navodila za mednarodne izpite športnih šolanih psov
FEDERATION CYNOLOGIQUE INTERNATIONALE (AISBL) 13, Place Albert 1er, B - 6530 Thuin (Belgija), tel : ++32.71.59.12.38, faks :++32.71.59.22.29, internet : http://www.fci.be NAVODILA za mednarodne izpite športnih šolanih psov in mednarodne izpite psov sledarjev FCI Po naročilu Komisije za športne šolane pse pri FCI izdelali: Frans Janssen (NL) Günther Diegel(D) Wilfried Schäpermeier (D) Edgar Scherkl (D) Pierre Wahlström (S) Alfons Van den Bosch (B) Robert Markschläger (A) Ta navodila je potrdilo predsedstvo FCI v Rimu, dne 13. aprila 2011 ter začnejo veljati s 01. januarjem 2012. F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 2 od 126 Uvod Pes je že več kot dvanajst tisoč let človekov spremljevalec. Z udomačitvijo je začel pes s človekom oblikovati tesno socialno skupnost ter postajal na vseh bistvenih področjih od njega tudi vse bolj odvisen. S tem procesom pa je človek prevzel tudi posebno odgovornost za dobrobit psa. Prav pri šolanju psa najvišja prioriteta velja njegovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Najvišje načelo je zato vselej živali primerno ter živalski vrsti ustrezno ravnanje s psom, ki nikdar ne sme preiti v nasilje. Samoumevna je tako tudi zadostna oskrba psa s hrano in vodo, kot tudi preventivna skrb za njegovo zdravje, ki med drugim obsega redna cepljenja ter zdravniške preglede. Vrh tega ima človek tudi obveznost, da psu omogoči redne stike z ljudmi ter da psa zadostno zaposli, tako da bo ta lahko zadovoljeval svoje potrebe po gibanju. V teku zgodovine je moral pes kot človekov pomočnik opravljati najrazličnejše naloge. V sodobnem svetu je velik del teh nalog prevzela tehnika. Zato ima dandanes lastnik psa obveznost, da psu - kot nadomestilo za izgubljene naloge, ki jih je ta zanj opravljal v preteklosti - ustrezno z naravnimi zasnovami psa, omogoči zadostno gibanje ter udejstvovanje, vselej v stiku s človekom. Izpite za spremljevalne pse, delovne izpite za šolane pse, sledarske izpite je treba razumeti tudi s tega stališča. Psa je treba zaposliti glede na njegove naravne zasnove ter ustrezno z njegovimi sposobnostmi. K temu poleg zadostnega gibanja spada tudi zaposlitev psa z dejavnostmi, ki upoštevajo njegovo učljivost, potrebe po gibanju kot tudi njegove siceršnje zasnove. Različne oblike kinoloških športnih disciplin so za ta namen izredno primerne. Psi, ki niso zadostno zaposleni, s svojim vedenjem pogosto negativno izstopajo, kar lahko privede do pritožb v javnosti. Človek, ki psa šola ali se skupaj s psom športno udejstvuje, gre pri tem s psom, ki mu je bil zaupan, skozi skrben proces šolanja, katerega cilj je doseči kar največje sožitje med človekom in psom. Cilj vseh šolanj je posredovanje učnih vsebin, ki so za posameznega psa izvedljive. Vse dejavnosti šolanja morajo temeljiti na tem, da se doseže skladnost med človekom in njegovim psom, in sicer ne glede na to, v kateri športni panogi se bosta udejstvovala. To harmonijo pa lahko dosežemo le, če se kar v največji meri poglobimo v psa in v njegove naravne zasnove. Obstoji tudi etična obveznost človeka, da psa vzgaja ter ga zadostno izšola. Metode, ki jih pri tem uporablja pa morajo upoštevati spoznanja vedenjskih znanosti ter še posebej kinologije. Za doseganje vzgojnih ciljev, ciljev šolanja ter učinkov treninga je treba vselej uporabljati metode brez nasilja, ki so za psa pozitivne. Zavračati je treba vse metode šolanja, vzgoje in treninga, ki ne ustrezajo tej živalski vrsti (glej Zakon o zaščiti živali). Udejstvovanje psa v športu se mora vselej ravnati po njegovih naravnih zasnovah, njegovih sposobnostih ter po njegovi pripravljenosti za delo. Zavračati je treba vsakršno vplivanje na pripravljenost za delo pri psu, ki bi temeljilo na človekovem vplivanju s pomočjo zdravil ali na podlagi vplivanja, ki ni skladno z živalsko vrsto. Človek mora skrbno in natančno spoznavati naravne zasnove svojega psa. Zahtevati od psa dosežke, ki jih ta ne zmore, nasprotuje vsakršni etični zavesti. Ljubitelj psov, ki se zaveda svoje odgovornosti, bo na izpitih, tekmah ter na treningih sodeloval le z zdravim psom, ki je tega sposoben. 2 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 3 od 126 Vsebina.....................................................................................................................................................3 Splošni del.................................................................................................................................4 Veljavnost ................................................................................................. ................................4 Splošno .................................................................................................... ................................4 Sezona izpitov ......................................................................................... ................................4 Organizacija izpitov / vodja prireditve...................................................................................4-5 Sodniki ...................................................................................................................................5-6 Udeleženci izpitov.........................................................................................................................6-7 Obveznost nošenja ovratnice / povodca........................................................................................8 Prekinitev izpita zaradi bolezni / poškodbe...................................................................................8 Obveznost nošenja nagobčnika..................................................................................................8-9 Določbe glede udeležbe .......................................................................... ................................9 Preizkus značaja.........................................................................................................................9 Ocenjevanje..................................................................................................................................10 Diskvalifikacija............................................................................................................................11 Pripomočki ..................................................................................................................................12 Ocenjevanje........................................................................................................................................12 Nazivi ......................................................................................................................................13 Delovna knjižica ..........................................................................................................................13 Odgovornost .......................................................................................... .................................13 Cepljenja.......................................................................................................................................13 Dnevi izpitov................................................................................................................................14 Razglasitev zmagovalcev, podelitev častnih nagrad...................................................................14 Nadzor nad izpiti..........................................................................................................................14 Določbe za markerje .............................................................................. ...........................15-19 Disciplinsko pravo.....................................................................................................................19 Presoja naravnih zasnov (TSB) .............................................................. ...........................19-20 Posebne določbe ......................................................................................................................20 Svetovno prvenstvo .................................................................................................................20 Preverjanje značaja.............................................................................................................20-22 Izpit za spremljevalne pse z vedenjskim testom ter s preizkusom znanja za vodnika…... 22-28 Izpit za službene pse A 1 do 3 (Apr 1-3).................................................................................29 Izpit za pse sledarje 1 do 3 (FPr 1-3).......................................................................................29 Izpit iz poslušnosti 1 do 3 (UPr 1-3)........................................................................................29 Izpit iz obrambe 1 do 3 (SPr 1-3).......................................................................................29-30 Mednarodni preizkus primernosti psa za vzrejo IPO-ZTP.................................................30-37 Mednarodni izpit službenih psov IPO – predstopnja (VO) ...............................................38-44 Mednarodni izpit službenih psov IPO 1 ............................................................................45-65 Mednarodni izpit službenih psov IPO-2.............................................................................65-86 Mednarodni izpit službenih psov IPO-3...........................................................................87-109 Izpit za pse sledarje IPO FH-1........................................................................................110-112 Izpit za pse sledarje IPO FH-2........................................................................................113-115 Mednarodni izpit za pse sledarje IPO FH ......................................................................116-119 Izpit iz iskanja 1 do 3 (StPr 1-3).....................................................................................120-123 Priloge k IPO (skica).......................................................................................................124-126 3 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 Splošne okrajšave FCI = Federation Cinologique International IPO = Mednarodni izpitni pravilnik LAO = državna organizacija (zveza) AKZ = izpit LR = sodnik za ocenjevanje dela VO M VPS PS SP stran 4 od 126 = = = = = vodja prireditve marker vodnik psa polagalec sledi slušno povelje Opozorilo: Opozorila za slušna povelja, ki so navedena v besedilu, je treba pri prevodih v druge jezike nadomestiti s slušnimi povelji, ki so običajna v določeni državni organizaciji. Z veljavnostjo tega Izpitnega pravilnika prenehajo veljati vse dosedanje določbe. Pri prevodih besedila v druge jezike, je v primerih dvoma merodajno nemško besedilo. Splošni del: Veljavnost Ta navodila je izdelala Komisija za športne šolane pse pri FCI ter jih je 13. aprila 2011 v Rimu odobrilo in sprejelo predsedstvo FCI. Ta Navodila začnejo veljati s 01.01.2012 ter nadomeščajo vse dosedanje določbe. Ta navodila je Komisija obravnavala ter jih sestavila v nemškem jeziku. V primerih dvoma, še posebej pri prevodih v druge jezike, je merodajno besedilo v nemškem jeziku. Ta navodila veljajo za vse države članice F.C.I. Vse prireditve s preizkusi za športne šolane pse, ki potekajo po mednarodnih izpitnih stopnjah (izpiti in tekmovanja) so zavezana tem navodilom. Splošno Izpiti in tekmovanja imajo dva cilja. Z opravljenim izpitom posamezni pes po eni strani dokaže svojo primernost in usposobljenost za določen namen, po drugi strani pa naj bi izpiti v vzreji delovnih psov iz generacije v generacijo prispevali k ohranjanju in izboljšanju zdravja in delovnih sposobnosti psov v smislu njihove primernosti za vzrejo. Nadalje so izpiti namenjeni pospeševanju in ohranjanju zdravja in vitalnosti živali. Opravljen izpit pa je končno tudi dokaz, da je določen pes primeren za vzrejo. Državnim organizacijam priporočamo, da spodbujajo IPO programe. Predvsem naj bi po IPO programih potekala mednarodna tekmovanja. Vsi izpiti in tekmovanja morajo glede same izvedbe in vedenja vseh udeležencev temeljiti na športnih načelih. Predpisi teh navodil so zavezujoči za vse udeležence teh prireditev. Vsi udeleženci morajo izpolniti enake zahteve. Izpiti in tekmovanja so javnega značaja, kraj in začetek teh prireditev morata biti objavljena javno za vse člane. Izpiti in tekmovanja morajo ustrezati kompletnim izpitnim stopnjam, ali posameznim kompletnim disciplinam posamezne izpitne stopnje. Vendar pa velja, da je izpit opravljen le, če je v okviru posamezne prireditve uspešno opravljen kompleten program posamezne izpitne stopnje. Tako opravljen izpit morajo priznati vse države članice FCI. V državah, v katerih je preizkus s palico prepovedan z zakonom, je mogoče ta navodila izvesti brez palice. 4 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 5 od 126 Izpitna sezona Izpite je mogoče prirejati skozi vse leto, če to dopuščajo vremenske razmere ter če pri tem nista ogrožena varnost in zdravje ljudi in živali. V nasprotnem primeru se izpitov ne izvaja. Odločitev o tem sprejme sodnik. Izpitno sezono lahko na svojem območju omeji posamezna državna organizacija. Organizacija izpitov/vodja prireditve (VP) Za organizacijski del izpita je odgovoren vodja prireditve. Opraviti in nadzorovati mora vsa potrebna dela za pripravo in izvedbo izpita. Zagotoviti mora pravilen potek izpita ter biti ves čas poteka prireditve na razpolago sodniku. Vodja prireditve tako ne sme na prireditvi, kjer opravlja to funkcijo, voditi psa, ali prevzeti kakršne koli druge funkcije. Med njegove naloge med drugim spada naslednje: • • • • Pridobiti mora vsa potrebna dovoljenja za izvedbo prireditve. Zagotoviti mora terene za sledenje, ki ustrezajo Izpitnemu pravilniku, za vse izpitne stopnje. • Pridobiti mora zaščito termina za prireditev. • Zagotoviti mora vse zahtevane rekvizite (prinosila, ovire itn.) v skladu z Izpitnim pravilnikom, ter varno zaščitno obleko za markerja. Pripraviti mora pisne predloge, kot so sodniški listi ter ocenjevalni listi za izpite vseh stopenj. Dogovoriti se mora z lastniki zemljišč, na • katerih se bo odvijalo sledenje ter z lovskimi organizacijami, ki upravljajo s tem območjem. Dati mora na razpolago ustrezno, strokovno • usposobljeno osebje, kot je npr. marker za obrambo, polagalca sledi, skupino oseb itn. Pripravljene mora imeti delovne knjižice, rodovnike, dokazila o cepljenju in če je potrebno tudi dokazilo o sklenjenem obveznem škodnem zavarovanju. VP mora najmanj tri dni pred prireditvijo sporočiti sodniku kraj, začetek prireditve, opis poti do prireditvenega prostora, vrsto izpitov in število psov, ki bodo izpite opravljali. Če te svoje obveznosti ne opravi, ima sodnik pravico, da od sojenja odstopi. Pred začetkom prireditve mora VP sodniku predložiti dovoljenje za prireditev. 5 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 6 od 126 Sodnik Vodstvo društva, ki prireja izpite ali tekmovanja, samo povabi sodnika, ki ima licenco za sojenje izpitov po IPO programih, lahko pa sodnika povabi tudi državna organizacija. Sodnike za FCI svetovna prvenstva športnih šolanih psov imenuje Komisija za športne šolane pse pri FCI. Prireditelj sam odloča koliko sodnikov bo povabil, vendar pa lahko posamezni sodnik dnevno odsodi največ 36 posameznih disciplin (to ne velja za svetovna prvenstva). FPr stopnje 1-3 UPr stopnje 1-3 SPr stopnje 1-3 StPr stopnje 1-3 BH/VT: IPO-VO: IPO-ZTP: IPO-1, IPO-2, IPO-3: FH1 –FH2 IPO-FH : ustreza vsakokrat po eni disciplini ustreza vsakokrat po eni disciplini ustreza vsakokrat po eni disciplini ustreza vsakokrat po eni disciplini ustreza vsakokrat po dvema disciplinama ustreza vsakokrat po dvema disciplinama ustreza vsakokrat po trem disciplinam ustreza vsakokrat po trem disciplinam ustreza vsakokrat po trem disciplinam ustreza vsakokrat po trem disciplinam Za velike prireditve, ki jih prirejajo državne organizacije FCI, je mogoče določiti posebne ureditve. Sodnik ne sme soditi psov, ki so v njegovi lasti ali posesti, ali v njegovi oskrbi, prav tako ne sme soditi psov, ki so v lasti, posesti, ali oskrbi osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, in tudi ne psov, ki jih vodijo osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Sodnik na izpitu, na katerem opravlja sodniško funkcijo, sam ne sme voditi psa. Sodnik s svojim vedenjem ne sme motiti dela psa, niti kakorkoli vplivati na delo psa. Sodnik je odgovoren za upoštevanje ter za korektno spoštovanje določb veljavnega Izpitnega pravilnika. Je tudi upravičen, da ob neupoštevanju Izpitnega pravilnika ter o neupoštevanju njegovih navodil, izpit oz. tekmovanje prekine. Sodnik je upravičen, da ob nešportnem vedenju vodnika, ali če ta nosi s seboj motivacijske predmete, pri kršitvah Izpitnega pravilnika, pri kršitvah določil o zaščiti živali ter pri kršitvah običajnih vedenjskih navad, vodnika diskvalificira. Predčasno prekinitev izpita je treba v vsakem primeru z utemeljitvijo označiti v delovni knjižici. Ob diskvalifikaciji so razveljavljene vse dotlej pridobljene točke. Sodniška odločitev je dokončna ter je ni mogoče spodbijati. Vsakršna kritika ima lahko za posledico, da mora vodnik zapustiti vadišče oz. prireditveni prostor ter da so proti njemu izrečeni disciplinski ukrepi. V utemeljenih primerih, ki se ne nanašajo na odločitve o dejstvih, temveč na kršitve pravil s strani sodnika, je mogoče v roku osmih dni vložiti pritožbo. To pritožbo mora pritožitelj vložiti pisno, in z navedbo še najmanj ene priče, pri vodji prireditve v društvu, ki je prireditev organiziralo oz. pri državni organizaciji. Iz sprejema pritožbe pa ne izhaja nobena pravica do revidiranja sodnikove ocene. Odločitev o pritožbi sprejme pristojni organ državne organizacije. Državna organizacija lahko pritožbo posreduje tudi dalje Komisiji za športne šolane pse pri FCI, ki odloča na zadnji instanci. Udeleženci izpita Udeleženci izpita se morajo držati roka prijave za izpit. S prijavo se udeleženec obvezuje, da bo plačal prijavnino. V kolikor bi bil kateri izmed udeležencev iz kakršnega koli razloga že zadržan ter se prireditve ne bi mogel udeležiti, mora to nemudoma sporočiti vodji prireditve. 6 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 7 od 126 Udeleženci morajo upoštevati veterinarska določila ter določila o zaščiti živali, ki veljajo za kraj prireditve. Udeleženec se mora ravnati po navodilih sodnika ter vodje prireditve. Udeleženec izpita mora svojega psa voditi na brezhibno športen način ter mora ne glede na rezultat, ki ga doseže v posamezni disciplini, svojega psa predstaviti v vseh disciplinah določene izpitne stopnje. Izpit oz. tekmovanje sta končana, ko se objavijo rezultati (razglasitev zmagovalcev) in predajo delovne knjižice. Sodnik je upravičen, da tudi proti vodnikovi volji in tudi v kolikor vodnik tega sam ne uvidi, iz nadaljnjega opravljanja izpita izloči poškodovanega psa, ali psa, ki je kakor koli prizadet v svojih sposobnostih. Če vodnik svojega psa umakne iz nadaljnjega dela, je treba v delovno knjižico vnesti zaznamek »pomanjkljivo zaradi prekinitve«. Če vodnik svojega psa, za katerega je očitno, da je poškodovan, umakne iz nadaljnjega dela, ali če je predloženo ustrezno potrdilo s strani veterinarja, je treba v delovno knjižico vnesti zaznamek »prekinitev zaradi bolezni«. Sodnik je upravičen, da v primerih nešportnega vedenja, v primeru, da vodnik nosi s seboj motivacijske predmete, ob kršitvah Izpitnega pravilnika, ob kršitvah določil o zaščiti živali ter ob kršitvah običajnih vedenjskih navad, vodnika diskvalificira. Za predčasno prekinitev izpita oz. tekmovanja je treba v vsakem primeru v delovno knjižico vnesti zaznamek z ustrezno utemeljitvijo. Ob diskvalifikaciji se odvzamejo vse dotlej pridobljene točke. Vodnik psa mora med celotnim izpitom oz. tekmovanjem nositi s seboj povodec. To vključuje tudi, da mora pes med celotnim potekom izpita oz. tekmovanja nositi preprosto, enovrstno, ohlapno nameščeno kovinsko ovratnico, ki ne sme biti na zateg. Druge dodatne ovratnice, kot so npr. usnjene ovratnice, ovratnice proti klopom, bodičaste ovratnice ipd. med izpiti in tekmovanji niso dovoljene. Te določbe pa ne veljajo za izpite za spremljevalne pse s preizkusom značaja, pri teh so namreč dovoljene tudi druge vrste ovratnic. Izpit se začne s preizkusom značaja in traja vse do razglasitve rezultatov oz. zmagovalcev. Vodnik lahko povodec nosi s seboj, tako da ta za psa ni viden, lahko pa ga ima tudi obešenega čez ramena, in sicer od leve strani telesa zgoraj do desne strani spodaj. Slušna povelja so določena v navodilih. Slušna povelja so praviloma normalno izgovorjena kratka povelja, ki so sestavljena iz ene besede. Ta povelja so lahko dana v katerem koli jeziku, vendar pa mora biti za posamezno dejanje vselej izgovorjeno isto slušno povelje, (to velja za vse discipline). Slušna povelja, ki so navedena v Izpitnem pravilniku predstavljajo priporočilo. Za enako izvedbo vaje je treba vselej uporabiti isto besedo. Če na izpitu ali tekmovanju sodeluje več udeležencev na isti izpitni stopnji, je treba vrstni red določiti z žrebom. Na izpitu morajo biti udeleženi najmanj štirje vodniki. Posamično opravljanje izpitov ni dopustno. Vodniki psov s telesnimi omejitvami, ki zaradi svoje telesne prizadetosti psa ne morejo voditi na levi strani, smejo psa voditi tudi na desni strani. V teh primerih veljajo določbe, ki so v pričujočem Izpitnem pravilniku navedene glede vodenja psa na levi strani analogno tudi za njegovo vodenje na vodnikovi desni stran. Vsako izpitno stopnjo je mogoče poljubno pogosto ponavljati. Izpite je treba opravljati po vrstnem redu (stopnje 1 – 2 - 3). Psa lahko privedemo na izpit naslednje stopnje šele, ko je uspešno opravil 7 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 8 od 126 predhodni izpit nižje stopnje. S psom je dovoljeno nastopiti vselej le po programu najvišje dosežene izpitne stopnje, razen če s preizkusom ni povezana razvrstitev udeležencev oz. njihove kvalifikacije. Obveznost nošenja ovratnice / povodca Iz zavarovalno-pravnih razlogov mora vodnik psa med celotnim potekom preizkušnje nositi s seboj povodec, ki ga ima obešenega čez rame (in sicer tako, da je zapiralo na nasprotni strani od tiste, na kateri vodi psa), ali pa ga ima spravljenega tako, da le ta ni viden. Vse to vključuje seveda tudi to, da pes ves čas nosi ovratnico. Sodnik mora biti zato ves čas in pri vseh disciplinah še posebej pozoren na obveznost nošenja ovratnice (trgovsko običajna ovratnica s členki). Kovinska ovratnica ne sme imeti bodic, krempljev ali kakršnih koli drugih kaveljčkov ter se mora psu ohlapno prilegati. Tako imenovane »ovratnice proti klopom« je treba psu pred preizkušnjo sneti. Vrsta oz. kakovost ovratnice, še posebej kar zadeva njeno težo, ne sme odstopati od trgovsko običajne izvedbe. V kolikor sodnik sumi, da gre za manipuliranje, lahko zahteva tudi, da se ovratnico psu zamenja. Vendar pa mora to storiti še pred začetkom posamezne discipline. Ob sumu na prevaro (zakrite bodice ipd.) mora sodnik udeleženca z diskvalifikacijo izločiti iz nadaljnjega tekmovanja. Vpis: »diskvalifikacija zaradi nešportnega vedenja«, razveljavijo se vse dotlej dosežene točke. Pri delu na sledi lahko pes dodatno k zahtevani ovratnici nosi še oprsnico za sledenje ali siceršnjo oprsnico. Če se je pes med samo preizkušnjo poškodoval in/ali so njegove sposobnosti okrnjene, ima sodnik pravico, da tudi v kolikor vodnik psa tega sam ne uvidi, preizkušnjo za tega psa prekine. Prekinitev zaradi bolezni/poškodbe Ravnanje v primeru, ko so med samo preizkušnjo psi javljeni za bolne oz. poškodovane Če vodnik psa javi, da je njegov pes bolan oz. poškodovan, in sicer po tem, ko je pes že opravil določeno disciplino, mora s psom k veterinarju, ki mora to tudi potrditi. Vpis v izpitno dokumentacijo je naslednji: »prekinitev zaradi bolezni«. Če vodnik psa zavrača, da bi s psom obiskal veterinarja, je vpis v izpitno dokumentacijo naslednji: »nezadostno zaradi prekinitve«. Veterinarsko potrdilo o bolezni je mogoče predložiti tudi naknadno. Vendar če vodnik psa v roku naslednjih 4 dni ne predloži ustreznega veterinarskega potrdila, je treba v izpitno dokumentacijo oz. v delovno knjižico, ki jo sodnik vzame s seboj, prav tako vpisati npr. »nezadostno zaradi prekinitve«. Izpitno dokumentacijo oz. delovno knjižico je treba vodniku psa poslati nazaj. Če vodnik psa nasprotuje, da bi sodnik vzel s seboj izpitno dokumentacijo /delovno knjižico, je treba v to takoj vpisati npr. »nezadostno zaradi prekinitve«. V primeru, ko sodnik vzame delovno knjižico s seboj, vodnik psa krije poštne stroške pošiljanja nazaj. Opomba: to pa ne zadeva ravnanja v primeru, ko lahko sodnik tudi po lastni presoji prekine preizkušnjo, če ugotovi, da je pes bolan ali poškodovan. Enako velja tudi za primere, ko so na preizkušnje privedeni psi, ki zaradi svoje starosti, iz vidikov zaščite živali, očitno ne bi smeli biti več sodelovati na preizkušnjah. Vpis v tem primeru se glasi npr. »prekinitev zaradi poškodbe«. 8 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 9 od 126 Obveznost nošenja nagobčnika Upoštevati je treba uredbe posameznih držav o vodenju psov na javnih mestih. Vodniki psov, ki so s svojim psi vezani na te ureditve, smejo pse voditi z nagobčnikom tudi npr. pri preizkusu psa v urbanem okolju, ki je del izpita BH/VT. Če se je pes med samo preizkušnjo poškodoval in/ali so njegove sposobnosti okrnjene, mora sodnik, tudi v kolikor vodnik psa tega sam ne uvidi, preizkušnjo za tega psa prekiniti. Pogoji za udeležbo na preizkušnjah Na dan izpita oz. prireditve mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme pri tem niso dovoljene. Pogoj za udeležbo je uspešno opravljen izpit za spremljevalnega psa BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. BH/VT - IPO-VO IPO ZTP FPr 1-3 UPr 1-3 SPr 1-3 StPr 15 mesecev 18 mesecev 15 mesecev 15 mesecev 18 mesecev 15 mesecev IPO – 1 IPO – 2 IPO – 3 FH-1 FH-2 IPO FH 18 mesecev 19 mesecev 20 mesecev 18 mesecev 18 mesecev 20 mesecev Po oznakami FPr 1-3 je treba razumeti posamezne vaje v sledi po programih IPO, pod Upr 1-3 vaje poslušnosti po programih IPO 1-3 in pod SPr 1-3 vaje v disciplini C. Te je mogoče preizkušati po posameznih disciplinah, vendar pri tem ni mogoče opraviti izpita. Na izpitih in prireditvah lahko sodelujejo vsi psi ne glede na velikost, pasmo ali poreklo oz. rodovnik. Vendar pa mora biti pes sposoben izpolniti zahteve Izpitnega pravilnika IPO. Vodnik se lahko na isti dan udeleži le ene prireditve. Na isti prireditvi lahko vodi največ dva psa. Posamezni pes lahko na isti dan opravlja le en izpit. Izjema: BH/VT in IPO 1 ali FH 1. Goneče psice smejo nastopiti na vseh izpitih oz. prireditvah, vendar morajo biti nastanjene ločeno od ostalih udeležencev izpita; v disciplini A nastopijo po urniku, v ostalih disciplinah pa kot zadnje udeleženke na koncu prireditve. Na izpitih in prireditvah pa ne smejo nastopiti vidno breje psice, nadalje doječe psice, ter psice v spremstvu mladičev. Bolne živali, in živali, pri katerih obstoji sum za nalezljive bolezni, je treba iz tekmovanja izločiti. Preizkus značaja Izvedba preizkusa značaja V začetku vsakega izpita mora sodnik preizkusiti značaj psa (preizkus značaja). Sestavni del tega preverjanja je tudi kontrola identitete psa (npr. preverjanje tetovirne številke, številke mikročipa itn.). Psi, ki tega preizkusa značaja ne opravijo, ne morejo sodelovati na izpitu oz. jih je treba 9 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 10 od 126 diskvalificirati. Lastniki mikročipiranih psov morajo poskrbeti za to, da je dana možnost identifikacije psov. Poleg tega opazuje sodnik sproščenost psa (njegov značaj) med celotnim trajanjem izpita. Sodnik je obvezan, da psa takoj diskvalificira, če pri njem prepozna značajske hibe. Diskvalifikacijo mora nato vpisati tudi v delovno knjižico z navedbo značajske hibe. Izvedba preizkusa značaja 1. Preizkus značaja se mora odvijati ob normalnih vplivih okolja ter na kraju, ki je za psa nevtralen. 2. Pred sodnika morajo biti privedeni vsi psi, ki na izpitu oz. prireditvi sodelujejo. 3. Pes mora biti voden na običajnem povodcu, povodec pa mora biti ob tem sproščen. 4. Sodnik mora opustiti vse možne dražljaje iz okolja. Pes mora akceptirati, da se ga sodnik dotakne. Presoja: a) pozitivno vedenje psa: pes se ob preizkusu vede npr. nevtralno, samozavestno, zanesljivo, pozorno, temperamentno, sproščeno; b) mejni primeri, ki pa jih je še mogoče zagovarjati: pes se vede npr. nekoliko nemirno, je rahlo razdražen ali pa nekoliko negotov; ti psi se lahko udeležijo izpita, vendar jih je treba v nadaljnjem poteku kar najbolj natančno opazovati; c) negativno vedenje oz. značajska hiba: pes je npr. plah, negotov, plašljiv, streloplah, nevodljiv, popadljiv, agresiven (diskvalifikacija). Presoja in ocenjevanje: Presoja in ocenjevanje prikazanega se vrednoti z ocenami (kvalifikacija) in s točkami. Ocena (kvalifikacija) ter pripadajoče točke morajo ustrezati izvedbi vaje. Preglednica točk: najvišje število točk odlično prav dobro dobro zadostno nezadostno 5,0 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 – 0 10,0 10,0 9,5 - 9,0 8,5 - 8,0 7,5 - 7,0 6,5 – 0 15,0 15,0 - 14,5 14,0 - 13,5 13,0 - 12,0 11,5 - 10,5 10,0 – 0 20,0 20,0 - 19,5 19,0 - 18,0 17,5 - 16,0 15,5 - 14,0 13,5 – 0 30,0 30,0 - 29,0 28,5 - 27,0 26,5 -24,0 23,5 - 21,0 20,5 – 0 35,0 35,0 – 33,0 32,5 – 31,5 31,5- 28,0 27,5 - 24,5 24,0 – 0 70,0 70,0 - 66,5 66,0 - 63,0 62,5 - 56,0 55,5 - 49,0 48,5 – 0 80,0 80,0 - 76,0 75,5 -72,0 71,5 - 64,0 63,5 - 56,0 55,5 – 0 10 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 100,0 100,0 - 96,0 95,5 - 90,0 89,5 - 80,0 stran 11 od 126 79,5 - 70,0 69,5 – 0 11 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 12 od 126 Odstotni račun: Ocena dodelitev odbitki točk odlično = najmanj 96 % ali do minus 4 % prav dobro = od 95 do 90 % ali minus od 5 do 10 % dobro = od 89 do 80 % ali minus od 11 do 20 % zadostno = od 79 do 70 % ali minus od 21 do 30 % nezadostno = manj kot 70 % ali minus od 31 do 100 % Pri skupni oceni določene discipline naj bo ocena izražena le v celih točkah. V nasprotju s tem pa je mogoče posamezne vaje ocenjevati z delnimi točkami. Če končni rezultat računsko ne da polnega števila točk, je treba te, glede na celoten vtis, zaokrožiti navzgor ali navzdol. Ob enakem številu skupnih točk odloča višje število točk v disciplini C. Če sta udeleženca tudi v tej disciplini dosegla enako število točk, odloča število točk v disciplini B. Rezultati, ki so enaki v vseh treh disciplinah, so v okviru razvrstitve izenačeni. Diskvalifikacija Če pes med izvajanjem izpita zapusti vodnika ali vadišče ter se tudi na tretji vodnikov poziv ne odzove, ga mora sodnik diskvalificirati. Ob diskvalifikaciji se psu odvzamejo tudi vse točke, ki jih je na tem preizkusu dosegel dotlej, tudi točke v drugih disciplinah. V delovno knjižico se v tem primeru ne vpišejo niti ocene (kvalifikacije) niti točke. Če sodnik med potekom samega izpita ugotovi značajske hibe pri psu ali nešportno vedenje vodnika, (npr. če je ta alkoholiziran, nosi s seboj motivacijske predmete in/ali hrano), če ugotovi kršitve Izpitnega pravilnika, kršitve določil o zaščiti živali ali kršitve običajnih vedenjskih navad, mora tim diskvalificirati oz. izločiti iz nadaljnjega poteka preizkušnje. Če pes ni pod vodnikovo kontrolo oz. če ni vodljiv (npr. pri vzporednem/zaporednem spremstvu; pes zapusti vodnika ter vadišče ter se tudi na vodnikov tretji poziv ne vrne k njemu; pes ne spušča; pes namerno zagrabi markerja na drugih mestih in ne za zaščitni rokav) je treba tim prav tako diskvalificirati oz. izločiti iz nadaljnjega poteka preizkušnje. 12 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 13 od 126 Vedenje Posledica - nešportno vedenje vodnika psa, npr. če ta nosi s seboj motivacijske predmete in/ali hrano - kršitev Izpitnega pravilnika, določil o zaščiti živali, ali kršitev običajnih vedenjskih navad; DISKVALIFIKACIJA in razveljavitev VSEH že doseženih točk, ocena se ne podeli. - sum na namen prevare z ovratnico BREZ RAZGOVORA!! (npr. zakrite bodice, gumijasti trak itn.) Velja za celotno območje, kjer se odvija tekmovanje. DISKVALIFIKACIJA zaradi značajskih hib in razveljavitev VSEH že doseženih točk, ocena se ne podeli. Neopravljen preizkus značaja NI RAZGOVORA!! DISKVALIFIKACIJA in razveljavitev VSEH že Pes med izvajanjem vaj zapusti vodnika ali vadišče, doseženih točk, ocena se ne podeli. kjer se odvijajo izpiti, ter se tudi po 3-kratnem NI RAZGOVORA!! slušnem povelju ne vrne. Pripomočki Upoštevati je treba obvezne odbitke točk, predpisane v Izpitnem pravilniku Če vodnik psu na kakršen koli način pomaga, je te vrste pomoči treba med seboj razlikovati ter jih oceniti z ustreznim odbitkom točk. Ocenjevanje Velja, da je izpit »opravljen«, če je pes v vsaki izmed disciplin dosegel minimalno 70 % vseh možnih točk. Najvišje število točk odlično prav dobro dobro zadostno nezadostno 100 točk 100 – 96 95 – 90 89 – 80 79 – 70 69 – 0 300 točk 300 – 286 285 – 270 269 – 240 239 – 210 209 – 0 13 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 200 točk (APr) 200 - 192 191 – 180 179 – 160 stran 14 od 126 159 – 140 139 – 0 Nazivi v delu Naziv »mednarodni šampion v delu« (CIT) podeli FCI na vlogo vodnika psa, ki jo ta naslovi na državno organizacijo. Naziva CACIT in rezerva CACIT se podeljujeta na tekmovanjih, ki jim je FCI dala pravico do podeljevanja teh nazivov ter ki potekajo po programih najvišje stopnje (3. stopnja). Na prireditev CACIT morajo biti vabljene vse države, ki so članice FCI. Povabiti je treba najmanj dva sodnika za delo, od katerih mora biti vsaj eden iz državne organizacije FCI, ki ni prirediteljica. Podelitev naziva se izvede na zahtevo sodnika. Za naziva CACIT oz. rezerva CACIT so lahko predlagani le psi, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: • da so na kateri izmed razstav prejeli oceno zunanjosti najmanj »prav dobro«; • da so na izpitu prejeli oceno najmanj »prav dobro; podelitev naziva CACIT ni avtomatsko vezana na doseženo mesto; • da pripadajo pasmam 1., 2. ali 3. FCI skupine, za katere je predpisan delovni izpit (delovni psi in psi sledarji). Podelitev naziva »nacionalni šampion v delu« urejajo določbe državne organizacije FCI. Delovna knjižica Vsak sodelujoči pes mora imeti svojo delovno knjižico. Delovna knjižica se izda po predpisih organizacij, ki je pristojna za vodnika psa. Zagotoviti je treba, da je za posameznega psa izdana le ena delovna knjižica. Odgovornost za to prevzema organizacija, ki knjižice izdaja. Sodnik mora rezultat izpita v vsakem primeru vpisati v delovno knjižico, in v kolikor je to predvideno, naj to pregleda ter podpiše še vodja zadevne prireditve. Od leta 2012 dalje je treba v delovno knjižico v vsakem primeru vpisati: člansko številko (če ta obstoji), ime in pasmo psa, identifikacijo psa (tetovirno številko, številko mikročipa), ime in naslov lastnika psa, disciplino A, disciplino B, disciplino C, skupno število točk, kvalifikacijo, oceno TSB, ime sodnika in njegov podpis. Obvezno škodno zavarovanje Lastnik psa je odgovoren za vsakršno škodo, ki jo njegov pes povzroči osebi ali stvari. Kot lastnik psa mora zato imeti sklenjeno zavarovanje. Za morebitne nesreče v času celotne prireditve odgovarja vodnik zase in za svojega psa. Navodila sodnika oz. organizatorja izvaja po lastni volji in na lastno odgovornost. Cepljenja Potrdila o obveznih cepljenjih (cepilno knjižico o cepljenju) je treba na zahtevo pred začetkom preizkusa predložiti pristojnemu sodniku oz. vodji prireditve. 14 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 15 od 126 5. Dnevi, ob katerih se izvajajo preizkušnje a) Sobote, nedelje in prazniki Izpitni dnevi so praviloma konec tedna (vikendi) kot tudi zakonsko določeni prazniki. Tudi BH/VT izpite je mogoče izvajati le na »izpitne dneve«. Izpite BH/VT in IPO 1/FH 1 je mogoče opravljati ob priliki 2-dnevnega izpita (petek – sobota, sobota – nedelja) pri istem ali pri dveh različnih društvih. Med izpitoma BH/VT in IPO 1/FH 1 namreč ne obstoji čakalna doba. Primer: petek – sobota BH, sobota – nedelja IPO1 ali FH1. b) Izpiti ob praznikih Termin v petek je mogoče zaščititi rezervirati le skupaj s sobotnim terminom. Opomba: termin v petek je mogoče zaščititi rezervirati le v primeru, da je za soboto prijavljenih več psov, kot jih sme biti privedenih. Začetek prireditve ne sme biti pred 12.00 uro. Število udeležencev po programu IPO/FH je pri tem omejeno na polovico. Pri izpitih, ki potekajo izključno po programu BH/VT je mogoče preveriti do 7 psov. Izpit IPO/FH, za katerega je bil zaščiten termin v petek v povezavi s soboto, je mogoče končati le v soboto. Vendar pa lahko posamezni psi izpit opravijo že v petek. Izjema: Če morajo udeleženci s svojimi psi opraviti izpit BH/VT, lahko nastopijo tudi v petek, če naj bi v soboto opravljali izpit IPO1 ali FH1 ter ni nadštevilno prijavljenih udeležencev (pri tem je treba upoštevati tudi pravila za zaščito rezervacijo terminov pri posameznih društvih oz. zvezah). c) Ureditev ob praznikih Ob praznikih se lahko izpiti odvijajo kot je navedeno zgoraj. analogno z zgoraj navedenim. Izjema: pri tem je treba upoštevati praznike v posameznih zveznih deželah oz. posebne določbe društev in zvez, ki pripadajo FCI. Polovičnih dni, dni pred prazniki, ki padejo na so sredi tedna sredino tedna, ni mogoče zaščititi rezervirati kot terminov. Nadzor nad izpiti Državna organizacija FCI lahko izvaja nadzor nad izpiti. Strokovna oseba, ki jo delegira državna organizacija FCI po teh določbah preverja, ali se izpiti izvajajo v skladu s pravili. Telesa oz. komisije znotraj zveze, ki so dale dovoljenje za izpit oz. prireditev, lahko odredijo tudi nadzor nad njimi. Razglasitev zmagovalcev, podelitev nagrad Razglasitve zmagovalcev potekajo ločeno po različnih vrstah izpitov: izpiti IPO 1 – 3, FH 1, FH 2, IPO-FH, BH/VT. Ob enakem številu točk na različnih stopnjah IPO (1 – 3) odloča rezultat, dosežen v disciplini C. Če imata udeleženca v tej disciplini enako število točk, odloča število točk v disciplini B. Ob enakem številu točk v vseh treh disciplinah si udeleženci mesta delijo (neodvisno od stopnje izpita). Ponavljavci na stopnjah 1 in 2 pa v točkovanju niso upoštevani ter so uvrščeni na konec. Načeloma pri 15 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 16 od 126 razglasitvi zmagovalcev sodelujejo vsi udeleženci izpitov. Izpiti so končani z razglasitvijo rezultatov oz. zmagovalcev in s predajo izpitne dokumentacije. 16 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 17 od 126 Določbe v zvezi z markerji A) Pogoji za delo markerja v disciplini C 1. Upoštevati je treba smernice in določbe v zvezi z markerskim delom v Izpitnem pravilniku. 2. Marker v disciplini C je na dan izpita oz. preizkusa sodnikov pomočnik asistent. 3. V oziru na Zaradi osebnoe varnosti kot tudi zaradi zavarovalno-pravnih razlogov mora marker, tako pri šolanju psov, kot tudi pri izpitih in na tekmovanjih nositi zaščitno opremo (zaščitne hlače, zaščitni jopič, zaščitni rokav in po potrebi tudi rokavice). 4. Markerjeva obutev mora biti prilagojena vremenskim in talnim razmeram, stabilna ter mu v njej ne sme drseti. 5. Pred začetkom discipline C da sodnik markerju navodila. Marker mora svoje delo opravljati po sodnikovih navodilih, ki so zanj obvezujoča. Svojo dejavnost mora obvezujoče opravljati po sodnikovih navodilih. 6. Marker mora ob odvzemu palice in pregleda ravnati delati na sodnikov znak, v kolikor se to pričakuje tako opredeljeno v Izpitnem pravilniku. Vodniku psa mora omogočiti, da se ta pred začetkom izvajanja vaje vzporednega in zaporednega spremstva s psom še enkrat postavi v osnovni položaj. 7. Na društvenih izpitih se lahko obramba izvaja samo z enim markerjem. Če pa je na posamezni izpitni stopnji več kot 6 udeležencev, morata biti markerja dva. Pri prireditvah, ki presegajo regionalni okvir, kot so na primer večja tekmovanja, kvalifikacije, prvenstva itn., je treba na splošno uporabiti najmanj dva markerja. Na vseh prireditvah lahko funkcijo markerja opravlja oseba, ki z vodnikom psa živi v skupnem gospodinjstvu. B) Načela markerjevega vedenja na izpitih in tekmovanjih 1. Splošno: V okviru izpita sodnik presoja stanje stopnjo izšolanosti in kolikor je mogoče tudi kakovost privedenega psa (npr. njegove nagonske zasnove, obremenljivost, samozavest in vodljivost). Sodnik lahko vse to presoja le, če lahko potek izpita dojame na podlagi tega kar vidi in sliši (akustično in vizualno). Ta vidik, predvsem pa ohranitev športnega značaja izpita oz. prireditve (to pomeni karseda enake pogoje za vse udeležence), zahteva, da mora markerjevo delo dajati do podrobnosti nedvoumno sliko. Nikakor torej ne more biti prepuščeno markerjevi samovolji, kako bo oblikoval disciplino C, temveč mora marker pri tem upoštevati vrsto pravil. Sodnik mora pri izpitih v posameznih elementih vaj preveriti najpomembnejše kriterije presojanja za disciplino C. Med te spadajo obremenljivost, samozavest, nagonsko vedenje, vodljivost psa. Poleg tega 17 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 18 od 126 sodnik ocenjuje tudi kakovost ugriza. Iz tega sledi, da mora pes, če naj bi se presojalo kakovost ugriza, od markerja dobiti možnost za »dober ugriz«, ali če naj bi se preverjalo njegovo obremenljivost, da mora biti marker ustrezno aktiven. Zato si je treba prizadevati, da je markerjevo vedenje kar najbolj poenoteno, da zadošča zahtevam glede možnosti presoje. 2. »Pozornost in oblajanje« Marker stoji – za vodnika in psa nevidno – z rahlo pritegnjenim upognjenim rokavom, negibno in brez »grozeče« drže telesa v odkazanem opredeljenem zaklonu. Zaščitni rokav mu služi kot zaščita za telo. Marker mora med »čuvanjem in oblajanjem« opazovati psa, dodatni dražljaji ali pomoč kakršne koli vrste niso dovoljeni. Mehko palico drži na strani ob telesu. Držanje zaščitnega rokava 3. »Pobeg« Na poziv sodnika pride marker po vaji »pozornost in oblajanje« v normalnem koraku iz zaklona ter se postavi na mesto, ki mu ga odkaže določi sodnik (označen položaj za pobeg). Položaj markerja mora vodniku omogočati, da svojega psa v razdalji 5 korakov odloži prav tako na za to določenem odkazanem mestu stransko od markerja, in sicer na tisti strani, na kateri nosi ta zaščitni rokav. Pot pobega mora biti za vodnika prepoznavna. Marker na sodnikov znak v hitrem in energičnem teku, v ravni liniji izvede poskus pobega, ne da bi pri tem pretirano in nekontrolirano tekel. Pri tem zaščitnega rokava ne premika dodatno, pes pa mora dobiti optimalno možnost ugriza. Marker se med pobegom nikakor ne sme obrniti k psu, vendar pa ima lahko psa v vidnem polju. Zaščitnega rokava tudi ne sme potegniti stran. Ko je pes zagrabil, teče marker v ravni liniji dalje, pri tem pa v gibanju potegne rokav tesno k svojemu telesu. Dolžino pobega določi sodnik. Marker na sodnikov znak preneha s pobegom. Če marker pobeg izvede z ustrezno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presoje. Kakršna koli pomoč markerja, kot je npr. pretirano ponujanje zaščitnega rokava pred ugrizom, glasovi, ki psa dražijo, ali udarjanje s palico po zaščitnih hlačah pred začetkom ali med pobegom, nenapeta oz. sproščena drža zaščitnega rokava po ugrizu, zmanjšanje hitrosti pri pobegu, samostojna zaustavitev pobega itn., ni dopustna. Za zaustavitev glej 8. točko (velja za vse vaje). 4. »Napad na psa med čuvanjem« Po fazi čuvanja marker na sodnikov znak izvede napad na psa. Pri tem marker mehko palico z grozečimi gibi drži nad zaščitnim rokavom, ne da bi pri tem psa udaril. V istem trenutku marker, ne da bi pri tem 18 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 19 od 126 dodatno premikal zaščitni rokav, frontalno, s tekom naprej in z ustreznim odporom, napade psa. Zaščitni rokav drži pri tem tesno ob telesu. Ko je pes zagrabil, ga marker v gibanju spravi v stranski položaj ter v ravni liniji začne s fazo obremenjevanja. Obračanje v začetni fazi ni dovoljeno. Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri. Iz tega sledi, da se mora sodnik postaviti tako, da mu je omogočeno, da pri vseh psih presoja njihovo vedenje ob napadu, vedenje med fazo obremenjevanja, vedenje ob ugrizu, spuščanje in fazo čuvanja. Ogrožanje in obremenjevanje psa v smeri vodnika ni dopustno. Testi obremenjevanja s palico se izvajajo z udarci v predel pleč in v predel vihra. Te teste je treba pri vseh psih izvajati z enako intenzivnostjo. 1. test obremenjevanja s palico se izvede po približno 4-5 korakih, 2. po nadaljnjih 4-5 korakih faze obremenjevanja. Po 2. testu obremenjevanja s palico je treba pokazati nadaljnje obremenjevanje psa brez testov s palico. Trajanje faze obremenjevanja določi sodnik. Marker na sodnikov znak z obremenjevanjem preneha. Če je bil napad izveden z ustrezno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presojanja. Kakršna koli pomoč markerja, kot je npr. pretirano ponujanje zaščitnega rokava pred ugrizom, slušni dražljaji ali udarjanje s palico po zaščitnih hlačah pred začetkom napada, nenapeta oz. sproščena drža zaščitnega rokava po ugrizu v fazi obremenjevanja, različne intenzitete med fazo obremenjevanja in pri testu obremenjevanja s palico, samostojna zaustavitev ob pomanjkljivi obremenljivosti psa itn., ni dopustna. Za zaustavitev glej 8. točko. 5. »Zaporedno spremstvo« (izpitni stopnji 2 + 3) Na sodnikov znak marker na poziv vodnika v normalnem koraku izvede zaporedno spremstvo v razdalji približno 30 korakov. Potek spremstva določi sodnik. Marker med spremstvom ne sme izvajati sunkovitih gibov. Mehko palico in zaščitni rokav mora nositi tako, da to za psa ne predstavljata dodatnih dražljajev. Še posebej mehko palico mora marker pri tem nositi zakrito. Marker mora pri vseh psih hoditi z isto hitrostjo. 6. »Napad na psa med zaporednim spremstvom« (izpitni stopnji 2 + 3) Napad na psa med zaporednim spremstvom se izvede iz gibanja in na sodnikov znak. Marker izvede napad z dinamičnim celim obratom v levo ali v desno ter z energičnim tekom naprej v smeri psa. Mehko palico z grozečimi gibi drži pri tem nad zaščitnim rokavom. Marker mora psa sprejeti s prožno držo zaščitnega rokava in ne da bi se pri tem zaustavil. Ko psa sprejme, mora – v kolikor je to potrebno izvesti obrat, da ublaži nalet psa. Izogibati se je treba dodatnemu gibanju zaščitnega rokava. Ko je pes zagrabil, ga mora marker v gibanju spraviti v stranski položaj in v ravni liniji začeti s fazo obremenjevanja. Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri. Iz tega sledi, da se mora sodnik postaviti tako, da mu je omogočeno, da pri vseh psih presoja njihovo vedenje ob napadu, vedenje med fazo obremenjevanja, vedenje ob ugrizu, spuščanje in fazo čuvanja. Ogrožanje in obremenjevanje psa v smeri vodnika ni dopustno. Trajanje faze obremenjevanja določi sodnik. Marker na sodnikov znak z obremenjevanjem preneha. Če marker izvede napad z ustrezno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost za presojanje. Kakršna koli pomoč markerja, kot je npr. pretirano stransko odmikanje markerja pred ugrizom, ponujanje zaščitnega rokava pred ugrizom, slušni dražljaji ali udarjanje s palico po zaščitnih hlačah pred začetkom napada, nenapeta oz. sproščena drža zaščitnega rokava po ugrizu med fazo obremenjevanja, različna intenzivnost med fazo obremenjevanja, samostojno zaustavljanje markerja ob pomanjkljivi obremenljivosti psa itn., ni dopustna. 19 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 20 od 126 Za zaustavitev glej 8. točko. 20 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 7. stran 21 od 126 »Preizkus poguma« Marker na sodnikov znak zapusti določeni zaklon ter v teku prečka vadišče vse do srednje linije ter tam, ne da bi tek prekinjal, z glasovi, s katerimi poizkuša psa pregnati, ter z grozečimi gibi z mehko palico, frontalno napade vodnika in psa. Marker mora psa sprejeti ob prožni drži zaščitnega rokava, ne da bi se pri tem zaustavljal. Ko sprejme psa se mora – v kolikor je to potrebno – obrniti, da s tem ublaži nalet psa. V nobenem primeru ne sme teči okrog psa. Ko pes zagrabi zaščitni rokav, ga mora marker v gibanju spraviti v stranski položaj in v ravni liniji začeti s fazo obremenjevanja. Tukaj mora na vsak način preprečiti, da bi psa pregazil, Marker mora vse pse ogrožati v isti smeri. Iz tega sledi, da se mora sodnik postaviti tako, da mu je omogočeno, da pri vseh psih presoja njihovo vedenje ob napadu, vedenje med fazo obremenjevanja, vedenje ob ugrizu, spuščanje in fazo čuvanja. Ogrožanje in obremenjevanje psa v smeri vodnika ni dopustno. Trajanje faze obremenjevanja določa sodnik. Marker na sodnikov znak preneha z obremenjevanjem. Če marker izvaja napad z ustrezno dinamiko, ima sodnik optimalno možnost presojanja. Vsakršna pomoč markerja, npr. tako, da ta zmanjšuje hitrost napada, da sprejme psa tako, da se zaustavi, da se pretirano odmika vstran, da beži mimo psa, da mu pred ugrizom ponudi rokav, da po ugrizu v fazi obremenjevanja drži rokav brez napetosti oz. sproščeno, da v fazi obremenjevanje pokaže različno intenzivnost, da se ob pomanjkljivi obremenljivosti psa sam zaustavi itn., ni dopustna. Za zaustavitev glej 8. točko (velja za vse vaje). 8. »Zaustavitev pri vajah obrambe« Zaustavitev je treba pri vseh vajah obrambe izvesti tako, da lahko sodnik opazuje vedenje psa ob ugrizu, spuščanje ter fazo čuvanja (marker pri zaustavljanju torej ne sme biti s hrbtom obrnjen proti sodniku, imeti mora vidni kontakt s sodnikom). Po zaustavitvi določene vaje, mora marker zmanjšati odpor proti psu, opustiti mora vse dražljaje v gibanju, ne da bi pri tem občutno popustil zaščitni rokav. Zaščitnega rokava tudi ne sme držati visoko, temveč mora ta ostati v položaju v kakršnem ga je marker držal tudi v predhodni vaji. Mehko palico drži za psa nevidno, na strani ob telesu. Marker psu za spuščanje ne sme dajati nobene pomoči. Po spuščanju ostaja marker v vidnem kontaktu s psom, dodatni dražljaji ter pomoč kakršne koli vrste ni dopustna. Da obdrži psa na očeh, se lahko marker v fazah čuvanja pri kroženju psa, počasi in brez sunkovitih gibov obrača z njim. 9. »Negotovosti in odpoved psa« Psa, ki pri določeni vaji obrambe ne zagrabi markerja, ali ki v fazi obremenjevanja popusti ugriz ter spusti zaščitni rokav, mora marker še nadalje ogrožati, dokler sodnik vaje ne prekine. Marker v takšni situaciji psu nikakor ne sme pomagati, ali samostojno prenehati z vajo. Psov, ki ne spuščajo, marker ne sme z ustrezno držo ali s premikanjem mehke palice pripraviti do tega, da bi spustili. Psov, ki so v fazi čuvanja nagnjeni k temu, da zapuščajo markerja, marker ne sme z dražljajskimi vplivi vezati nase. Marker se mora pri vseh vajah in delih vaj, v skladu z zahtevami Izpitnega pravilnika vesti aktivno ali nevtralno. Če se pes v fazah čuvanja zaletava v markerja ali grize rokav, se mora marker izogibati obrambnemu gibanju. 21 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 22 od 126 Disciplinsko pravo Vodja prireditve je odgovoren za zagotavljanje reda in varnosti na celotnem prireditvenem prostoru. Sodnik je upravičen, da v primeru neupoštevanja reda in varnosti, prireditev prekine ali jo konča. V primeru, da vodnik psa krši te okvirne določbe, Izpitni pravilnik, Zakon o zaščiti živali, ali pravila lepega in moralnega vedenja, ga je mogoče iz prireditve izločiti. Sodnikova ocena je dokončna in neizpodbitna. Vsakršna kritika njegove odločitve ima lahko za posledico, da mora vodnik zapustiti vadišče, možni pa so tudi nadaljnji disciplinski ukrepi. Pritožba je mogoča le v utemeljenih primerih, ki se ne nanašajo na odločitve o dejstvih, temveč na sodnikove kršitve pravil. Pritožbo je treba vložiti pisno pri pristojni zvezi oz. društvu. Pritožbo lahko vloži samo vodstvo prireditve ter jo mora podpisati oseba, ki vlaga pritožbo, predsednik društva ter še ena nadaljnja priča. To pritožbo je treba vložiti v roku osmih dni po prireditvi. Iz priznanja pritožbe ni mogoče izvajati nikakršnih zahtev po popravkih sodnikove ocene oz. odločitve. Video posnetki ne veljajo kot dokazno gradivo. Presoja »TSB«: »disciplina C« ( velja za vse izpitne stopnje) Presoja »TSB« naj bi opisovala značaj psa glede na njegovo uporabnost v vzreji. Ocena TSB ne vpliva na rezultat izpita oz. na uvrstitev. Pes lahko prejme oceno TSB le, če izvede najmanj eno vajo obrambe. Z oceno izrazit (a), prisoten (p) in nezadosten (nz) se ocenjujejo naslednje značilnosti: nagonske zasnove, samozavest in obremenljivost. TSB »izrazit« prejme pes z veliko pripravljenostjo za delo, z jasnim nagonskim vedenjem, ki ciljno in vztrajno izvaja vaje obrambe, ki ima samozavesten nastop, neokrnjeno pozornost in izredno veliko sposobnost obremenitve. TSB »prisoten« prejme pes z omejitvami v pripravljenosti za delo, z omejitvami v nagonskem vedenju, z omejitvami v samozavesti ter pozornosti kakor tudi z omejitvami v obremenljivosti. TSB »nezadosten« prejme pes pri pomanjkljivi oz. nezadostni pripravljenosti za delo, pri pomanjkljivem nagonskem vedenju, s pomanjkanjem samozavesti in z nezadostno obremenljivostjo. Posebne določbe Državne organizacije FCI so upravičene da splošne določbe za svoje območje, tudi glede stanja zakonov v državi, razširijo, npr. pogoje za udeležbo, veterinarske določbe, določbe glede zaščite živali, sanitarne določbe. Vodnik lahko daje slušna povelja v maternem jeziku. Svetovno prvenstvo Veljajo določbe dokumentov, ki določajo obveznosti za izvedbo različnih svetovnih prvenstev FCI. Izdajanje in spremembe teh dokumentov spada med naloge Komisije za športne šolane pse pri FCI. 22 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 23 od 126 Preizkus značaja Značaj psa je treba presojati med celotnim potekom preizkušnje (vključno z razglasitvijo rezultatov oz. zmagovalcev). Če določen pes v teku same prireditve izstopa zaradi svojih značajskih hib, njegovega značaja ni mogoče oceniti kot naravnega in sproščenega, tudi če so bili predhodni deli izpita ocenjeni s pozitivno oceno. Če je pes zaradi negativne presoje značaja izločen iz preizkušnje, je treba razlog za to vpisati v vsakokratno izpitno dokumentacijo. Takšnega psa je treba diskvalificirati. 1. Načela a) b) c) d) e) Preizkus značaja je treba izvajati pred začetkom vsakega izpita oz. preizkušnje. Preizkus značaja se opravlja na nevtralnem mestu. Kraj je treba izbrati tako, da ta ni v pretesni zvezi z vadiščem ali s terenom za sledenje. Vsakega psa je treba obravnavati posamezno. Čas preizkusa značaja je treba izbrati tako, da psom ni treba neposredno za tem na izhodišče sledi ali začeti s katero drugo disciplino. Psi morajo biti na povodcu (kratek povodec, ne smejo biti na oprsnici za sledenje). Povodec pri tem ne sme biti napet. Vodnik pri preizkusu psu ne sme dajati slušnih povelj. Pri preverjanju je treba upoštevati naslednja pravila: Preizkus značaja ne sme potekati shematsko. Sodniku je prepuščeno, kako bo oblikoval potek samega preizkusa, pri čemer pa med preizkusi, ki jih izvajajo posamezni sodniki, naj ne bi bilo ekstremnih odstopanj. Kolikor bolj nepristransko bo sodnik pristopil k izvajanju tega preizkusa, toliko bolj tekoče in s toliko večjo gotovostjo bo ta potekal. Preizkus značaja naj se odvija ob normalnih vplivih okolja. Sodnik psa, ki ga preizkuša, ne sme izzivati, saj je v nasprotnem primeru njegova reakcija naravna, še posebej mora opustiti vse dražljajske vplive. Kontrola identitete predstavlja nujni sestavni del preizkusa značaja. Preizkus značaja se ne izvaja le ob začetku izpita temveč med njegovim celotnim potekom. Če sodnik ugotovi značajske hibe, mora te natančno preveriti (npr. pri streljanju). V ta namen so dovoljene tudi ponovitve. Ni pa dovoljeno, da bi se sodnik psa dotikal. 2. Izvajanje kontrole identitete Kontrola identitete je nujen sestavni del preizkusa značaja. Ta se izvede tako, da se pregleda tetovirno številko psa, ali pa se s pomočjo čitalnika odčita njegovo številko mikročipa. Psi brez rodovnika in brez tetovirne številke morajo nujno imeti mikročip. Sodniki morajo v izpitni dokumentaciji potrditi, da so to kontrolo opravili. V kolikor tetovirnih znakov ni mogoče v celoti razbrati je treba v vsakem primeru vpisati tiste, ki so čitljivi. Tetovirna številka se mora ujemati s tisto, ki je navedena v rodovniku psa, ki ga mora vodnik predložiti. V kolikor nastopijo težave (npr. nečitljivost številk) mora sodnik v izpitni dokumentaciji narediti ustrezni zaznamek. Če številk mikročipa ne bi bilo mogoče odčitati s čitalnikom, je treba v izpitno dokumentacijo vpisati ustrezni zaznamek. Vodnik lahko s svojim psom nastopi le, če lahko potrdi (npr. z ustreznim 23 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 24 od 126 zaznamkom v delovni knjižici ali v knjižici o cepljenju), da je bil pes mikročipiran v matični državi in v skladu s predpisi. Vodniki psov, katerih psi so bili mikročipirani v tujini, oz. ki so kupili psa, ki je bil mikročipiran v tujini, morajo poskrbeti za to, da je na voljo ustrezen čitalnik za mikročipe. Psi, katerih identitete ni mogoče jasno ugotoviti, ne smejo sodelovati na nobeni tovrstni prireditvi. 3. Rezultati preizkusa značaja pozitivni prikaz = opravil: - pes je samozavesten, - pes je miren, gotov oz. zanesljiv in pozoren, - pes je živahen in pozoren, - pes je sproščen in dobre oz. prijazne nravi. Mejni primeri = te je treba na izpitu še posebej nadalje opazovati - pes je nemiren, ni pa agresiven, v poteku izpita se pokaže, da je sproščen, - rahlo razdražen, vendar je med potekom preizkusa nato mirnejši. Psi, ki ne morejo sodelovati na izpitu: - negotovi, plašljivi psi, ki se izogibajo osebam, - živčni, agresivni psi, psi, ki grizejo iz strahu, - agresivni, popadljivi psi. 4. Vpisi V primeru, da je določen pes tako vpadljiv, da ga je treba iz nadaljnjega poteka izpita izločiti, je treba v delovno knjižico vpisati naslednje: »diskvalifikacija« zaradi značajske hibe. Vse točke, ki jih je dosegel dotlej, se mu izničijo. Točk se ne dodeli tudi v primeru, da so bile predhodno dosežene točke že razglašene. 5. Prepovedi Če določen pes zaradi »značajske hibe« izpade, je izključen tudi iz nadaljnje preizkušnje oz. izpita. O morebitnih posledicah odloča članica FCI v okviru svojih pristojnosti. Psi, za katere se izkaže, da niso strelomirni: Najprej je treba zabeležiti, da pod to ne spadajo psi, ki so na strel agresivni. Agresivno vedenje se namreč presoja z oceno značaja. V kolikor se izkaže, da je pes streloplah, ga je treba takoj izločiti iz izpita. Tak pes ne prejme nobenih točk. Kaj razumemo pod streloplahostjo? Primeri: - pes vstane, je preplašen in steče stran; - pes ob enakem obnašanju steče k vodniku; - pes pokaže paničen strah ter poizkuša zapustiti vadišče ali ga celo zapusti; - pes pokaže paničen strah ter bega naokoli. Pri presoji je treba upoštevati, ali morda obstoji napaka v šolanju psa, ali pa, da na primer to, da je pes vstal itn., ni bilo povezano s strelom. V primerih dvoma je sodnik obvezan, da preizkus streloplahosti izvede tako, da vodnik svojega psa da na povodec. Sodnik nato v oddaljenosti ca. 15 korakov ponovno strelja, pri čemer mora pes stati, povodec pa mora biti sproščen (nenapet). 24 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 25 od 126 IZPIT ZA SPREMLJEVALNEGA PSA (BBH) Z ZNAČAJSKIM TESTOM in S PREIZKUSOM STROKOVNEGA ZNANJA ZA LASTNIKA PSA (BH/VT) Vsi izpiti in tekmovanja so glede izvedbe in vedenja vseh udeleženih zavezani športnim načelom. Način izvajanja in presoja izpita za spremljevalnega psa sta natančneje opisana v nadaljevanju. Predpisi so za vse udeležence zavezujoči in vsi udeleženci morajo izpolniti enake zahteve. Prireditve so javnega značaja; kraj in začetek je treba članom javno sporočiti, izvesti jih je mogoče le, če je zveza, ki je članica FCI, dodelila termin zanj. Zveze, ki so članice, so zavezane tem okvirnim določbam. Splošne določbe Izpit lahko opravljajo vsi vodniki, ki so predložili dokaz o uspešno opravljenem teoretičnem strokovnem izpitu za vodnike spremljevalnih psov, ki je podobno dovoljenju za vodnike spremljevalnih psov FCI, ali ki predložijo dokazilo o opravljenem strokovnem teoretičnem izpitu v kateri izmed državnih institucij (policija, vojska). Udeleženci, ki prvič opravljajo izpit za spremljevalne pse FCI ter nimajo ustreznega dokazila o opravljenem teoretičnem strokovnem izpitu, se morajo na dan izpita javiti sodniku zaradi opravljanja pisnega preverjanja teoretičnega strokovnega znanja, in sicer preden bodo s svojim psom opravljali praktični del izpita. Izpit lahko opravljajo psi vseh pasem in velikosti. Starostna meja za opravljanje izpita je petnajst mesecev. Za opravljanje izpita je potrebno, da so privedeni vsaj štirje psi. Če je izpit za spremljevalne pse kombiniran z drugimi disciplinami (npr. IPO, FH, BH) morajo nastopiti vsaj štirje psi. Dopustno število udeležencev na izpitni dan na posameznega sodnika je od 10 do 15 kandidatov, in se ravna po številu disciplin, ki jih mora sodnik odsoditi, in sicer to število ne sme preseči številke 36 (izpit za spremljevalnega psa BBH skupaj s preverjanjem teoretičnega strokovnega znanja vodnikov šteje za 3 discipline, brez opravljanja teoretičnega strokovnega preizkusa pa šteje za 2 disciplini). Preizkus značaja Preden opravljajo izpit BH morajo psi uspešno opraviti preizkus značaja, pri katerem se s kontrolo tetovirnih številk in/ali številk mikročipa preverja njihova identiteta. Psi, ki jih ni mogoče identificirati, izpita ne morejo opravljati. Sodnik presoja značaj psa med celotnim potekom izpita. Pse, ki niso uspešno prestali že tega prvega preizkusa značaja, je treba iz nadaljnjega poteka izpita izločiti. Če pes, tui v primeru, da je preizkus značaja opravil, med samim potekom izpita pokaže značajske hibe, ga lahko sodnik iz izpita izloči ter v njegovo delovno knjižico vpiše zaznamek - »preizkusa značaja/vedenjskega testa ni opravil«. Preizkusa streloplahosti se pri izpitu BH/VT ne izvaja. Ocenjevanje Psi, ki v A. delu (»izpit za spremljevalnega psa na vadišču«) niso dosegli potrebnih 70 % točk, se ne morejo udeležiti B. dela izpita (»preizkus v prometu«). Ob koncu izpita sodnik razglasi rezultate, vendar ne po točkah, temveč samo z vrednotenjem »opravil« ali »ni opravil«. Izpit je opravljen, če sta vodnik in pes v A. delu dosegla 70 % točk ter je sodnik v B. delu mnenja, da so bile vaje zadovoljivo opravljene. Vendar pa je sodniku dovoljeno, da na željo prireditelja, za razglasitev rezultatov udeležence razvrsti tudi glede na dosežene točke. 25 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 26 od 126 Izpit, ki je psu podeljen, ni izpit v smislu vzrejnega pravilnika, pravilnika o vzrejnih pregledih ali o razstavah zveze, ki je članica FCI. Opravljanje tega izpita v primeru ponavljanja ni vezano na nobene termine. Vsak izpitni rezultat je treba ne glede na uspeh vpisati v delovno knjižico psa. A) Izpit za spremljevalnega psa na vadišču skupno število točk 60 Vsaka posamezna vaja se začne in konča z osnovnim položajem. V osnovnem položaju sedi pes poravnano, mirno in pozorno na vodnikovi levi strani, tako da se plečka psa poravna oz. zaključi z vodnikovim kolenom. Pes in vodnik se lahko na začetku posamezne vaje v osnovni položaj postavita le enkrat. Vodnik stoji v osnovnem položaju v športni drži. Razkoračena stoja ni dovoljena. Končni osnovni položaj predhodne vaje je lahko uporabljen že tudi kot začetni osnovni položaj za naslednjo vajo. Pomoč s telesom ni dovoljena. V kolikor se vodnik tega poslužuje, mu mora sodnik odbiti točke. Vodnik tudi ne sme nositi s seboj igračk ali predmetov, ki psu dvigujejo nagon. Če vodnik zaradi svojih telesnih omejitev določenega dela vaje ne more izvesti pravilno, mora to še pred začetkom izpitov sporočiti sodniku. Če vodnikova telesna omejitev ne dopušča, da bi psa vodil na svoji levi strani, lahko psa podobno vodi tudi na desni strani. Sodnik da znak za začetek vaje. Vse nadaljnje elemente, kot so obrati, zaustavljanje, menjava hitrosti oz. vrste gibanja itn. se izvaja brez sodnikovih navodil. Vendar pa je dovoljeno, da vodnik sodnika za ta navodila povpraša. Pohvala psa je dovoljena le po vsaki končani vaji. Nato se lahko vodnik in pes ponovno postavita v osnovni položaj. Vendar pa mora biti med kratko pohvalo ter med novim začetkom vaje občutni premor (ca. 3 sekunde). Med posameznimi vajami mora pes hoditi poleg. 26 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 27 od 126 Shema vodljivosti na povodcu / proste vodljivosti NS = normalni korak Lauf-S = tek Lang-S = počasen korak KW = celi obrat RW = obrat v desno LW = obrat v levo H = stop Gst. = osnovni položaj Začetni osnovni položaj »G« je sočasno tudi prostor za končni osnovni položaj. V skupini mora vodnik s svojim psom obiti eno osebo levo in eno desno. 27 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 28 od 126 1. Vodljivost na povodcu (15 točk) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« Iz osnovnega položaja mora pes, ki nosi običajno ovratnico ali z oprsnico na vodnikovo slušno povelje »za hojo ob nogi« pozorno in z veseljem slediti svojemu vodniku. Ovratnica pri tem ne sme biti na zateg. Vodnik s svojim psom zavzame osnovni položaj tedaj, ko je tudi drugi vodnik, ki je svojega psa peljal na odlaganje, zavzel položaj za začetek izvajanje vaje »odlaganje z motenjem«. Od tega trenutka dalje, se pravi, ko se v osnovni položaj postavita oba vodnika s svojima psoma, se za oba začne ocenjevanje. Ob začetku vaje gre vodnik s svojim psom 50 korakov naravnost ne da bi se pri tem zaustavljal, po obratu levo okrog in po nadaljnjih 10 do 15 korakih, pokaže vodnik, vselej ob slušnem povelju »poleg« še tek in počasno hojo (vsakokrat po 10-15 korakov). Prehod iz teka v počasen korak mora biti izveden brez vmesnih korakov. Različne vrste gibanja se morajo v hitrosti občutno razlikovati. Vodnik in pes morata ustrezno s skico v normalnem koraku izvesti nato dva obrata v desno, enega v levo ter dva cela obrata, kot tudi ustavljanje z usedanjem. po drugem celem obratu. Pes mora biti pri tem vselej s plečko v višini kolena na vodnikovi levi strani. Pri tem ne sme uhajati naprej, zaostajati ali se odmikati vstran. Ustavljanje z usedanjem je treba prikazati najmanj enkrat v normalnem koraku, ustrezno s skico, po drugem celem obratu Vodnik lahko da slušno povelje »poleg« le na začetku vaje ter ob spremembi hitrosti oz. vrste gibanja. Ko se vodnik ustavi, se mora pes hitro, brez vodnikovega vplivanja usesti. Vodnik pri tem ne sme spreminjati svojega osnovnega položaja, še posebej se ne sme prilagajati psu, ki se je morda usedel nekoliko vstran. Vodnik mora imeti pri tem povodec v levi roki in povodec mora biti pri tem sproščen. Po končani vaji gre vodnik s svojim psom na sodnikov znak skozi skupino najmanj štirih oseb, ki se premikajo. Zaostajanje psa, uhajanje naprej, stransko odmikanje kot tudi obotavljivo zaustavljanje vodnika pri obratih štejejo za napako. Skupina Hojo skozi skupino premikajočih se oseb je treba prikazati tako na povodcu kot tudi v prosti vodljivosti. Pri tem morata vodnik in pes obiti eno osebo po desni in eno po levi strani (npr. v obliki osmice) ter se v skupini v bližini ene izmed oseb najmanj enkrat ustaviti. Sodniku je prepuščeno, da zahteva ponovitev vaje. Na sodnikov znak vodnik s psom zapusti skupino ter se postavi v osnovni položaj. Vodnik lahko psa pohvali šele ko zapustita skupino v zaključnem osnovnem položaju. Celi obrat v levo (180 stopinj) Vodnik izvaja celi obrat v levo okrog (tako, da se na mestu zavrti za 180 stopinj). Izvedba celih obratov je dovoljena na dva načina, vendar pa jih mora vodnik pri tem vselej izvesti kot obrate levo okrog. Pes gre lahko pri tem zadaj za vodnikom, ali pa naredi cel obrat z vodnikom kot obrat levo okrog (pes ostane na vodnikovi levi strani). 28 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 29 od 126 Pri tem sta mogoči dve varianti: • Pes gre z obratom v desno zadaj okrog vodnika. • Pes prikaže cel obrat v levo za 180 stopinj, tako da se zavrti na mestu. Na določenem izpitu je mogoče prikazati le eno od obeh omenjenih variant. 2. Prosta vodljivost (15 točk) Slušno povelje: »za hojo ob nogi« Na sodnikov znak vodnik psu v osnovnem položaju sname povodec. Vodnik si povodec obesi okrog ramena ali pa ga spravi v žep (na nasprotni strani od tiste, na kateri je pes) ter se s svojim psom v prosti vodljivosti takoj ponovno napoti skozi skupino oseb ter se v njen najmanj enkrat zaustavi. Ko zapusti skupino, se vodnik kratko postavi v osnovni položaj ter začne s prosto vodljivostjo analogno z določili v 1. vaji. 3. Vaja sedi (10 točk) Slušno povelje: »sedi« Iz osnovnega položaja gre vodnik s svojim psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. Po najmanj 10 do 15 korakih se vodnik postavi v osnovni položaj ter da psu slušno povelje »sedi«, nato pa se za nadaljnjih 15 korakov oddalji od psa ter se takoj obrne proti njemu. Na sodnikov znak gre vodnik ponovno do svojega psa ter se na njegovi desni strani postavi v osnovni položaj. Če se pes namesto, da bi se usedel, uleže ali stoji, se mu za to odbije 5 točk. 4. Prostor v gibanju z odpoklicem (10 točk) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sem«, »poleg« Iz osnovnega položaja se prične vodnik s psom v prosti vodljivosti na slušno povelje »poleg« gibati v ravni smeri. Po 10-15 korakih se vodnik postavi v osnovni položaj in da psu slušno povelje »prostor« ter se oddalji za nadaljnjih 30 korakov naravnost naprej, nato pa se takoj obrne k psu ter tiho obstoji. Na sodnikov znak vodnik pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k svojemu vodniku ter se usesti naravnost in tesno predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes poravnano usesti na vodnikovo levo stran. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, vendar pa brezhibno pride k vodniku, se mu za to odbije 5 točk. 5. Odlaganje z motenjem (10 točk) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sedi« Preden drugi pes začne s 1. vajo, se vodnik s psom, ki mu je predhodno snel povodec, v prosti vodljivosti napoti na mesto, ki ga določi sodnik. S psom se postavi v osnovni položaj, nato pa psa s slušnim poveljem »prostor« odloži, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. 29 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 30 od 126 Sedaj se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 30 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane v vidnem polju psa, tako da je proti njemu obrnjen s hrbtom. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje od 1 do 4. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po ca. 3 sekundah se mora pes na sodnikov znak ter na slušno povelje vodnika »sedi«, hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. Nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje, medtem ko gre vodnik ponj, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, prejme delno oceno. Če se pes za več kot 3 metre oddalji od mesta odlaganja, še preden je drugi pes končal 2. vajo, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Če pes zapusti mesto odlaganja po končani 2. vaji, prejme delno oceno. Če pes pride vodniku naproti, medtem ko gre ta ponj, se mu odbijejo do 3 točke. B) Preizkus v prometu Splošno Naslednje vaje se odvijajo izven vadišča v ustreznem okolju, v strnjenih naseljih. Sodnik ter vodja prireditve skupaj določita kje in kako se bodo v javnem prometu odvijale vaje (ceste, poti ali mesta oz. trgi). Pri tem udeleženci s svojimi psi ne smejo ovirati javnega prometa. Izvedba tega dela izpita zaradi svoje specifike zahteva precej časa. Število psov na izpitu ne sme vplivati na to, da bi sodnik zahteve tega dela izpita obravnaval površno. Posamezne vaje v B. delu izpita se ne točkujejo. Za presojo, ali sta vodnik in njegov pes to disciplino opravila uspešno, je odločilen celoten vtis, ki ga naredi pes, ko se giblje v prometu oz. na javnih mestih. Vaje, ki so opisane v nadaljevanju predstavljajo zamisli, ki jih lahko sodnik individualno prilagodi krajevnim danostim. Sodnik je upravičen, da v primeru dvoma v presoji psov, zahteva, da ti vaje ponovijo oz. jih prilagodi situaciji. Potek preizkusa 1. Srečanje s skupino oseb Na sodnikov znak gre vodnik z navezanim psom po določenem cestnem odseku (po pločniku). Sodnik timu sledi v ustrezni razdalji. Pes mora na levi vodnikovi strani, na sproščenem povodcu – s plečko v višini vodnikovega kolena – voljno slediti vodniku. Pes se mora nasproti pešcem ter v cestnemu prometu vesti nevtralno. Vodniku nato prestreže pot mimoidoči pešec (dogovorjena oseba). Pes se mora pri tem vesti nevtralno, dogajanje nanj ne sme vplivati. Vodnik in pes gresta nato skozi nestrnjeno skupino najmanj šestih oseb, v kateri vodnik eno izmed oseb ogovori ter jo z rokovanjem pozdravi. Pes se mora na vodnikov znak usesti poleg njega ali se uleči ter mora med kratkim razgovorom ostati miren. 30 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 31 od 126 2. Srečanje s kolesarji Navezani pes gre s svojim vodnikom vzdolž poti, sprva ju prehiti kolesar, ki med prehitevanjem tudi pozvoni. V veliki razdalji se nato kolesar obrne ter pride nasproti vodniku in njegovemu psu ter pri tem še enkrat pozvoni. Kolesar se mimo vodnika in njegovega psa pelje tako, da je pes med vodnikom ter kolesarjem. Navezani pes se mora do kolesarjev vesti nevtralno. 3. Srečanje z avtomobili Vodnik gre z navezanim psom mimo več avtomobilov. Pri tem eno izmed vozil štarta. Na drugem avtu se zaprejo vrata. Medtem ko gresta vodnik in pes svojo pot, se poleg njiju ustavi avto. Voznik odpre okno ter vodnika psa prosi za neko informacijo. Pri tem mora pes na vodnikov znak sesti ali se uleči. Pes se mora nasproti avtom in drugim šumom ter hrupu v prometu vesti mirno ter to nanj ne sme vplivati. 4. Srečanje s tekači ali z rolkarji oz. deskarji Vodnik gre s svojim navezanim psom vzdolž mirne poti. Najmanj dva tekača naj ga prehitita, ne da bi pri tem zmanjšala hitrost. Ko sta se ta dva tekača oddaljila, prideta ponovno dva tekača, vendar tokrat nasproti psu in vodniku, ne da bi pri tem zmanjševala hitrost svojega gibanja. Za psa ni nujno, da gre pri tem povsem pravilno poleg, vendar pa oseb, ki ga prehitevajo oz. ki mu gredo nasproti ne sme nadlegovati. Dovoljeno je, da vodnik svojega psa ob srečanju z osebami da v položaj »sedi« ali »prostor«. Namesto tekačev lahko vodnika in njegovega psa prehitita oz. mu prideta naproti tudi dva rolkarja oz. deskarja. 5. Srečanje z drugimi psi Medtem, ko ga drugi vodniki s psi prehitevajo, oz. ko mu vodniki s svojimi psi prihajajo naproti, se mora pes vesti nevtralno. Vodnik psa sme pri tem ponoviti povelje »poleg« ali psa dati v položaj »sedi« ali »prostor«. 6. Vedenje psa, ki je v prometu za kratek čas in navezan ostal sam, nasproti drugim živalim Na znak sodnika se vodnik s svojim navezanim psom napoti vzdolž zmerno prometne pešpoti. Po kratki prehojeni poti se vodnik na sodnikov znak ustavi ter pritrdi povodec za ograjo, zidarski obroček ali za kaj podobnega. Vodnik psa se mora nato odstraniti iz vidnega polja psa in se napoti npr. v trgovino ali v hišni vhod. Pes sme pri tem stati, sedeti ali ležati. Med vodnikovo odsotnostjo gre nato pešec (dogovorjena oseba) s psom na povodcu mimo navezanega psa, in sicer v stranski oddaljenosti približno petih korakov. Pes, ki je ostal sam, se mora med odsotnostjo svojega vodnika vesti mirno. Psa, ki gre mimo njega (v ta namen ne smemo uporabiti psa, ki se rad tepe), mora pustiti mimo brez znakov napadalnosti (močno vlečenje na povodcu, vztrajen lajež). Na sodnikov znak gre nato vodnik po svojega navezanega psa. 31 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 32 od 126 Opomba Sodniku, ki opravlja to svojo funkcijo, je prepuščeno, ali bo posamezne vaje izvajal vsak pes na za to predvidenih mestih, ali pa bodo vsi udeleženci izvajali le po nekaj vaj, sodnik pa bo nato izbral drug kraj, ter bo tam ravnal enako. Izpit za delovne – službene športne pse A 1 do 3 (APr 1-3) Najvišje možno število točk 200 Izpiti za delovne športne pse A 1-3 so sestavljeni samo iz disciplin B in C izpitov IPO 1 – 3. Delo na sledi se pri teh izpitih ne izvaja. Pri teh izpitih se tudi ne dodeljuje izpita v smislu pravilnika o razstavah, vzrejnega pravilnika ali pravilnika o vzrejnem pregledu. Najvišje število točk 200 točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo 191 - 200 180 - 190 160 - 179 140 - 159 0 - 139 Sledarski izpit 1-3 (FPr 1-3) Sledarski izpiti po stopnjah od 1 do 3 so sestavljeni le iz discipline »A« izpitnih stopenj IPO od 1 do 3. Izvajati jih je mogoče za dopolnitev števila udeležencev, če po programih BH-VT/IPO nastopijo vsaj štirje udeleženci. Vodnik psa sam odloči, po kateri stopnji bo s svojim psom nastopil. Pri teh izpitih se tudi ne dodeljuje izpita v smislu pravilnika o razstavah, vzrejnega pravilnika ali pravilnika o vzrejnem pregledu. Najvišje število točk 100 točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo 96 - 100 90 - 95 80 - 89 70 - 79 0 - 69 Izpit iz poslušnosti 1-3 (UPr 1-3) Izpiti iz poslušnosti po stopnjah od 1 do 3 so sestavljeni le iz discipline »B« izpitnih stopenj IPO od 1 do 3. Izvajati jih je mogoče za dopolnitev števila udeležencev, če po programih BH-VT/IPO nastopijo vsaj štirje udeleženci. Vodnik psa sam odloči, po kateri stopnji bo s svojim psom nastopil. Pri teh izpitih se tudi ne dodeljuje izpita v smislu pravilnika o razstavah, vzrejnega pravilnika ali pravilnika o vzrejnem pregledu. Najvišje število točk 100 točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo 96 - 100 90 - 95 80 - 89 70 - 79 0 - 69 32 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 33 od 126 Izpitov iz poslušnosti ni nujno izvajati v vrstnem redu od 1 do 3. Izpit iz obrambe 1-3 (SPr 1-3) Izpiti iz obrambe po stopnjah od 1 do 3 so sestavljeni le iz discipline »C« izpitnih stopenj IPO od 1 do 3. Izvajati jih je mogoče za dopolnitev števila udeležencev, če po programih BH-VT/IPO nastopijo vsaj štirje udeleženci. Vodnik psa sam odloči, po kateri stopnji bo s svojim psom nastopil. Pri teh izpitih se tudi ne dodeljuje izpita v smislu pravilnika o razstavah, vzrejnega pravilnika ali pravilnika o vzrejnem pregledu. Opozorilo: tekmovanja oz. turnirji, na katerih bi udeleženci tekmovali samo v disciplini C niso dopustni. Najvišje število točk 100 točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo 96 - 100 90 - 95 80 - 89 70 - 79 0 - 69 Izpitov iz obrambe ni nujno izvajati v vrstnem redu od 1 do 3. IPO ZTP - preizkus primernosti psa za vzrejo Izpit za službene športne pse IPO ZTP delimo na: disciplino A 100 točk disciplino B 100 točk disciplino C 100 točk skupno: 300 točk Pogoji glede udeležbe Na dan preizkušnje oz. izpita mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme niso dovoljene. Pogoj za opravljanje tega preizkusa je uspešno opravljen izpit BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. IPO ZTP disciplina »A« Vodnikova sled, najmanj 300 korakov, 3 stranice, 2 kota (ca. 90 stopinj), 2 predmeta, ki pripadata vodniku, najmanj 20 minut stara sled, čas izdelave 15 minut. vztrajanje psa na sledi: 79 točk predmeta (11 + 10) 21 točk skupno 100 točk 33 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 34 od 126 Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Splošne določbe: Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, določita potek sledi, pri čemer le-tega prilagajata obstoječemu terenu za sledenje. Sledi je treba postavljati različno. Ne smejo biti postavljene tako, da bi bili pri vsaki sledi posamezni koti in predmeti v enaki oddaljenosti oz. bi ležali v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki mora biti zataknjena v tla neposredno na levi strani poleg izhodiščnega mesta. Vrstni red udeležencev se določi z žrebom, ki poteka ob navzočnosti sodnika. Vodnik psa (= polagalec sledi) mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vodnikovega vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Vodnik psa (= polagalec sledi) se kratko zadrži na začetku sledi ter gre nato v normalnem koraku v določeno smer. Tudi kota mora izdelati v normalnem koraku (glej skico). Prvi predmet odloži po najmanj 100 korakih, vendar v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu, na 1. ali 2. stranici, drugi predmet pa na koncu sledi. Predmeta mora na sled položiti v gibanju. Ko odloži zadnji predmet, naredi še nekaj korakov v ravni smeri. Na posamezni sledi je treba uporabiti različne predmete (material: npr. usnje, tekstil, les). Predmeti naj bodo dolgi ca. 10 cm, široki 2-3 cm in debeline 0,5-1 cm ter naj se glede barve ne razlikujejo bistveno od tal. Med polaganjem mora biti sled izven vidnega polja psa. Sodnik in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). a) Po eno slušno povelje za: »išči«. Slušno povelje za »išči« je dovoljeno na začetku sledi ter po prvem predmetu. b) Izvedba: vodnik pripravi psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10-metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Na sodnikov znak vodnik psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Pri nastavitvi na sled mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, prijeti vonj sledi. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Vodnik svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem sledenju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi. Pes mora zanesljivo izdelati kota. Po izdelanem kotu mora v enaki hitrosti slediti dalje. Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. 34 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 35 od 126 Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Nato vodnik ponovno pobere sledni povodec ter s psom nadaljuje sledenje. Po končani sledi mora vodnik najdena predmeta pokazati sodniku. c) Ocenjevanje: hitrost iskanja ni merilo za ocenitev dela na sledi, če je sled izdelana intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pes pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne šteje za napako. Iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, sodnik delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v 15 minutah po nastavitvi psa na sled na izhodiščnem mestu ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. V tem primeru sodnik oceni delo na sledi do te prekinitve. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Lažno nakazovanje je izraženo v ocenitvi posamezne stranice. Za predmete, ki jih pes ni nakazal oz. jih ni pobral, ne prejme točk. Razdelitev točk za vztrajanje psa na sledi, ki se dodelijo na posamezno stranico, se ravna po dolžini ter težavnostni stopnji. Ocenitev posameznih stranic se ravna po sodnikovih zaznamkih in po dodeljenih točkah. Če pes ne išče (se dlje časa zadržuje na istem mestu, ne da bi pri tem iskal) je mogoče delo na sledi prekiniti tudi v primeru, če se pes še nahaja na sledi. IPO ZTP disciplina »B« vaja 1 : vodljivost na povodcu 25 točk vaja 2 : sedi v gibanju 15 točk vaja 3 : prostor v gibanju z odpoklicem 20 točk vaja 4 : prosto prinašanje prinosila 20 točk vaja 5 : skok čez skakalnico 10 točk vaja 6 : odlaganje z motenjem 10 točk skupno 100 točk Splošne določbe: Sodnik da znak za začetek posamezne vaje. Vse ostalo, kot so obrati, ustavljanje, spreminjanje hitrosti oz. vrste gibanja, se izvaja brez sodnikovega znaka. Slušna povelja so določena v navodilih. Slušna povelja so normalno izgovorjena kratka povelja, ki so sestavljena iz ene besede. Ta povelja so lahko dana v katerem koli jeziku, vendar pa mora biti za 35 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 36 od 126 posamezno dejanje vselej izgovorjeno isto slušno povelje. Če pes tudi po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, se to vajo prekine in ni ocenjena. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. V osnovnem položaju sedi pes tesno in poravnano na vodnikovi levi strani, tako da se plečka psa poravna oz. zaključi z vodnikovim kolenom. Vsaka vaja se začne in konča z osnovnim položajem. Pes in vodnik se lahko na začetku posamezne vaje v osnovni položaj postavita le enkrat. Kratka pohvala psa je dovoljena le po vsaki končani vaji v osnovnem položaju. Nato se lahko vodnik in pes ponovno postavita v osnovni položaj. Vendar pa mora biti med kratko pohvalo ter med novim začetkom vaje občutni premor (ca. 3 sekunde). Iz osnovnega položaja sledi tako imenovani razvoj vaje. Pri tem mora narediti vodnik najmanj 10, vendar največ 15 korakov, preden da povelje za izvedbo vaje. Med deli posamezne vaje, kot je usedanje pred vodnikom ter zaključek vaje, kot tudi, ko gre vodnik do psa, ki sedi, stoji ali leži, mora preden da dodatno slušno povelje, upoštevati občutne časovne razmike (ca. 3 sekunde). Ko gre vodnik po psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali od zadaj. Prosto vodljivost je treba prikazati tudi med morebitnimi deli poti med posameznimi vajami. Tudi ko gre vodnik po prinosilo, gre pes v prosti vodljivosti z njim. Ob tem pa ni dovoljeno psa sproščati ali se z njim igrati. Vodnik izvaja cele obrate levo okrog. Pes lahko gre pri tem obratu za vodnikom okrog ali pred njim nazaj, vendar pa mora pes na posameznem izpitu vse obrate izvajati na enak način. Pri sedenju pred vodnikom lahko gre pes v osnovni položaj okrog vodnika ali pa se postavi v osnovni položaj od spredaj. Trda ovira (skakalnica) je visoka 80 cm in široka 150 cm. Vsi psi na posameznem izpitu morajo preskočiti iste ovire. Pri vajah prinašanja so dovoljena le lesena prinosila (teža 650 g). Vsi udeleženci izpita morajo uporabljati lesena prinosila, ki jih da na razpolago prireditelj. Za vse vaje prinašanja velja, da pred vajo ni dovoljeno, da bi dajali prinosilo psu v gobec. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik opomni, da izvede manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Za zavzemanje osnovnega položaja je dovoljeno eno slušno povelje »sedi«. 1. Vodljivost na povodcu 25 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: vodnik psa se z navezanim psom napoti do sodnika, se postavi v osnovni položaj ter se predstavi sodniku. Iz tega osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »poleg« pozorno in z veseljem slediti vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani. Povodec pri tem ne sme biti napet. Ob začetku vaje gre vodnik s svojim psom 50 korakov naravnost, ne da bi se pri tem zaustavljal, po obratu levo okrog in po nadaljnjih 10 do 15 korakih pa mora prikazati tek in počasno gibanje (vsako najmanj po 10 korakov). Prehod med tekom in počasnim gibanjem mora biti izveden brez vmesnih korakov. Posamezne vrste gibanja se morajo med seboj občutno razlikovati v hitrosti. 36 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 37 od 126 Medtem ko se vodnik s psom giblje po prvi liniji, je treba v oddaljenosti od psa najmanj 15 korakov, v časovnem razmiku 5 sekund oddati dva strela (kalibra 6 mm). Pes se mora pri tem vesti strelomirno. Nato je treba v normalnem koraku izvesti najmanj dva obrata v desno, en obrat v levo, dva cela obrata ter ustavljanje z usedanjem po drugem celem obratu. Vodnik izvaja celi obrat levo okrog (obrat za 180 stopinj, pri čemer se zavrti na mestu). (Upoštevati je treba prikazno shemo). Pri tem sta mogoči dve varianti: • Pes gre z obratom v desno zadaj okrog vodnika. • Pes prikaže cel obrat v levo za 180 stopinj, tako da se zavrti na mestu. Na določenem izpitu je mogoče prikazati le eno od obeh omenjenih variant. Ustavljanje z usedanjem je treba prikazati najmanj enkrat iz normalnega koraka, ustrezno s skico, po drugem celem obratu v levo. Na sodnikov znak se vodnik psa s svojim psom napoti skozi premikajočo se skupino najmanj štirih oseb. Vodnik s psom se mora pri tem v skupini enkrat zaustaviti. Nato vodnik s psom zapusti skupino, se postavi v osnovni položaj ter psu sname povodec. c) Ocenjevanje: uhajanje naprej, stransko odmikanje, zaostajanje, dodatna slušna povelja, pomoč s telesom, nepozornost in/ali potrtost psa se oceni z ustreznim odbitkom točk. 2. Sedi v gibanju 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »usedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po 10-15 korakih se mora pes na vodnikovo povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja, ne da bi vodnik za to svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 15 korakih se vodnik ustavi ter se takoj obrne k psu in obstane. Na sodnikov znak se vodnik vrne do psa ter se postavi ob njegovo desno stran. c) Ocenjevanje: napaka v razvoju vaje, počasno usedanje, nemirno in nepozorno usedanje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če se pes namesto, da bi se usedel, uleže, ali če stoji, se odbije 10 točk. 3. Prostor v gibanju z odpoklicem 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po 10-15 korakih se mora pes na slušno povelje »prostor« takoj uleči v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Vodnik gre nato približno 30 korakov naravnost naprej ter se takoj obrne k psu in obstane. Na znak sodnika vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k svojemu vodniku ter se naravnost in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini vodnikovega kolena. c) Ocenjevanje: napaka v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasno prihajanje k vodniku oz. upočasnjevanje psa v gibanju proti vodniku, razkoračena stoja vodnika, napake pri sedenju pred vodnikom in ob zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, se odbije 13 točk. 37 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 4. Prosto prinašanje lesenega prinosila stran 38 od 126 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja vrže vodnik leseno prinosilo (teža 650 g) približno 10 korakov daleč. Vodnik lahko da psu slušno povelje »prinesi« šele, ko prinosilo mirno leži. Pes, ki mirno in prosto sedi ob vodniku, mora na povelje »prinesi« hitro in naravnost steči do prinosila, ga takoj pobrati ter ga hitro in naravnost prinesti k vodniku. Pri tem se mora pes tesno in naravnost usesti pred vodnika ter mirno držati prinosilo v gobcu, dokler mu vodnik po premoru, ki traja ca. 3 sekunde, s slušnim poveljem »spusti«, prinosila ne odvzame. Vodnik mora nato leseno prinosilo, ki mu ga je pes predal, držati mirno v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napake v osnovnem položaju, počasen tek do prinosila, napake pri pobiranju, počasno vračanje k vodniku, izpuščanja prinosila, igranje s prinosilom ali grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in napake v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Tudi če vodnik prinosila ne vrže dovolj daleč, če si kakor koli pomaga, ne da bi se pri tem premaknil z mesta, se to oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes prinosila ne prinese, se vajo oceni z 0 točkami. 5. Skok čez skakalnico (80 cm) 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hop«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: vodnik psa se s psom najmanj 5 metrov pred oviro postavi v osnovni položaj. Nato se vodnik odpravi na drugo stran ovire ter se postavi v razdalji najmanj 5 metrov od ovire. Pes mora na slušno povelje »hop« v prostem skoku preskočiti oviro ter se na slušno povelje »sem« takoj in poravnano usesti pred vodnika. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko ob vodnikovem kolenu. Ob koncu vaje vodnik psa pripne na povodec c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, obotavljanje pri skoku, napaka pri usedanju pred vodnika ter v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes oviro oplazi se mu odbijeta do 2 točki, za nasedanje na oviri se mu odbijejo do 4 točke. Če pes ne skoči čez oviro, se vajo oceni z 0 točkami. 6. Odlaganje z motenjem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sedi« b) Izvedba: ko drugi pes v paru začne z disciplino B, se vodnik s psom napoti na mesto, ki ga določi sodnik, ter v osnovnem položaju psu sname povodec. Nato vodnik psa s slušnim poveljem »prostor« odloži, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. Sedaj se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 20 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane v vidnem polju psa, tako da je proti njemu obrnjen s hrbtom. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje poslušnosti od 1 do 5. Na sodnikov znak se vodnik 38 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 39 od 126 napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Na sodnikov znak se mora pes na slušno povelje vodnika hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. Vodnik nato psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje, medtem ko gre vodnik ponj, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, prejme delno oceno. Če se pes za več kot 3 metre oddalji od mesta odlaganja, še preden je drugi pes končal 3. vajo, je treba vajo oceniti z 0 točkami. IPO ZTP disciplina »C« vaja 1: pozornost in oblajanje 15 točk vaja 2: napad iz zaklona 10/30 točk vaja 3: preizkus poguma 40 točk vaja 4: spremstvo do sodnika skupno 1. Pozornost in oblajanje 5 točk 100 točk 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »revir« b) Izvedba: marker se nahaja v oddaljenosti ca. 20 korakov od vodnika in njegovega psa v zaklonu in za psa ne sme biti viden. Na sodnikov znak vodnik psu sname povodec ter ga s slušnim poveljem »revir« in/ali z vidno kretnjo roke pošlje v zaklon. Pes mora markerja aktivno in pozorno čuvati ter ga vztrajno oblajati. Pri tem pes ne sme niti skakati na markerja, niti ga ne sme zagrabiti. Na sodnikov znak gre vodnik takoj k psu ter ga prime za ovratnico. Ko marker stopi iz zaklona, vodnik psa pripne na povodec, ter se v zaklonu postavi v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vztrajnem, aktivnem oblajanju ter odločnem čuvanju se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Ob nadlegovanju markerja, npr. s »pikanjem« v zaščitni rokav, skakanjem na markerja itn. je treba odbiti do 3 točke, če pes močno zagrabi zaščitni rokav se odbije do 12 točk. Če pes ne ostane ob markerju, prejme delno oceno »pomanjkljivo«. Če pes za markerja ne zmeni, je treba disciplino C prekiniti. 2. Napad iz zaklona vodljivost do zaklona 10 točk napad 30 točk a) Po eno slušno povelje za: »zgrabi«, »spusti«, eno slušno povelje za »poleg« b) Na sodnikov znak se vodnik psa 30 korakov pred zaklonom, na posebej za to označenem mestu, postavi v osnovni položaj ter psu sname povodec. Povodec si obesi okrog ramena ali ga spravi v žep. Na sodnikov znak se vodnik s psom v prosti vodljivosti napoti v smeri zaklona, v katerem je marker. Pes mora hoditi tesno ob vodnikovi levi nogi. Marker nato na sodnikov znak izvede napad na vodnika in psa, ko se ta dva nahajata 10 korakov pred zaklonom. Pes mora takoj, zanesljivo in energično zagrabiti markerja ter s čvrstim in polnim ugrizom ubraniti napad. Ko je pes zagrabil, ga marker dvakrat obremeni z mehko palico. Dopustna je samo obremenitev z mehko palico v predelu pleč in v predelu vihra. Pes sme pri tem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. 39 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 40 od 126 Vodnik sam svojega mesta ne sme zapustiti. Za ubranitev napada pa je dovoljeno, da vodnik psa spodbuja oz. ga opogumlja z glasom. Na sodnikov znak marker preneha z napadom ter mirno obstane. Pes mora nato samostojno oz. na vodnikovo slušno povelje »za spuščanje« spustiti zaščitni rokav ter čuvati markerja. Če pes po prvem dovoljenem slušnem povelju ne spusti, prejme vodnik od sodnika znak za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tem slušnem povelju (enem dovoljenem ter dveh dodatnih) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje« mora vodnik stati mirno, ne da bi pri tem kakor koli vplival na psa. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do psa ter se skupaj z njim, s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj«, postavi v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: pomankljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, pri kateri pes močno zagrabi, s polnim in mirnim ugrizom vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuvanje tesno ob markerju. Če pes v fazi čuvanja zapusti markerja, ali če da vodnik psu slušno povelje, da ta ostane ob markerju, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes med približevanjem zapusti vodnika, je treba približevanje ponoviti, sodnik pa ga oceni z 0 točkami. Če se pes še pri drugem poizkusu ponovno oddalji od vodnika, je treba izreči diskvalifikacijo ter disciplino C prekiniti. 3. Preizkus poguma 40 točk a) Po eno slušno povelje za: »zgrabi«, »spusti«, »poleg« (za osnovni položaj), »poleg« (za vodljivost) b) Izvedba: vodnik drži psa za ovratnico, vendar ga ne sme stimulirati. Na sodnikov znak se marker v normalnem koraku oddalji od vodnika in psa. Po ca. 40 korakih se obrne proti vodniku ter frontalno napade vodnika in psa, pri čemer tudi z glasom ter z močnimi grozečimi kretnjami poizkuša pregnati psa. Na sodnikov znak vodnik v oddaljenosti ca. 30 korakov od markerja, s slušnim poveljem »zgrabi«, spusti psa. Pes mora napad brez obotavljanja ubraniti, tako da energično in močno zagrabi markerja. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Vodnik sam svojega mesta ne sme zapustiti. Na sodnikov znak marker preneha z napadom in obmiruje. Ko marker obmiruje, mora pes takoj spustiti rokav. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno (brez sodnikovega znaka) da psu slušno povelje za spuščanje. Če pes po prvem dovoljenem slušnem povelju ne spusti, prejme vodnik od sodnika znak za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tem slušnem povelju (enem dovoljenem ter dveh dodatnih) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje« mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora ostati pes tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter se, s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj«, postavi v osnovni položaj. Nato vodnik svojega psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, pri kateri pes močno zagrabi, s polnim in mirnim ugrizom vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuvanje tesno ob markerju. Če pes v fazi čuvanja zapusti markerja, ali če da vodnik psu slušno povelje, da ta ostane ob markerju, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. 40 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 5. Spremstvo do sodnika stran 41 od 126 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: sledi stransko spremstvo markerja do sodnika v razdalji približno 10 korakov. Dovoljeno je eno slušno povelje za »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani tako, da je med markerjem in vodnikom. Med samim spremstvom mora pes pozorno opazovati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti v markerja oz. ga nadlegovati, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina spremstva se ustavi pred sodnikom ter se odjavi od discipline C. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pozorno spremljanje markerja, natančna hoja »poleg« na sproščenem povodcu. IPO predstopnja (IPO-VO) Izpit IPO predstopnja: disciplina A 100 točk disciplina B 100 točk disciplina C 100 točk skupno: 300 točk Pogoji glede udeležbe Na dan preizkušnje oz. izpita mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme niso dovoljene. Pogoj za opravljanje tega preizkusa je uspešno opravljen izpit BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. Izpit IPO-VO ustreza trem disciplinam, tako da lahko sodnik za delo na dan odsodi največ 12 izpitov IPO-VO. Splošne določbe To predstopnjo k izpitu IPO 1 je izdelala Komisija za športne šolane pse pri FCI. Ta izpit lahko uporabljamo kot: 1. izpit, s katerim se lahko psa prijavi v delovni razred (izpit za CACIB); 2. pogoj, da pes lahko opravlja izpit IPO 1, pri čemer pa lahko državna organizacija sama odloča, ali bo na svojem območju ta izpit predpisala. Komisija je besedilo za izpit IPO-VO obravnavala in ga sestavila v nemškem jeziku. V primerih dvoma, še posebej pri prevodih v druge jezike, je zato merodajno besedilo v nemškem jeziku. Če ni izrecno navedeno drugače, veljajo smiselno določbe »Splošnega dela« veljavnega Izpitnega pravilnika IPO 2012. 41 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 42 od 126 Preizkus značaja Na začetku vsakega izpita mora sodnik pred sojenjem prve discipline opraviti preverjanje značaja psa (preizkus značaja). Glej veljavni Izpitni pravilnik poglavje »Preverjanje značaja«. IPO-VO disciplina »A« Vodnikova sled, ca. 200 korakov, 2 stranici, 1 kot (ca. 90 stopinj), 1 predmet, ki pripada vodniku, sled se izdeluje takoj, brez čakanja, čas izdelave 10 minut. nastavitev na sled delo na sledi 10 točk (29+30): 59 točk kot 10 točk predmet 21 točk skupno 100 točk (Če pes ne najde predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«). Splošne določbe: Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki mora biti zataknjena v tla neposredno na levi strani poleg izhodiščnega mesta. Vodnik psa (= polagalec sledi) mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmet. Uporabljen sme biti le predmet, ki se je dobro navzel vodnikovega vonja. Predmet naj bo ca. 15 cm dolg, 3-5 cm širok, ter debeline ca. 1 cm, in naj bistveno ne odstopa od barve tal. Vodnik psa (= polagalec sledi) se kratko zadrži na izhodišču sledi ter gre nato v normalnem koraku v določeni smeri. Tudi kot mora izdelati v normalnem koraku (glej skico). Predmet odloži na koncu sledi. Sodnik in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). a) Po eno slušno povelje za: »išči«. b) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik s svojim psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Na sodnikov znak vodnik svojega psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Pri nastavitvi na izhodišču sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, prijeti vonj sledi. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Vodnik psa svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi. Pes mora zanesljivo izdelati kot. Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali 42 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 43 od 126 ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika. Če pes predmet »pobere« ter pride do vodnika, mora vodnik obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji. Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. c) Ocenjevanje: hitrost iskanja ni merilo za ocenitev dela na sledi, če je sled izdelana intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pes pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če je pes sled preverjal, vendar je pri tem ni zapustil, to ne šteje za napako. Iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetu, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmeta, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v 10 minutah po nastavitvi psa na sled na izhodiščnem mestu ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. V tem primeru sodnik oceni delo na sledi do te prekinitve. Ocenitev posameznih stranic se ravna po sodnikovih zaznamkih in po dodeljenih točkah. Če pes ne išče (se dlje časa zadržuje na istem mestu, ne da bi pri tem iskal) je mogoče delo na sledi prekiniti tudi v primeru, če se pes še nahaja na sledi. IPO V disciplina »B« vaja 1 : vodljivost na povodcu 30 točk vaja 2 : prosta vodljivost 20 točk vaja 3 : prostor v gibanju z odpoklicem 15 točk vaja 4 : prosto prinašanje vodnikovega predmeta 10 točk vaja 5 : skok čez skakalnico 10 točk vaja 6 : odlaganje z motenjem 15 točk skupno 100 točk Splošne določbe: Za osnovni položaj je dovoljeno po eno slušno povelje »sedi«. 1. Vodljivost na povodcu 30 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: vodnik psa se z navezanim psom napoti do sodnika, se postavi v osnovni položaj ter se predstavi sodniku. Iz tega osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »poleg« pozorno in z veseljem slediti vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani. Povodec pri tem ne sme biti napet. Ob začetku vaje gre vodnik s svojim psom 30 korakov naravnost, ne da bi se pri tem zaustavljal, po obratu levo okrog pa mora izvesti še najmanj en obrat v desno in en obrat v levo. Medtem ko se vodnik s psom giblje po prvi liniji, je treba v oddaljenosti od psa najmanj 43 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 44 od 126 15 korakov, v časovnem razmiku 5 sekund oddati dva strela (kalibra 6 mm). Pes se mora pri tem vesti strelomirno. Na sodnikov znak se vodnik psa s svojim psom napoti skozi premikajočo se skupino najmanj štirih oseb. Vodnik s psom se mora pri tem v skupini enkrat zaustaviti. Nato vodnik s psom zapusti skupino, se postavi v osnovni položaj ter psu sname povodec. c) Ocenjevanje: uhajanje naprej, stransko odmikanje, zaostajanje, dodatna slušna povelja, pomoč s telesom, nepozornost in/ali potrtost psa se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. 2. Prosta vodljivost 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: Iz osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »poleg« pozorno in z veseljem slediti svojemu vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani. Ob začetku vaje gre vodnik s svojim psom 30 korakov naravnost, ne da bi se pri tem zaustavljal, po obratu levo okrog pa mora izvesti še najmanj en obrat v desno in en obrat v levo. Na koncu vaje se vodnik zaustavi, se postavi v osnovni položaj ter psa ponovno pripne na povodec. c) Ocenjevanje: uhajanje naprej, stransko odmikanje, zaostajanje, počasno ali obotavljivo usedanje, dodatna slušna povelja, pomoč s telesom, nepozornost in/ali potrtost psa se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. 3. Prostor v gibanju z odpoklicem 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. Po 10-15 korakih se mora pes na slušno povelje »prostor« takoj uleči v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje naprej prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Vodnik gre nato še približno 15 korakov naravnost naprej ter se takoj obrne k psu ter obstane. Na znak sodnika vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k vodniku ter se naravnost in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini vodnikovega kolena. Nato vodnik psa ponovno pripne na povodec. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasno prihajanje k vodniku oz. upočasnjevanje psa v gibanju proti vodniku, razkoračena stoja vodnika, napake pri sedenju pred vodnikom in ob zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, se odbije 7 točk. 4. Prosto prinašanje vodnikovega predmeta 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: v osnovnem položaju vodnik psu sname povodec. Nato vodnik vrže svoj predmet najmanj 5 korakov daleč. Vodnik lahko da psu slušno povelje »prinesi« šele, ko predmet mirno leži. Pes, ki mirno in prosto sedi ob vodniku, mora na povelje »prinesi« hitro in naravnost steči do predmeta, ga takoj pobrati ter ga hitro in naravnost prinesti k vodniku. Pri tem se mora usesti tesno in naravnost pred vodnika ter predmet mirno držati v gobcu, dokler mu vodnik po premoru, ki traja ca. 3 sekunde, s 44 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 45 od 126 slušnim poveljem »spusti«, predmeta ne odvzame. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. Na koncu vaje vodnik psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: napake v osnovnem položaju, počasen tek do predmeta, napake pri pobiranju, počasno vračanje k vodniku, izpadanje predmeta, igranje s predmetom ali grizljanje predmeta, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in napake v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Tudi če si vodnik kakor koli pomaga, ne da bi se pri tem premaknil z mesta, se to oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes predmeta ne prinese, se vajo oceni z 0 točkami. 5. Skok čez skakalnico (80 cm) 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hop«, »sem«, »hop«, »poleg« b) Izvedba: vodnik psa se s psom najmanj 5 metrov pred oviro postavi v osnovni položaj ter psu sname povodec. Pes, ki mirno in prosto sedi poleg svojega vodnika, mora na slušno povelje »hop« v prostem skoku preskočiti oviro ter na povelje »sem« in hop« ponovno preskočiti oviro, se vrniti k vodniku, ter se ravno in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko ob vodnikovem kolenu. Ob slušnem povelju »hop« lahko vodnik naredi dva koraka s psom. Ob koncu vaje vodnik psa pripne na povodec c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, obotavljanje pri skoku, napaka pri usedanju pred vodnika ter v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes oviro oplazi se mu odbije do 1 točka, za nasedanje na oviri se mu odbijeta do 2 točki. 6. Odlaganje z motenjem 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sedi« b) Izvedba: ko drugi pes v paru začenja z vajami discipline B, se vodnik s psom napoti na mesto, ki ga določi sodnik ter v osnovnem položaju psu sname povodec. Nato vodnik psa s slušnim poveljem »prostor« odloži, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. Sedaj se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 20 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane v vidnem polju psa, tako da je proti njemu obrnjen s hrbtom. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje poslušnosti od 1 do 3. Vodnik se nato na sodnikov znak napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Na sodnikov znak se mora pes na slušno povelje vodnika hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. Nato vodnik psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje, medtem ko gre vodnik ponj, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, se vaja delno oceni. Če se pes za več kot 3 metre oddalji od mesta odlaganja, še preden je drugi pes končal 3. vajo, je treba vajo oceniti z 0 točkami. 45 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 IPO-VO stran 46 od 126 Disciplina »C« vaja 1: pozornost in oblajanje 15 točk vaja 2: pobeg 30 točk vaja 3: preizkus poguma 50 točk vaja 4: spremstvo do sodnika 5 točk skupno 100 točk Splošne določbe Če ni izrecno navedeno drugače, veljajo smiselno določbe iz Splošnega dela Izpitnega pravilnika IPO 2012. TSB se ne ocenjuje. Marker uporablja mehko palico, s katero psa ogroža, vendar pa ne izvaja udarcev. Slušno povelje »za spuščanje« je pri vseh vajah obrambe dovoljeno le enkrat. Ocenjevanje »spuščanja« povzemite po spodnji preglednici: Pes spušča obotavljivo 0,5-3,0 Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Pes ne spušča niti po drugem dodatnem slušnem povelju oz. niti po nadaljnjem vplivanju 3,0 3,5-6,0 6,0 6,5-9,0 diskvalifikacija 1. Pozornost in oblajanje 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »revir« b) Izvedba: marker se nahaja v oddaljenosti ca. 20 korakov od vodnika in njegovega psa v zaklonu in za psa ne sme biti viden. Na sodnikov znak vodnik psu sname povodec ter ga s slušnim poveljem »revir« in/ali z vidno kretnjo z roko pošlje v zaklon. Pes mora markerja aktivno in pozorno čuvati ter ga vztrajno oblajati. Pri tem pes ne sme niti skakati na markerja, niti ga ne sme zagrabiti. Na sodnikov znak gre vodnik takoj k psu ter ga prime za ovratnico. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vztrajnem, aktivnem oblajanju ter odločnem čuvanju se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Ob nadlegovanju markerja, npr. s »pikanjem« v zaščitni rokav, skakanjem na markerja itn. je treba odbiti do 3 točke, če pes močno zagrabi se odbije do 12 točk. Če pes ne ostane ob markerju, prejme delno oceno »pomanjkljivo«. Če pes za markerja ne zmeni, je treba disciplino C prekiniti. 46 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 2. Pobeg stran 47 od 126 30 točk a) Po eno slušno povelje za: »spuščanje« b) Izvedba: medtem ko vodnik drži svojega psa za ovratnico, marker stopi iz zaklona ter izvede poskus pobega. Na sodnikov znak vodnik izpusti psa. Pes mora samostojno, z energičnim in močnim ugrizom učinkovito preprečiti napad. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Na sodnikov znak se marker umiri. Ko marker preneha z napadom ter obmiruje, ga mora pes takoj spustiti. Vodnik lahko samostojno da psu v ustreznem času slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem dovoljenem slušnem povelju ne spusti, prejme vodnik od sodnika znak za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tem slušnem povelju (enem dovoljenem ter dveh dodatnih) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje« mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik takoj do psa ter ga prime za ovratnico. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: hiter in energičen odziv psa, hiter tek za markerjem, pri čemer pes markerja močno zagrabi ter s tem učinkovito prepreči pobeg, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, pozorno čuvanje tesno ob markerju. Če psu v ca. 20 korakih ni uspelo zagrabiti ter držati markerja ter s tem preprečiti njegovega pobega, je treba disciplino C prekiniti. 3. Preizkus poguma 50 točk a) Po eno slušno povelje za: »napad na markerja«, »spuščanje«, »za prihod v osnovni položaj«, »zas hojo ob nogi« b) Izvedba: vodnik drži psa za ovratnico, vendar ga ne sme stimulirati. Na sodnikov znak se marker v normalnem koraku oddalji od vodnika in psa. Po ca. 20 korakih se obrne proti vodniku ter frontalno napade vodnika in psa, pri čemer tudi z glasom ter z močnimi grozečimi kretnjami poizkuša pregnati psa. Vodnik s slušnim poveljem »zgrabi«, spusti psa. Pes mora napad brez obotavljanja ubraniti, tako da energično in močno zagrabi markerja. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Vodnik sam svojega mesta ne sme zapustiti. Na sodnikov znak marker preneha z napadom. Ko marker obmiruje, mora pes takoj spustiti rokav. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno (brez sodnikovega znaka) da psu slušno povelje za spuščanje. Če pes po prvem dovoljenem slušnem povelju ne spusti, prejme vodnik od sodnika znak za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tem slušnem povelju (enem dovoljenem ter dveh dodatnih) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje« mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora ostati pes tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter se, s slušnim poveljem »poleg«, postavi v osnovni položaj. Nato vodnik svojega psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, pri kateri pes močno zagrabi, s polnim in mirnim ugrizom vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuvanje tesno ob markerju. Če pes v fazi čuvanja zapusti markerja, ali če da vodnik psu slušno povelje, da ta ostane ob markerju, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. 47 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 5. Spremstvo do sodnika stran 48 od 126 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: sledi stransko spremstvo markerja do sodnika v razdalji približno 10 korakov. Dovoljeno je eno slušno povelje za »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani tako, da je med markerjem in vodnikom. Med samim spremstvom mora pes pozorno opazovati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti v markerja oz. ga nadlegovati, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina spremstva se ustavi pred sodnikom ter se odjavi od discipline C. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pozorno spremljanje markerja, natančna hoja »poleg« na sproščenem povodcu. IPO 1 Izpit IPO 1 členimo na: disciplino A 100 točk disciplino B 100 točk disciplino C 100 točk skupno: 300 točk Pogoji glede udeležbe Na dan preizkušnje oz. izpita mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme niso dovoljene. Pogoj za opravljanje tega preizkusa je uspešno opravljen izpit BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. IPO1 disciplina »A« sledenje Vodnikova sled, najmanj 300 korakov, 3 stranice, 2 kota (ca. 90 stopinj), 2 predmeta, ki pripadata vodniku, najmanj 20 minut stara sled, čas izdelave 15 minut. delo na sledi: 79 točk predmeta (11 + 10) skupno 21 točk 100 točk Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Splošne določbe: Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, določi potek sledi, pri čemer je ta prilagojen obstoječemu terenu za sledenje. Sledi je treba postavljati različno. Ne smejo biti postavljene tako, da bi bili pri vsaki 48 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 49 od 126 sledi posamezni koti in predmeti v enaki oddaljenosti oz. bi ležali v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki mora biti zataknjena v tla neposredno na levi strani poleg izhodiščnega mesta. Vrstni red udeležencev se določi z žrebom, ki poteka ob navzočnosti sodnika. Teren, primeren za sledenje Kot podlaga, ki je primerna za sledenje pridejo v poštev vsa naravna tla, kot so na primer travniki, njive in gozdna tla. Kolikor je le mogoče, se je treba izogibati vidnim sledem. Pri izpitih vseh stopenj so v prilagoditvi na obstoječi teren sledenja mogoči tudi tereni z različno sestavo tal. Polaganje sledi Naloge sodnika oz. osebe, ki je dogovorna za sled so: - razčlenitev poteka sledi; - dajanje navodil polagalcem sledi; - nadzor nad polaganjem sledi. Potek posamezne sledi je treba prilagoditi obstoječemu terenu. Pri polaganju sledi je treba paziti na to, da so le te položene med naravnim gibanjem. Pri tem ni dopustno, da bi si polagalec sledi na območjih stranic, kotov in predmetov na celotnem območju sledi kakor koli pomagal z nenaravnim načinom gibanja. Vodnik psa (= polagalec sledi) mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vodnikovega vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Vodnik psa (= polagalec sledi) se kratko zadrži na izhodišču sledi ter gre nato v normalnem koraku v določeno smer. Stranice mora izdelati v normalnem koraku, ne da bi pri tem drsal z nogami ali prekinjal hojo. Razmak med posameznimi stranicami mora znašati najmanj 30 korakov. Tudi kota morata biti oblikovana v normalnem načinu hoje, pri čemer je treba paziti na to, da je psu na naslednji stranici omogočeno tekoče sledenje (glej skico). Drsanje z nogami in prekinitev hoje nista dovoljena. Sledi ni dovoljeno prekiniti. Sledi se ne sme polagati v vidnem polju psa. . Polaganje predmetov Polagalec sledi odloži prvi predmet po najmanj 100 korakih, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu, na 1. ali 2. stranici, drugi predmet pa na koncu sledi. Predmet mora na sled položiti v gibanju. Ko odloži zadnji predmet mora narediti še nekaj korakov v ravni smeri. Predmeti Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vodnikovega vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Na posamezni sledi je treba uporabiti različne predmete (material: npr. usnje, tekstil, les). 49 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 50 od 126 Predmeti naj bodo dolgi ca. 10 cm, široki 2-3 cm in debeline 0,5-1 cm. Predmeti glede barve ne smejo bistveno odstopati od tal. Na prireditvah, ki presegalo lokalno raven je treba predmete tudi oštevilčiti. Številke predmetov se morajo ujemati s številko sledi. Sodnik in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). Slušna povelja a) Po eno slušno povelje za: »išči«. Slušno povelje »išči« je dovoljeno na začetku sledenja, ob nadaljevanju sledenja po prvem predmetu ali po »lažnem nakazovanju«. Izdelava in ocenjevanje dela na sledi b) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Sledni povodec mora biti dolg najmanj 10 metrov. Sodnik lahko dolžino slednega povodca, ovratnico ter oprsnico preverja le pred začetkom izpita. Uporaba t.i. »fleksi« povodcev ni dovoljena. Začetek/nastavitev na sled Na znak sodnika vodnik psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Dopustno je, da se pes pred območjem izhodišča sledi (ca. 2 metra pred njim) za kratek čas usede. Na začetku oz. ob nastavitvi na sled (tudi ob ponovni nastavitvi po najdenem predmetu) je pes samostojen. Vodniku psa pa je tu kljub vsemu omogočen določen obseg vplivanja s povodcem. Na izhodišču sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, prijeti vonj sledi. Pes mora vonj sledi prijeti brez vodnikove pomoči (razen slušnega povelja »išči«). Pri izdelavi izhodišča sledi pes ni časovno omejen. Nasprotno pa se mora sodnik glede na vedenje psa na začetku prve stranice glede sojenja orientirati po intenzivnosti, s katero je pes prijel vonj sledi. Po 3. neuspešnem poskusu izdelave začetka sledi, ki se nahaja neposredno na območju izhodišča, je treba delo na sledi prekiniti. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Vodnik psa svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi, vendar pa pri tem ne sme priti do večjega skrajšanja zahtevane razdalje do psa. Če se povodec dotika tal, to ne šteje za napako. 50 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 51 od 126 Iskanje Pes mora intenzivno, vztrajno in po možnosti z enakomerno hitrostjo (v odvisnosti od terena, težavnostne stopnje) slediti. Za vodnika ni nujno, da psa spremlja po sledi. Hitro ali počasno iskanje psa na sledi ni merilo za ocenjevanje v primeru, da pes sled izdela enakomerno in prepričljivo. Koti Pes mora zanesljivo izdelati kota. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne velja za napako. Kroženje na kotih je napaka. Po izdelanem kotu mora pes v enaki hitrosti slediti dalje. Na območju kotov mora vodnik po možnosti držati predpisano razdaljo do psa. Nakazovanje ali pobiranje predmetov Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika, ki pa mora v tem primeru mirno obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Rahlo poševno uleganje v odnosu do predmeta ni napaka, za napako pa se vrednoti stransko uleganje v odnosu do predmeta ali močno obračanje v smeri vodnika. Za predmete, ki jih je pes našel le ob veliki pomoči vodnika, velja, da jih ni našel. Tak primer imamo npr., če pes predmeta ne nakaže, vodnik pa mu s svojim vplivanjem s pomočjo povodca ali slušnega povelja preprečuje, da bi iskal dalje. Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Pobiranje in nakazovanje šteje za napako. Če pes s pobranim predmetom nadaljuje sledenje, ali če ga pobere med ležanjem, šteje to za napako. Ko pes predmet prinaša do vodnika, mu ta ne sme iti naproti. Ko se vodnik napoti do psa, ob predajanju predmeta ali ob dvigu najdenega predmeta, se mora vodnik postaviti ob svojega psa. Do nadaljevanja sledenja po najdenem predmetu, mora pes ostati mirno v svojem položaju nakazovanja ali pobiranja; iz tega položaja ga vodnik na kratkem povodcu ponovno nastavi na sled. Zapuščanje sledi Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Vodnik mora ta znak upoštevati Delo na sledi je treba prekiniti najpozneje takrat, ko je pes zapustil sled za več kot za eno dolžino slednega povodca (več kot 10 m pri psu, ki prosto sledi), ali če vodnik ne upošteva sodnikovega znaka, da naj psu sledi. Pohvale psa Občasna pohvala psa (k čemur pa ne spada povelje »išči«) je dovoljeno le na izpitih 1. stopnje. Psa lahko kratko pohvalimo le ob predmetih. Odjava 51 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 52 od 126 Po končani sledi mora vodnik najdena predmeta pokazati sodniku. Igranje s psom ali hranjenje psa po tem, ko je vodnik pokazal zadnji predmet, vendar pred odjavo od discipline, in še preden je sodnik razglasil doseženo število točk, ni dovoljeno. Vodnik s mora s psom odjaviti v osnovnem položaju. Ocenjevanje Ocenjevanje discipline »A« se začne po tem, ko je bil priveden pes nastavljen na sled. Od psa pričakujemo prepričljivo, intenzivno in vztrajno delo z nosom kot tudi ustrezno izšolanost. Vodnik psa mora biti sposoben, da se v nalogo vživi, oz. da jo podoživlja s psom. Biti mora sposoben, da si odzive svojega psa pravilno razlaga, da se koncentrira na delo, ter da ga dogajanje v okolici ne moti. Sodnik ne sme videti samo psa ali vodnika, temveč mora pri svojem delu upoštevati tudi strukturo oz. kakovost terena, vremenske razmere, možna zapeljevanja ter dejavnik časa. Njegova ocena se mora opirati na celoto vseh dejavnikov vplivanja: - vedenje psa pri iskanju (npr. hitrost sledenja na stranicah, pred koti in po kotih, pred predmeti in za njimi); izšolanost psa (npr. nemirnost, živčnost psa pri nastavitvi na sled, potrtost, vedenje izogibanja); nedovoljeni pripomočki vodnika, težave pri izdelavi sledi zaradi: - talnih razmer (poraščenost, pesek, menjava tal, gnoj); - vetrovnih razmer; - stečin (stalnih poti divjadi); - vremena (vročina, mraz, dež, sneg); - vremenskih sprememb. Sodnik mora ocenjevati ob upoštevanju vseh teh meril. Po tem ko se vodnik prijavi na sled, se mora sodnik postaviti v takšen položaj oz. na takšno mesto, od koder lahko spremlja sledenje, da lahko opazuje dogajanje in vplive, ter da lahko razpozna morebitna slušna povelja ali vodnikova vplivanja na psa. Razdaljo do psa, ki dela, mora izbrati tako, da psa pri iskanju ne bo oviral ter da vodnik ne bo čutil njegovega pritiska. Vendar pa mora sodnik videti celotno delo na sledi. Presoditi mora, s kakšno vnemo, z gotovostjo oz. negotovostjo ali s površnostjo se je pes lotil svojega dela. Hitro ali počasno iskanje na sledi še posebej tedaj ni merilo za ocenitev dela na sledi, če pes sled izdela intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne šteje za napako. Iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk (vsakokrat do 4 točke odbitka). 52 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 53 od 126 Iskanje izven sledi, pomanjkanje intenzitete pri iskanju, vihravo sledenje, iztrebljanje, lovljenje miši ipd. imajo za posledico ustrezen odbitek točk, in sicer vsakokrat do 8 točk. Če pes zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v maksimalnem času izdelave sledi (1. in 2. izpitna stopnja = 15 minut po nastavku na sled na izhodišču, 3. izpitna stopnja = 20 minut po nastavku na sled na izhodišču) ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. Oceni se samo delo na sledi do prekinitve. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Za pobiranje, pomanjkljivo nakazovanje predmetov, ali za lažno nakazovanje predmetov je treba odbiti vsakokrat do 4 točke, v primeru, ko je pes v nadaljevanju predmet sam našel, ter dodatno 2 točki obveznega odbitka v primeru, ko je vodnik na koncu slednega povodca vplival na to, da je pes našel predmet. Za predmete, ki jih pes ni našel, se točke ne podelijo. Če pes ni našel nobenega predmeta, ki ga je položil polagalec sledi, je mogoče disciplino »A« oceniti največ z oceno »zadostno«. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da vodnik psa pri nobenem predmetu ni mogel pokazati dela vaje »ponovne nastavitve psa na sled«. Če pes med delom na sledi podleže lovskemu nagonu ter gre za divjadjo, lahko vodnik s slušnim poveljem »prostor« poizkuša psa zadržati. Če mu to uspe, lahko na sodnikov znak s sledenjem nadaljuje. Če pa pri tem ni uspešen, je treba delo na sledi prekiniti (ocena: diskvalifikacija zaradi neposlušnosti). Prekinitev / diskvalifikacija Vedenje psa Posledica Vodnik psa na izhodišču 3x brez uspeha nastavi na sled Prekinitev - vse stopnje izpitov: vodnik za več kot za eno dolžino slednega povodca zapusti sled, ali vodnik ne upošteva sodnikovega znaka, da naj sledi psu, ki je zapustil sled - pes v predpisanem času izdelave sledi ne doseže konca sledi 1. stopnja = 15 minut po nastavku na sled - Pes pobere predmet, vendar ga noče oddati vodniku. - Pes zasleduje divjad ter ni več v stanju, da bi sledil. Prekinitev – oceniti je treba delo na sledi do te prekinitve. RAZGOVOR O DELU NA SLEDI DO PREKINITVE!! DISKVALIFIKACIJA zaradi neposlušnosti. 53 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 54 od 126 Oblike sledi V nadaljevanju prikazane zgledne oblike sledi se lahko polagajo tudi v zrcalni podobi. IPO 1 in 2 IPO 1 disciplina »B« poslušnost vaja 1 : prosta vodljivost 20 točk vaja 2: sedi v gibanju 10 točk vaja 3 : prostor v gibanju z odpoklicem 10 točk vaja 4 : prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk vaja 5 : prinašanje prinosila čez skakalnico 15 točk vaja 6: prinašanje prinosila čez plezalno steno 15 točk vaja 7: naprej z uleganjem 10 točk vaja 6 : odlaganje z motenjem 15 točk skupno 100 točk Splošne določbe Na izpitni stopnji IPO 1 se vodnik z navezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. Nato psu sname povodec. Prav pri poslušnosti je treba še posebej paziti na to, da na izpit niso privedeni psi, ki so popolnoma nesamozavestni ter pri katerih že iz njihovega videza mogoče videti, da služijo svojemu vodniku le kot »športno orodje«. 54 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 55 od 126 Med vsemi vajami je zahtevano veselo delo, združeno s potrebno pozornostjo do vodnika. Pri vsem veselju do dela pa je treba paziti tudi na pravilno izvedbo vaj, kar se mora seveda odražati tudi v podeljeni oceni. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik takoj opomni, da pokaže manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Najpozneje ob začetku poslušnosti mora sodnik preveriti vse naprave in predmete, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik, glede njihovo funkcionalnost. Na vadišču morajo biti vsa orodja in predmeti ustrezna z Izpitnim pravilnikom. Pištola, ki se uporablja med vajama »prosta vodljivost« in »odlaganje z motenjem«, mora biti kalibra 6 mm. Sodnik da znak za začetek vaje. Vse ostalo, obrate, ustavljanje, menjavo vrste gibanja itn. pa vodnik in pes izvajata samostojno. Slušna povelja so določena v navodilih. Slušna povelja so normalno izgovorjena, kratka povelja, ki so sestavljena iz ene besede. Ta povelja so lahko dana v katerem koli jeziku, vendar pa mora biti za posamezno dejanje vselej izgovorjeno isto slušno povelje. Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, se ta vaja prekine in ni ocenjena. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. Začetek vaje Sodnik da znak za začetek določene vaje. Osnovni položaj Vodnik in pes, ki bosta izvajala vaje poslušnosti, se postavita v osnovni položaj tedaj, ko se v osnovni položaj za vajo odlaganje z motenjem postavi tudi vodnik, ki svojega psa vodi na odlaganje. Ocenjevanje se za oba para začne od tega osnovnega položaja dalje. Vsaka vaja se začne in neha z osnovnim položajem. Drža vodnika v tem položaju naj bo športna. Razkoračena stoja vodnika ni dovoljena pri nobeni vaji. V osnovnem položaju, ki je v gibanju naprej dovoljen le enkrat, sedi pes tesno, poravnano, mirno in pozorno na vodnikovi levi strani, tako da se plečka psa zaključuje z vodnikovim kolenom. Pes in vodnik se lahko na začetku posamezne vaje v osnovni položaj postavita le enkrat. Kratka pohvala psa je dovoljena le po vsaki končani vaji v osnovnem položaju. Nato se lahko vodnik in pes ponovno postavita v osnovni položaj. Vendar pa mora biti med kratko pohvalo ter med novim začetkom vaje občutni premor (ca. 3 sekunde). Iz osnovnega položaja sledi tako imenovani razvoj vaje. Pri tem mora narediti vodnik najmanj 10, vendar največ 15 korakov, preden da povelje za izvedbo vaje. Med deli posamezne vaje, kot je usedanje pred vodnikom ter zaključek vaje, kot tudi, ko gre vodnik do psa, ki sedi, stoji ali leži, mora preden da dodatno slušno povelje, upoštevati občutne časovne razmike (ca. 3 sekunde). Ko gre vodnik po psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali od zadaj. Napake pri osnovnem položaju ter v razvoju vaje vplivajo na ocenitev posameznih vaj. 55 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 56 od 126 Prosto vodljivost je treba prikazati tudi med morebitnimi deli poti med posameznimi vajami. Tudi ko gre vodnik po leseno prinosilo, gre pes v prosti vodljivosti z njim. Ob tem pa ni dovoljeno psa sproščati ali se z njim igrati. Vodnik izvaja cele obrate levo okrog. Pes lahko gre pri tem obratu za vodnikom okrog ali pred njim nazaj, vendar pa mora pes na posameznem izpitu vse obrate izvajati na enak način. Pri sedenju pred vodnikom lahko gre pes v osnovni položaj okrog vodnika ali pa se postavi v osnovni položaj od spredaj. Trda ovira (skakalnica) je visoka 100 cm in široka 150 cm. Plezalna stena je sestavljena iz dveh delov, širine 150 cm in višine 191 cm, ki sta na zgornjem koncu med seboj povezana. Ta dva dela plezalne stene stojita na tleh v tolikšni medsebojni razdalji, da znaša navpična višina plezalne stene 180 cm. Celotna površina plezalne stene mora biti obložena s protizdrsnim materialom. Na zgornji polovici plezalne stene je treba namestiti po 3 oprijemalne letve 24/48 mm. Vsi psi na posameznem izpitu morajo preskočiti iste ovire. Pri vajah prinašanja so dovoljena le lesena prinosila Vsi udeleženci izpita morajo uporabljati prinosila, ki jih da na razpolago prireditelj. Za vse vaje prinašanja velja, da pred vajo ni dovoljeno, da bi dajali prinosilo psu v gobec. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik opomni, da pokaže manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Razčlenitev vaj 2-delne vaje, kot so »sedi v gibanju«, »prostor gibanju«, »stoj v normalnem koraku«, stoj v teku«, je mogoče za bolj diferencirano presojo ter ocenitev, tudi razčleniti. Ta delitev je naslednja: a) »osnovni položaj, razvoj, izvedba« = 5 točk b) »nadaljnje vedenje do zaključka vaje« = 5 točk Dodatna slušna povelja Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, je treba to vajo oceniti kot »pomanjkljivo« (= 0 točk). Če pes določen del vaje izvede po tretjem slušnem povelju je treba vajo oceniti največ z najvišjim številom točk znotraj ocene »pomanjkljivo«. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. Odbitek točk: Primeri: 1. dodatno slušno povelje zadostno za delno vajo 2. dodatno slušno povelje pomanjkljivo za delno vajo Vaje s 5 točkami 56 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 57 od 126 1. dodatno slušno povelje: zadostno iz: 5 točk = -1,5 točke 2. dodatno slušno povelje: pomanjkljivo iz: 5 točk = -2,5 točke Med deli vaje, kot je sedenje pred vodnikom in zaključek vaje (prihod psa v osnovni položaj), kot tudi, ko se vodnik napoti do psa, ki sedi, stoji, ali je v odlaganju, je treba pred vsakim nadaljnjim slušnim poveljem upoštevati občutni časovni razmik ca. 3 sekunde. Ko je pes, ki ga vodnik vodi do odlaganja, dosegel mesto odlaganja ter se je z vodnikom postavil v osnovni položaj, morata biti sočasno v osnovnem položaju tudi vodnik in pes, ki bosta začela z izvajanjem vaje proste vodljivosti. 1. Prosta vodljivost 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« Povelje se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi načina gibanja. b) Izvedba: vodnik se z navezanim psom napoti do sodnika. Ko pes sede, se vodnik predstavi sodniku. Na sodnikov znak se vodnik s psom v prosti vodljivosti napoti do štartnega mesta za vaje. Na nadaljnji sodnikov znak, vodnik začne z vajo. Iz poravnanega osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »za hojo ob nogi« pozorno in z veseljem, naravnost slediti svojemu vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani in se ob zaustavljanju samostojno, hitro in ravno usesti. Na začetku vaje gre vodnik s psom 50 korakov brez zaustavljanja naravnost. Po obratu levo okrog ter po nadaljnjih10 do 15 korakih, vodnik nato pokaže tek in počasno hojo (vsakokrat najmanj po 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo poteka brez vmesnih korakov. Posamezne vrste gibanja se morajo med seboj glede na hitrost jasno razlikovati. Nato mora vodnik v normalnem koraku izvesti najmanj dva obrata v desno, en obrat v levo, dva cela obrata ter ustavljanje z usedanjem po drugem celem obratu. Vodnik izvaja celi obrat levo okrog (obrat za 180 stopinj, pri čemer se zavrti na mestu). (Upoštevati je treba prikazno shemo). Pri tem sta mogoči dve varianti: • Pes gre z obratom v desno zadaj okrog vodnika, • Pes prikaže cel obrat v levo za 180 stopinj, tako da se zavrti na mestu. Na določenem izpitu je mogoče prikazati le eno od obeh omenjenih variant. Ustavljanje z usedanjem je treba prikazati najmanj enkrat iz normalnega koraka, ustrezno s skico, po drugem celem obratu. Medtem ko se vodnik s psom giblje po prvi liniji, je treba v oddaljenosti od psa najmanj 15 korakov, v časovnem razmiku 5 sekund oddati dva strela (kalibra 6 mm). Pes se mora pri tem vesti strelomirno. Če se izkaže, da je pes streloplah, sledi diskvalifikacija, razveljavijo pa se tudi vse dotlej dosežene točke. Na koncu vaje se na sodnikov znak vodnik s svojim psom napoti skozi premikajočo se skupino najmanj štirih oseb. Pri tem mora vodnik s psom eno osebo v skupini obiti po desni in eno osebo po levi strani ter se v skupini najmanj enkrat zaustaviti. Sodnik lahko presodi tudi, da je potrebno to vajo ponoviti. Na sodnikov znak vodnik in pes zapustita skupino ter se ponovno postavita v osnovni položaj. Ta osnovni položaj je tudi že začetni osnovni položaj za naslednjo vajo. 57 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 2. Sedi v gibanju stran 58 od 126 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »usedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s svojim psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. V razvoju vaje mora pes svojemu vodniku pozorno, veselo, hitro in zbrano slediti. Pri tem mora ostati v ravnem položaju, ob vodnikovem kolenu. Po 10-15 korakih se mora pes na vodnikovo povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja, ne da bi vodnik za to svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 15 korakih se vodnik ustavi ter se takoj obrne k psu in obstane. Na sodnikov znak se vodnik vrne do psa ter se postavi ob njegovo desno stran. Ko gre vodnik do psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali pa gre okrog njega. c) Ocenjevanje: napaka v začetnem osnovnem položaju, napaka v razvoju vaje, počasno usedanje, nemirno in nepozorno usedanje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če se pes namesto, da bi se usedel, uleže, ali če stoji, se odbije 5 točk. Dodatno je treba upoštevati še druge napake v vedenju psa. 3. Prostor v gibanju z odpoklicem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. V razvoju vaje mora pes svojemu vodniku pozorno, veselo, hitro in zbrano slediti. Pri tem mora ostati v ravnem položaju, ob vodnikovem kolenu. Po 10-15 korakih se mora pes na slušno povelje »prostor« takoj uleči v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje naprej prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Vodnik gre nato približno 30 korakov naravnost naprej, se ustavi, ter se takoj nato obrne k psu in obstoji. Na znak sodnika vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k svojemu vodniku ter se naravnost in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini vodnikovega kolena. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasno prihajanje k vodniku oz. upočasnjevanje psa v gibanju proti vodniku, razkoračena stoja vodnika, napake pri sedenju pred vodnikom in ob zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, se odbije 5 točk. 4. Prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk a) Po eno povelje za: »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja vrže vodnik leseno prinosilo (teža 650 g) približno 10 korakov daleč. Povelje za prinašanje lahko da šele, ko prinosilo mirno leži. Pes, ki mirno in prosto sedi ob vodniku, mora na povelje »prinesi« hitro in neposredno steči k prinosilu, ga takoj pobrati ter ga hitro in naravnost prinesti nazaj k vodniku. Pes se mora tesno in ravno usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s slušnim poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. 58 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 59 od 126 c) Ocenjevanje: napake v osnovnem položaju, počasen tek do prinosila, napake pri pobiranju, počasno vračanje k vodniku, izpadanje prinosila, igranje s prinosilom ali grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in napake v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes prinosila ne prinese, se vajo oceni z 0 točkami. 5. Prinašanje prinosila čez skakalnico (100 cm) 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred skakalnico. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže leseno prinosilo (teža 650 g) čez 100 cm visoko skakalnico. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preskočiti skakalnico, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ter ga v prostem skoku nazaj čez skakalnico, hitro in naravnost prinesti vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in pokazati, da lahko prinosilo tako dolgo mirno drži v gobcu, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, počasen skok in tek brez zadostne moči (slaba presoja skoka), napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, počasen skok nazaj brez zadostne moči (slaba presoja skoka), izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes skakalnico oplazi se mu odbije do 1 točka, za nasedanje na skakalnici se mu odbijeta do 2 točki. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: preskok prinašanje skok nazaj 5 točk 5 točk 5 točk Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (preskok - prinašanje – skok nazaj) izvedena vsaj dva dela, in sicer en skok ter del vaje »prinašanje«. - Oba skoka in prinašanje so brez napake - Skok čez skakalnico ali skok nazaj ni izveden, samo prinašanje je brez napak - Skok čez skakalnico in skok nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik s prošnjo ali po opozorilu sodnika prinosilo ponovno vrže, ne da bi se mu za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če pes pri tem 59 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 60 od 126 sledi svojemu vodniku okrog skakalnice, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Če pes zapusti osnovni položaj, vendar ostane pred skakalnico, se presoja vaje zniža za eno oceno. 6. Prinašanje prinosila čez plezalno steno (180 cm) 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred plezalno steno. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže leseno prinosilo (teža 650 g) čez plezalno steno. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preplezati plezalno steno, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ponovno preplezati plezalno steno, ter hitro in naravnost prinesti prinosilo vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati v gobcu, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, plezanje in tek brez zadostne moči, napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, plezanje nazaj brez zadostne moči, izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: plezanje prinašanje plezanje nazaj 5 točk 5 točk 5 točk Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (plezanje - prinašanje – plezanje nazaj) izvedena vsaj dva dela, in sicer eno plezanje ter del vaje »prinašanje«. - Obe plezanji in prinašanje so brez napake - Plezanje tja ali plezanje nazaj nista izvedena, samo prinašanje je brez napak - Plezanje tja in plezanje nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik s prošnjo ali po opozorilu sodnika prinosilo ponovno vrže, ne da bi se mu za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če si vodnik kakor koli pomaga, vendar pri tem ne zapusti svojega mesta, se to oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto, preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes tudi na tretje slušno povelje ne preda prinosila vodniku, je treba psa diskvalificirati, saj discipline B ni več mogoče nadaljevati. 60 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 61 od 126 7. Vaja naprej z uleganjem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »naprej«, »uleganje«, »vsedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v določeni smeri naravnost naprej. Po 10 do 15 korakih da psu sočasno z enkratnim gibom roke povelje za »naprej«, sam pa obstane. Od tu dalje mora se mora pes z jasnim ciljem, v ravni liniji in v hitrem gibanju najmanj 30 korakov oddaljiti v določeni smeri. Na sodnikov znak da vodnik psu slušno povelje za »prostor«, ob katerem se mora pes nemudoma uleči. Vodnik sme roko tako dolgo držati iztegnjeno v smeri gibanja psa, dokler se pes ne uleže. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po ca. 3 sekundah da vodnik po sodnikovem znaku psu slušno povelje »sedi«, na katerega se mora pes hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: napaka v razvoju vaje, vodnik teče s psom, prepočasen tek psa naprej, močan odklon vstran, premajhna oddaljenost, obotavljivo ali predčasno uleganje, nemirno ležanje oz. predčasno vstajanje/usedanje psa, ko gre vodnik ponj, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Tudi nadaljnja pomoč, npr. pri dajanju slušnega povelja »naprej« ali »prostor« vpliva na oceno. Ko je dosežena zahtevana razdalja, da načeloma sodnik vodniku znak, da sme ta psu dati slušno povelje za uleganje. Če psa ni mogoče ustaviti, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Dodatno slušno povelje za uleganje -1,5 točke. Drugo dodatno slušno povelje za uleganje -2,5 točke. Psa je sicer mogoče zaustaviti, vendar pa se ta tudi na drugo dodatno slušno povelje ne uleže -3,5 točke. Dodatno je treba oceniti tudi nadaljnje napačno vedenje psa. Če se pes preveč oddalji, ali če pride nazaj k vodniku, je treba vajo oceniti z 0 točkami. 8. Odlaganje z motenjem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sedi« b) Izvedba: ko drugi pes v paru začne z disciplino B, vodnik iz poravnanega osnovnega položaja, s poveljem »prostor« odloži svojega psa na mestu, ki ga določi sodnik, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. Nato se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 30 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane v vidnem polju psa, tako da je proti njemu obrnjen s hrbtom. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje poslušnosti od 1 do 6. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Na sodnikov znak se mora nato pes na slušno povelje vodnika »sedi« hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje, medtem ko gre vodnik ponj se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, se vaja delno oceni. Če se pes za več kot 3 metre oddalji od mesta odlaganja, še preden je drugi pes končal 3. vajo, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Če pes po zaključku 3. vaje zapusti mesto odlaganja, prejme delno oceno. Če pes pride naproti svojemu vodniku, ko gre ta ponj, se mu odštejejo do 3 točke. 61 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 62 od 126 IPO 1 disciplina »C« obramba vaja 1: iskanje markerja 5 točk vaja 2: pozornost in oblajanje 10 točk vaja 3: pobeg 20 točk vaja 4: napad na psa med čuvanjem 35 točk vaja 5: preizkus poguma 30 točk skupno 100 točk Splošne določbe: Na ustreznem mestu je treba na vzdolžnih straneh postaviti 6 zaklonov, razporejenih po 3 na vsaki strani (glej skico). Potrebne označitve morajo biti dobro vidne za vodnika, sodnika ter za markerja. Marker/markerjeva obleka Marker mora biti opremljen z zaščitno obleko, zaščitnim rokavom ter z mehko palico. Rokav imeti oblikovano površino za ugriz ter prevleko iz jute v naravni barvi. Kadar je za markerja potrebno, da ima psa na očeh, v fazah čuvanja ni nujno potrebno, da miruje. Vendar pa njegova drža ne sme biti grozeča ter tudi ne sme izvajati obrambnih kretenj. Z zaščitnim rokavom varuje svoje telo. Način, kako vodnik psa markerju odvzame mehko palico, je prepuščeno vodniku psa. Pri izpitih lahko na vseh stopnjah markira isti marker, če pa je na eni izpitni stopnji več kot 7 psov, je potrebno imeti dva markerja. Na določeni izpitni stopnji naj vse pse markira isti marker. Dovoljeno je enkrat menjati markerja, v primeru da je marker sam aktivni vodnik psa na tej prireditvi. Prijava a) Vodnik psa se z navezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. b) Nato se postavi v izhodiščni položaj za vajo »iskanje markerja«. Tukaj psu sname povodec. c) Vodnik nato na sodnikov znak iz osnovnega položaja pošlje psa iskat markerja. Opomba Če vodnik svojega psa ne more prijaviti v skladu s pravili, to pomeni, da pes ni pod kontrolo, ter npr. teče v zaklon za oblajanje, ali teče z vadišča, so vodniku dovoljena 3 slušna povelja, da psa prikliče nazaj. Če pes tudi po 3. slušnem povelju ne pride, je treba disciplino »C« prekiniti z utemeljitvijo »diskvalifikacija zaradi neposlušnosti«. Pse, ki niso vodljivi, oz. ki niso pod nadzorom vodnika, ki po vajah obrambe ne spuščajo, ali spuščajo le z dejavnim vplivanjem vodnika, ki markerja ne zagrabijo v za to predvideni zaščitni rokav, temveč v druge dele telesa, je treba diskvalificirati. Ti psi ne prejmejo ocene naravnih zasnov (TSB). Označitve Označitve, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik morajo biti za vodnika, sodnika ter za markerja dobro vidne. Te označitve so naslednje: - mesto, kjer stoji vodnik, ko odpokliče psa iz zaklona, v katerem pes oblaja markerja; - mesto, kjer stoji marker ob začetku pobegu ter točka, kjer se pobeg konča; - mesto, kjer vodnik psa odloži za pobeg; 62 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 - stran 63 od 126 mesto, kjer stoji vodnik pri vaji »preizkus poguma«. Pri psih, ki na kateri izmed vaj obrambe odpovejo, ali se med temi vajami pustijo pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Vendar pa ti psi prejmejo oceno naravnih zasnov (TSB). Slušno povelje »za spuščanje« je pri vseh vajah obrambe dovoljeno enkrat. Ocenjevanje »spuščanja« je razvidno iz naslednje preglednice: Pes spušča obotavljivo 0,5-3,0 Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Pes ne spušča niti po drugem dodatnem slušnem povelju oz. niti po nadaljnjem vplivanju 3,0 3,5-6,0 6,0 6,5-9,0 diskvalifikacija Iskanje markerja 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »reviranje«, »za prihod k vodniku« (povelje »za prihod k vodniku« je lahko povezano tudi z imenom psa) b) Izvedba: marker stoji tako, da ga pes ne vidi, v zadnjem zaklonu. Vodnik psa se z navezanim psom postavi v položaj med četrtim in petim zaklonom, tako da pes lahko preišče dva zaklona, ter na tem mestu psu sname povodec. Na sodnikov znak se vaje discipline C lahko začnejo. Na kratko slušno povelje »revir« ter vidni znak z desno ali levo roko, ki ju lahko vodnik tudi ponovi, se mora pes hitro oddaljiti od vodnika ter usmerjeno k cilju, teči do petega zaklona, ter ga v teku tesno in pozorno obiti. Ko je pes v teku obšel ta zaklon, ga vodnik s slušnim poveljem »sem« pokliče k sebi ter ga v gibanju s ponovnim slušnim poveljem »revir« pošlje v zaklon z markerjem. Vodnik se v normalnem koraku giblje po namišljeni sredinski liniji, ki je medtem, ko pes preiskuje zaklone, ne sme zapustiti. Pri preiskovanju mora biti pes vselej pred vodnikom. Ko je pes dosegel zaklon z markerjem, mora vodnik obstati, slušna in vidna povelja od tu dalje niso več dovoljena. c) Ocenjevanje: napake v vodljivosti, prepočasen tek, preslaba usmerjenost k cilju (markerju), kot tudi napake v tesnem in pozornem teku, v katerem pes obide zaklone, se ocenjuje z ustreznim odbitkom točk. Za napako med drugim velja, če: - pes v osnovnem položaju na začetku vaje ni miren in pozoren; - vodnik uporablja dodatna slušna in vidna povelja; - vodnik ne upošteva namišljene sredinske linije; - se vodnik ne giblje v normalnem koraku; - pes preširoko obide zaklone; - pes samostojno preiskuje zaklone, ne da bi se odzival na vodnikova slušna povelja; - pes v teku ne obide zaklonov, ali jih ne obide z zadostno pozornostjo; - bi pes moral biti bolj vodljiv. Če pes markerja kljub temu, da ga je vodnik 3-krat neuspešno poslal v zadnji zaklon (zaklon z oblajanjem), še vedno ne odkrije, je treba vaje obrambe prekiniti. Če vodnik v poteku vaje psa s 63 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 64 od 126 slušnim poveljem postavi v položaj »poleg« je treba vaje obrambe prav tako prekiniti (»prekinitev« brez vnosa števila točk; ostanejo pa vse ostale točke, ki sta jih vodnik in pes na prireditvi prejela dotlej.) 2. Pozornost in oblajanje 10 točk a) po eno povelje za »prihod k vodniku«, » in za »prihod v osnovni položaj« Slušno povelje za »prihod k vodniku«, » in za »prihod v osnovni položaj« je treba dati kot eno povezano povelje. b) Izvedba: pes mora markerja aktivno, pozorno čuvati in vztrajno oblajati. Na markerja ne sme niti skakati niti ga ne sme zagrabiti. Po oblajanju, ki traja ca. 20 sekund, stopi vodnik na sodnikov znak na razdaljo do 5 korakov od zaklona. Na sodnikov znak vodnik pokliče svojega psa v osnovni položaj. Alternativno je vodniku psa dovoljeno tudi, da s slušnim poveljem »poleg«, svojega psa v prosti vodljivosti sam privede iz zaklona do označitve za odpoklic. Obe varianti se ocenjujeta enako. Po sodnikovem dovoljenju vodnik pozove markerja, da ta stopi iz zaklona ter se postavi na označeno mesto za začetek pobega. Pes mora pri tem sedeti v osnovnem položaju mirno (npr. brez lajanja), poravnano in pozorno. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vztrajnem, aktivnem oblajanju ter odločnem čuvanju se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Če pes le šibko oblaja, prejme 2 točki, če pes ne oblaja, vendar pa ostane aktiven ob markerju ter ga pozorno čuva, se mu odbije 5 točk. Ob nadlegovanju markerja, npr. s »pikanjem« v zaščitni rokav, skakanjem na markerja itn. je treba odbiti do 2 točki, če pes močno zagrabi markerja se odbije do 9 točk. Če pes v zaklonu zagrabi markerja ter ga samostojno ne spusti, sodnik pozove vodnika, da ta stopi do zaklona na označeno mesto v razdalji 5 korakov. Dovoljeno je, da v tem primeru vodnik svojega psa odpokliče z enkratnim slušnim poveljem »sem – poleg«, ki ga je treba dati kot povezano slušno povelje (povelja »spusti« vodnik tu ne sme uporabiti). Če pes ne pride vodniku, je treba tim diskvalificirati. Če pes pride k vodniku, je treba vajo oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo« (-9 točk). Če pes namerno zagrabi markerja na drugih delih telesa (pri tem ni mišljeno zaletavanje oz. »pikanje«), ga je treba diskvalificirati. Če pes zapusti markerja, preden da sodnik vodniku znak, da lahko ta zapusti sredinsko linijo, je dovoljeno, da vodnik pošlje psa k markerju še enkrat. Če pes sedaj ostane pri markerju, je mogoče vaje discipline C nadaljevati, vendar pa je treba vajo »pozornost in oblajanje« oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo (-9 točk). Če pa pes ni več vodljiv, ali če ponovno zapusti markerja, je treba vaje discipline C prekiniti. Če pes pride vodniku naproti, medtem ko gre ta proti zaklonu, ali če pride pes k vodniku, še preden ga ta odpokliče, sodnik lahko dodeli le delno oceno »pomanjkljivo«. Odbitek točk pri oblajanju Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Za šibko oblajanje (brez pritiska in ne energično) ter za nevztrajno oblajanje se odbijeta do 2 točki. Če pes pozorno čuva markerja, ne da bi oblajal, sledi obvezni dobitek 5 točk za oblajanje. 64 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 3. Pobeg stran 65 od 126 20 točk a) Po eno slušno povelje za : »hojo ob nogi«, »za položaj prostor«, »za preprečitev pobega«, »za spuščanje rokava« b) Izvedba: na sodnikov znak pozove vodnik markerja, da stopi iz zaklona. Marker se v normalnem koraku napoti na izhodiščno točko za začetek pobega. Na sodnikov znak stopi vodnik s psom v prosti vodljivosti na označeno mesto za odlaganje za pobeg. Pes mora v prosti vodljivosti z veseljem, pozorno in zbrano slediti vodniku ter mora vajo v položaju ob vodnikovem kolenu izvesti poravnano in hitro. Pred slušnim poveljem »prostor« mora pes poravnano, mirno in pozorno sedeti v osnovnem položaju. Slušno povelje »prostor« mora izvesti hitro, ter se v položaju odlaganja vesti mirno, zanesljivo ter biti pozoren na markerja. Razdalja med markerjem in psom znaša 5 korakov. Vodnik pusti svojega psa, ki čuva markerja, v prostoru, ter sam stopi do zaklona. Je v vidnem stiku s svojim psom, z markerjem ter s sodnikom. mesto, kjer stoji marker, 5 korakov smer pobega radij, 3 koraki Na sodnikov znak marker izvede poskus pobega. Na sočasno, enkratno slušno povelje vodnika »zgrabi«, pes poizkuša preprečiti markerjev pobeg. Pes mora brez obotavljanja, z veliko dominantnostjo, tako da energično in močno zagrabi markerja, učinkovito preprečiti njegov pobeg. Pri tem sme ugrizniti samo v markerjev zaščitni rokav. Na sodnikov znak se marker umiri. Ko se marker umiri, mora pes po prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. c) Ocenjevanje: pomankljivosti v pomembnih merilih presojanja: velika dominantnost, hiter in energičen odziv, pri čemer pes teče za markerjem ter ga močno zagrabi, ter učinkovita preprečitev pobega z mirnim ugrizom vse do spuščanja, pozorno čuvanje tesno ob markerju, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes ostane v prostoru, ali če v ca. 20 korakih ne prepreči napada, tako da zagrabi markerja, je treba disciplino C prekiniti. 65 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 66 od 126 Če pes izvede napad brez slušnega povelja vodnika je treba vajo oceniti za eno oceno nižje. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti za eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 4. Napad na psa med čuvanjem 35 točk a) Po eno slušno povelje za »spuščanje«, »za spuščanje rokava« Izvedba: po fazi čuvanja, ki traja ca. 5 sekund, marker na znak sodnika napade psa. Pes se mora pri tem brez vplivanja sodnika energično braniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sme pes zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Marker mora pri tem psa obremeniti z grožnjo s palico ter s pritiskom nanj. Pri obremenitvi je treba biti pozoren predvsem na njegovo aktivnost in stabilnost. Pri obremenitvi s palico se izvedeta dva testa. Pes sme pri tem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Dovoljena je le obremenitev s palico v predelu pleč ter vihra. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak se marker umiri. Ko se marker umiri, mora pes po prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem za osnovni položaj pokliče v osnovni položaj. Mehka palica ostane pri markerju. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi markerja, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če pes markerjevih obremenitev ne vzdrži, če spusti rokav ter se pusti pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo oceniti za eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo« Če pes markerja zapusti, še preden da sodnik znak, da lahko gre vodnik do psa, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 5. Preizkus poguma 30 točk a) Po eno slušno povelje za: »zgrabi«, »spusti«, »poleg« (za osnovni položaj), »poleg« (za vodljivost) b) Izvedba: vodnik se s svojim psom na sodnikov znak napoti do sredinske linije v višini prvega zaklona. V prosti vodljivosti mora biti pes pozoren na vodnika, vesel in zbran. Pri tem gre ravno, v položaju ob vodnikovem kolenu. V višini prvega zaklona se vodnik ustavi ter se obrne. S slušnim poveljem »sedi« postavi psa v osnovni položaj. Vodnik lahko psa, ki sedi poravnano, mirno ter je pozoren do markerja, drži za ovratnico, vendar ga pri tem ne sme stimulirati. Na sodnikov znak stopi marker, opremljen z mehko palico, iz zaklona ter se v teku približuje sredinski liniji. 66 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 67 od 126 Potem ko se marker ne zmeni za vodnikove pozive, se (v teku) približuje vodniku in njegovemu psu ter ju frontalno napade, pri čemer tudi z glasom ter z močnimi grozečimi kretnjami poizkuša pregnati psa. Kakor hitro se je marker vodniku in njegovemu psu približal na 40 do 30 korakov, da vodnik, po sodnikovem znaku, psu slušno povelje »zgrabi«. Pes mora brez obotavljanja, na vodnikovo enkratno slušno povelje »zgrabi«, z veliko dominantnostjo učinkovito ubraniti napad. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Vodnik sam ne sme zapustiti mesta, kjer stoji. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak se marker umiri. Ko se marker umiri, mora pes po prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem za osnovni položaj pokliče v osnovni položaj. Pri tem markerju odvzame mehko palico. Sledi stransko spremstvo markerja do sodnika na razdalji ca. 20 korakov. Dovoljeno je enkratno povelje »za hojo ob nogi«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani, tako da je med vodnikom in markerjem. Med spremstvom mora pes pozorno čuvati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti vanj, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina se ustavi pred sodnikom, vodnik sodniku preda mehko palico ter javi, da je disciplina C končana. Vodnik psa gre s svojim nenavezanim psom na sodnikov znak do mesta, kjer bodo razglašeni rezultati, nakar marker na sodnikov znak zapusti vadišče. Pred začetkom razglasitve rezultatov vodnik na sodnikov znak psa pripne na povodec. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, med katero pes močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerje in je tesno ob njem. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti za eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. IPO 2 Izpit IPO 2 delimo na: disciplino A 100 točk disciplino B 100 točk disciplino C 100 točk skupno: 300 točk 67 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 68 od 126 IPO 2 disciplina »A« sledenje Tuja sled, najmanj 400 korakov, 3 stranice, 2 kota (ca. 90 stopinj), 2 predmeta, najmanj 30 minut stara sled, čas izdelave 15 minut. vztrajanje psa na sledi: 79 točk predmeta (11 + 10) 21 točk skupno 100 točk Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Splošne določbe: Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, določita potek sledi, pri čemer tega prilagajata obstoječemu terenu za sledenje. Sledi je treba postavljati različno. Ne smejo biti postavljene tako, da bi bili pri vsaki sledi posamezni koti in predmeti v enaki oddaljenosti oz. bi ležali v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki mora biti zataknjena v tla neposredno na levi strani poleg izhodiščnega mesta. Vrstni red udeležencev se določi z žrebom, ki poteka ob navzočnosti sodnika. Teren, primeren za sledenje Kot podlaga, ki je primerna za sledenje pridejo v poštev vsa naravna tla, kot so na primer travniki, njive in gozdna tla. Kolikor je le mogoče, se je treba izogibati vidnim sledem. Pri izpitih vseh stopenj so v prilagoditvi na obstoječi teren sledenja mogoči tudi tereni z različno sestavo tal. Polaganje sledi Naloge sodnika oz. osebe, ki je dogovorna za sled, ki mora prav tako biti sodnik za delo, so naslednje: - razčlenitev potekov sledi; - dajanje navodil polagalcem sledi; - nadzor na polaganjem sledi. Potek posamezne sledi je treba prilagoditi obstoječemu terenu. Pri polaganju sledi je treba paziti na to, da so te položene med normalnim gibanjem. Pri tem ni dopustno, da bi si polagalec sledi na območjih stranic, kotov in predmetov na celotnem območju sledi kakor koli pomagal z nenaravnim načinom gibanja. Še posebej polagalci sledi (od izpitov 2. stopnje dalje) morajo imeti izkušnje v polaganju sledi. Polagalec sledi mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Polagalec sledi se kratko zadrži na nastavku sledi ter gre nato v normalnem koraku v 68 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 69 od 126 odkazano smer. Tudi kota mora polagalec izdelati v normalnem koraku, ne da bi pri tem drsal z nogami ali prekinjal hojo. Stranice morajo biti oblikovane v normalnem načinu hoje, brez drsanja z nogami in prekinitev. Razdalja med posameznimi stranicami mora znašati najmanj 30 korakov. Tudi kota (ca. 90 stopinj) morata biti izdelana v normalnem načinu hoje, pri čemer je treba paziti na to, da bo psu na naslednji stranici omogočeno tekoče sledenje. Prekinitev sledi ni dovoljena. (glej skico) Med polaganjem sledi, le ta ne sme biti v vidnem polju psa. Polaganje predmetov Polagalec sledi odloži prvi predmet po najmanj 100 korakih na 1. ali 2. stranici, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu, drugi predmet pa na koncu sledi. Predmet mora na sled položiti v gibanju. Ko odloži zadnji predmet mora narediti še nekaj korakov v ravni smeri. Predmeti Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Na posamezni sledi je treba uporabiti različne predmete (material: npr. usnje, tekstil, les). Predmeti naj bodo dolgi ca. 10 cm, široki 2-3 cm in debeline 0,5-1 cm ter naj glede barve bistveno ne odstopajo od tal. Na prireditvah, ki presegajo lokalno raven je treba predmete tudi oštevilčiti. Številke predmetov se morajo ujemati s številko sledi. Sodnik, polagalec sledi in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). Slušna povelja Po eno slušno povelje za: »iskanje«. Slušno povelje »iskanje« je dovoljeno ob začetku sledenja, ob nadaljevanju sledenja po prvem predmetu ali po »lažnem nakazovanju«. Izdelava in ocenjevanje dela na sledi a) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s svojim psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Sledni povodec mora biti dolg najmanj 10 metrov. Sodnik lahko dolžino slednega povodca, ovratnico ter oprsnico preverja le pred začetkom izpita. Uporaba t.i. »fleksi« povodcev ni dovoljena. 69 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 70 od 126 Začetek/nastavek sledi Na znak sodnika vodnik svojega psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Dopustno je, da se pes pred območjem nastavka sledi (cca. 2 metra pred njim) za kratek čas usede. Na začetku oz. ob nastavitvi na sled (tudi ob ponovni nastavitvi po najdenem predmetu) je pes samostojen. Vodniku psa pa je tu kljub vsemu omogočen določen obseg vplivanja s povodcem. Na tem nastavku sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, povzeti vonj sledi. Pes mora vonj sledi povzeti brez vodnikove pomoči (razen slušnega povelja »išči«). Pri izdelavi nastavka sledi pes ni časovno omejen. Nasprotno pa se mora sodnik glede na vedenje psa na začetku prve stranice glede sojenja orientirati po intenziteti, s katero je pes povzel vonj sledi. Po 3. neuspešnem poskusu izdelave nastavka sledi, ki se nahaja neposredno na območju izhodišča, je treba delo na sledi prekiniti. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Vodnik psa svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi, vendar pa pri tem ne sme priti do večjega zmanjšanja zahtevane razdalje do psa. Če se povodec dotika tal, to ne šteje za napako. Iskanje Pes mora intenzivno, vztrajno in po možnosti z enakomerno hitrostjo (v odvisnosti od terena, težavnostne stopnje) slediti. Za vodnika ni nujno, da psa spremlja po sledi. Hitro ali počasno iskanje psa na sledi ni merilo za ocenjevanje v primeru, da pes sled izdela enakomerno in prepričljivo. Koti Pes mora zanesljivo izdelati kota. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne velja za napako. Kroženje na kotih je napaka. Po izdelanem kotu mora pes v enaki hitrosti slediti dalje. Na območju kotov mora vodnik po možnosti držati predpisano razdaljo do psa. Nakazovanje ali pobiranje predmetov Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika, ki pa mora v tem primeru mirno obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Rahlo poševno uleganje v odnosu do predmeta ni napaka, za napako pa se vrednoti stransko uleganje v odnosu do predmeta ali močno obračanje v smeri vodnika. Za predmete, ki jih je pes našel le ob veliki pomoči vodnika, velja, da je šel prek njih. Tak primer imamo npr., če pes predmeta ne nakaže, vodnik pa mu s svojim vplivanjem s pomočjo povodca ali slušnega povelja preprečuje, da bi iskal dalje. Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Pobiranje in nakazovanje šteje za napako. 70 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 71 od 126 Če pes s pobranim predmetom nadaljuje sledenje, ali če ga pobere med ležanjem, šteje to za napako. Ko pes predmet prinaša do vodnika, mu ta ne sme iti naproti. Ko se vodnik napoti do psa, ob predajanju predmeta ali ob dvigu najdenega predmeta, se mora vodnik postaviti ob svojega psa. Do nadaljevanja sledenja po najdenem predmetu, mora pes ostati mirno v svojem položaju nakazovanja ali pobiranja; iz tega položaja ga vodnik na kratkem povodcu ponovno nastavi na sled. Zapuščanje sledi Če pes zapusti potek sledi, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Vodnik mora ta znak upoštevati. Delo na sledi je treba prekiniti najpozneje takrat, ko je vodnik zapustil sled za več kot za eno dolžino slednega povodca (več kot 10 m pri psu, ki prosto sledi), ali če vodnik sodnikovega znaka, da naj sledi psu, ne upošteva. Pohvale psa Občasna pohvala psa (k čemur pa ne spada povelje »išči«) je dovoljena le na izpitih 1. stopnje. Te občasne pohvale na izpitih 1. stopnje (RM/FJ 15022011) pa niso dovoljene na kotih. Psa lahko kratko pohvalimo preden pokažemo predmet ali takoj zatem. Odjava Po končani sledi mora vodnik najdena predmeta pokazati sodniku. Igranje s psom ali krmljenje psa po tem, ko je vodnik pokazal zadnji predmet, vendar pred odjavo od discipline in še preden je sodnik razglasil doseženo število točk, ni dovoljeno. Vodnik s mora s psom odjaviti v osnovnem položaju. Ocenjevanje Ocenjevanje discipline »A« se začne po tem, ko je bil priveden pes nastavljen na sled. Od psa pričakujemo prepričljivo, intenzivno in vztrajno delo z nosom kot tudi ustrezno izšolanost. Vodnik psa mora biti sposoben, da se v nalogo vživi, oz. da jo podoživlja s psom. Biti mora sposoben, da si odzive svojega psa pravilno razlaga, da se koncentrira na delo, ter da ga dogajanje v okolici ne moti. Sodnik ne sme videti samo psa ali vodnika, temveč mora pri svojem delu upoštevati tudi strukturo oz. kakovost terena, vremenske razmere, možna zapeljevanja ter dejavnik časa. Njegova ocena se mora opirati na celoto vseh dejavnikov vplivanja: - vedenje psa pri iskanju (npr. hitrost sledenja na stranicah, pred koti in po kotih, pred predmeti in za njimi); izšolanost psa (npr. nemirnost, živčnost psa na nastavku sledi, potrtost, vedenje izogibanja); nedovoljeni pripomočki, težave pri izdelavi sledi zaradi: 71 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 72 od 126 - talnih razmer (poraščenost, pesek, menjava tal, gnoj); - vetrovnih razmer; - stečin (stalnih poti divjadi); - vremena (vročina, mraz, dež, sneg); - vremenskih sprememb. Sodnik mora ocenjevati ob upoštevanju vseh teh meril. Po tem ko se je vodnik prijavil na sled, se mora sodnik postaviti v takšen položaj oz. na takšno mesto, od koder lahko spremlja sledenje, da lahko opazuje dogajanje in vplive, ter da lahko razpozna morebitna slušna povelja ali vodnikova vplivanja na psa. Razdaljo do psa, ki dela, mora izbrati tako, da psa pri iskanju ne bo oviral ter da vodnik psa ne bo čutil njegovega pritiska. Vendar pa mora sodnik podoživeti celotno delo na sledi. Presoditi mora, s kakšno vnemo, gotovostjo oz. negotovostjo ali površnostjo se je pes lotil svojega dela. Hitro ali počasno iskanje na sledi ni merilo za ocenitev dela na sledi, še posebej v primeru, če pes izdela sled intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne šteje za napako. Iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk (vsakokrat do 4 točke odbitka). Iskanje izven sledi, pomanjkanje intenzitete pri iskanju, vihravo sledenje, iztrebljanje, lovljenje miši ipd. imajo za posledico ustrezen odbitek točk, in sicer vsakokrat po 8 točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v maksimalnem času izdelave sledi (1. in 2. izpitna stopnja = 15 minut po nastavku na sled na izhodišču, 3. izpitna stopnja = 20 minut po nastavku na sled na izhodišču) ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. Oceni se samo delo na sledi do prekinitve. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Za pobiranje, pomanjkljivo nakazovanje predmetov, ali za lažno nakazovanje predmetov je treba odbiti vsakokrat do 4 točke, v primeru, ko je pes sam našel ponovni nastavek na sled, ter dodatno 2 točki obveznega odbitka v primeru, ko je vodnik na koncu slednega povodca vplival na to, da je pes našel ponovni nastavek na sled. RM/FJ 15022011 Za predmete, ki jih pes ni našel, se točke ne dodelijo. Če pes ni našel nobenega predmeta, ki ga je položil polagalec sledi, je mogoče disciplino »A« oceniti največ z oceno »zadostno«. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da vodnik psa pri nobenem predmetu ni mogel pokazati dela vaje »ponovne nastavitve psa na sled«. Če pes med delom na sledi podleže lovskemu nagonu ter gre za divjadjo, lahko vodnik s slušnim poveljem »prostor« poizkuša psa zadržati. Če mu to uspe, lahko na sodnikov znak s sledenjem 72 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 73 od 126 nadaljuje. Če pa pri tem ni uspešen, je treba delo na sledi prekiniti (ocena: diskvalifikacija zaradi neposlušnosti). 73 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 74 od 126 Prekinitev / diskvalifikacija Vedenje psa Posledica Vodnik psa na izhodišču 3x brez uspeha nastavi na sled Prekinitev - vse stopnje izpitov: vodnik za več kot za eno dolžino slednega povodca zapusti sled, ali vodnik ne upošteva sodnikovega znaka, da naj sledi psu, ki je zapustil sled Prekinitev – oceniti je treba delo na sledi do te prekinitve. - pes v predpisanem času izdelave sledi ne doseže konca sledi RAZGOVOR O DELU NA SLEDI DO PREKINITVE!! 2. stopnja = 15 minut - Pes pobere predmet, vendar ga noče oddati vodniku. - Pes zasleduje divjad ter ni več v stanju, da bi sledil. DISKVALIFIKACIJA zaradi neposlušnosti. Oblike sledi V nadaljevanju prikazane zgledne oblike sledi se lahko polagajo tudi v zrcalni podobi. IPO 1 in 2 74 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 75 od 126 IPO 2 disciplina »B« poslušnost vaja 1: prosta vodljivost 10 točk vaja 2: sedi v gibanju 10 točk vaja 3: prostor v gibanju z odpoklicem 10 točk vaja 4: stoj v normalnem koraku 10 točk vaja 5: prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk vaja 6: prinašanje prinosila čez skakalnico 15 točk vaja 7: prinašanje prinosila čez plezalno steno 15 točk vaja 8: naprej z uleganjem 10 točk vaja 9: odlaganje z motenjem 10 točk skupno 100 točk Splošne določbe Na izpitni stopnji IPO 2 se vodnik z nenavezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. Prav pri poslušnosti je treba še posebej paziti na to, da na izpit niso privedeni psi, ki jim je bila odvzeta vsakršna samozavest ter pri katerih že iz njihovega videza mogoče razpoznati, da služijo svojemu vodniku le kot »športno orodje«. Med vsemi vajami je zahtevano veselo delo, združeno s potrebno pozornostjo do vodnika. Pri vsem veselju do dela pa je treba paziti tudi na pravilno izvedbo vaj, kar se mora seveda odražati tudi v podeljeni oceni. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik opomni, da manjkajočo vajo pokaže, ne da bi mu za to odbil točke. Najpozneje ob začetku poslušnosti mora sodnik preveriti vse naprave in predmete, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik, glede njihove funkcionalnosti. Na vadišču morajo biti vsa orodja in predmeti ustrezna z Izpitnim pravilnikom. Pištola, ki se uporablja med vajami »prosta vodljivost« in »odlaganje z motenjem«, mora biti kalibra 6 mm. Sodnik da znak za začetek vaje. Vse ostalo, obrate, ustavljanje, menjavo vrste gibanja itn. pa vodnik in pes izvajata samostojno. Slušna povelja so določena v navodilih. Slušna povelja so normalno izgovorjena, kratka povelja, ki so sestavljena iz ene besede. Ta povelja so lahko dana v katerem koli jeziku, vendar pa mora biti za posamezno dejanje vselej izgovorjeno isto slušno povelje. Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, se ta vaja prekine in ni ocenjena. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. 75 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 76 od 126 Začetek vaje Sodnik da znak za začetek določene vaje. Osnovni položaj Vodnik in pes, ki bosta izvajala vaje poslušnosti, se postavita v osnovni položaj tedaj, ko se v osnovni položaj za vajo odlaganje z motenjem postavi tudi vodnik, ki svojega psa vodi na odlaganje. Ocenjevanje se za oba para začne od tega osnovnega položaja dalje. Vsaka vaja se začne in neha z osnovnim položajem. Drža vodnika v tem položaju naj bo športna. Razkoračena stoja vodnika ni dovoljena pri nobeni vaji. V osnovnem položaju, ki je v gibanju naprej dovoljen le enkrat, sedi pes tesno, poravnano, mirno in pozorno na vodnikovi levi strani, tako da se plečka psa zaključuje z vodnikovim kolenom. Pes in vodnik se lahko na začetku posamezne vaje v osnovni položaj postavita le enkrat. Kratka pohvala psa je dovoljena le po vsaki končani vaji v osnovnem položaju. Nato se lahko vodnik in pes ponovno postavita v osnovni položaj. Vendar pa mora biti med kratko pohvalo ter med novim začetkom vaje občutni premor (ca. 3 sekunde). Iz osnovnega položaja sledi tako imenovani razvoj vaje. Pri tem mora narediti vodnik najmanj 10, vendar največ 15 korakov, preden da povelje za izvedbo vaje. Med deli posamezne vaje, kot je usedanje pred vodnikom ter zaključek vaje, kot tudi, ko gre vodnik do psa, ki sedi, stoji ali leži, mora preden da dodatno slušno povelje, upoštevati občutne časovne razmike (ca. 3 sekunde). Ko gre vodnik po psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali od zadaj. Napake pri osnovnem položaju ter v razvoju vaje vplivajo na ocenitev posameznih vaj. Prosto vodljivost je treba prikazati tudi med morebitnimi deli poti med posameznimi vajami. Tudi ko gre vodnik po leseno prinosilo, gre pes v prosti vodljivosti z njim. Ob tem pa ni dovoljeno sproščati psa ali se z njim igrati. Vodnik izvaja cele obrate levo okrog. Pes lahko gre pri tem obratu za vodnikom okrog ali pred njim nazaj, vendar pa mora pes na posameznem izpitu vse obrate izvajati na enak način. Pri sedenju pred vodnikom lahko gre pes v osnovni položaj okrog vodnika ali pa se postavi v osnovni položaj od spredaj. Trda ovira (skakalnica) je visoka 100 cm in široka 150 cm. Plezalna stena je sestavljena iz dveh delov, širine 150 cm in višine 191 cm, ki sta na zgornjem koncu med seboj povezana. Ta dva dela plezalne stene stojita na tleh v tolikšni medsebojni razdalji, da znaša navpična višina plezalne stene 180 cm. Celotna površina plezalne stene mora biti obložena s protizdrsnim materialom. Na zgornji polovici plezalne stene je treba namestiti po 3 oprijemalne letve 24/48 mm. Vsi psi na posameznem izpitu morajo preskočiti iste ovire. Pri vajah prinašanja so dovoljena le lesena prinosila, pri čemer je treba upoštevati naslednje predpisane teže prinosil: prosto prinašanje lesenega prinosila – 1000 g, skakalnica in plezalna stena – 650 g. Vsi udeleženci izpita morajo uporabljati prinosila, ki jih da na razpolago prireditelj. Za vse vaje prinašanja velja, da pred vajo ni dovoljeno, da bi dajali prinosilo psu v gobec. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik opomni, da pokaže manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Ko je pes, ki ga vodnik vodi do odlaganja, dosegel mesto odlaganja ter se je z vodnikom postavil v osnovni položaj, morata biti sočasno v osnovnem položaju tudi vodnik in pes, ki bosta začela z izvajanjem vaje proste vodljivosti. 76 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 77 od 126 Razčlenitev vaj 2-delne vaje, kot so »sedi v gibanju«, »prostor gibanju«, stoj v normalnem koraku«, stoj v teku«, je mogoče za podrobnejšo presojo ter ocenitev, razdeliti. Ta delitev je naslednja: a) »osnovni položaj, razvoj, izvedba« = 5 točk b) »nadaljnje vedenje do zaključka vaje« = 5 točk Pri presoji vsake vaje je treba vedenje psa pozorno opazovati od osnovnega položaja pa vse do zaključka vaje. Dodatna slušna povelja Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, je treba to vajo oceniti kot »pomanjkljivo« (= 0 točk). Če pes določen del vaje izvede po tretjem slušnem povelju je treba vajo oceniti največ z najvišjim številom točk znotraj ocene »pomanjkljivo«. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. Odbitek točk: Primeri: 1. dodatno slušno povelje zadostno za delno vajo 2. dodatno slušno povelje pomanjkljivo za delno vajo Vaje s 5 točkami 1. dodatno slušno povelje: zadostno iz: 5 točk = -1,5 točke 2. dodatno slušno povelje: pomanjkljivo iz: 5 točk = -2,5 točke Med deli vaje, kot je sedenje pred vodnikom in zaključek vaje (prihod psa v osnovni položaj), kot tudi, ko se vodnik napoti do psa, ki sedi, stoji, ali je v odlaganju, je treba pred vsakim nadaljnjim slušnim poveljem upoštevati občutni premor ca. 3 sekunde. Ko je pes, ki ga vodnik vodi do odlaganja, dosegel mesto odlaganja ter se je z vodnikom postavil v osnovni položaj, morata biti sočasno v osnovnem položaju tudi vodnik in pes, ki bosta začela z izvajanjem vaje proste vodljivosti. 1. Prosta vodljivost 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« Povelje se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi načina gibanja. b) Izvedba: vodnik se s psom v prosti vodljivosti napoti do sodnika. Ko pes sede, se vodnik predstavi sodniku. Iz poravnanega osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »za hojo ob nogi« pozorno, veselo in poravnano slediti svojemu vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani in se ob zaustavljanju hitro in ravno usesti. Na začetku vaje gre vodnik s psom 77 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 78 od 126 50 korakov brez zaustavljanja naravnost. Po obratu levo okrog sledi še 10 do 15 korakov, nato vodnik pokaže tek in počasno hojo (vsakokrat najmanj po 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo poteka brez vmesnih korakov. Posamezne vrste gibanja se morajo med seboj glede na hitrost jasno razlikovati. Nato mora vodnik v normalnem koraku izvesti najmanj dva obrata v desno, en obrat v levo, dva cela obrata ter ustavljanje z usedanjem po drugem celem obratu. Vodnik izvaja celi obrat levo okrog (obrat za 180 stopinj, pri čemer se zavrti na mestu). (Upoštevati je treba prikazno shemo). Pri tem sta mogoči dve varianti: • Pes gre z obratom v desno zadaj okrog vodnika. • Pes prikaže cel obrat v levo za 180 stopinj, tako da se zavrti na mestu. Na določenem izpitu je mogoče prikazati le eno od obeh omenjenih variant. Ustavljanje z usedanjem je treba prikazati najmanj enkrat iz normalnega koraka, ustrezno s skico, po drugem celem obratu. Pes mora stalno ostati v položaju s plečko ob vodnikovem kolenu, na levi strani vodnika; pri tem ne sme uhajati naprej, zaostajati, ali se stransko odmikati. Cel obrat mora vodnik prikazati kot obrat levo okrog. Medtem ko se vodnik s psom giblje po prvi liniji, je treba v oddaljenosti od psa najmanj 15 korakov, v časovnem razmiku 5 sekund oddati dva strela (kalibra 6 mm). Pes se mora pri tem vesti strelomirno. Na koncu vaje se na sodnikov znak vodnik psa s svojim psom napoti skozi premikajočo se skupino najmanj štirih oseb. Pri tem mora vodnik s psom eno osebo v skupini obiti po desni in eno osebo po levi strani ter se v skupini najmanj enkrat zaustaviti. Sodnik lahko presodi tudi, da je potrebno to vajo ponoviti. Na sodnikov znak vodnik in pes zapustita skupino ter se ponovno postavita v osnovni položaj. Ta osnovni položaj je tudi že začetni osnovni položaj za naslednjo vajo. c) Ocenjevanje: uhajanje naprej, stransko odmikanje, zaostajanje, počasno ali obotavljivo usedanje, dodatna slušna povelja, pomoč s telesom, nepozornost pri vseh vrstah gibanja in pri obratih in/ali potrtost psa se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. 2. Sedi v gibanju 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »usedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s svojim psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. V razvoju vaje mora pes svojemu vodniku pozorno, veselo, hitro in zbrano slediti. Pri tem mora ostati v ravnem položaju, ob vodnikovem kolenu. Po 10-15 korakih se mora pes na vodnikovo povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja, ne da bi vodnik za to svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 15 korakih se vodnik ustavi ter se takoj obrne k psu in obstane. Na sodnikov znak se vodnik vrne do psa ter se postavi ob njegovo desno stran. Ko gre vodnik do psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali pa gre okrog njega. c) Ocenjevanje: napaka v začetnem osnovnem položaju, napaka v razvoju vaje, počasno usedanje, nemirno in nepozorno usedanje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če se pes namesto, da bi se usedel, uleže, ali če stoji, se odbije 5 točk. Dodatno je treba upoštevati še druge napake v vedenju psa. 78 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 3. Prostor v gibanju z odpoklicem stran 79 od 126 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. Po 10-15 korakih se mora pes na slušno povelje »prostor« takoj uleči v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje naprej prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Vodnik gre nato približno 30 korakov naravnost naprej, se ustavi, ter se takoj nato obrne k psu in obstoji. Pes mora pri tem mirno in pozorno ležati. Na znak sodnika vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k svojemu vodniku ter se naravnost in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini vodnikovega kolena. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasno prihajanje k vodniku oz. upočasnjevanje psa v gibanju proti vodniku, razkoračena stoja vodnika, napake pri sedenju pred vodnikom in ob zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, se odbije 5 točk. 4. Stoj v normalnem koraku 10 točk a ) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »stoj«, »sedi« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naprej. Po 10-15 korakih mora pes na vodnikovo slušno povelje »stoj« takoj obstati v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem prekinjal svoje gibanje, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 15 korakih se vodnik zaustavi ter se takoj obrne k psu, ki mora mirno in pozorno stati. Na sodnikov znak gre vodnik naravnost do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po časovnem razmiku ca. 3 sekund se mora pes na vodnikovo slušno povelje »sedi«, ki sledi sodnikovemu znaku, hitro in poravnano usesti. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, če pes po povelju »stoj« naredi še nekaj korakov, če nemirno ali nepozorno stoji, je med vračanjem vodnika nemiren, če se pri zaključku vaje počasi useda, je treba oceniti z ustreznim odbitkom točk. Če pes, namesto da bi stal, sedi ali leži, mu je treba odbiti 5 točk. 5. Prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja vrže vodnik leseno prinosilo (teža 1000 g) približno 10 korakov daleč. Povelje za prinašanje lahko da šele, ko prinosilo mirno leži. Pes, ki mirno in prosto sedi ob vodniku, mora na povelje »prinesi« hitro in neposredno steči k prinosilu, ga takoj pobrati ter ga hitro in naravnost prinesti nazaj k vodniku. Pes se mora tesno in ravno usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s slušnim poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napake v osnovnem položaju, počasen tek do prinosila, napake pri pobiranju, počasno vračanje k vodniku, padanje prinosila, igranje s prinosilom ali grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in napake v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik prinosila ne vrže dovolj daleč, ter če si pri vaji kakor koli pomaga, ne da bi zapustil svoje mesto, se to prav tako oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto 79 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 80 od 126 preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes prinosila ne prinese, se vajo oceni z 0 točkami. 6. Prinašanje prinosila čez skakalnico (100 cm) 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred skakalnico. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže leseno prinosilo (teža 650 g) čez 100 cm visoko skakalnico. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preskočiti skakalnico, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ter ga v prostem skoku nazaj čez skakalnico, hitro in naravnost prinesti vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in pokazati, da lahko prinosilo tako dolgo mirno drži v gobcu, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, počasen skok in tek brez zadostne moči (slaba presoja skoka), napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, počasen skok nazaj brez zadostne moči (slaba presoja skoka), izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes skakalnico oplazi se mu odbijeta do 1 točka, za nasedanje na skakalnici se mu odbijeta do 2 točki. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: preskok prinašanje skok nazaj 5 točk 5 točk 5 točk Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (preskok - prinašanje – skok nazaj) izvedena vsaj dva dela, in sicer en skok ter del vaje »prinašanje«. - Oba skoka in prinašanje so brez napake - Skok čez skakalnico ali skok nazaj ni izveden, samo prinašanje je brez napak - Skok čez skakalnico in skok nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik na prošnjo ali po opozorilu sodnika, prinosilo ponovno vrže, ne da bi se za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če pes pri tem sledi svojemu vodniku in obide skakalnico, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Če pes zapusti osnovni položaj, vendar ostane pred skakalnico, se presoja vaje zniža za eno oceno. Če si vodnik pri vaji kakor koli pomaga, ne da bi pri tem zapustil svoje mesto je treba vajo oceniti z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto pred zaključkom vaje, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. 80 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 81 od 126 Če pes pri preskoku prevrne skakalnico, je treba vajo ponoviti, pri čemer pa je treba prvi skok oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo« (-4 točke). Če pes na 3. slušno povelje ne odda prinosila vodniku, ga je treba diskvalificirati, ker discipline B ni mogoče več nadaljevati. 81 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 7. Prinašanje prinosila čez plezalno steno (180 cm) stran 82 od 126 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred plezalno steno. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže leseno prinosilo (teža 650 g) čez plezalno steno. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preplezati plezalno steno, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ponovno preplezati plezalno steno, ter hitro in naravnost prinesti prinosilo vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati v gobcu, dokler mu ga vodnik po časovnem razmiku ca. 3 sekund s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, plezanje in tek brez zadostne moči, napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, plezanje nazaj brez zadostne moči, izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: plezanje prinašanje plezanje nazaj 5 točk 5 točk 5 točk Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (plezanje - prinašanje – plezanje nazaj) izvedena vsaj dva, in sicer eno plezanje ter del vaje »prinašanje«. - Obe plezanji in prinašanje so brez napake - Plezanje ali plezanje nazaj nista izvedena, samo prinašanje je brez napak - Plezanje in plezanje nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik na prošnjo ali po opozorilu sodnika, prinosilo ponovno vrže, ne da bi se za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če si vodnik kakor koli pomaga, vendar pri tem ne zapusti svojega mesta, se to oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto, preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes tudi na tretje slušno povelje ne preda prinosila vodniku, je treba psa diskvalificirati, ker discipline B ni več mogoče nadaljevati. 82 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 8. Vaja naprej z uleganjem stran 83 od 126 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »naprej«, »uleganje«, »vsedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v določeni smeri naravnost. Po 10 do 15 korakih da psu sočasno z enkratnim gibom roke povelje za »naprej«, sam pa obstane. Od tu dalje mora se mora pes z jasnim ciljem, v ravni liniji in v hitrem gibanju oddaljiti najmanj 30 korakov v odkazani smeri. Na sodnikov znak da vodnik psu slušno povelje za »prostor«, na katerega se mora pes nemudoma uleči. Vodnik sme roko tako dolgo držati iztegnjeno v odkazani smeri gibanja psa, dokler se pes ne uleže. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po ca. 3 sekundah da vodnik po sodnikovem znaku psu slušno povelje »sedi«, na katerega se mora pes hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: napaka v razvoju vaje, vodnik teče s psom, prepočasen tek psa naprej, močan odklon vstran, premajhna oddaljenost, obotavljivo ali predčasno uleganje, nemirno ležanje oz. predčasno vstajanje/usedanje psa, ko gre vodnik ponj se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Tudi nadaljnja pomoč, npr. pri dajanju slušnega povelja »naprej« ali »prostor« vpliva na oceno. Ko je dosežena zahtevana razdalja, da načeloma sodnik vodniku znak, da sme ta psu dati slušno povelje za uleganje. Če psa ni mogoče ustaviti, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Dodatno slušno povelje za uleganje -1,5 točke. Drugo dodatno slušno povelje za uleganje -2,5 točke. Psa je sicer mogoče zaustaviti, vendar pa se tudi na drugo dodatno slušno povelje ne uleže -3,5 točke. Dodatno je treba oceniti tudi nadaljnje napačno vedenje psa. Če se pes preveč oddalji, ali če pride nazaj k vodniku, je treba vajo oceniti z 0 točkami. 9. Odlaganje z motenjem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sedi« b) Izvedba: ko drugi pes v paru začne z disciplino B, vodnik iz poravnanega osnovnega položaja, s poveljem »prostor« odloži svojega psa na mestu, ki ga določi sodnik, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. Nato se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 30 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane v vidnem polju psa, tako da je proti njemu obrnjen s hrbtom. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje poslušnosti od 1 do 7. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po ca. 3 sekundah se mora pes nato na sodnikov znak in na slušno povelje vodnika »sedi« hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje, medtem ko gre vodnik ponj, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, se vaja delno oceni. Če se pes za več kot 3 metre oddalji od mesta odlaganja, še preden je drugi pes končal 4. vajo, je treba vajo oceniti z 0 83 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 84 od 126 točkami. Če pes zapusti mesto odlaganja po zaključku 4. vaje, prejme delno oceno. Če pes pride naproti svojemu vodniku, ko gre ta ponj, se mu odštejejo do 3 točke. IPO 2 disciplina »C« obramba vaja 1: iskanje markerja 5 točk vaja 2: pozornost in oblajanje 10 točk vaja 3: pobeg 10 točk vaja 4: napad na psa med čuvanjem 20 točk vaja 5: zaporedno spremstvo 5 točk vaja 6: napad na psa med zaporednim spremstvom 30 točk vaja 7: preizkus poguma skupno 20 točk 100 točk Splošne določbe: Na ustreznem mestu je treba na vzdolžnih straneh postaviti 6 zaklonov, razporejeno po 3 na vsaki strani (glej skico). Potrebne označitve morajo biti dobro vidne za vodnika, sodnika ter markerja. Marker/markerjeva obleka Marker mora biti opremljen z zaščitno obleko, zaščitnim rokavom ter z mehko palico. Rokav imeti oblikovano površino za ugriz ter prevleko iz jute v naravni barvi. Kadar je za markerja potrebno, da ima psa na očeh, v fazah čuvanja ni nujno potrebno, da miruje. Vendar pa njegova drža ne sme biti grozeča ter tudi ne sme izvajati obrambnih kretenj. Z zaščitnim rokavom varuje svoje telo. Način, kako vodnik psa markerju odvzame mehko palico, je prepuščeno vodniku psa. Pri izpitih lahko na vseh stopnjah markira isti marker, če pa je na eni izpitni stopnji več kot 7 psov, je potrebno imeti dva markerja. Na določeni izpitni stopnji naj vse pse markira isti marker. Dovoljena je enkratna menjava markerja, v primeru da je marker sam aktivni vodnik psa na tej prireditvi. Prijava a) Vodnik psa se z nenavezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. b) Nato se postavi v izhodiščni položaj za vajo »iskanje markerja«. c) Vodnik nato na sodnikov znak iz osnovnega položaja pošlje psa iskat markerja. Opomba Če vodnik svojega psa ne more prijaviti v skladu s pravili, to pomeni, da pes ni pod kontrolo, ter npr. teče v zaklon za oblajanje, ali teče z vadišča, so vodniku dovoljena 3 slušna povelja, da psa prikliče nazaj. Če pes tudi po 3. slušnem povelju ne pride, je treba disciplino »C« prekiniti z utemeljitvijo »diskvalifikacija zaradi neposlušnosti«. 84 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 85 od 126 Pse, ki niso vodljivi oz. niso pod nadzorom vodnika, ki po vajah obrambe ne spuščajo, ali spuščajo le z dejavnim vplivanjem vodnika, ki markerja ne zagrabijo v za to predvideni zaščitni rokav, temveč v druge dele telesa, je treba diskvalificirati. Ti psi ne prejmejo ocene naravnih zasnov (TSB). Označitve Označitve, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik morajo biti za vodnika, sodnika ter markerja dobro vidne. Te označitve so naslednje: - mesto, kjer stoji vodnik, ko odpokliče psa iz zaklona, v katerem pes oblaja markerja; - mesto, kjer stoji marker ob začetku pobegu ter točka, kjer se pobeg konča; - mesto, kjer vodnik psa odloži za pobeg; - mesto, kjer stoji vodnik pri vaji »preizkus poguma«. Pri psih, ki na kateri izmed vaj obrambe odpovejo, ki jih je med temi vajami mogoče pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Vendar pa ti psi prejmejo oceno naravnih zasnov (TSB). Slušno povelje »za spuščanje« je pri vseh vajah obrambe dovoljeno enkrat. Ocenjevanje »spuščanja« je razvidno iz naslednje preglednice: Pes spušča obotavljivo 0,5-3,0 Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Pes ne spušča niti po drugem dodatnem slušnem povelju oz. niti po nadaljnjem vplivanju 3,0 3,5-6,0 6,0 6,5-9,0 diskvalifikacija Iskanje markerja 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »revir«, »sem« (povelje »sem« je lahko povezano tudi z imenom psa) b) Izvedba: marker stoji tako, da ga pes ne vidi, v zadnjem zaklonu. Vodnik psa se s psom v prosti vodljivosti postavi v položaj med drugim in tretjim zaklonom, tako da pes lahko preišče štiri zaklone. Na sodnikov znak se vaje discipline C lahko začnejo. Na kratko slušno povelje »revir« ter vidni znak z desno ali levo roko, ki ju lahko vodnik tudi ponovi, se mora pes hitro oddaljiti od vodnika ter usmerjeno k cilju, teči do nakazanega zaklona, ter ga tesno in pozorno obiti v teku. Ko pes v teku obide ta zaklon, ga vodnik s slušnim poveljem »sem« pokliče k sebi ter ga v gibanju s ponovnim slušnim poveljem »revir« pošlje v naslednji zaklon. Vodnik sam se v normalnem koraku giblje po namišljeni sredinski liniji, ki je, medtem ko pes preiskuje zaklone, ne sme zapustiti. Pri preiskovanju mora biti pes vselej pred vodnikom. Ko je pes dosegel zaklon z markerjem, mora vodnik obstati, slušna in vidna povelja od tu dalje niso več dovoljena. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vodljivosti, v hitrem teku, ki je usmerjeno k cilju, da najde markerja, kot tudi pomanjkljivosti v tesnem in pozornem teku, v katerem pes obide zaklone, se ocenjuje z ustreznim odbitkom točk. 85 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 86 od 126 Za napako med drugim velja, če: - pes v osnovnem položaju na začetku vaje ni miren in pozoren; - vodnik uporablja dodatna slušna in vidna povelja; - vodnik ne upošteva namišljene sredinske linije; - se vodnik ne giblje v normalnem koraku; - pes preširoko obide zaklone; - pes samostojno preiskuje zaklone, ne da bi se odzival na vodnikova slušna povelja; - pes v teku ne obide zaklonov, ali jih ne obide z zadostno pozornostjo; - bi pes moral biti bolj vodljiv. Če pes markerja kljub temu, da ga je vodnik 3-krat neuspešno poslal v zadnji zaklon (zaklon z oblajanjem), še vedno ne odkrije, je treba vaje obrambe prekiniti. Če vodnik v poteku vaje psa s slušnim poveljem postavi v položaj »poleg« je treba vaje obrambe prav tako prekiniti (»prekinitev« brez vnosa števila točk; ostanejo pa vse ostale točke, ki sta jih vodnik in pes na prireditvi prejela dotlej.) 2. Pozornost in oblajanje 10 točk a) Po eno slušno povelje za »sem«, »prihod v osnovni položaj« Slušno povelje za »sem« in za »prihod v osnovni položaj« je treba dati kot eno povezano povelje. b) Izvedba: pes mora markerja aktivno, pozorno čuvati in vztrajno oblajati. Na markerja ne sme niti skakati niti ga ne sme zagrabiti. Po oblajanju, ki traja ca. 20 sekund, stopi vodnik na sodnikov znak na oddaljenost do 5 korakov od zaklona. Na sodnikov znak vodnik pokliče psa v osnovni položaj. Po sodnikovem dovoljenju vodnik pozove markerja, da ta stopi iz zaklona ter se postavi na označeno mesto za začetek pobega. Pes mora pri tem sedeti v osnovnem položaju mirno (npr. brez lajanja), poravnano in pozorno. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vztrajnem, aktivnem oblajanju ter odločnem čuvanju, vse do vodnikovega slušnega povelja, pri katerem pes daje vtis, da sodnik in bližajoči se vodnik nanj nimata nikakršnega vpliva, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Če pes le šibko oblaja, prejme 2 točki, če pes ne oblaja, vendar pa ostane aktiven ob markerju ter ga pozorno čuva, se mu odbije 5 točk. Ob nadlegovanju markerja, npr. s »pikanjem« v zaščitni rokav, skakanjem na markerja itn. je treba odbiti do 2 točki, če pes močno zagrabi se odbije do 9 točk. Če pes v zaklonu zagrabi markerja ter ga samostojno ne spusti, sodnik pozove vodnika, da ta stopi do zaklona na označitev v razdalji 5 korakov. Dovoljeno je, da v tem primeru vodnik svojega psa odpokliče z enkratnim slušnim poveljem »sem – poleg«, ki ga je treba dati kot povezano slušno povelje (povelja »spusti« vodnik tu ne sme uporabiti). Če pes ne pride vodniku, je treba tim diskvalificirati. Če pes pride k vodniku, je treba vajo oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo« (-9 točk). Če pes namerno zagrabi markerja na drugih delih telesa (pri tem ni mišljeno zaletavanje oz. »pikanje«), ga je treba diskvalificirati. Če pes zapusti markerja, preden da sodnik vodniku znak, da lahko ta zapusti sredinsko linijo, je dovoljeno, da vodnik pošlje psa k markerju še enkrat. Če pes sedaj ostane pri markerju, je mogoče vaje discipline C nadaljevati, vendar pa je treba vajo »čuvanje in oblajanje« oceniti na spodnji meji ocene 86 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 87 od 126 »pomanjkljivo«. Če pa pes ni več vodljiv, ali če ponovno zapusti markerja, je treba vaje discipline C prekiniti. Če pes pride vodniku naproti, medtem ko gre ta proti zaklonu, ali če pride pes k vodniku, še preden ga ta odpokliče, sodnik lahko dodeli le delno oceno »pomanjkljivo«. Odbitek točk pri oblajanju Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Za šibko oblajanje (brez pritiska in ne energično) ter za nevztrajno oblajanje se odbijeta do 2 točki. Če pes pozorno čuva markerja, ne da bi oblajal, sledi obvezni dobitek 5 točk za oblajanje. 3. Pobeg 20 točk a) Po eno slušno povelje za : »prihod v osnovni položaj«, »prostor«, »zgrabi«, »spusti« mesto, kjer stoji marker, 5 korakov smer pobega radij, 3 koraki b) Izvedba: na sodnikov znak pozove vodnik markerja, da stopi iz zaklona. Marker se v normalnem koraku napoti na izhodiščno točko za začetek pobega. Na sodnikov znak stopi vodnik s psom v prosti vodljivosti na označeno mesto za odlaganje za pobeg. Pes mora v prosti vodljivosti z veseljem, pozorno in zbrano slediti vodniku ter mora vajo v položaju ob vodnikovem kolenu izvesti poravnano in hitro. Pred slušnim poveljem »prostor« mora pes poravnano, mirno in pozorno sedeti v osnovnem položaju. Slušno povelje »prostor« mora izvesti hitro, ter se v položaju odlaganja vesti mirno, zanesljivo ter biti pozoren na markerja. Razdalja med markerjem in psom znaša 5 korakov. Vodnik pusti svojega psa, ki čuva, v prostoru, ter sam stopi do zaklona. Je v vidnem stiku s svojim psom, z markerjem ter s sodnikom. Na sodnikov znak marker izvede poskus pobega. Na sočasno, enkratno slušno povelje vodnika »zgrabi«, pes poizkuša preprečiti markerjev pobeg. Pes mora brez obotavljanja, z veliko dominantnostjo, tako da energično in močno zagrabi markerja, učinkovito preprečiti njegov pobeg. Pri tem sme ugrizniti samo v markerjev zaščitni rokav. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko marker obmiruje, mora pes po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne 87 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 88 od 126 spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. c) Ocenjevanje: omejitve v pomembnih merilih presojanja: velika dominantnost, hiter in energičen odziv psa, pri čemer ta teče za markerjem ter ga močno zagrabi, ter učinkovita preprečitev pobega z mirnim ugrizom vse do spuščanja, pozorno čuvanje tesno ob markerju, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes ostane v prostoru, ali če v ca. 20 korakih ne prepreči napada, tako da zagrabi markerja, je treba disciplino C prekiniti. Če pes izvede napad brez slušnega povelja vodnika je treba vajo oceniti z eno oceno nižje. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 4. Napad na psa med čuvanjem 20 točk a) Po eno slušno povelje za »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: po fazi čuvanja, ki traja ca. 5 sekund, marker na znak sodnika napade psa. Pes se mora pri tem brez vplivanja sodnika energično braniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sme pes zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Marker mora pri tem psa obremeniti z grožnjo s palico ter s pritiskom nanj. Pri obremenitvi je treba biti pozoren predvsem na njegovo aktivnost ter stabilnost. Pri obremenitvi s palico se izvedeta dva testa. Pes sme pri tem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Dovoljena je le obremenitev s palico v predelu pleč ter vihra. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pes pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko se marker umiri, mora pes po prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Mehka palica ostane pri markerju. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi markerja, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če pes markerjevih obremenitev ne vzdrži, če spusti rokav ter se pusti pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo« Če pes markerja zapusti, še preden da sodnik znak, da lahko gre 88 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 89 od 126 vodnik do psa, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 5. Zaporedno spremstvo 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: po 4. vaji sledi zaporedno spremstvo markerja na razdalji približno 30 korakov. Potek samega spremstva določi sodnik. Vodnik pozove markerja, naj gre naprej, sam pa mu s svojim psom v prosti vodljivosti sledi na razdalji 5 korakov, pri čemer mora pes ves čas pozorno opazovati markerja. Razdaljo 5 korakov je treba držati med celotnim zaporednim spremstvom. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenjujejo z ustreznim odbitkom točk: pes pozorno opazuje markerja, gre natančno poleg, upoštevanje razdalje 5 korakov 6. Napad na psa med zaporednim spremstvom 30točk a) Po eno slušno povelje za »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz zaporednega spremstva na sodnikov znak, marker brez zaustavljanja izvede napad na psa. Pes se mora ob tem brez vodnikovega vplivanja ter brez obotavljanja ubraniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Ko pes zagrabi rokav, mora marker obstati na mestu, kjer se trenutno nahaja. Na sodnikov znak marker obmiruje, pes pa mora po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko da v ustreznem času samostojno slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Pri tem markerju odvzame mehko palico. Sledi stransko spremstvo markerja do sodnika na razdalji ca. 20 korakov. Dovoljeno je enkratno povelje »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani, tako da je med vodnikom in markerjem. Med spremstvom mora pes pozorno čuvati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti vanj, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina se ustavi pred sodnikom, vodnik sodniku pred mehko palico ter javi, da je 1. del discipline C končan. c) Pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno 89 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 90 od 126 oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 7. Preizkus poguma 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »sedi«, »zgrabi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj«, »hojo ob nogi« (za vodljivost) b) Izvedba: vodnik se s svojim psom na sodnikov znak napoti do sredinske linije v višini prvega zaklona. V prosti vodljivosti mora biti pes pozoren na vodnika, vesel in zbran. Pri tem gre ravno, v položaju ob vodnikovem kolenu. V višini prvega zaklona se vodnik ustavi ter se obrne. S slušnim poveljem »sedi« postavi psa v osnovni položaj. Vodnik lahko psa, ki sedi poravnano, mirno ter je pozoren do markerja, drži za ovratnico, vendar ga pri tem ne sme stimulirati. Na sodnikov znak stopi marker, opremljen z mehko palico, iz zaklona ter se v teku približuje sredinski liniji. Potem ko se marker ne zmeni za vodnikove pozive, se v teku približuje vodniku in njegovemu psu ter ju frontalno napade, pri čemer tudi z glasom ter z močnimi grozečimi kretnjami poizkuša pregnati psa. Kakor hitro se je marker vodniku in njegovemu psu približal na 50 do 40 korakov, da vodnik, po sodnikovem znaku, psu slušno povelje »zgrabi«. Pes mora brez obotavljanja, na vodnikovo enkratno slušno povelje »zgrabi«, z veliko dominantnostjo učinkovito ubraniti napad. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Vodnik sam ne sme zapustiti mesta, kjer stoji. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko se marker umiri, mora pes po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Pri tem markerju odvzame mehko palico. Sledi stransko spremstvo markerja do sodnika na razdalji ca. 20 korakov. Dovoljeno je enkratno povelje »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani, tako da je med vodnikom in markerjem. Med spremstvom mora pes pozorno čuvati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti vanj, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina se ustavi pred sodnikom, vodnik sodniku preda mehko palico ter javi, da je disciplina C končana. Vodnik psa gre s svojim nenavezanim psom na sodnikov znak do mesta, kjer bodo razglašeni rezultati, nakar marker na sodnikov znak zapusti vadišče. Pred začetkom razglasitve ocenjevanja vodnik na sodnikov znak psa pripne na povodec. c) Pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, med katero pes močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. 90 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 91 od 126 Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 91 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 92 od 126 IPO 3 Izpit za službene pse IPO 3 delimo na: disciplino A 100 točk disciplino B 100 točk disciplino C 100 točk skupno: 300 točk IPO 3 disciplina »A« sledenje Tuja sled, najmanj 600 korakov, 5 stranic, 4 koti (ca. 90 stopinj), 3 predmeti, najmanj 60 minut stara sled, čas izdelave 20 minut. vztrajanje psa na sledi: 79 točk predmeti (7+7+7) 21 točk skupno 100 točk Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Splošne določbe: Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, določita potek sledi, pri čemer tega prilagajata obstoječemu terenu za sledenje. Sledi je treba postavljati različno. Ne smejo biti postavljene tako, da bi bili pri vsaki sledi posamezni koti in predmeti v enaki oddaljenosti oz. bi ležali v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki mora biti zataknjena v tla neposredno na levi strani poleg izhodiščnega mesta. Sodnik, polagalec sledi in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). Vrstni red udeležencev se določi z žrebom, ki poteka ob navzočnosti sodnika. Teren, primeren za sledenje Kot podlaga, ki je primerna za sledenje pridejo v poštev vsa naravna tla, kot so na primer travniki, njive in gozdna tla. Kolikor je le mogoče, se je treba izogibati vidnim sledem. Pri izpitih vseh stopenj so v prilagoditvi na obstoječi teren sledenja mogoči tudi tereni z različno sestavo tal. Polaganje sledi Naloge sodnika oz. osebe, ki je dogovorna za sled so: - razčlenitev potekov sledi; 92 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 - dajanje navodil polagalcem sledi; - nadzor na polaganjem sledi. stran 93 od 126 Potek posamezne sledi je treba prilagoditi obstoječemu terenu. Pri polaganju sledi je treba paziti na to, da so le te položene med normalnim gibanjem. Pri tem ni dopustno, da bi si polagalec sledi na območjih stranic, kotov in predmetov na celotnem območju sledi kakor koli pomagal z nenaravnim načinom gibanja. Polagalci sledi morajo imeti izkušnje v polaganju sledi. Polagalec sledi mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Polagalec sledi se kratko zadrži na nastavku sledi ter gre nato v normalnem koraku v odkazano smer. Tudi kota mora polagalec izdelati v normalnem koraku, ne da bi pri tem drsal z nogami ali prekinjal hojo. Stranice morajo biti oblikovane v normalnem načinu hoje, brez drsanja z nogami in brez prekinitev. Razdalja med posameznimi stranicami mora znašati najmanj 30 korakov. Tudi koti (ca. 90 stopinj) morajo biti izdelani v normalnem načinu hoje, pri čemer je treba paziti na to, da bo psu na naslednji stranici omogočeno tekoče sledenje (glej skico). Prekinitve sledi niso dovoljene. Med polaganjem sledi, ta ne sme biti v vidnem polju psa. Polaganje predmetov Polagalec sledi odloži prvi predmet po najmanj 100 korakih na 1. ali 2. stranici, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu, drugi predmet odloži na sodnikov znak, tretji predmet pa na koncu sledi. Predmet mora na sled položiti v gibanju. Ko odloži zadnji predmet mora narediti še nekaj korakov v ravni smeri. Predmeti Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Na posamezni sledi je treba uporabiti različne predmete (material: npr. usnje, tekstil, les). Predmeti naj bodo dolgi ca. 10 cm, široki 2-3 cm in debeline 0,5-1 cm ter naj glede barve bistveno ne odstopajo od tal. Na prireditvah, ki presegalo lokalno raven je treba predmete tudi oštevilčiti. Številke predmetov se morajo ujemati s številko sledi. Sodnik, polagalec sledi in spremljevalci se med delom psa na sledi ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati sledarski tim (vodnik in njegov pes). Slušna povelja a) Po eno slušno povelje za: »išči«. Slušno povelje »išči« je dovoljeno ob začetku sledenja, ob nadaljevanju sledenja po prvem predmetu ali po »lažnem nakazovanju«. 93 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 94 od 126 Izdelava in ocenjevanje dela na sledi b) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s svojim psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Sledni povodec mora biti dolg najmanj 10 metrov. Sodnik lahko dolžino slednega povodca, ovratnico ter oprsnico preverja le pred začetkom izpita. Uporaba t.i. »fleksi« povodcev ni dovoljena. Začetek/nastavek sledi Na znak sodnika vodnik svojega psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Dopustno je, da se pes pred območjem nastavka sledi (ca. 2 metra pred njim) za kratek čas usede. Na začetku oz. ob nastavitvi na sled (tudi ob ponovni nastavitvi na sled po najdenem predmetu) je pes samostojen. Vodniku psa pa je tu kljub vsemu omogočen določen obseg vplivanja s povodcem. Na tem nastavku sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, povzeti vonj sledi. Pes mora vonj sledi povzeti brez vodnikove pomoči (razen slušnega povelja »išči«). Pri izdelavi nastavka sledi pes ni časovno omejen. Nasprotno pa se mora sodnik glede na vedenje psa na začetku prve stranice glede sojenja orientirati po intenziteti, s katero je pes povzel vonj sledi. Po 3. neuspešnem poskusu izdelave nastavka sledi, ki se nahaja neposredno na območju izhodišča, je treba delo na sledi prekiniti. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Vodnik psa svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi, vendar pa pri tem ne sme priti do večjega zmanjšanja zahtevane razdalje do psa. Če se povodec dotika tal, to ne šteje za napako. Iskanje Pes mora intenzivno, vztrajno in po možnosti z enakomerno hitrostjo (v odvisnosti od terena, težavnostne stopnje) slediti. Za vodnika ni nujno, da psa spremlja po sledi. Hitro ali počasno iskanje psa na sledi ni merilo za ocenjevanje v primeru, da pes sled izdela enakomerno in prepričljivo. Koti Pes mora zanesljivo izdelati kote. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne velja za napako. Kroženje na kotih je napaka. Po izdelanem kotu mora v enaki hitrosti slediti dalje. Na območju kotov mora vodnik po možnosti držati predpisano razdaljo do psa. Nakazovanje ali pobiranje predmetov 94 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 95 od 126 Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika, ki pa mora v tem primeru mirno obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Rahlo poševno uleganje v odnosu do predmeta ni napaka, za napako pa se vrednoti stransko uleganje v odnosu do predmeta ali močno obračanje v smeri vodnika. Za predmete, ki jih je pes našel le ob veliki pomoči vodnika velja, da je šel prek njih. Tak primer imamo npr., če pes predmeta ne nakaže, vodnik pa mu s svojim vplivanjem s pomočjo povodca ali slušnega povelja preprečuje, da bi iskal dalje. Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Pobiranje in nakazovanje šteje za napako. Če pes s pobranim predmetom nadaljuje sledenje, ali če ga pobere med ležanjem, šteje to za napako. Ko pes predmet prinaša do vodnika, mu ta ne sme iti naproti. Ko se vodnik napoti do psa, ob predajanju predmeta ali ob dvigu najdenega predmeta, se mora postaviti ob svojega psa. Do nadaljevanja sledenja po najdenem predmetu, mora pes ostati mirno v svojem položaju nakazovanja ali pobiranja; iz tega položaja ga vodnik na kratkem povodcu ponovno nastavi na sled. Zapuščanje sledi Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Vodnik mora ta znak upoštevati Delo na sledi je treba prekiniti najpozneje takrat, ko je vodnik zapustil sled za več kot za eno dolžino slednega povodca (več kot 10 m pri psu, ki prosto sledi), ali če vodnik sodnikovega znaka, da naj sledi psu, ne upošteva. Pohvale psa Občasna pohvala psa (k čemur pa ne spada povelje »išči«) je dovoljeno le na izpitih 1. stopnje. Te občasne pohvale na izpitih 1. stopnje pa niso dovoljene na kotih. Psa lahko kratko pohvalimo preden pokažemo predmet ali takoj zatem. Odjava Po končani sledi mora vodnik najdene predmete pokazati sodniku. Igranje s psom ali krmljenje psa po tem, ko je vodnik pokazal zadnji predmet, vendar pred odjavo od discipline, in še preden je sodnik razglasil doseženo število točk, ni dovoljeno. Vodnik s mora s psom odjaviti v osnovnem položaju. Ocenjevanje Ocenjevanje discipline »A« se začne po tem, ko je bil priveden pes nastavljen na sled. Od psa pričakujemo prepričljivo, intenzivno in vztrajno delo z nosom kot tudi ustrezno izšolanost. Vodnik psa mora biti sposoben, da se v nalogo vživi, oz. da jo podoživlja s psom. Biti mora sposoben, da si odzive svojega psa pravilno razlaga, da se koncentrira na delo, ter da ga dogajanje v okolici ne moti. 95 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 96 od 126 Sodnik ne sme videti samo psa ali vodnika, temveč mora pri svojem delu upoštevati tudi strukturo oz. kakovost terena, vremenske razmere, možna zapeljevanja ter dejavnik časa. Njegova ocena se mora opirati na celoto vseh dejavnikov vplivanja: - vedenje psa pri iskanju (npr. hitrost sledenja na stranicah, pred koti in po kotih, pred predmeti in za njimi); izšolanost psa (npr. nemirnost, živčnost psa na nastavku sledi, potrtost, vedenje izogibanja); nedovoljeni pripomočki, težave pri izdelavi sledi zaradi: - talnih razmer (poraščenost, pesek, menjava tal, gnoj); - vetrovnih razmer; - stečin (stalnih poti divjadi); - vremena (vročina, mraz, dež, sneg); - vremenskih sprememb. Sodnik mora ocenjevati ob upoštevanju vseh teh meril. Po tem ko se je vodnik prijavil na sled, se mora sodnik postaviti v takšen položaj oz. na takšno mesto, od koder lahko spremlja sledenje, da lahko opazuje dogajanje in vplive, ter da lahko razpozna morebitna slušna povelja ali vodnikova vplivanja na psa. Razdaljo do psa, ki dela, mora izbrati tako, da psa pri iskanju ne bo oviral ter da vodnik psa ne bo čutil njegovega pritiska. Vendar pa mora sodnik podoživeti celotno delo na sledi. Presoditi mora, s kakšno vnemo, gotovostjo oz. negotovostjo ali površnostjo se je pes lotil svojega dela. Hitro ali počasno iskanje na sledi ni merilo za ocenitev dela na sledi, še posebej v primeru, če pes izdela sled intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če pes sled preverja, vendar je pri tem ne zapusti, to ne šteje za napako. Iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk (vsakokrat do 4 točke odbitka). Iskanje izven sledi, pomanjkanje intenzitete pri iskanju, vihravo sledenje, iztrebljanje, lovljenje miši ipd. imajo za posledico ustrezen odbitek točk, in sicer vsakokrat po 8 točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v maksimalnem času izdelave sledi (1. in 2. izpitna stopnja = 15 minut po nastavku na sled na izhodišču, 3. izpitna stopnja = 20 minut po nastavku na sled na izhodišču) ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. Oceni se samo delo na sledi do prekinitve. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Za pobiranje, pomanjkljivo nakazovanje predmetov, ali za lažno nakazovanje predmetov je treba odbiti vsakokrat do 4 točke, v primeru, ko je pes sam našel ponovni nastavek na sled, ter dodatno 2 točki 96 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 97 od 126 obveznega odbitka v primeru, ko je vodnik na koncu slednega povodca vplival na to, da je pes našel ponovni nastavek na sled. Za predmete, ki jih pes ni našel, se točke ne dodelijo. Če pes ni našel nobenega predmeta, ki ga je položil polagalec sledi, je mogoče disciplino »A« oceniti največ z oceno »zadostno«. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da vodnik psa pri nobenem predmetu ni mogel pokazati dela vaje »ponovne nastavitve psa na sled«. Če pes med delom na sledi podleže lovskemu nagonu ter gre za divjadjo, lahko vodnik s slušnim poveljem »prostor« poizkuša psa zadržati. Če mu to uspe, lahko na sodnikov znak s sledenjem nadaljuje. Če pa pri tem ni uspešen, je treba delo na sledi prekiniti (ocena: diskvalifikacija zaradi neposlušnosti). Prekinitev / diskvalifikacija Vedenje psa Posledica Vodnik psa na izhodišču 3x brez uspeha nastavi na sled Prekinitev - - vse stopnje izpitov: vodnik za več kot Prekinitev – oceniti je treba delo na sledi za eno dolžino slednega povodca do te prekinitve. zapusti sled, ali vodnik ne upošteva sodnikovega znaka, da naj sledi psu, ki je zapustil sled pes v predpisanem času izdelave sledi RAZGOVOR O DELU NA SLEDI DO PREKINITVE!! ne doseže konca sledi 3. stopnja = 20 minut po nastavitvi na sled - Pes pobere predmet, vendar ga noče oddati vodniku. - Pes zasleduje divjad ter ni več v stanju, da bi sledil. DISKVALIFIKACIJA zaradi neposlušnosti. 97 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 98 od 126 Oblike sledi V nadaljevanju prikazane zgledne oblike sledi se lahko polagajo tudi v zrcalni podobi. IPO 3 98 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 IPO 3 stran 99 od 126 disciplina »B« poslušnost vaja 1 : prosta vodljivost 10 točk vaja 2: sedi v gibanju 10 točk vaja 3 : prostor v gibanju z odpoklicem 10 točk vaja 4: stoj v teku vaja 5: prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk vaja 6: prinašanje prinosila čez skakalnico 15 točk vaja 7: prinašanje prinosila čez plezalno steno 15 točk vaja 8: naprej in prostor 10 točk vaja 9: odlaganje z motenjem 10 točk skupno 100 točk Splošne določbe Na izpitni stopnji IPO 3 se vodnik z nenavezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. Prav pri poslušnosti je treba še posebej paziti na to, da na izpit niso privedeni psi, ki jim je bila odvzeta vsakršna samozavest ter pri katerih že iz njihovega videza mogoče razpoznati, da služijo svojemu vodniku le kot »športno orodje«. Med vsemi vajami je zahtevano veselo delo, združeno s potrebno pozornostjo do vodnika. Pri vsem veselju do dela pa je treba paziti tudi na pravilno izvedbo vaj, kar se mora seveda odražati tudi v podeljeni oceni. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo v celoti, ga sodnik takoj opomni, da pokaže manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Najpozneje ob začetku poslušnosti mora sodnik preveriti vse naprave in predmete, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik, glede njihove funkcionalnosti. Na vadišču morajo biti vsa orodja in predmeti ustrezna z Izpitnim pravilnikom. Pištola, ki se uporablja med vajami »prosta vodljivost« in »odlaganje z motenjem«, mora biti kalibra 6 mm. Sodnik da znak za začetek vaje. Vse ostalo, obrate, ustavljanje, menjavo vrste gibanja itn. pa vodnik in pes izvajata samostojno. Slušna povelja so določena v navodilih. Slušna povelja so normalno izgovorjena, kratka povelja, ki so sestavljena iz ene besede. Ta povelja so lahko dana v katerem koli jeziku, vendar pa mora biti za posamezno dejanje vselej izgovorjeno isto slušno povelje. Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, se ta vaja prekine in ni ocenjena. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. 99 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 100 od 126 Začetek vaje Sodnik da znak za začetek določene vaje. Osnovni položaj Vodnik in pes, ki bosta izvajala vaje poslušnosti, se postavita v osnovni položaj tedaj, ko se v osnovni položaj za vajo odlaganje z motenjem postavi tudi vodnik, ki svojega psa vodi na odlaganje. Ocenjevanje se za oba para začne od tega osnovnega položaja dalje. Vsaka vaja se začne in neha z osnovnim položajem. Drža vodnika v tem položaju naj bo športna. Razkoračena stoja vodnika ni dovoljena pri nobeni vaji. V osnovnem položaju, ki je v gibanju naprej dovoljen le enkrat, sedi pes tesno, poravnano, mirno in pozorno na vodnikovi levi strani, tako da se plečka psa zaključuje z vodnikovim kolenom. Pes in vodnik se lahko na začetku posamezne vaje v osnovni položaj postavita le enkrat. Kratka pohvala psa je dovoljena le po vsaki končani vaji v osnovnem položaju. Nato se lahko vodnik in pes ponovno postavita v osnovni položaj. Vendar pa mora biti med kratko pohvalo ter med novim začetkom vaje občutni premor (ca. 3 sekunde). Iz osnovnega položaja sledi tako imenovani razvoj vaje. Pri tem mora narediti vodnik najmanj 10, vendar največ 15 korakov, preden da povelje za izvedbo vaje. Med deli posamezne vaje, kot je usedanje pred vodnikom, ter zaključek vaje, kot tudi, ko gre vodnik do psa, ki sedi, stoji ali leži, mora preden da dodatno slušno povelje, upoštevati občutne časovne razmike (ca. 3 sek.). Ko gre vodnik po psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali od zadaj. Napake pri osnovnem položaju ter v razvoju vaje vplivajo na ocenitev posameznih vaj. Prosto vodljivost je treba prikazati tudi med morebitnimi deli poti med posameznimi vajami. Tudi ko gre vodnik po leseno prinosilo, gre pes v prosti vodljivosti z njim. Ob tem pa psa ni dovoljeno sproščati ali se z njim igrati. Vodnik izvaja cele obrate levo okrog. Pes lahko gre pri tem obratu za vodnikom okrog ali pred njim nazaj, vendar pa mora pes na posameznem izpitu vse obrate izvajati na enak način. Pri sedenju pred vodnikom lahko gre pes v osnovni položaj okrog vodnika ali pa se postavi v osnovni položaj od spredaj. Trda ovira (skakalnica) je visoka 100 cm in široka 150 cm. Plezalna stena je sestavljena iz dveh delov, širine 150 cm in višine 191 cm, ki sta na zgornjem koncu med seboj povezana. Ta dva dela plezalne stene stojita na tleh v tolikšni medsebojni razdalji, da znaša navpična višina plezalne stene 180 cm. Celotna površina plezalne stene mora biti obložena s protizdrsnim materialom. Na zgornji polovici plezalne stene je treba namestiti po 3 oprijemalne letve 24/48 mm. Vsi psi na posameznem izpitu morajo preskočiti iste ovire. Pri vajah prinašanja so dovoljena le lesena prinosila, pri čemer je treba upoštevati predpisane teže prinosil: prosto prinašanje lesenega prinosila – 2000 g, skakalnica in plezalna stena – 650 g). Vsi udeleženci izpita morajo uporabljati prinosila, ki jih da na razpolago prireditelj. Za vse vaje prinašanja velja, da pred vajo ni dovoljeno, da bi dali prinosilo psu v gobec. Če vodnik psa pozabi izvesti določeno vajo, ga sodnik opomni, da pokaže manjkajočo vajo, ne da bi mu za to odbil točke. Ko je pes, ki ga vodnik vodi do odlaganja, dosegel mesto odlaganja ter se je z vodnikom postavil v osnovni položaj, morata biti sočasno v osnovnem položaju tudi vodnik in pes, ki bosta začela z izvajanjem vaje proste vodljivosti. 100 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 101 od 126 Razčlenitev vaj 2-delne vaje, kot so »sedi v gibanju«, »prostor gibanju«, »stoj v normalnem koraku«, »stoj v teku«, je mogoče za bolj natančno presojo ter ocenitev, tudi razčleniti. Ta delitev je naslednja: c) »osnovni položaj, razvoj, izvedba« = 5 točk d) »nadaljnje vedenje do zaključka vaje« = 5 točk Pri presoji vsake vaje je treba vedenje psa pozorno opazovati od osnovnega položaja pa vse do zaključka vaje. Dodatna slušna povelja Če pes po tretjem slušnem povelju določene vaje ali dela vaje ne izvede, je treba to vajo oceniti kot »pomanjkljivo« (= 0 točk). Če pes določen del vaje izvede po tretjem slušnem povelju je treba vajo oceniti največ z najvišjim številom točk znotraj ocene »pomanjkljivo«. Pri odpoklicu lahko vodnik namesto povelja »sem«, psa pokliče k sebi tudi po imenu. Vendar pa ime psa v povezavi s katerim koli drugim slušnim poveljem velja za dvakratno povelje. Odbitek točk: Primeri: 1. dodatno slušno povelje zadostno za delno vajo 2. dodatno slušno povelje pomanjkljivo za delno vajo Vaje s 5 točkami 1. dodatno slušno povelje: zadostno iz: 5 točk = -1,5 točke 2. dodatno slušno povelje: pomanjkljivo iz: 5 točk = -2,5 točke Med deli vaje, kot je sedenje pred vodnikom in zaključek vaje (prihod psa v osnovni položaj), kot tudi, ko se vodnik napoti do psa, ki sedi, stoji, ali je v odlaganju, je treba pred vsakim nadaljnjim slušnim poveljem upoštevati občutni premor ca. 3 sekunde. Ko je pes, ki ga vodnik vodi do odlaganja, dosegel mesto odlaganja ter se je z vodnikom postavil v osnovni položaj, morata biti sočasno v osnovnem položaju tudi vodnik in pes, ki bosta začela z izvajanjem vaje proste vodljivosti. 1. Prosta vodljivost 10 točk a) Eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« Povelje se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi načina gibanja. 101 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 102 od 126 b) Izvedba: vodnik se s psom v prosti vodljivosti napoti do sodnika. Ko pes sede, se vodnik predstavi sodniku. Iz poravnanega osnovnega položaja mora pes na vodnikovo slušno povelje »za hojo ob nogi« pozorno, veselo in poravnano slediti svojemu vodniku, ter pri tem ostati s plečko vselej v višini kolena na vodnikovi levi strani in se ob zaustavljanju hitro in ravno usesti. Na začetku vaje gre vodnik s psom 50 korakov brez zaustavljanja naravnost. Po obratu levo okrog sledi še 10 do 15 korakov, nato vodnik pokaže tek in počasno hojo (vsakokrat najmanj po 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo poteka brez vmesnih korakov. Posamezne vrste gibanja se morajo med seboj glede na hitrost jasno razlikovati. Nato mora vodnik v normalnem koraku izvesti najmanj dva obrata v desno, en obrat v levo, dva cela obrata ter ustavljanje z usedanjem po drugem celem obratu. Vodnik izvaja celi obrat levo okrog (obrat za 180 stopinj, pri čemer se zavrti na mestu). (Upoštevati je treba prikazno shemo). Pri tem sta mogoči dve varianti: • Pes gre z obratom v desno zadaj okrog vodnika. • Pes prikaže cel obrat v levo za 180 stopinj, tako da se zavrti na mestu. Na določenem izpitu je mogoče prikazati le eno od obeh omenjenih variant. Ustavljanje z usedanjem je treba prikazati najmanj enkrat iz normalnega koraka, ustrezno s skico, po drugem celem obratu. Pes mora stalno ostati v položaju s plečko ob vodnikovem kolenu, na levi strani vodnika: pri tem ne sme uhajati naprej, zaostajati, ali se stransko odmikati. Cel obrat mora vodnik prikazati kot obrat levo okrog. Vodnik in pes morata ustavljanje prikazati najmanj enkrat v normalnem koraku. Medtem ko se vodnik s psom giblje po prvi liniji, je treba v oddaljenosti od psa najmanj 15 korakov, v časovnem razmaku 5 sekund oddati dva strela (kalibra 6 mm). Pes se mora pri tem vesti strelomirno. Na koncu vaje se na sodnikov znak vodnik psa s svojim psom napoti skozi premikajočo se skupino najmanj štirih oseb. Pri tem mora vodnik s psom eno osebo v skupini obiti po desni in eno osebo po levi strani ter se v skupini najmanj enkrat zaustaviti. Sodnik lahko presodi tudi, da je potrebno to vajo ponoviti. Na sodnikov znak vodnik in pes zapustita skupino ter se ponovno postavita v osnovni položaj. Ta osnovni položaj je tudi že začetni osnovni položaj za naslednjo vajo. c) Ocenjevanje (velja za vse vrste gibanja): uhajanje naprej, stransko odmikanje, zaostajanje, počasno ali obotavljivo usedanje, dodatna slušna povelja, pomoč s telesom, nepozornost pri vseh vrstah gibanja in pri obratih in/ali potrtost psa se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. 2. Sedi v gibanju 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »usedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s svojim psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost. V razvoju vaje mora pes svojemu vodniku pozorno, veselo, hitro in zbrano slediti. Pri tem mora ostati v ravnem položaju, ob vodnikovem kolenu. Po 10-15 korakih se mora pes na vodnikovo povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja, ne da bi vodnik za to svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 15 korakih se vodnik ustavi ter se takoj obrne k psu in obstane. Na sodnikov znak se vodnik vrne do psa ter se postavi ob njegovo desno stran. Ko gre vodnik do psa, lahko k temu pristopi od spredaj ali pa gre okrog njega. 102 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 103 od 126 c) Ocenjevanje: napaka v začetnem osnovnem položaju, napaka v razvoju vaje, počasno usedanje, nemirno in nepozorno usedanje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če se pes namesto, da bi se usedel, uleže, ali če stoji, se odbije 5 točk. Dodatno je treba upoštevati še druge napake v vedenju psa. 3. Prostor v gibanju z odpoklicem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »prostor«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naravnost 10-15 korakih in nadaljuje 10-15 koraki teka . Po teku se mora pes na slušno povelje »prostor« takoj uleči v smeri gibanja, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje naprej prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Vodnik gre nato približno 30 korakov naravnost naprej, se ustavi, ter se takoj nato obrne k psu in obstoji. Na znak sodnika vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo, hitro ter naravnost priteči k svojemu vodniku ter se naravnost in tesno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti na vodnikovo levo stran, s plečko v višini vodnikovega kolena. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasno prihajanje k vodniku oz. upočasnjevanje psa v gibanju proti vodniku, razkoračena stoja vodnika, napake pri sedenju pred vodnikom in ob zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes na vodnikovo povelje »prostor« sedi ali stoji, se odbije 5 točk. 4. Stoj v teku 10 točk a ) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi«, »stoj«, »sem«, »poleg« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja teče vodnik s psom v prosti vodljivosti v smeri naprej. Po 10-15 korakih mora pes na vodnikovo slušno povelje »stoj« takoj obstati, ne da bi vodnik pri tem svoje gibanje prekinjal, ga spreminjal ali se oziral nazaj. Po nadaljnjih 30 korakih se vodnik zaustavi ter se takoj obrne k psu, ki mora mirno in pozorno stati. Na sodnikov znak vodnik s slušnim poveljem »sem« ali po imenu pokliče psa k sebi. Pes mora veselo in hitro takoj priti naravnost k svojemu vodniku ter se tesno in ravno usesti predenj. Na slušno povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti poleg vodnika s plečko v višini njegovega kolena. c) Ocenjevanje: napake v razvoju vaje, če pes po povelju »stoj« naredi še nekaj korakov, če nemirno ali nepozorno stoji, če je pri odpoklicu počasen ali počasnejši, če vodnik stoji razkoračeno, napake pri usedanju ter pri zaključku vaje je treba oceniti z ustreznim odbitkom točk. Če pes namesto, da bi stal, sedi ali leži, mu je treba odbiti 5 točk. 5. Prosto prinašanje lesenega prinosila 10 točk a) Po eno povelje za: »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja vrže vodnik leseno prinosilo (teža 2000 g) približno 10 korakov daleč. Povelje za prinašanje lahko da šele, ko prinosilo mirno leži. Pes, ki mirno in prosto sedi ob vodniku, mora na povelje »prinesi« hitro in neposredno steči k prinosilu, ga takoj pobrati ter ga hitro in naravnost prinesti nazaj k vodniku. Pes se mora tesno in ravno usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati, dokler mu ga vodnik po premoru ca. 3 sekund s slušnim poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno 103 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 104 od 126 povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napake v osnovnem položaju, počasen tek do prinosila, napake pri pobiranju, počasno vračanje k vodniku, padanje prinosila, igranje s prinosilom ali grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in napake v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik prinosila ne vrže dovolj daleč, ter če si pri vaji kakor koli pomaga, ne da bi zapustil svoje mesto, se to prav tako oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes prinosila ne prinese, se vajo oceni z 0 točkami. 6. Prinašanje prinosila čez skakalnico (100 cm) 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred skakalnico. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže vodnik leseno prinosilo (teža 650 g) čez 100 cm visoko skakalnico. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preskočiti skakalnico, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ter ga v prostem skoku nazaj čez skakalnico, hitro in naravnost prinesti vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in pokazati, da lahko prinosilo tako dolgo mirno drži v gobcu, dokler mu ga vodnik po premoru ca. 3 sekund s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, počasen skok in tek brez zadostne moči (slaba presoja skoka), napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, počasen skok nazaj brez zadostne moči (slaba presoja skoka), izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes skakalnico oplazi se mu odbije do 1 točka, za nasedanje na skakalnici se mu odbijeta do 2 točki. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: preskok prinašanje skok nazaj 5 točk 5 točk 5 točk Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (preskok - prinašanje – skok nazaj) izvedena vsaj dva dela, in sicer en skok ter del vaje »prinašanje«. - Oba skoka in prinašanje so brez napake - Skok čez skakalnico ali skok nazaj ni izveden, samo prinašanje je brez napak - Skok čez skakalnico in skok nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk 104 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 105 od 126 Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik na prošnjo ali po opozorilu sodnika, prinosilo ponovno vrže, ne da bi se za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če pes pri tem sledi svojemu vodniku in obide skakalnico, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Če pes zapusti osnovni položaj, vendar ostane pred skakalnico, se presoja vaje zniža za eno oceno. Če si vodnik pri vaji kakor koli pomaga, ne da bi pri tem zapustil svoje mesto je treba vajo oceniti z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto pred zaključkom vaje, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes pri preskoku prevrne skakalnico, je treba vajo ponoviti, pri čemer pa je treba prvi skok oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo« (-4 točke). Če pes na 3. slušno povelje ne odda prinosila vodniku, ga je treba diskvalificirati, ker discipline B ni mogoče več nadaljevati. 7. Prinašanje prinosila čez plezalno steno (180 cm) 15 točk a) Po eno slušno povelje za: »preskok«, »prinesi«, »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: vodnik se s psom v osnovnem položaju postavi najmanj 5 korakov pred plezalno steno. Iz poravnanega osnovnega položaja vrže leseno prinosilo (teža 650 g) čez plezalno steno. Povelje za preskok lahko da šele, ko se prinosilo povsem umiri. Pes, ki mirno in prosto sedi v osnovnem položaju, mora na povelje »hop« in »prinesi« (povelje »prinesi« izreče vodnik šele, ko je pes v skoku) prosto preplezati plezalno steno, hitro in neposredno steči do prinosila, ga takoj pobrati, ponovno preplezati plezalno steno, ter hitro in naravnost prinesti prinosilo vodniku. Pes se mora tesno in naravnost usesti pred vodnika in prinosilo tako dolgo mirno držati v gobcu, dokler mu ga vodnik po premoru ca. 3 sekunde s poveljem »spusti« ne odvzame. Po oddaji mora vodnik prinosilo držati v spuščeni roki na desni strani telesa. Na slušno povelje »za prihod v osnovni položaj« se mora pes hitro in poravnano usesti na levo stran vodnika, s plečko v višini njegovega kolena. Vodnik med potekom celotne vaje ne sme zapustiti svojega mesta. c) Ocenjevanje: napaka v osnovnem položaju, plezanje in tek brez zadostne moči, napaka pri pobiranju, počasen tek nazaj, plezanje nazaj brez zadostne moči, izpuščanje prinosila, igranje s prinosilom, grizljanje prinosila, razkoračena stoja vodnika, napaka pri sedenju pred vodnikom ter napaka v zaključku vaje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Razdelitev točk pri vaji prinašanja prinosila čez skakalnico: plezanje prinašanje plezanje nazaj 5 točk 5 točk 5 točk 105 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 106 od 126 Delna ocena vaje je mogoča le, kadar sta od treh delov vaje (plezanje - prinašanje – plezanje nazaj) izvedena vsaj dva dela, in sicer eno plezanje ter del vaje »prinašanje«. - Obe plezanji in prinašanje so brez napake - Plezanje ali plezanje nazaj nista izvedena, samo prinašanje je brez napak - Plezanje in plezanje nazaj sta brez napake, vendar pes ne prinese prinosila 15 točk 10 točk 0 točk Kadar leži prinosilo izrazito stransko ali je za psa slabo vidno, lahko vodnik na prošnjo ali po opozorilu sodnika, prinosilo ponovno vrže, ne da bi se za to odbile točke. Pes mora pri tem sedeti. Če si vodnik kakor koli pomaga, vendar pri tem ne zapusti svojega mesta, se to oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti svoje mesto, preden je vaja zaključena, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes tudi na tretje slušno povelje ne preda prinosila vodniku, je treba psa diskvalificirati, ker discipline B ni več mogoče nadaljevati. 8. Vaja naprej z uleganjem 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »naprej«, »uleganje«, »vsedanje« b) Izvedba: iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti v določeni smeri naravnost. Po 10 do 15 korakih da psu sočasno z enkratnim gibom roke povelje za »naprej«, sam pa obstane. Od tu dalje mora se mora pes z jasnim ciljem, v ravni liniji in v hitrem gibanju oddaljiti najmanj 30 korakov v odkazani smeri. Na sodnikov znak da vodnik psu slušno povelje za »prostor«, na katerega se mora pes nemudoma uleči. Vodnik sme roko tako dolgo držati iztegnjeno v odkazani smeri gibanja psa, dokler se pes ne uleže. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Po ca. 3 sekundah da vodnik po sodnikovem znaku psu slušno povelje »sedi«, na katerega se mora pes hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: napaka v razvoju vaje, vodnik teče s psom, prepočasen tek psa naprej, močan odklon vstran, premajhna oddaljenost, obotavljivo ali predčasno uleganje, nemirno ležanje oz. predčasno vstajanje/usedanje psa, ko gre vodnik ponj se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Tudi nadaljnja pomoč, npr. pri dajanju slušnega povelja »naprej« ali »prostor« vpliva na oceno. Ko je dosežena zahtevana razdalja, da načeloma sodnik vodniku znak, da sme ta psu dati slušno povelje za uleganje. Če psa ni mogoče ustaviti, je treba vajo oceniti z 0 točkami. Dodatno slušno povelje za uleganje -1,5 točke. Drugo dodatno slušno povelje za uleganje -2,5 točke. Psa je sicer mogoče zaustaviti, vendar pa se tudi na drugo dodatno slušno povelje ne uleže -3,5 točke. Dodatno je treba oceniti tudi nadaljnje napačno vedenje psa. Če se pes preveč oddalji, ali če pride nazaj k vodniku, je treba vajo oceniti z 0 točkami. 106 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 9. Odlaganje z motenjem stran 107 od 126 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »prostor«, »sedi« b) Izvedba: Izvedba: ko drugi pes v paru začne z disciplino B, vodnik iz poravnanega osnovnega položaja, s poveljem »prostor« odloži svojega psa na mestu, ki ga določi sodnik, in sicer ne da bi pri njem pustil povodec ali kakšen drug predmet. Sedaj se vodnik, ne da bi se pri tem oziral nazaj, napoti vsaj 30 korakov proč od psa po območju vadišča ter mirno obstane izven vidnega polja psa. Pes mora brez vplivanja vodnika mirno ležati na mestu, medtem ko drug pes izvaja vaje poslušnosti od 1 do 7. Na sodnikov znak se vodnik napoti do psa ter se postavi na njegovo desno stran. Na sodnikov znak se mora nato pes na slušno povelje vodnika hitro in poravnano usesti v osnovni položaj. c) Ocenjevanje: nemirno vedenje vodnika kot tudi drugi skriti pripomočki, nemirno ležanje psa oz. njegovo prezgodnje vstajanje/usedanje se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes stoji ali sedi, vendar pa ostane na mestu odlaganja, se vaja delno oceni. Če pes zapusti odlagališče, potem ko je drugi pes končal 6. vajo, prejme delno oceno. Če pes pride naproti svojemu vodniku, ko gre ta po njega, se mu odbijejo do 3 točke. IPO 3 disciplina »C« obramba vaja 1: iskanje markerja 10 točk vaja 2: pozornost in oblajanje 10 točk vaja 3: pobeg 10 točk vaja 4: napad na psa med čuvanjem 20 točk vaja 5: zaporedno spremstvo 5 točk vaja 6: napad na psa med zaporednim spremstvom 15 točk vaja 7: preizkus poguma 10 točk vaja 8: napad na psa med čuvanjem 20 točk skupno 100 točk Splošne določbe: Na ustreznem mestu je treba na vzdolžnih straneh postaviti 6 zaklonov, razporejeno po 3 na vsaki strani (glej skico). Potrebne označitve morajo biti dobro vidne za vodnika, sodnika ter markerja. Marker/markerjeva obleka Marker mora biti opremljen z zaščitno obleko, zaščitnim rokavom ter z mehko palico. Rokav imeti oblikovano površino za ugriz ter prevleko iz jute v naravni barvi. Kadar je za markerja potrebno, da ima psa na očeh, v fazah čuvanja ni nujno potrebno, da miruje. Vendar pa njegova drža ne sme biti grozeča ter tudi ne sme izvajati obrambnih kretenj. Z zaščitnim rokavom varuje svoje telo. Način, kako vodnik psa markerju odvzame mehko palico, je prepuščeno vodniku psa. Pri izpitih lahko na vseh stopnjah markira isti marker, če pa je na eni izpitni stopnji več kot 7 psov, je potrebno imeti dva markerja. Na določeni izpitni stopnji naj vse pse markira isti marker. 107 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 108 od 126 Dovoljena je enkratna menjava markerja, v primeru da je marker sam aktivni vodnik psa na tej prireditvi. Prijava a) Vodnik psa se z nenavezanim psom napoti do sodnika ter se v osnovnem položaju prijavi. b) Nato se postavi v izhodiščni položaj za vajo »iskanje markerja«. c) Vodnik nato na sodnikov znak iz osnovnega položaja pošlje psa iskat markerja. Opomba Če vodnik svojega psa ne more prijaviti v skladu s pravili, to pomeni, da pes ni pod kontrolo, ter npr. teče v zaklon za oblajanje, ali teče z vadišča, so vodniku dovoljena tri slušna povelja, da psa prikliče nazaj. Če pes tudi po 3. slušnem povelju ne pride, je treba disciplino »C« z utemeljitvijo »diskvalifikacija zaradi neposlušnosti« prekiniti. Pse, ki niso vodljivi oz. niso pod nadzorom vodnika, ki po vajah obrambe ne spuščajo, ali spuščajo le z dejavnim vplivanjem vodnika, ki markerja ne zagrabijo v za to predvideni zaščitni rokav, temveč v druge dele telesa, je treba diskvalificirati. Ti psi ne prejmejo ocene naravnih zasnov (TSB). Označitve Označitve, ki jih predpisuje Izpitni pravilnik morajo biti za vodnika, sodnika ter markerja dobro vidne. Te označitve so naslednje: - mesto, kjer stoji vodnik, ko odpokliče psa iz zaklona, v katerem pes oblaja markerja; - mesto, kjer stoji marker ob začetku pobegu ter točka, kjer se pobeg konča; - mesto, kjer vodnik psa odloži za pobeg; - mesto, kjer stoji vodnik pri vaji »preizkus poguma«. Pri psih, ki na kateri izmed vaj obrambe odpovejo, ki jih je med temi vajami mogoče pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Vendar pa ti psi prejmejo oceno naravnih zasnov (TSB). Slušno povelje »za spuščanje« je pri vseh vajah obrambe dovoljeno enkrat. Ocenjevanje »spuščanja« je razvidno iz naslednje preglednice: Pes spušča obotavljivo 0,5-3,0 Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob prvem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes takoj spušča Ob drugem dodatnem slušnem povelju pes spušča z obotavljanjem Pes ne spušča niti po drugem dodatnem slušnem povelju oz. niti po nadaljnjem vplivanju 3,0 3,5-6,0 6,0 6,5-9,0 diskvalifikacija Iskanje markerja 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »revir«, »sem« (povelje »sem« je lahko povezano tudi z imenom psa) b) Izvedba: marker stoji tako, da ga pes ne vidi, v zadnjem zaklonu. Vodnik psa se s psom v prosti 108 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 109 od 126 vodljivosti postavi v položaj pred prvim zaklonom, tako da pes lahko preišče šest zaklonov. Na sodnikov znak se vaje discipline C lahko začnejo. Na kratko slušno povelje »revir« ter vidni znak z desno ali levo roko, ki ju lahko vodnik tudi ponovi, se mora pes hitro oddaljiti od vodnika ter usmerjeno k cilju, teči do nakazanega zaklona, ter ga tesno in pozorno obiti v teku. Ko pes v teku obide ta zaklon, ga vodnik s slušnim poveljem »sem« pokliče k sebi ter ga v gibanju s ponovnim slušnim poveljem »revir« pošlje v naslednji zaklon. Vodnik sam se v normalnem koraku giblje po namišljeni sredinski liniji, ki je medtem, ko pes preiskuje zaklone, ne sme zapustiti. Pri preiskovanju mora biti pes vselej pred vodnikom. Ko je pes dosegel zaklon z markerjem, mora vodnik obstati, slušna in vidna povelja od tu dalje niso več dovoljena. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vodljivosti, v hitrem teku, ki je usmerjeno k cilju, da najde markerja, kot tudi pomanjkljivosti pri tesnem in pozornem teku, v katerem pes obide zaklone, se ocenjuje z ustreznim odbitkom točk. Za napako med drugim velja, če: - pes v osnovnem položaju na začetku vaje ni miren in pozoren; - vodnik uporablja dodatna slušna in vidna povelja; - vodnik ne upošteva namišljene sredinske linije; - se vodnik ne giblje v normalnem koraku; - pes preširoko obide zaklone; - pes samostojno preiskuje zaklone, ne da bi se odzival na vodnikova slušna povelja; - pes v teku ne obide zaklonov, ali jih ne obide z zadostno pozornostjo; - bi pes moral biti bolj vodljiv. Če pes markerja kljub temu, da ga je vodnik 3-krat neuspešno poslal v zadnji zaklon (zaklon z oblajanjem), še vedno ne odkrije, je treba vaje obrambe prekiniti. Če vodnik v poteku vaje psa s slušnim poveljem postavi v položaj »poleg« je treba vaje obrambe prav tako prekiniti (»prekinitev« brez vnosa števila točk; ostanejo pa vse ostale točke, ki sta jih vodnik in pes na prireditvi prejela doslej.) 2. Pozornost in oblajanje 10 točk a) Po eno povelje za »sem«, »poleg« Slušno povelje za »sem« in za »prihod v osnovni položaj« je treba dati kot eno povezano povelje. b) Izvedba: pes mora markerja aktivno, pozorno čuvati in vztrajno oblajati. Na markerja ne sme niti skakati niti ga ne sme zagrabiti. Po oblajanju, ki traja ca. 20 sekund, stopi vodnik na sodnikov znak na razdaljo do 5 korakov od zaklona. Na sodnikov znak vodnik pokliče svojega psa v osnovni položaj. Po sodnikovem dovoljenju vodnik pozove markerja, da ta stopi iz zaklona ter se postavi na označeno mesto za začetek pobega. Pes mora pri tem sedeti v osnovnem položaju mirno (npr. brez lajanja), poravnano in pozorno. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v vztrajnem, aktivnem oblajanju ter odločnem čuvanju se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Če pes le šibko oblaja, prejme 2 točki, če pes ne oblaja, vendar pa ostane aktiven ob markerju ter ga pozorno čuva, se mu odbije 5 točk. Ob nadlegovanju markerja, npr. s »pikanjem« v zaščitni rokav, skakanjem na markerja itn. je treba odbiti do 2 točki, če pes močno zagrabi se odbije do 9 točk. 109 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 110 od 126 Če pes v zaklonu zagrabi markerja ter ga samostojno ne spusti, sodnik pozove vodnika, da ta stopi do zaklona na označitev v razdalji 5 korakov. Dovoljeno je, da v tem primeru vodnik svojega psa odpokliče z enkratnim slušnim poveljem »sem – poleg«, ki ga je treba dati kot povezano slušno povelje (povelja »spusti« vodnik tu ne sme uporabiti). Če pes ne pride k vodniku, je treba tim diskvalificirati. Če pes pride k vodniku, je treba vajo oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo« (-9 točk). Če pes namerno zagrabi markerja na drugih delih telesa (pri tem ni mišljeno zaletavanje oz. »pikanje«), ga je treba diskvalificirati. Če pes zapusti markerja, preden da sodnik vodniku znak, da lahko ta zapusti sredinsko linijo, je dovoljeno, da vodnik pošlje psa k markerju še enkrat. Če pes tedaj ostane pri markerju, je mogoče vaje discipline C nadaljevati, vendar pa je treba vajo »čuvanje in oblajanje« oceniti na spodnji meji ocene »pomanjkljivo«. Če pa pes ni več vodljiv, ali če ponovno zapusti markerja, je treba vaje discipline C prekiniti. Če pes pride vodniku naproti, medtem ko gre ta proti zaklonu, ali če pride pes k vodniku, še preden ga ta odpokliče, sodnik lahko dodeli le delno oceno »pomanjkljivo«. Odbitek točk pri oblajanju Za vztrajno oblajanje prejme pes 5 točk. Za šibko oblajanje (brez pritiska in ne energično) ter za nevztrajno oblajanje se odbijeta do 2 točki. Če pes pozorno čuva markerja, ne da bi oblajal, sledi obvezni odbitek 5 točk za oblajanje. 3. Pobeg 20 točk a) Po eno slušno povelje za : »prihod v osnovni položaj«, »prostor«, »zgrabi«, »spusti« mesto, kjer stoji marker, 5 korakov smer pobega radij, 3 koraki b) Izvedba: na sodnikov znak pozove vodnik markerja, da ta stopi iz zaklona. Marker se v normalnem koraku napoti na izhodiščno točko za začetek pobega. Na sodnikov znak stopi vodnik s psom v prosti vodljivosti na označeno mesto za odlaganje za poskus pobega. Pes mora v prosti vodljivosti z veseljem, pozorno in zbrano slediti vodniku ter mora vajo v položaju ob vodnikovem kolenu izvesti poravnano in hitro. Pred slušnim poveljem »prostor« mora pes poravnano, mirno in pozorno sedeti v osnovnem položaju. Slušno povelje »prostor« mora izvesti hitro, ter se v položaju odlaganja vesti mirno, zanesljivo ter biti pozoren na markerja. Razdalja med markerjem in psom znaša 5 korakov. Vodnik pusti svojega psa, ki čuva, v prostoru, ter sam stopi do zaklona. Je v vidnem stiku s svojim psom, z 110 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 111 od 126 markerjem ter s sodnikom. Na sodnikov znak marker izvede poskus pobega. Na sočasno, enkratno slušno povelje vodnika »zgrabi«, pes poizkuša preprečiti markerjev pobeg. Pes mora brez obotavljanja, z veliko dominantnostjo, tako da energično in močno zagrabi markerja, učinkovito preprečiti njegov pobeg. Pri tem sme ugrizniti samo v markerjev zaščitni rokav. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko marker obmiruje, mora pes po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. c) Ocenjevanje: omejitve v pomembnih merilih presojanja: velika dominantnost, hiter in energičen odziv psa, pri čemer pes teče za markerjem ter ga močno zagrabi, ter učinkovita preprečitev pobega z mirnim ugrizom vse do spuščanja, pozorno čuvanje tesno ob markerju, se ocenijo z ustreznim odbitkom točk. Če pes ostane v prostoru, ali če v ca. 20 korakih ne prepreči napada, tako da zagrabi markerja, je treba disciplino C prekiniti. Če pes izvede napad brez slušnega povelja vodnika je treba vajo oceniti z eno oceno nižje. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 4. Napad na psa med čuvanjem 20 točk a) Po eno slušno povelje za »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: po fazi čuvanja, ki traja ca. 5 sek., marker na znak sodnika napade psa. Pes se mora pri tem brez vplivanja sodnika energično braniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sme pes zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Marker mora pri tem psa obremeniti z grožnjo s palico ter s pritiskom nanj. Pri obremenitvi je treba biti pozoren predvsem na njegovo aktivnost ter stabilnost. Pri obremenitvi s palico se izvedeta dva testa. Pes sme pri tem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Dovoljena je le obremenitev s palico v predelu pleč ter vihra. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko se marker umiri, mora pes po prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Mehka palica ostane pri markerju. 111 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 112 od 126 c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi markerja, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če pes markerjevih obremenitev ne vzdrži, če spusti rokav ter se pusti pregnati, je treba disciplino C prekiniti. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo« Če pes markerja zapusti, še preden da sodnik znak, da lahko gre vodnik do psa, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 5. Zaporedno spremstvo 5 točk a) Po eno slušno povelje za: »hojo ob nogi« b) Izvedba: po 4. vaji sledi zaporedni spremstvo markerja na razdalji 30 korakov. Potek samega spremstva določi sodnik. Vodnik pozove markerja, naj gre naprej, sam pa mu s svojim psom v prosti vodljivosti sledi na razdalji 5 korakov, pri čemer mora pes ves čas pozorno opazovati markerja. Razdaljo 5 korakov je treba držati med celotnim zaporednim spremstvom. c) Ocenjevanje: pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenjujejo z ustreznim odbitkom točk: pes pozorno opazuje markerja, gre natančno poleg, upoštevanje razdalje 5 korakov 6. Napad na psa med zaporednim spremstvom 15 točk a) Po eno slušno povelje za »spusti«, »prihod v osnovni položaj« b) Izvedba: iz zaporednega spremstva na sodnikov znak, marker brez zaustavljanja izvede napad na psa. Pes se mora ob tem brez vodnikovega vplivanja ter brez obotavljanja ubraniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Ko pes zagrabi rokav, mora marker obstati na mestu, kjer se trenutno nahaja. Na sodnikov znak marker obmiruje, pes pa mora po kratki prehodni vaji, spustiti. Vodnik lahko da v ustreznem času samostojno slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Pri tem markerju odvzame mehko palico. Sledi stransko spremstvo markerja do sodnika na razdalji ca. 20 korakov. Dovoljeno je enkratno povelje »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani, tako da je med vodnikom in markerjem. Med spremstvom mora pes pozorno čuvati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti vanj, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina se ustavi pred sodnikom, vodnik sodniku pred mehko palico ter javi, da je 1. del discipline C končan. 112 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 113 od 126 c) Omejitve v pomembnih merilih se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerje in je tesno ob njem. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 7. Preizkus poguma 10 točk a) Po eno slušno povelje za: »zgrabi«, »spusti«, »poleg« (za osnovni položaj), »poleg« (za vodljivost) b) Izvedba: vodnik se s svojim psom na sodnikov znak napoti do sredinske linije v višini prvega zaklona. V prosti vodljivosti mora biti pes pozoren na vodnika, vesel in zbran. Pri tem gre ravno, v položaju ob vodnikovem kolenu. V višini prvega zaklona se vodnik ustavi ter se obrne. S slušnim poveljem »sedi« postavi psa v osnovni položaj. Vodnik lahko psa, ki sedi poravnano, mirno ter je pozoren do markerja, drži za ovratnico, vendar ga pri tem ne sme stimulirati. Na sodnikov znak stopi marker, opremljen z mehko palico, iz zaklona ter se v teku približuje sredinski liniji. Potem ko se marker ne zmeni za vodnikove pozive, se v teku približuje vodniku in njegovemu psu ter ju frontalno napade, pri čemer tudi z glasom ter z močnimi grozečimi kretnjami poizkuša pregnati psa. Kakor hitro se je marker vodniku in njegovemu psu približal na 50 do 40 korakov, da vodnik, po sodnikovem znaku, psu slušno povelje »zgrabi«. Pes mora brez obotavljanja, na vodnikovo enkratno slušno povelje »zgrabi«, z veliko dominantnostjo učinkovito ubraniti napad. Pri tem sme zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Vodnik sam ne sme zapustiti mesta, kjer stoji. Faza obremenitve na psa ne sme vplivati, med celotno vajo obrambe pa mora pokazati poln, energičen in predvsem čvrst ugriz. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko se marker umiri, mora pes po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. c) Pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: energična obramba, med katero pes močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 113 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 8. Napad na psa med čuvanjem stran 114 od 126 20 točk a) Po eno slušno povelje za: »spusti«, »poleg« (za osnovni položaj), »poleg« (za vodljivost) b) Izvedba: po fazi čuvanja, ki traja ca. 5 sekund, marker na znak sodnika napade psa. Pes se mora pri tem brez vplivanja sodnika energično braniti, tako da močno zagrabi markerja. Pri tem sme pes zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Marker mora pri tem psa obremeniti z grožnjo s palico ter s pritiskom nanj. Pri obremenitvi je treba biti pozoren predvsem na aktivnost ter stabilnost psa. Pri obremenitvi s palico se izvedeta dva testa. Pes sme pri tem zagrabiti le markerjev zaščitni rokav. Dovoljena je le obremenitev s palico v predelu pleč ter vihra. Na sodnikov znak marker obmiruje. Ko se marker umiri, mora pes po kratki prehodni fazi, spustiti. Vodnik lahko v ustreznem času samostojno da slušno povelje »za spuščanje«. Če pes po prvem slušnem povelju ne spusti, dobi vodnik od sodnika znak, za še do dve nadaljnji slušni povelji za spuščanje. Če pes po tretjem slušnem povelju (eno dovoljeno in dve dodatni) ne spusti, sledi diskvalifikacija. Med slušnim poveljem »za spuščanje«, mora vodnik stati mirno, ne da bi kakor koli vplival na psa. Po spuščanju mora pes ostati tesno ob markerju ter ga pozorno čuvati. Na sodnikov znak gre vodnik v normalnem koraku naravnost do svojega psa ter ga s slušnim poveljem »za prihod v osnovni položaj« pokliče v osnovni položaj. Pri tem markerju odvzame mehko palico. Sledi stransko spremstvo markerja do sodnika na razdalji ca. 20 korakov. Dovoljeno je enkratno povelje »poleg«. Pes mora hoditi na markerjevi desni strani, tako da je med vodnikom in markerjem. Med spremstvom mora pes pozorno čuvati markerja. Vendar pa pri tem ne sme siliti vanj, skakati nanj ali ga zagrabiti. Skupina se ustavi pred sodnikom, vodnik sodniku preda mehko palico ter javi, da je disciplina C končana. Vodnik psa gre s svojim nenavezanim psom na sodnikov znak do mesta, kjer bodo razglašeni rezultati, nato marker na sodnikov znak zapusti vadišče. Pred začetkom razglasitve ocenjevanja vodnik na sodnikov znak psa pripne na povodec. c) Pomanjkljivosti v pomembnih merilih presojanja se ocenijo z ustreznim odbitkom točk: pes hitro in močno zagrabi, pokaže poln in miren ugriz vse do spuščanja, po spuščanju pa pozorno čuva markerja in je tesno ob njem. Če je pes v fazi čuvanja rahlo nepozoren in/ali rahlo nadležen je treba vajo prav tako oceniti z eno oceno nižje. Če je pes zelo nepozoren in/ali zelo nadležen, se ocena zniža za dve stopnji. Če pes markerja ne čuva, vendar pa ostane ob njem, se ocena zniža za tri stopnje. Če pes gre naproti vodniku, ki gre ponj, je treba vajo oceniti kot »pomanjkljivo«. Če pes markerja zapusti, ali če da vodnik slušno povelje, zato da bi pes ostal pri markerju, je treba disciplino C prekiniti. 114 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 Sledarski izpit – 1 stopnje Razdelitev točk vztrajanje psa na sledi predmeti (3 x 5, 1 x 6) = skupno stran 115 od 126 FH 1 79 21 100 Zapeljevalna sled, čas izdelave: 30 minut Pogoji za udeležbo Na dan izpita oz. prireditve mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme pri tem niso dovoljene. Pogoj za udeležbo je uspešno opravljen izpit za spremljevalnega psa BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. 1. Uspešnost dela na sledi Pes mora svojo zanesljivost na sledi pokazati na najmanj 1.200 korakov dolgi ter tri ure stari tuji sledi, ki ima šest pravih kotov (glej skico), prilagojenih terenu, ter ki jo najmanj dvakrat, na točkah, ki sta prostorsko zadostno medsebojno oddaljeni, preseka bolj sveža tuja sled. Na sledi v nerednih razmakih ležijo štirje predmeti, ki so se dobro navzeli vonja polagalca sledi, ki jih je ta prej minimalno 30 minut nosil v žepu. Znotraj posamezne sledi je treba uporabiti različne predmete (material npr. usnje, tekstil, les). Predmeti morajo biti dolgi ca. 10 cm, široki 2-3 cm ter debeline 0,5-1 cm. Predmeti naj optično oz. barvno bistveno ne odstopajo od tal. Vse predmete je treba oštevilčiti, in sicer tako, da se številke štartnih tablic ujemajo s številkami na predmetih. Te predmete mora pes najti, jih pobrati ali nakazati. Pred začetkom vaje mora vodnik sodniku javiti, ali njegov pes predmete pobira, ali jih nakazuje. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku (pobiranje ali nakazovanje). Vodnik lahko svojega psa po izbiri pusti, da sledi prosto ali pa na slednem povodcu. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi. 2. Polaganje sledi Polagalec sledi, ki ga pes ne sme poznati, prejme od sodnika oz. od osebe, ki je odgovorna za sled, skico terena. Sodnik oz. oseba, ki je odgovorna za sled, mu na podlagi značilnosti terena, kot so na primer posamična drevesa, drogovi daljnovodov, koče itn. – opiše, kako naj sled poteka. Pred izhodiščem sledi polagalec sodniku pokaže štiri predmete, ki jih bo uporabil. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki jo je treba zatakniti v tla na levi strani izhodiščnega mesta ter mora tam ostati vse do konca dela na sledi. Po tem ko se polagalec za kratek čas zadrži na izhodišču sledi, se napoti po poti, ki jo je določil sodnik. 115 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 116 od 126 Predmete mora polagati na sled v nepravilnih razmakih, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu. Prvi predmet ne sme biti odložen manj kot dvesto petdeset korakov od izhodiščnega mesta. Četrti in obenem zadnji predmet je treba položiti na koncu sledi. Predmetov pa ni dovoljeno polagati na kotih ali v njihovi neposredni bližini. Polagalec predmetov ne sme polagati ob sledi, temveč na njej. Mesta, kjer je odložil predmete, polagalec na svoji skici označi s križcem. Strogo je treba paziti na to, da je sled položena na spremenljivem terenu. Ni nujno, da bi bila sled položena na uhojeni, utrjeni cesti. Sled mora biti položena tako, da ustreza resničnosti. Izogibati se je treba vsakršni shemi. Trideset minut po tem, ko je sled položena, dobi druga tuja oseba nalogo, da na mestu, ki ga določi sodnik, s položitvijo zapeljevalne sledi, dvakrat križa že obstoječo sled (vendar ne na prvi in zadnji stranici in ne v predelu sledi 40 korakov pred kotom ali 40 korakov po kotu). 3. Izdelava sledi Pes mora imeti na izhodiščnem mestu možnost, da izdatno povzame vonj sledi. Izšolan mora biti tako, da mirno, po možnosti brez vplivanja vodnika (dovoljeno je le slušno povelje »išči«), povzame sled. V nobenem primeru ne sme vodnik psa s kretnjo roke spodbujati, da bi se ta pognal po sledi naprej. Če ima vodnik psa občutek, da pes ni pravilno povzel sledi, ima na izbiro možnost, da psa še enkrat nastavi na sled, vendar pa samo v primeru, če ta ni bil že več kot 15 korakov oddaljen od izhodiščnega mesta sledi. Temu sledi obvezni odbitek 4 točk. Pes mora sled izdelovati mirno, tako da mu vodnik lahko korakoma sledi. Ko pes naleti na predmet, ga mora takoj pobrati, ali ga prepričljivo nakazati. Nakazuje lahko sede, leže ali stoje. Vodnik se mora takoj napotiti do psa, dvigniti predmet, ter ga nato spraviti. Nato lahko vodnik psa pohvali ter ga pusti, da sledi dalje. Če pes na sledi naleti na predmet, ki ga polagalec sledi ni položil, tega predmeta ne sme niti pobrati niti nakazati. Če pes menja sled ter začne slediti po zapeljevalni sledi, ter na tej sledi nadaljuje približno 25 korakov, je treba delo na sledi prekiniti. Če vodnik in pes po 30 minutah po nastavku na sled na izhodiščnem mestu ne dosežeta konca sledi, mora sodnik delo na sledi prekiniti. 4. Ocenjevanje: Najvišje možno število točk 100 se sme dodeliti le, če je pes na sledi, ki mu je bila položena, od začetka do konca pokazal prepričljivo delo na sledi ter je vse štiri predmete pobral ali jih nakazal. Vse kote mora zanesljivo izdelati. Zapeljevalni sledi na psa ne smeta vplivati. Za predmete, ki jih pes ni našel, se točke ne dodelijo. Če pes ne najde nobenega predmeta, ki ga je položil polagalec sledi, je mogoče delo v disciplini »A« oceniti z največ »zadostno« oceno. Če pes lažno nakazuje (npr. da predmeta ni, ali gre za predmet, ki ga ni položil polagalec sledi), je treba to na splošno oceniti z odbitkom 2 točk. 5. Podelitev naziva za opravljen izpit: sledarski pes 1. stopnje (FH 1) Pes opravi izpit ter prejme naziv sledarski pes 1. stopnje – FH 1 le, če je na preizkušnji dosegel minimalno 70 točk. Pri ocenjevanju se dodeljujejo naslednje ocene: Najvišje možno število točk odlično prav dobro dobro zadostno pomanjkljivo 100 točk 96 - 100 90 – 95 80 – 89 70 – 79 0 - 69 116 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 117 od 126 FH 1: Oblike sledi po izpitu FH 1 (niso upodobljene v merilu) 117 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 Sledarski izpit – 2 stopnje stran 118 od 126 FH 2 Tuja sled, dolga približno 1800 korakov, 8 stranic, 7 kotov, 7 predmetov, približno 180 minut stara sled, zapeljevalna sled, čas izdelave 45 minut. Razdelitev točk vztrajanje psa na sledi predmeti 7 x 3 skupno 79 21 100 Zapeljevalna sled, čas izdelave: 30 minut Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Pogoji za udeležbo Na dan izpita oz. prireditve mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme pri tem niso dovoljene. Pogoj za udeležbo je uspešno opravljen izpit za spremljevalnega psa BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. Splošne določbe Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, ob prilagoditvi na obstoječi teren za sledenje, določi potek sledi. Sledi je treba v dveh tekmovalnih dneh položiti različno. Ne sme se zgoditi, da bi bili npr. pri vseh sledeh posamezni koti v enakih razdaljah in predmeti položeni v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki je levo polega izhodiščnega mesta zataknjena v tla. Potem ko so sledi že položene, sodnik z žrebom ponovno določi vrstni red udeležencev. Polagalec sledi mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Polagalec sledi se za kratek čas zadrži na nastavku sledi ter gre nato v normalnem koraku v odkazano smer. Tudi stranice in kote izdela v normalnem načinu gibanja. Prvi predmet položi po najmanj 100 korakih na 1. ali 2. stranici, nadaljnje predmete pa polaga poljubno, in sicer lahko položi tudi dva predmeta na isti stranici, sedmi predmet pa položi na koncu sledi. Stranice naj bodo prilagojene terenu. Ena stranica mora biti oblikovana kot polkrog, s premerom, ki meri najmanj tri dolžine slednega povodca (ca. 30 m). Polkrog se začne in konča s pravim kotom, najmanj dva kota pa morata biti ostra. Ostra kota morata biti oblikovana tako, da merita od 30 do 60 stopinj (glej skico). Različni predmeti (material npr. usnje, tekstil, les) so lahko na vseh stranicah položeni neenakomerno, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu. Zadnji predmet pa mora biti položen na koncu sledi. Predmete je treba na sled polagati med gibanjem. Ko je položil zadnji predmet, mora polagalec narediti še nekaj korakov v ravni smeri. Predmeti morajo biti približno 10 cm dolgi, široki 2-3 cm ter debeline 0,5-1 cm ter barvno ne smejo bistveno odstopati od tal. Vsi predmeti morajo biti označeni skladno s številko sledi. Ko polagalec polaga sled, ta ne sme biti v vidnem polju vodnika in njegovega psa. Pol ure pred začetkom izdelave sledi, mora drug polagalec položiti zapeljevalno sled, ki prečka dve stranici sledi pod kotom, ki znaša najmanj 60 stopinj. Ta zapeljevalna 118 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 119 od 126 sled ne sme križati prvotne sledi v predelu 40 korakov pred kotom ali 40 korakov po kotu, poleg tega ne sme križati prve ali zadnje stranice sledi ali iste stranice sledi dvakrat. a) Slušno povelje: »išči« Dovoljeno je eno slušno povelje na začetku sledi ter po vsakem predmetu. Dovoljeno je tudi, da vodnik psa občasno pohvali ali mu da slušno povelje za »išči«, vendar ne na kotih ter pri predmetih. b) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10-metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s svojim psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Na znak sodnika vodnik svojega psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Na tem nastavku sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, povzeti vonj sledi. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Pes mora zanesljivo izdelati kote. Vodnik svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi. Po izdelanem kotu mora pes z enako hitrostjo slediti dalje. Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika, ki pa mora v tem primeru mirno obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Nato vodnik ponovno pobere povodec ter s psom nadaljuje sledenje. Po končanem sledenju je treba predmete pokazati sodniku. Med sledenjem psa ni dovoljeno krmiti. Vodniku je dovoljeno, da po dogovoru s sodnikom, delo na sledi za kratek čas prekine, če meni, da on sam ali njegov pes, zaradi fizičnega stanja in vremenskih pogojev (npr. velika vročina) potrebujeta kratek predah. Vendar pa se ti premori štejejo v skupni čas, ki ga imata vodnik in pes na razpolago za izdelavo sledi. Vodniku je dovoljeno, da med tem predahom ali ob predmetu psu očisti glavo, oči in nos. V ta namen lahko uporabi vlažen robček oz. mokro gobico, ki ju nosi s seboj. Te pripomočke mora pred začetkom sledi pokazati sodniku. Nadaljnji pripomočki niso dovoljeni. c) Ocenjevanje: če želi pes doseči pozitiven rezultat morata biti obe sledi ocenjeni najmanj s 70 točkami. Hitrost iskanja ni merilo za ocenitev dela na sledi, če je sled izdelana intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pes pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če je pes sled preverjal, vendar je pri tem ni zapustil, to ne šteje za napako. Ponovno nastavljanje na sled, iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v 45 minutah po nastavitvi psa na sled na izhodiščnem mestu ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. V tem primeru sodnik oceni delo na sledi do te prekinitve. Izjema od povedanega velja, če pes išče na zadnji stranici, v tem primeru dela na sledi zaradi prekoračitve časa ni mogoče prekiniti. 119 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 120 od 126 Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Za predmete, ki jih pes ni nakazal oz. jih ni pobral, ne prejme točk. Razdelitev točk za vztrajanje psa na sledi, ki se dodelijo na posamezno stranico, se ravna po dolžini ter po težavnostni stopnji. Ocenitev posameznih stranic je izražena v ocenah in točkah. Če pes ne išče (se dalj časa zadržuje na istem mestu, ne da bi iskal), je mogoče delo na sledi prekiniti tudi, če se pes še nahaja na sledi. 120 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 121 od 126 IPO FH Dve tuji sledi, vsaka dolga po približno 1.800 korakov, 8 stranic, 7 kotov, 7 predmetov, približno 180 minut stara sled, zapeljevalna sled, čas izdelave 45 minut. Razdelitev točk vztrajanje psa na sledi predmeti 7x3 skupno 1. dan 79 21 100 2. dan 79 21 100 skupno 158 42 200 Če pes ne najde nobenega predmeta, lahko prejme največ oceno »zadostno«. Pogoji za udeležbo Na dan izpita oz. prireditve mora pes dopolniti predpisano starost. Izjeme pri tem niso dovoljene. Pogoj za udeležbo je uspešno opravljen izpit za spremljevalnega psa BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. Splošne določbe Sodnik ali oseba, ki je odgovorna za sled, ob prilagoditvi na obstoječi teren za sledenje, določi potek sledi. Sledi je treba v dveh tekmovalnih dneh položiti različno. Ne sme se zgoditi, da bi bili npr. pri vseh sledeh posamezni koti v enakih razdaljah in predmeti položeni v enakih razmakih. Izhodiščno mesto sledi mora biti dobro označeno s tablico, ki je levo polega izhodiščnega mesta zataknjena v tla. Obe tuji sledi, ki jih mora izdelati vsak udeleženec, morata biti v dveh tekmovalnih dneh v okviru iste prireditve položeni na različnih krajih, položiti pa jih morajo različni polagalci. Vrstni red udeležencev se določi z žrebom, ki poteka ob navzočnosti sodnika. Polagalec sledi mora pred polaganjem sledi sodniku ali osebi, ki je odgovorna za sled, pokazati predmete. Uporabljeni smejo biti le predmeti, ki so se dobro navzeli vonja (čas navzemanja najmanj 30 minut). Polagalec sledi se za kratek čas zadrži na nastavku sledi ter gre nato v normalnem koraku v odkazano smer. Tudi stranice in kote izdela v normalnem načinu gibanja (glej skico). Prvi predmet položi po najmanj 100 korakih na 1. ali 2. stranici, nadaljnje predmete pa polaga poljubno, in sicer lahko položi tudi dva predmeta na isti stranici, sedmi predmet pa položi na koncu sledi. Stranice naj bodo prilagojene terenu. Ena stranica mora biti oblikovana kot polkrog, s premerom, ki meri najmanj tri dolžine slednega povodca (ca. 30 m). Polkrog se začne in konča s pravim kotom, najmanj dva kota pa morata biti ostra. Ostra kota morata biti oblikovana tako, da merita od 30 do 60 stopinj (glej skico). Različni predmeti (material npr. usnje, tekstil, les) so lahko na vseh stranicah položeni neenakomerno, vendar ne v predelu sledi 20 korakov pred kotom ali 20 korakov po kotu, zadnji predmet pa mora biti položen na koncu sledi. Predmete je treba na sled polagati med gibanjem. Ko je položil zadnji predmet, mora polagalec narediti še nekaj korakov v ravni smeri. Predmeti morajo biti približno 10 cm dolgi, široki 2-3 cm ter debeline 0,5-1 cm ter barvno ne smejo bistveno odstopati od tal. Vsi predmeti morajo biti označeni skladno s številko sledi. Ko polagalec polaga sled, ta ne sme biti v vidnem polju vodnika in njegovega psa. Pol ure pred začetkom izdelave sledi, mora drug polagalec položiti zapeljevalno sled, ki prečka dve stranici sledi pod kotom, ki znaša najmanj 60 stopinj. Ta zapeljevalna 121 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 122 od 126 sled ne sme križati prvotne sledi v predelu 40 korakov pred kotom ali 40 korakov po kotu, poleg tega ne sme križati prve ali zadnje stranice sledi ali iste stranice sledi dvakrat. Sodnik, polagalci sledi in spremljevalne osebe sem med časom, ko pes sled izdeluje ne smejo zadrževati na območju, na katerem ima pravico iskati tim (vodnik in njegov pes). a) Slušno povelje: »išči« Dovoljeno je eno slušno povelje na začetku sledi ter po vsakem predmetu. Dovoljeno je tudi, da vodnik psa občasno pohvali ali mu da slušno povelje za »išči«, vendar ne na kotih ter pri predmetih. b) Izvedba: vodnik pripravi svojega psa za sled. Pes lahko išče prosto ali na 10-metrskem povodcu. 10-metrski sledni povodec je lahko nameščen prek hrbta, stransko, ali med sprednjimi in/ali zadnjimi nogami psa. Sledni povodec je lahko pritrjen neposredno na ovratnico, ki ne sme biti na zateg, ali na pripenjalni obroček sledne oprsnice (dovoljeni sta sledna oprsnica ali Böttcherjeva oprsnica, ki nimata dodatnih pasov). Na poziv se vodnik psa s svojim psom javi pri sodniku, se postavi v osnovni položaj, ter sodniku navede ali njegov pes predmete pobira ali jih nakazuje. Pred samo sledjo, med nastavljanjem psa na sled, ter med celotno sledjo, mora vodnik opustiti vsakršno prisilo. Na znak sodnika vodnik svojega psa počasi in mirno privede na izhodiščno mesto sledi ter ga nastavi na sled. Na tem nastavku sledi mora pes intenzivno, mirno, ter z nizkim nosom, povzeti vonj sledi. Pes mora nato z nizkim nosom ter z enakomerno hitrostjo intenzivno slediti poteku sledi. Pes mora zanesljivo izdelati kote. Vodnik svojega psa spremlja na koncu slednega povodca v 10-metrski razdalji. Tudi pri prostem iskanju je treba držati razdaljo 10-ih metrov. Če vodnik psa slednega povodca ne izpusti, lahko ta tudi prosto visi. Po izdelanem kotu mora pes z enako hitrostjo slediti dalje. Kakor hitro pes najde predmet, ga mora brez vplivanja vodnika takoj pobrati ali ga prepričljivo nakazati. Pri pobiranju predmetov lahko pes obstane, se usede, ali pride do vodnika, ki pa mora v tem primeru mirno obstati. Če pes nadaljuje iskanje s predmetom, ali če predmet pobere leže, šteje to za napako. Pes lahko nakazuje tako, da se uleže, usede, ali da stoji (tudi izmenično). Ko pes predmet nakaže ali ga pobere, vodnik odloži sledni povodec ter se napoti do psa. Z dvigom predmeta pokaže, da je pes predmet našel. Nato vodnik ponovno pobere povodec ter s psom nadaljujeta sledenje. Po končanem sledenju je treba predmete pokazati sodniku. Med sledenjem psa ni dovoljeno krmiti. Vodniku je dovoljeno, da po dogovoru s sodnikom, delo na sledi za kratek čas prekine, če meni, da on sam ali njegov pes, zaradi fizičnega stanja in vremenskih pogojev (npr. velika vročina) potrebujeta kratek predah. Vendar pa se ti premori štejejo v skupni čas, ki ga imata vodnik in pes na razpolago za izdelavo sledi. Vodniku je dovoljeno, da med tem predahom ali ob predmetu psu očisti glavo, oči in nos. V ta namen lahko uporabi vlažen robček oz. mokro gobico, ki ju nosi s seboj. Te pripomočke mora pred začetkom sledi pokazati sodniku. Nadaljnji pripomočki niso dovoljeni. c) Ocenjevanje: če želi pes doseči pozitiven rezultat morata biti obe sledi ocenjeni najmanj s 70 točkami. Hitrost iskanja ni merilo za ocenitev dela na sledi, če je sled izdelana intenzivno, enakomerno in prepričljivo ter pes pri tem pokaže pozitivno vedenje. Če je pes sled preverjal, vendar je pri tem ni zapustil, to ne šteje za napako. Ponovno nastavljanje na sled, iskanje izven sledi, z visokim nosom, iztrebljanje, kroženje na kotih, nenehno vodnikovo spodbujanje psa, pomoč s slednim povodcem ali s slušnimi povelji na območju poteka sledi, ali pri predmetih, napačno pobiranje ali napačno nakazovanje predmetov, lažno nakazovanje predmetov, sodnik oceni z ustreznim odbitkom točk. Če vodnik zapusti sled za več kot za eno dolžino slednega povodca, se delo na sledi prekine. Če pes zapusti sled, vodnik pa ga pri tem zadržuje, da sodnik vodniku znak, da naj sledi psu. Če vodnik tega sodnikovega znaka ne upošteva, sodnik delo na sledi prekine. Če vodnik in pes v 45 minutah po nastavitvi psa na sled na izhodiščnem mestu ne dosežeta konca sledi, sodnik delo na sledi prekine. V 122 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 123 od 126 tem primeru sodnik oceni delo na sledi do te prekinitve. Izjema od povedanega velja, če pes išče na zadnji stranici, v tem primeru dela na sledi zaradi prekoračitve časa ni mogoče prekiniti. Če pes na posamezni sledi uporablja obe možnosti, to je, da predmete pobira in nakazuje, šteje to za napako. Ocenjeni so samo predmeti, ki ustrezajo vodnikovi navedbi ob prijavi na sled pri sodniku. Za predmete, ki jih pes ni nakazal oz. jih ni pobral, ne prejme točk. Razdelitev točk za vztrajanje psa na sledi, ki se dodelijo na posamezno stranico, se ravna po dolžini ter po težavnostni stopnji. Ocenitev posameznih stranic se odraža v ocenah in v dodeljenih točkah. Če pes ne išče (se dalj časa na istem mestu, ne da bi iskal), je mogoče delo na sledi prekiniti tudi, če se pes še nahaja na sledi. 123 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 124 od 126 FH 2 in IPO FH: 124 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 125 od 126 Izpit iz iskanja 1 – 3 (StP 1 – 3) 1. Izpitne stopnje pri izpitu iz iskanj Zahteve so razvrščene po stopnjah ter ustrezajo vsakokratni izpitni stopnji. stopnja velikost iskalnega polja 1 20 x 30 m 2 20 x 40 m 3 30 x 50 m predmeti vodnik psa – lastni predmeti, 2 kosa / izmere 10 x 3 x 1 cm material = enoten, dovoljen je 1 predmet levo in 1 predmet desno tuji predmeti, 4 kosi / izmere 10 x 3 x 1 cm material = različen 2 predmeta levo, 2 predmeta desno tuji predmeti, 5 kosov / izmere: 5 x 3 x 1 cm material = različen predmete se polaga poljubno točke čas šarjenja 10 / 10 10 minut 5 / 5 / 5/ 5 12 minut 4/4/4/4/4 15 minut 2. Splošno Pogoj za opravljanje tega izpita je, da je pes star najmanj 15 mesecev ter da je uspešno opravil izpit FCI-BH/VT (izpit za spremljevalnega psa BBH z značajskim testom), ali izpit BH/VT po nacionalnih pravilih državne organizacije. Vodnik psa se v športni drži prijavi pri sodniku, pri čemer mu pove svoje ime ter ime svojega psa ter stopnjo izpita, ki jo namerava opravljati. Nato se z navezanim psom napoti k odkazanemu štartnemu položaju ter se tam postavi v osnovni položaj. Za iskanje je treba psu sneti povodec, vendar pa mora vodnik povodec nositi s seboj. Pri iskanju je treba opustiti vsakršno prisilo ali uporabo sile. Majhni prestopi mej iskalnega polja ne štejejo za napako. Gledalci se morajo nahajati v ustrezni razdalji od iskalnega polja. 3. Sestava oz. struktura terena za iskanje Podlaga: vsa naravna tla (travnik, njiva, gozdna tla). Mogoče je tudi drevesni sestoj. (Po možnosti je treba preprečiti, da bi pes iskal z vidom, zato naj iskalna polja ne bodo na nizki travi ali na drugih podobnih površinah.) 125 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 126 od 126 Iskalno polje naj preden se položijo / odvržejo predmeti v vseh smereh večkrat prehodi več oseb, da za polaganjem oz. za polagalcem ne bi ostale »sledi«. Dovoljena je zamejitev iskalnega polja s stebrički za označevanje. 4. Predmeti Material: les, usnje, umetno usnje, tekstil. Odvrženi predmeti glede oblike in barve ne smejo bistveno odstopati od tal ter ne smejo biti odvrženi tako, da so vidni. Predmete odvrže sodnik. Medtem ko sodnik odvrže predmete, iskalno polje ne sme biti v vidnem polju vodnika in psa. Ni predpisano, koliko časa naj predmeti ležijo. Takoj potem, ko so predmeti odvrženi, lahko pes začne z iskanjem. 5. Začetek iskanja oz. nastavitev psa za iskanje Sodnik vodniku psa navede namišljeno sredinsko linijo in obrise iskalnega polja. Na začetku je na namišljeni sredinski liniji dovoljeno kratko kondicioniranje psa za iskanje. Vodnik psa se premika po namišljeni sredinski liniji. To sredinsko linijo sme vodnik zapustiti le za kratek čas, da dvigne oz. pokaže predmete, ki jih je pes nakazal. Takoj nato pa je treba psa iz sredinske linije ponovno nastaviti za iskanje. Dovoljena so slušna in vidna povelja. Slušno povelje »zgubljeno« je mogoče dopolniti s poveljem »išči«. Iskanje z visokim nosom ne šteje za napako. Iskalno površino sme pes preiskati večkrat. 6. Vedenje ob predmetih Pes mora predmete prepričljivo nakazati, ne sme pa se jih dotakniti. Predmete lahko nakazuje sede, stoje, leže ali tudi izmenično. Slušno povelje za nakazovanje ni dovoljeno ter vodi v to, da zadevni predmet ni ocenjen. Dovoljena niso nobena slušna povelja, s katerimi bi vodnik ob predmetu vplival na psa, da bi se ta ulegel. Ko pes predmet nakaže, se vodnik napoti do njega, predmet sodniku pokaže tako, da ga dvigne kvišku, se nato ponovno odpravi do namišljene sredinske linije ter tam s psom nadaljuje z iskanjem. Smer ležanja ob predmetih ni predpisana. Vendar pa se mora najdeni predmet nahajati neposredno v predelu prednjih šap. Vodnik k psu pristopi vselej s strani ter se ne sme postaviti predenj. Potem ko vodnik najdeni predmet dvigne in pokaže sodniku, je dovoljeno, da psa kratko pohvali. Ko je našel zadnji predmet, vodnik psa ponovno pripne na povodec. Nato sodniku pokaže vse najdene predmete ter se odjavi od vaje. 126 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 127 od 126 7. Ocenjevanje Najvišje možno število točk pri izpitih iskanja 1-3 je vsakokrat po 100 točk. Za pozitiven rezultat je treba doseči 70 točk. Merila ocenjevanja za vse 3 stopnje: a) vodljivost psa 20 točk (upoštevanje vodnikovega slušnega / vidnega povelja) b) intenzivnost sledenja pri psu 20 točk (pripravljenost psa, da intenzivno povzame vonj) c) vztrajnost 20 točk (ohranjanje nagona po sledenju vse dokler pes ne najde predmeta) d) vedenje vodnika psa 20 točk (vplivanje na psa) e) najdeni predmeti 20 točk (prepričljivo nakazovanje) najvišje možno število točk 100 točk odlično 96 – 100 prav dobro 90 – 95 dobro 80 – 89 zadostno 70 – 79 pomanjkljivo 0 - 69 8. Določbe za izvajanje Vaja se začne z osnovnim položajem na robu iskalnega polja ter se konča z odjavo pri sodniku. Predmete, ki jih pes najde, mora vodnik pokazati sodniku. Pozitivna merila presojanja: Enakomerno, mirno in tekoče delo psa. Pes se hitro loči od vodnika. Se neposredno odziva za vodnikova slušna povelja. Vztrajno in k cilju usmerjeno delo psa. Pes pri preiskovanju terena dela velike osmice. Napaka je: Če pes pobira predmete, ki so nakazani ob močni pomoči vodnika, za te predmete ne prejme ocene. pes se dotakne predmeta 1–3 točke odbitka pes predčasno vstane, vodnik daje nedovoljena slušna povelja 1–3 točke odbitka vodnik zapusti namišljeno sredinsko linijo 2–5 točk odbitka pes lovi miši, iztreblja ipd. 4–8 točk odbitka pes ne dela z veseljem 4–8 točk odbitka Če pes prekorači določeni čas iskanja, je treba delo prekiniti. Oceno prejme samo za točke, ki jih je dosegel dotlej. Nadaljnja negativna merila za ocenjevanje so: nemirno vedenje psa ob nakazovanju predmetov, lajanje, nedovoljeni pripomočki vodnika, močna oz. obširna prekoračitev mej iskalnega polja. 127 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 128 od 126 1. stopnja velikost polja 20 x 30 m 2. stopnja velikost polja 20 x 40 m 3. stopnja velikost polja 30 x 50 m 128 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 129 od 126 Naprave oz. oprema za IPO a) Ovira oz. skakalnica Skakalnica je visoka 100 cm in široka 150 cm (glej skico). Poskusni skoki čez skakalnico med samim izpitom oz. tekmovanjem niso dovoljeni. b) Plezalna stena Plezalna stena je sestavljena iz dveh delov, ki sta na vrhu povezana, ter merita 150 cm v širino in 191 cm v višino. Ta dva dela stojita na tleh v tolikšni medsebojni razdalji, da znaša navpična višina plezalne stene 180 cm. Celotna površina plezalne stene mora biti obložena s protizdrsnim materialom. Na zgornji površini dveh delov plezalne stene so nameščene 3 letvice 24/48 mm. Vsi psi na izpitu morajo preskočiti iste ovire. Med samo prireditvijo poskusni preskoki ovir. c) niso dovoljeni Lesena prinosila IPO I IPO II IPO III prosto prinašanje 650 gramov 1.000 gramov 2.000 gramov skakalnica 650 gramov 650 gramov 650 gramov plezalna stena 650 gramov 650 gramov 650 gramov 129 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 130 od 126 Pri vajah prinašanja so dovoljena samo lesena prinosila. Vsi udeleženci izpita morajo uporabiti lesena prinosila,ki jih da na razpolago prireditelj. Vodnik psa ne sme uporabljati svojih lesenih prinosil. Risba lesenega prinosila, ki je upodobljena v Izpitnem pravilniku predstavlja samo vzorec. Pomembno je, da so prinosila ustrezne teže, da so prečke izdelane iz lesa ter da so le-te najmanj 4 cm oddaljene od tal. b) Izvedba Vodnik psa se pri izpitu IPO 1 z navezanim psom ter pri izpitih IPO 2 in IPO 3 s psom v prosti vodljivosti napoti do sodnika. Ko se pes usede, se vodnik predstavi sodniku. Sodnik nato odobri začetek izvajanja vaj, vodnik pa se pri vseh izpitnih stopnjah s psom v prosti vodljivosti napoti do izhodiščnega položaja. Na nadaljnji sodnikov znak vodnik začne z izvajanjem vaje. Iz poravnanega, mirnega in pozornega osnovnega položaja pes na slušno povelje »poleg« pozorno, z veseljem, naravnost in hitro sledi svojemu vodniku. Pes mora pri tem ostati vselej s plečko v višini vodnikovega kolena, v položaju na vodnikovi levi strani ter se potem, ko se vodnik ustavi, samostojno, hitro in ravno usesti. Na začetku gre vodnik s svojim psom 50 korakov v smeri naravnost, ne da bi se pri tem zaustavljal. Po obratu levo okrog ter po nadaljnjih 10 do 15 korakih pokaže vodnik, vsakokrat s slušnim poveljem »poleg«, še tek in počasen korak (vsakokrat po 10-15 korakov). Prehod med tekom in počasnim gibanjem mora biti izveden brez vmesnih korakov. Začetni osnovni položaj »G« je sočasno tudi mesto osnovnega položaja ob zaključku vaje. V skupini mora vodnik s psom obiti eno osebo po levi in eno po desni strani. 130 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 131 od 126 Način, kako morajo potekati koti. Kot je treba izdelati zaprto oz. sklenjeno. Sled pri tem ne sme biti prekinjena. 131 F FC CII iizzppiittnnii pprraavviillnniikkii 22001122 stran 132 od 126 132
© Copyright 2025