holesterol in njegove estre; v nasprotju z LDL pa prenašajo holesterol v nasprotni smeri, od perifernih tkiv do jeter. Na splošno najbolj pogosto govorimo prav o LDL in HDL, ki sta tudi najbolj znana. Glede na njuno sestavo v nekaj stavkih nazaj, smo razjasnili, da je LDL po vsebnosti holesterola zelo bogat, v nasprotju s HDL, prav tako se po funkcionalnih lastnostih razlikujeta. Namreč, HDL zelo pogosto imenujemo tudi »dobro« prenašalno obliko holesterola, saj odnaša odvečni holesterol iz krvi v jetra. LDL pa kot »slabo« prenašalno obliko holesterola, saj nam dviguje koncentracijo holesterola v krvi. Zato nam prav HDL v našem telesu zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene, kar pa se kaže kot eden izmed vzrokov nastanka bolezni srca in ožilja ter nenazadnje tudi prezgodnje smrti. Pri ljudeh, pri katerih že obstaja velika nevarnost srčnih obolenj ali pa so ta že prisotna (kronične nalezljive bolezni: sladkorna bolezen, stanje po srčni kapi, visok krvni tlak, debelost,...), se priporočajo še nižje vrednosti skupnega holesterola in LDL holesterola (manjše od 2,6 mmol/L) v krvi ter sorazmerno višje vrednosti HDL holesterola (večje od 1 mmol/L). Vpliv hrane na krvni holesterol in razmerje med HDL in LDL pa ni samo odvisen od količine maščob, pač pa predvsem od vrste maščob. Mononenasičene maščobne kisline, katerih glavni vir so: različni oreščki (mandeljni, lešniki, arašidi,...) ter olive in olivno olje imajo funkcijo zniževanja »slabega« LDL holesterola, višajo nam pa »dober« HDL holesterol v krvi. Enako funkcijo imajo večkrat nenasičene maščobne kisline, katerih glavni vir so: sojino, koruzno, laneno, svetlinovo olje in ribe. Na tem mestu bi še omenil omega 3 maščobne kisline (ω-3), ki jih dobimo pri prehrani morskih in sladkovodnih rib, ribjega, repičnega in tudi lanenega olja. Te maščobne kisline imajo ugoden vpliv in delujejo antiaterogeno in preprečujejo bolezni srca in ožilja (žile so bolj prožne in preprečujejo poapnenje), izboljšujejo pretočnost krvi, preprečujejo motnje srčnega ritma (imajo antiaritmičen učinek), zavirajo vnetne procese, preprečujejo in blažijo artritične procese (vnetja sklepov), zmanjšujejo pogostnost raka in ugodno vplivajo na potek bolezni. V nasprotju s temi so pa nasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v maslu, siru, mleku, kokosovem mleku in olju, tudi kakavu. Ti pa višajo »slab« LDL in »dober« HDL holesterol. Negativne učinke imajo tudi trans maščobne kisline, teh naj bi bilo v naši prehrani praviloma največ do 1 %, najdemo pa jih v margarini, hidrogeniranih rastlinskih oljih ter v ocvrti hrani. Te maščobne kisline pa nam v organizmu drastično povišajo »slab« LDL holesterol in zelo znižajo »dober« HDL holesterol. Glavna naloga zdravega in aktivnega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino »dobrega« HDL holesterola v krvi. Ti dejavniki, na katere ima povprečen in relativno zdrav človek lahko vpliv, pa so: uživanje nasičenih in trans maščobnih kislin, kajenje, prekomerne pitje alkohola, stradanje, debelost in jasno premalo telesne aktivnosti, ki je temelj dobrega človekovega počutja. Z uravnoteženo prehrano, ki jo definiram tako: »Uravnotežena prehrana je tista prehrana, ki vsebuje vse esencialne hranilne snovi v takšnih količinah in razmerjih, za maksimalen potek vseh funkcij organizma, ne sme pa vsebovati nobenih snovi v takšnih količinah in koncentracijah, da bi kakor koli zmanjšale ali ogrožale dobro počutje in zdravje človeka«. Pomembno je tudi to, da zagotovimo ustrezen kalorijski vnos, da zmanjšamo porabo alkohola in tobaka ter z redno telesno aktivnostjo pripomoremo k zdravemu cilju, ki nas pripelje do ustrezno znižanega LDL-a in primerno zvišanega HDL holesterola. V teh nekaj stavkih sem Vam želel predstaviti nekaj pomembnih spoznanj o holesterolu in njegovih funkcionalnih lastnostih v organizmu, kako vpliva prehrana na vnos holesterola in kako je potrebno ravnati, da zmanjšamo »slab« holesterol in povečamo vnos »dobrega« holesterola. Upam, da mi je uspelo razjasniti nekaj pomembnih lastnosti o tako delikatni temi, kot je holesterol. Zavedajte se tudi tega, da je ta molekula izjemno pomembna za naš organizem in zato pravim, da sta si besedi prijatelj ali sovražnik, ko govorimo o holesterolu, v ravnovesju. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 v obliki lipoproteinov. V zadnjih letih je strokovnjakom postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva na tistega v krvi. Dejstvo je, da 75 % v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, le 25 % pa ga absorbiramo iz hrane. Tudi vse bolezni povišanih maščob v krvi so v 90 % povezane z dednostjo, deduje se prevalenca bolezni, ki pa se izrazi glede na način življenjskega sloga. 49 Na vrtu UPORABA ŽIVIH ORGANIZMOV ZA VARSTVO RASTLIN Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor Miša Pušenjak Narava se je razvijala milijone let in še zdaj brez našega vmešavanja čisto dobro poskrbi za svoje prebivalce. Zato se v naravi redkokdaj zgodi, da bi kakšna bolezen povsem uničila kakšno vrsto organizma. Vse to se dogaja zaradi človeka. Je pa res, da smo zaradi vse večjega zavedanja o varstvo okolja, zdravi hrani tudi vsi skupaj bolj pripravljeni uporabljati sredstva, ki nam jih nudi narava v boju s škodljivci, pa tudi boleznimi. Temu sledi seveda tudi industrija in danes lahko celo v Sloveniji kupimo nekaj pripravkov, ki so v resnici živi organizmi in jih imenujemo biotični pripravki. JUNIJ 2010 Kaj so torej biotični pripravki Biotični pripravki niso BIO pripravki. Biotični pripravki so živi organizmi, ki pa jih kupimo v trgovinah ali še pogosteje neposredno pri samih ponudnikih z namenom, da bomo z njimi varovali rastline pred težavami. To so lahko različni organizmi, od žuželk do bakterij, gliv, nematod, fitoplazem in virusov. Ker so to žive stvari, jih moramo dobro poznati in se z njimi prav posebej seznaniti, da bodo uspešni. Zelo me namreč skrbi, da se bo v Sloveniji prav zaradi nepoznavanja pravilne uporabe, teh pripravkov prijel negativni prizvok, da ne delujejo. Poglejmo si torej nekaj skupin, ki so na voljo že v Sloveniji, in posebnosti njihove uporabe. 50 Predatorji ali koristne žuželke Da obstajajo številne koristne žuželke, ki jim nekoliko napačno v slovenščini rečemo predatorji, mislim, da večina ljudi že ve. Najbolj znan predstavnik te skupine biotičnih pripravkov, ki ga najdemo na vseh slikah o naravnem, ekološkem pridelovanju, je pikapolonica. Vendar je pri nas v naravi še veliko drugih, ravno tako požrešnih žuželk. Zato vsake brenčeče stvari, ki prileti mimo naših ušes, nikoli ne pobijemo samo zato, ker je žuželka. V Sloveniji pa je žal zelo dolgo trajalo, da se je nekdo opogumil in se odločil, da uporabnikom ponudi tudi namerno gojene žuželke, ki jih uporabljamo izključno z namenom varstva naših rastlin pred natančno določenimi škodljivci. Predatorji oziroma koristne žuželke, ki jih namerno vzgajajo, odbirajo posebne rase in jih kasneje prodajajo s trgovskimi imeni, kot pripravke, so prvo in verjetno najbolj poznano biotično sredstvo za varstvo rastlin. Pomembno pa je ravnanje s temi pripravki, saj so to žive stvari. Predatorje, pa naj bodo v kakršni koli že obliki, vedno v rastlinjak postavljamo zvečer, ne pa v sončnem dnevu. Zanje najdemo pred soncem zaščitene kotičke, pa naj bodo to listi naših rastlin ali kakšna druga senca. Poleg tega je dobro, če imamo v rastlinjaku ponekod nastavljeno vodo v manjših, plitvih posodah. Vsi je sicer ne potrebujejo, nekateri pa bodo zanjo zelo hvaležni. Seveda ni odveč, če omenim, da moramo vrečice s predatorji postaviti tja, kjer pričakujemo prihod škodljivcev oziroma so že tam, ne pa jih kar nekam na pamet obesiti. Poleg tega poskusite v rastlinjakih ali pa na zunanji strani ob robu in pri vhodu nasaditi čim več okrasnih rastlin, ki cvetijo z rumenimi, oranžnimi in rdečimi cvetovi, mogoče lahko kakšno to cvetlico posadite tudi ob paradižnik, papriko, kumaro ali jajčevec v rastlinjaku. Tako bomo v rastlinjak privabili tudi tiste koristne žuželke, ki jih je tudi v naravi pri nas še veliko. Tudi te, ki smo jih namerno naselili, bomo ohranili v bližini le, če se bodo imele kam skriti, se kje prehranjevati in tudi prezimovati. Če bo okolica rastlinjaka gola, pokošena, brez večjih, cvetočih rastlin in grmovnic, jih bomo seveda morali vlagati v rastlinjak zelo pogosto. V tujini uporabljajo te »pripravke« tudi v stanovanjih in predvsem v zimskih vrtovih namesto insekticidov. Glivice za zaščito vrtnin Tudi škodljivci lahko zbolijo. Zbolijo pa iz istih razlogov kakor človek in žival. Napadejo jih glivice, virusi, bakterije, lahko pa tudi nematode ali kateri drugi, še manjši organizmi. Najmanj poznano pa je vsem, da tudi v svetu glivic (in bakterij, virusov…) obstaja tekmovanje za prostor, hrano in zrak med koristnimi in škodljivimi glivicami. Ko uporabimo kemični fungicid, uničimo tudi koristne glivice. Ravno zaradi tega je danes vse več problemov s številnimi boleznimi. Danes nam številne glivice, pa naj bodo za varstvo rastlin pred škodljivci ali boleznimi, ponuja industrija kot pripravke. Z nekaterimi smo se že srečali. Prvi je prav gotovo Delfin, ki ga že nekaj let uspešno uporabljamo v boju s požrešnimi gosenicami na kapusnicah. Delfin je v resnici glivica, ki napade gosenice, da zbolijo, takoj se prenehajo prehranjevati in delati škodo, poginejo pa šele kasneje. Tudi glivico Ampelomyces quisqualis, s katero se borimo proti pepelasti plesni, imamo že dolgo v pripravku. Ravno tukaj se je izkazalo, da imamo z uporabo teža- Pikapolonica je zaščitni znak naravnega varstva rastlin. Na vrtu Tenčicarica je še pogosta v naravi. daleč stran od naših rastlin - največ pol metra stran naj bodo postavljene. Pripravki delujejo tako, da škodljivce okužijo, ti se skoraj takoj prenehajo prehranjevati, običajno pa od lakote umrejo nekaj dni kasneje. Zato nekateri menijo, da niso učinkovali, saj so škodljivci še nekaj dni prisotni. Bolj ali manj delujejo vsi kontaktno, morajo priti v stik s škodljivci. Zato moramo z njimi rastline ali tla res dobro omočiti in kot sem že v začetku napisala, tretiranje vsaj še enkrat ponoviti. Koristne ogorčice ali nematode Tudi te drobne, očem nevidne glistice poznamo samo kot škodljivce. Pa niso le to. Nekatere lahko delujejo proti škodljivcem. V Sloveniji smo pred Cvetoče enoletnice ob vrtninah bodo magnet za koristne žuželke iz narave. kratkim dobili nekaj pripravkov iz teh drobnih bitij, ki jih lahko uporabimo proti bramorju, mrtvaški mušici, ličinkam košeninarjev in nekaterim drugim škodljivcem okrasnih in sadnih rastlin. Najbolj me boli, da zaradi naše zakonodaje pri nas še ne moremo uporabljati teh organizmov v boju proti polžem, saj jih v ta namen v nekaterih drugih državah EU uporabljajo že nekaj let. Za uporabo teh organizmov veljajo vsi napotki od zgoraj, pa še nekaj dodatnih. Uporabljamo jih z veliko količino vode. Čeprav jih lahko nanašamo z navadnimi napravami za fitofarmacevtska sredstva, jih moramo ali dobro očistiti, pri tem pa ne pozabiti tudi na šobe in cevi, kar se rado dogaja, še bolje pa je za namene uporabe biotičnih pripravkov uporabiti posebne, nove škropilnice. Pripravke iz nematod lahko dobite samo po telefonskem naročilu, saj so to pripravki, ki dolgo ne smejo biti na toplem in jih samo zelo kratek čas hranimo v hladilniku. Najbolje pa je, da jih uporabite takoj, ko ste jih dobili. To pomeni, da jih ne vozimo okoli v razbeljenih avtomobilih, jih ne dajemo v razgrete prostore in podobno. Žal jih tudi na zalogo ne moremo kupovati. Tretiranje vršimo izključno zvečer ali v zelo oblačnem vremenu. Seveda jih uporabljamo takrat, ko je škodljivec nanje najbolj občutljiv, zato si dobro in natančno preberite navodila, kar pa je tudi sicer nujno pri uporabi kateregakoli pripravka. Samo želimo si lahko, da bi k nam prišlo še kaj takih pripravkov. Pri njihovi uporabi pa moramo biti vseeno previdni in ne smemo pretiravati, kot smo Slovenci sicer žal navajeni, da ne bomo z njihovo uporabo naredili več škode, kakor koristi. Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem očem odprta za vselej:knjiga narave. Jean-Jaques Rousseau GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 ve, zato pripravek ni bil uspešen. Ker smo pred kratkim dobili k nam še pripravek, ko se z glivicami lotimo tudi strun, bi si želela, da se ista napaka ne bo ponavljala in se bomo na te pripravke navadili. Uporaba pripravkov iz glivic, pa tudi nematod, virusov… Najprej je potrebno vedeti, da so v pripravku žive glivice. Te se morajo za učinkovito delovanje najprej ustrezno namnožiti. Zato je po večini potrebno, da pripravke na osnovi glivic vnašamo večkrat v nekaj dnevnih presledkih. Pripravke moramo uporabiti pri visoki vlagi, tukaj tudi manjše padavine niso ovira, so celo dobrodošle. Pri talni uporabi (pripravek iz glivice Beauveria bassiana) proti strunam je primerno zemljo pred uporabo namočiti, zaliti. Pripravke iz glivic (enako velja tudi za pripravke iz nematod, virusov…) uporabljamo vedno zvečer in priporočam, da le izjemoma zgodaj zjutraj. Nikakor pa seveda ne podnevi ali celo pri visokih temperaturah. Nekje okoli 30 o C je meja, ko jih je še smiselno uporabljati. Za dovolj uspešno uporabo teh pripravkov se škodljivec ne sme preveč razmnožiti oz. ne sme preveč zrasti (gosenice). Zato moramo biti seveda v nasadu veliko bolj pozorni in opazovati, spremljati dogajanje. Uporabljamo lepljive plošče, vendar previdno, da nanje ne ujamemo koristnih žuželk. Nikoli jih ne uporabljamo v cvetočem nasadu, če na njih opazimo koristne žuželke, jih tudi raje odstranimo in sami pogosteje pregledujemo rastline. Prav tako plošč ne smemo postavljati pre- 51 Nasveti veterinarja BOLEZNI USTNE VOTLINE PRI HIŠNIH ŽIVALIH DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali Slovenja vas Psi se kotijo brez zob. Mlečno zobovje začne izraščati okoli 2. tedna starosti. Psi imajo 28 mlečnih zob, katere nadomesti 42 stalnih zob. Mlečno zobovje začne izpadati okoli 4. meseca starosti. Ob menjavanju zob pri pseh opazimo, podobno kot pri otrocih, različne simptome: od nelagodja, izgube apetita, krvavitve dlesni, drgnjenja in grizenja...Rast stalnih zob se zaključi okoli 7. meseca starosti. Glede na položaj zobovja ob ugrizu psa, ločimo: 1. škarjast ugriz: je pravilen in značilen za večino pasem. Zgornji sekalci se ob ugrizu tesno prilegajo preko spodnjih. Tak ugriz je anatomsko pravilen. 2. predgrizavost - spodnja čeljust je nekoliko daljša od zgornje in spodnji sekalci so vidni ; tak ugriz je pogost pri brahiocefaličnih= kratkogobčnih pasmah (buldogi, mopsi, bokserji...). Ugriz anatomsko ni pravilen. 3. podgrizavost - zgornji sekalci so preko spodnjih - anatomsko prirojene napake različnih pasem. Ugriz ni pravilen. 4. kleščast ugriz - sekalci so ob ugrizu drug nad drugim, ugriz ni pravilen, opazimo pri lovskih terierjih. JUNIJ 2010 Mucki imajo 26 mlečnih zob, ki izrastejo do 7. tedna starosti, nadomesti jih 30 stalnih zob v starosti 6 mesecev.Tudi mačke lahko imajo prirojene napake ugriza – nesimetričen ugriz, pomaknjen nekoliko na levo oz. desno stran. Mačke imajo visoko razvito zobovje, značilno za mesojede živali. Pri obeh vrstah (psi in mačke) lahko opazimo odstopanja v številu zob.V ustni votlini zdravih živali najdemo ogromno bakterij, ki so prilepljene na zobno sklenino in za svojo rast ter razmnoževanje uporobljajo ostanke hrane. Ob tem nastajajo tudi odpadne in strupene snovi, ki povzročajo vnetja obzobnih tkiv - dlesni. Ob tem se na zobu nalagajo obloge, iz katerih nastane zobni kamen. 52 PARODONTALNA BOLEZEN: Parodontalna bolezen se podobno kot pri ljudeh zelo pogosto pojavlja pri psih in mačkah. Gre za skupino kliničnih znakov vnetja dlesni, odmikanja dlesni in v hujših primerih celo poškodb čeljustne kosti. V končni fazi je parodontalna bolezen vzrok izpadanju zob. Bolezen je lahko omejena na 1 zob, lahko pa razširjena na večje število. Kako nastane parodontalna bolezen? Kot sem že omenil, je posledica razvoja velikega števila določenih bakterij v ustni votlini. Bakterije rabijo za svoj razvoj ostanke hrane, zato je tudi pri živalih pomembna higiena ustne votline. Parodontalna bolezen je lahko v določenih primerih vzrok tudi drugim boleznim, saj se iz vnetih dlesni bakterije razširijo tudi na druge organe (npr. srce, ledvica...). V slini se nahaja kalcij in se vgradi v odmrle bakterije, tako se zobne obloge kalcificirajo in nastane hrapava površina – zobni kamen. Ta sam po sebi ni nevaren, služi pa nadaljnemu prilepljanju bakterij. Pod njim ob stiku zoba z dlesnijo nastajajo žepi in dlesen se odmika. Po določenem času zob izgubi oporo in edina rešitev je izdrtje zoba. Parodontalni bolezni so nekatere pasme bolj podvržene kot druge. To so ponavadi psi manjših pasem (maltežani, kodri, yorkshire terierji). Pri teh pasmah bolezen hitreje in pogosteje napreduje v hujšo obliko kot pri psih večjih pasem. Zato je pomembno, da lastniki psov manjših pasem posvečajo veliko pozornosti higieni ustne votline. Pri večjih pasmah je bolezen ponavadi omejena samo na 1- 2 zoba in zob ima večjo oporo v čeljustni kosti. Vendar pa tudi pri večjih pasmah nastajajo obloge, iz njih zobni kamen ... zato je tudi za njih pomembna higiena ustne votline oz. preprečevanje bolezni.Tudi za parodontalno bolezen velja, da jo je bolje preprečiti kot zdraviti. Kako se bolezen kaže? Lastniki živali najprej zaznajo neprijeten zadah iz ustne votline. Nekateri lastniki tudi sami opazijo zobni kamen in vnetje dlesni. Žival se lahko pretirano slini, odklanja hrano, je občutljiva na dotik v področju dlesni, včasih škripajo z zobmi in hrane več ne žvečijo, temveč jo goltajo. Zelo pomembno je pregledovanje ustne votline, saj je pomembno, kdaj odkrije lastnik težave. Če je to zelo pozno, je na žalost lahko edina rešitev izdrtje več zob. Kako bolezen zdravimo? Ko je bolezen prisotna, jo je potrebno zdraviti. Najprej opravimo temeljiti klinični pregled živali. Posebno pozornost posvetimo splošnemo kliničnemo stanju, saj je pri zdravljenju potrebno uporabiti anestezijo. Ko je žival v anesteziji, opravimo temeljit pregled zobovja. Po potrebi uporabimo rentgen. Zobni kamen odstranimo s posebnim aparatom, ocenimo stanje zob. Če je bolezen zelo napredovala, moramo majave zobe odstraniti. Ponavadi so to sprednji zobje - sekalci. Za pse in mačke ni to noben problem, saj 1, 2 ali 3 manjkajoče zobe ne pogrešajo, ker imajo 42 oz. 30 zob. Problem nastane pri hujših oblikah bolezni, ko moramo populiti večje število zob. Ampak tudi to je ponavadi večji problem za lastnika (izgled) kot pa za žival. V tem primeru moramo kasneje živali pripravljati mehko hrano. Na koncu očiščeno zobovje spoliramo, za domov predpišemo antibiotike in preventivno čiščenje zob. Kako pa bolezen preprečujemo? Preprečevanje parodontalne bolezni je vedno bolje kot zdravljenje le-te. Poznamo več načinov preprečevanja bolezni. Način prilagodimo stopnji ogroženosti naše živali, kar pomeni, da bo lastnik npr. maltežana ali shih-tzuja namenjal veliko več pozornosti higieni ustne votline kot npr. lastnik nemškega ovčarja. Tako je potrebno bolj izpostavljenim prej omenjenim pasmam odstranjevati obloge dnevno s ščetkanjem. Konstantno dnevno čiščenje je najbolj zanesljiva metoda, ščetkanje 2x tedensko je bolje kot nič, vendar se še vedno nabirajo bakterije. Najbolje je, da na to začnemo navajati že mladiča. Sliši se čudno in smešno, vendar, če smo lastnik pasme, ki je nagnjena k parodontalni bolezni, se nam trud zelo povrne. Torej določenim psom in tudi mačkam je potrebno ščetkati zobe minimalno 2x tedensko. Izberemo mehko, lahko otroško zobno ščetko. Če uporabljamo pasto, svetujem uporabo posebne encimatske zobne paste, ki pomaga Nasveti veterinarja zarjam pa, da kosti ne sme zgristi, saj potem nastopijo druge težave. Parodontalna bolezen je nevarna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Veliko lahko naredimo sami z redno higieno, z rednim čiščenjem oblog. Čistimo z mehko zobno ščetke vsaj 2x tedensko. Svoji živali redno kontroliramo zobovje. Privzdignemo ustnico, pogledamo zobovje. Če zaznamo neprijeten zadah in rumene obloge na zobeh, je dobro, če se posvetujemo z veterinarjem. Želim vam lepo in prijetno poletje! raztapljati obloge in zavira rast bakterij. Te posebne paste imajo ponavadi okus po mesu, ki živalim ustreza. Uporaba »naše » zobne paste ni primerna, ker draži želodec, saj živali pasto pogoltnejo.Vedno začnemo s ščetkanjem lične strani, kasneje, ko se žival na ščetkanje privadi, ščetkamo tudi grizno in jezično stran zob. Priboljški in diete: znano je, da si živali z grizenjem in žvečenjem čistijo zobe. Zato so za ta namen pripravljene posebne anatomsko oblikovane žvečljive kosti. Uporabljamo jih kot dodatek ščetkanju ali če žival ščetkanja ne prenaša. Obstajajo tudi posebni briketi, ki so po sestavi nekoliko trši in večji in pri hranjenju s temi briketi se pomagajo odstranjevati zobne obloge. Za večje živali svetujem kakšno veliko govejo kost, da jo žival grize in gloda. S tem si odstranjuje obloge in učvrsti mišice in zobovje. Opo- Po domače Ohranjamo oz. obujamo domače izraze in na ta način sestavljamo slovar narečnih in drugih izrazov v naši lokalni skupnosti. Pišite in pridružite se nam! • »žnodrav« - smrkav: »Glej totiga žnodravca«! = Glej tega smrkavca! • »žnodravec« = smrkavec, pobalin, nedorasel fant, • »malinovec« (po zlatoličko med športniki – novejše – tisti, ki lahko pije le malinovec, ker je še mladoleten), • »Tota pa samo zija prek plota«. »Tota pa stalno visi na ploti«. = Ta pa je stalno pri ograji. Ta pa venomer gleda na cesto. • » Ke te tak dugo mulo kuhaš«? = Kaj se tako dolgo kujaš? • » frdaman – a – o –i« = preklet-ao-i = kletvica popačenka iz nemščine (verdamt), • »Tota pa je prava prekla«. Taka je kot rajca«. = Ta pa je suha! • »Ti si pa kronan osl«! = Ti si največji norec! • »rajca« = fižolovka (lesena oporna palica) – popačenka iz nemščine. • »Kom so te praseti leteli«? = Kam so tekli prašički? • »Toti ga pa nese« = Ta ga pa lahko dosti spije! • »Vlil se ga je do daske«. = Napil se ga je do konca. • »Ko se mi je potpuznilo, sn pala ko da si me pokoso«! = Ko mi je spodrsnilo, sem padla kot pokošena! • »V vrtleci sn napipala celo korpo ta prcajtne solate«. = V vrtu sem napulila celo košaro rane solate. • »Nes pa dobro vun zgledaš«. = Danes pa dobro izgledaš. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 • »Ke se te teko vun mečeš? = Ke se teko vun siliš«? = Kaj se siliš v ospredje? Kam rineš? 53 Poroka mec u r B n a j t š Bo Fras rumec in Alenka oštjan B oročila B sta se p 0 1 0 2 a Loke. 8. maja je sledil a Fras iz k n le etnava A B in u . c ič r u n o lj r iz T r. po v dv poroki jeti na D Civilni vi v Mar k r e esečna c v tm oroka na šes p ju a n n i e d v k cer krst tu jela sveti v Tu je pre rila dom a. si ustva ta s ihči Tian n č a a tj š m in Bo nji do Alenka a nekda a stoji n iš h a n v. Loki. Nju ih starše inih star k n le A ji ek n i r t u o t o F JUNIJ 2010 Marija Lepej je na občnem zboru KO RK Starše prejela priznanje za 50-krat darovano kri. 54 Razvedrilo NAUK O ZABAVNA PRIREDITEV OB SVETLOBI IN SELEN SVETLOBNIH OBČINSKEM PRAZNIKU POJAVIH STEBLO VINSKE TRTE AVTOR: JOŽE BORKO DRUŠTVO PGD, KI RANOCELPRAZNUJE 80 NIK, PADAR OBLETNICO AMERIŠKA PEVKA JAP. RODU (YOKO) POSTAVKA, TRDITEV ŠIBA, PALICA PRITRGOVANJE PRI HRANI SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC (EVGEN) SL. IGRALKA RINA OPERIRANI MOŠKI ZOŽITEV VODOV ALI ORGANOV LANA TURNER MIRAN ALIŠIČ AVSTRIJSKA TISKOVINA AGENCIJA DROG V KOZOLCU BRITANSKI DIRKAČ CLARK SL. ALPINIST (FRANC) SLOVANSKI SLOVENSKA PRIREDITEV V MARJETI BOG PISATELJICA OB DNEVU DRŽAVNOSTI ZMAGE UMEK ORANŽADA LUKA V IZRAELU TLA SEVERNI JELEN ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) NAJVEČJI PTIČ, TEKAČ SINTETIČNA TKANINA VODNA ŽIVAL KRAJ NA CRESU SOL BOROVE KISLINE CERKEV, KI PRAZNUJE 400 OBLETNICO BRKATA PTICA UJEDA NATRIJEV KARBONAT STAROŽIDOVSKI KRALJ ŠTEFAN MODRINJAK EST. ŠAHIST EHLVEST STARA MAMA AM. IGLRALKA GARDNER ŽLEBASTA VDOLBINA V GOZDU RASTLINSKA VREČICA KAREL OŠTIR VEČJA UPRAVNA ENOTA V TURČIJI MESTO V ZAH. KOLUMBIJI KONJ Z BELIMI LISAMI SKUPINA ŽIVALI VEZNIK AM. IGRALKA WEST REKA NA ČEŠKEM NAVLAKA NA OBEH STRANEH OMEJENA ČRTA (GEOM.) MAJHNA TACA KOSTNI LOK NAD OČESOM AM. IGRALEC DIESEL (HITRI IN DRZNI) KROŽNO IZREZANA PLOŠČA POLŽ ŠKRLATNIK ADO DARIAN PREŠERNOVA PESEM NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA KLIC, POZIV ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA SLOVENSKI PEVEC ŠANTL LJUBLJANA IVAN KOS SRBSKO MOŠKO IME JUŽ. AMER. STRUP, KURARE NIZ. DRSALEC SCHENK MESTO V SRED. IRANU DEL CEPCA ZA ROČNO MLATEV FR. PISATELJ (ANDRE) ŠELIGOVA DRAMA STRAN NEBA SLADKOVODNA RIBA DŽIP JAPON. TOYOTE UPODABLJAJOČA UMETNICA MIRAN RUDAN OBSEKANO DEBLO AFRIŠKA ANTILOPA NORDIJSKA BOGINJA MLADOSTI RUTENIJ SREDINA KUTE NAJDALJŠA REKA DOKTOR JOSIP OBLAK DIATONIČNA LESTVICA KISLINA (LAT.) LIJ, LIV INDONEZIJSKO OTOČJE V ARAFURSKEM MORJU POJEDINA OB SLOVESU, PO MATURI AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 13. avgusta 2010, pošljite na naslov: OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča! Geslo iz prejšnje številke: OBČINA STARŠE, PREPOLJE, BRUNŠVIK, LOKA, ZLATOLIČJE, ROŠNJA 1. nagrado – knjigo Vodnik po slovenskih muzejih – prejme Anica Brumec, Marjeta na Dravskem polju 31, 2206 Marjeta na Dravskem polju, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov – prejme Marija Gerečnik, Sestrže 69, 2322 Majšperk, 2205 Starše, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA STARŠE prejme Veronika Gojčič, Lenardonova 26, 2000 Maribor. Čestitke GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58 NORVEŠKI PISATELJ DUUN ANA PAVLOVA SLOVENSKI PRAVNIK IN POLITIK (DANIEL) PAJČOLAN USTAVLJANJE AVTOMOBILOV ZA BREZPLAČEN PREVOZ ANG. PISATELJ (CHARLES, NIKOLI NI PREPOZNO) OBČINA STARŠE OTROŠKA PRIREDITEV OB OBČIN. PRAZNIKU ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) ŽUŽELKE V OSIRJU ENOTA ZA SILO FILIPINSKI NARODNI PARK JANEZ ERŽEN AVST. POLITIK MOCK GLAVNA ŽILA ODVODNICA STAR SLOVAN OBČINA STARŠE POVRŠINSKA MERA 55 o Očistili smo občin Foto: T. Premzl A. Žunkovič M. Kacjan
© Copyright 2024