Kremenček št. 16, avgust 2010
št. 16 | avgust 2010 06 Kema na Facebooku 08 Novi prostori v proizvodnji 14 Sanacija cerkve na Ptujski gori 19 Proizvodne kapacitete v Ukrajini Kremenček_16_2010.indd 1 18.8.10 14:02 LEPILA KEMA S S | KAME KEMAFL (komp. A KEMABA SANACIJ | HYDRO HIDROS 3 | LINE M KORU | KEMAP | SUPER Kremenček_16_2010.indd 2 18.8.10 14:02 UVODNIK LEPILA ZA PLOŠČICE | KEMABOND 110 | ADHEZIV | KEMALASTIC | KEMAGRES | KEMAKOL FLEX 170 | KEMAKOL SUPERFLEX 175 | KEMAKOL ULTRAFLEX 177 | KEMAPOX LF | UVODNIK KEMA STARFLEX | KEMA STARLIGHT | KEMAKOL MARMOR 180 | KEMAKOL MARMOR 181 | KEMAKOL PLAST 190 | KEMAKOL RAPID 193 | KEMAKOL RAPID 195 | ADHEZIV S | KAMENOL | MALTE ZA TOPLOTNOIZOLACIJSKO FASADO | KEMATERM 230 | FUGIRNE IN TESNILNE MASE | BETA | FULL | KEMASIL | KEMASIL NEUTRAL | KEMAFLEX MS | KEMAFLEX PE X6 | KEMAFLEX PE X25 | VODOTESNE MASE IN HITROVEZNE MALTE | HIDROSTOP 94 | HIDROSTOP 94 W | HIDROSTOP ELASTIK | HIDROSTOP DP | HIDROSTOP (komp. A) | HIDROSTOP VH (komp. A) | HIDROSTOP AN (komp. A) | HIDROSTOP ACRYL (komp. B) | HIDROSTOP PENETRAT | HIDROZAT | HIDROSTOP KIT | TESNILNI TRAKOVI | KEMABAND tesnilni trak 12 | KEMABAND tesnilni trak 24 | KEMABAND vogalnik Y | KEMABAND vogalnik X | KEMABAND manšeta M12 | KEMABAND manšeta M42 | PROIZVODI ZA SANACIJO IN ZAŠČITA | BETONPROTEKT K | BETONPROTEKT RT | BETONPROTEKT RP | BETONPROTEKT F | ISOTAL | KEMACRYL | SANIRNI OMETI | HYDROMENT SUŠILNI OMET | HYDROMENT FINI OMET | HYDROMENT LP | KEMASAN 550 | KEMASAN 520 | KEMASAN 520F | SREDSTVA ZA INJEKTIRANJE IN POVRŠINSKO ZAŠČITO | KEMAFOB | KEMASOL | HIDROSTOP EXP | KEMA EXPAND H | IZRAVNALNE MASE ZA STENO IN STROP | KEMAGLET FX | KEMAGLET F | KEMAGLET G | AM RAPID | TALNE IZRAVNALNE MASE | LINEA 3 | LINEA 20 | NOVIT 10 | KEMA SE 300 | GOTOVO PRIPRAVLJENI OMETI IN MALTE | KEMAMIX G | KEMAMIX F | KEMAMIX PRISMA | INDUSTRIJSKI TLAKI | TAL M KVARC | TAL M KORUND 3 | TAL M KORUND 10 | EPOKSIDNI PREMAZI IN MALTE | KEMAPOX FINAL | KEMAPOX LF | KEMAPOX | KEMAPOX OK | KEMAPOX SOLVENT | KEMAPOX ELASTIK | KEMAPOX SAMOLIV | EPOXI POLNILO | VEZIVA | KEMAFIN CEMENT W | KEMAFIN GIPS | KEMACRYL | KEMAGRUND S | KEMAGRUND A | PLASTIFIKATORJI | KEMAMENT BV | SUPERPLASTIFIKATORJI | KEMAMENT L 10 | KEMAMENT L 20 | KEMAMENT FM | KEMAMENT HIPER | KEMAMENT HIPER P | KEMAMENT HIPER X | KEMAMENT HIPER Z | Iz vsebine DRAGI PRIJATELJI KEME! 03 Uvodnik 04 Poslovanje v prvi polovici leta 2010 To poletje nam je kar vroče, se verjetno Tako ti poletni časi v letu 2010 za nas 05 Integracija sistema vodenja organizacije strinjate z menoj. Toliko tako vročih dni gradbenike niso nič kaj razbremenilni. 06 KEMA na Facebooku nam poletje že dolgo ni darovalo. Vro- Tudi dopust ne more odvzeti občutka 07 Korporativni film za krepitev blagovne znamke čino pa povzročajo tudi drugi elementi, negotovosti, pa naj ga preživimo tudi v 07 Wietersdorfer IT Manager Meeting ki so v našem okolju. Na primer številni popolni oddaljenosti od vse civilizacije. 08 Novi prostori v proizvodnji zgrajeni in neprodani objekti, ki jih lah- Pa vendar, če ste že dopustovali ali pa 09 Nove cerade ko vidimo vsepovsod, pa z njimi pove- vas to še čaka, naj bo teh nekaj dni pra- 10 Posodobitev skladiščno-manipulativne tehnike zane težave, ki se vsak dan bolj lotevajo vi čas za nabor novih moči. 11 Rumeni nagradili enajsterico prav gradbene panoge ali pa pomanjka- 12 Katalogiada 2010 nje novih gradbenih projektov na vseh 13 Kemasol Micro ravneh in nezainteresiranost pristojnih, 14 Sanacija Marijine cerkve na Ptujski gori da bi se morda malo več ukvarjali s pa- 16 Moskva – izziv velikega nogo, ki je pravzaprav vzvod vsega v go- 17 Epoksidni sistem v novi garaži v Beogradu spodarstvu. Vročino mi povzročajo tudi 18 Ekskurzija srbskih spomeničarjev 18 Novi prostori Keme Skopje 19 Proizvodne kapacitete v Ukrajini 19 Obnova cerkve v Trnavi na Slovaškem 20 Sprejem za prvake 21 Obstale pred vrati prve lige 21 Kemabond tudi na Kitajskem 22 Pozdravi z dopusta 23 Recepti za poletne dni razne izjave politikov, kako ne bodo reševali nikogar, pa je pravzaprav potrebno reševati vse in vsepovsod. Kajti zdi se mi, da naša mala Slovenija pravzaprav vse bolj in bolj vstopa v krizo in še zdaleč ni na poti izhoda iz nje. Zato se kar bojim, da nam bo letos najbolj vroče po koncu sezone, ko se bodo nekateri negativni vplivi »iz okolja« še kako odražali pri našem poslovanju. [ KREMENČEK ] Kremenček_16_2010.indd 3 avgust 2010 Avgust je tudi čas, ko se zopet vidimo v Prekmurju. V Kemi so priprave na KEMIN PIKNIK že v končni fazi in veselimo se, da vas bomo lahko znova pozdravili v Prekmurju. Morda tudi vas, ki berete te moje vrstice in si še niste vzeli časa katerega od zadnjih avgustovskih petkov v preteklih 18 letih, da bi bili z nami. Prav z vami želim spiti kozarček enega najboljših prekmurskih vin, nagrajenega na zadnjem vinskem sejmu v Parizu. Torej, vsi ki ste že naši tradicionalni gostje in posebno še tisti, ki boste letos prišli prvič, DOBRODOŠLI. Branko Drvarič 3 18.8.10 14:02 AKTUALNO POSLOVANJE KEME PUCONCI v prvi polovici leta 2010 Poslabšane razmere v gospodarstvu se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, pred vsem v gradbeni industriji še vedno ni ču titi potrebnega zaupanja, ki bi trend dvi gnil navzgor. To izkazujejo tudi številčni podatki, ki med ostalim kažejo, da se je vrednost gradbenih del v aprilu 2010, glede na isti mesec predhodnega leta, spustila za 14,9 %. Prav tako se nadalju je trend plačilne nediscipline, ki je moč no načel prodajne aktivnosti v gradbenem sektorju, saj je potrebno previdno preteh tati prav vsako poslovno odločitev. Bilančni podatki prve polovice leta kaže jo, da smo v Kemi poslovali solidno, pri hodki so bili na podobni ravni kot v prej šnjem letu, zaostajamo le dve odstotni točki, vendar ne moremo biti zadovoljni s končnim rezultatom, saj trenutni EBIT občutno zaostaja za lanskoletnim. Razlog nižjega končnega rezultata ob podobnih prihodkih tiči v prodaji iz zaloge, ustvar jene v lanskem letu. Ugodnejši poslovni rezultat pričakujemo v drugem šestmese čju, vendar bo potrebno vložiti še veliko naporov, da bi ob koncu leta dosegli načr tovani dobiček. Med prihodki so rasli predvsem tisti, ki jih ustvarjamo s prodajo gradbenih materia lov. Pri tej skupini smo ustvarili 6 % višje prihodke kot lani v istem obdobju. Prihod ki so rasli predvsem na račun povečane prodaje v tujino (+18 %), medtem ko so prihodki ustvarjeni na domačem trgu za 2 odstotni točki nižji. Prihodki ustvarjeni s prodajo peskov so nekoliko nižji od lansko letnih in so bili v večjem delu ustvarjeni na domačem trgu. Tudi prihodki gradbe nega centra so bili nekaj nižji kot lansko leto, vendar je temu rezultatu botrovala predvsem dolga zima, zato v drugi polovici leta pričakujemo nekoliko boljše rezultate. 4 Kremenček_16_2010.indd 4 Prodane količine gradbenih materialov so v prvi polovici leta višje od lanskoletnih za 5 odstotnih točk, predvsem na račun ra sti prodaje dveh največjih skupin izdelkov – gradbenih lepil ter gotovo pripravljenih malt in ometov. Pri obeh blagovnih sku pinah smo v prvih šestih mesecih dose gli 7 % rast glede na isto lansko obdobje. Med gradbenimi lepili je med pomemb nejšimi izdelki najbolj zrasla prodaja Ke mabonda 109, ki smo ga letos prodali za več kot enkrat glede na lansko leto. Med gotovo pripravljenimi maltami in ometi prednjačita apnenocementna ometa Ke mamix G in F, ki smo ju skupaj prodali za 10 % več kot v lanski prvi polovici leta. Prodaja peskov je imela v zadnjem de setletju predvsem trend padanja, izjema sta leti 2007 in 2008, ko so prodane količine nekoliko zrasle. V prvi polovici letošnjega leta ponovno beležimo rast prodaje peskov in sicer za 8 % več kot v lanskih prvih šestih mesecih, predvsem na račun prodaje največje skupine – vla žnih peskov, ki smo jih prodali za 10 % več kot lani. Ocenjujemo, da smo glede na razmere v gospodarstvu in predvsem nezavidljivo stanje v gradbeništvu uspeli ohraniti nivo poslovanja, ki potrjuje, da so strategije našega delovanja zastavljene primerno tako za stabilne tržne razmere, ki smo jim bili priča pred letom 2008, kot tudi za primere močnega poslabšanja, ki smo mu priča sedaj. Kljub veliki verjetnosti, da le tos ne bomo ustvarili vseh ciljev, ki smo si jih zadali pa verjamemo, da smo na pravi poti in bo iztek iz trenutnih razmer hiter in za Kemo predvsem uspešen. Iztok Smolič avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 AKTUALNO INTEGRACIJA SISTEMA vodenja organizacije Kako preživeti v vrtinčastem ozračju globalnega podjetniškega sveta? Kako voditi organizacijo? Vodenje je lahko izkustveno, oblikovano sistemsko, kombinirano, spontano in podobno. Sestavni del vodenja je sprejemanje odločitev. Z razvojem podjetništva so se razvila številna orodja, s pomočjo katerih se oblikujejo osnove za dobre odločitve in izhajajo iz dobrih praks dobrih organizacij. Za te namene so se na mednarodnem nivoju oblikovali določeni standardi za splošna področja vodenja: kakovosti – ISO 9001, obvladovanja okolja – ISO 14001, zdravja in varnosti – OHSAS 18001 in podobno. Ti so večinoma podprti z zakonodajo. Dobra zakonodaja je predpisana tako, da vsak razume zahteve in je dvoumen pristop izključen. S tem, ko so se oblikovali številni sistemi vodenja, so se pričele pogojevati zahteve odjemalcev z uporabo določenih standar dov. Tako je nastala potreba po uvajanju sistema vodenja za različna področja. Na osnovi tega so v podjetjih začeli graditi lo čene sisteme za kakovost, okolje, varnost informacij, zdravje in varnost ter podob no. Takšne razmere so povišale stroške vodenja nastalih sistemov, ki so na eno to izdelka rasli. Funkcijsko in proce sno delovanje so oblikovali tako, kot bi moralo teoretično delo vati, ne pa tako, kot je bilo. Eno je bilo zapisano, vodi li pa so še zmeraj izku stveno. Takšno delovanje je omogočalo monopolno obna šanje posameznikov s strateškimi informacijami. Onemogočeno je bilo kreiranje in gradnja znanja podjetja. tiste elemente posameznih sistemov vo denja, ki se ponavljajo v vseh sistemih, ki se združujejo. Deli sistemov, ki so speci fični pa ostanejo opredeljeni in obravna vani ločeno. Integriran sistem vodenja ni cilj organizacije, ampak je pot do uresničitve ciljev. Prej povedano je bilo osnovno izhodišče za oblikovanje integriranega sistema vo denja. Izhodišče je ustvarjanje koristi, ki je lahko dodana vrednost, dobiček, skraj šan čas procesnega cikla, manjše tvega nje itd. Za vsako organizacijo obstajajo specifič ne koristi, ki se ustvarijo in so vidne. Določene so direktne koristi, šte vilnejše so indirektne, ki ne pokažejo takojšnega učinka. V praksi se dogaja, da pod jetje za vsak sistem vodenja postavi tipičen sistem, ki se razlikuje od drugega. To dru gače povedano pomeni, da imajo različne dokumentacijske, komuni kacijske in informacijske pristope. Orga nizacija potrebuje za vodenje treh različ nih sistemov več ljudi, ki poznajo vsak svoj sistem, ne poznajo pa drugega in si s tem ne morejo pomagati. Količina do kumentacije je bistveno večja. Za izvedbo vseh sistemov vodenja se potrebujejo bi stveno večja finančna sredstva. Procesni pristop izhaja iz sistemskega pristopa in je konstrukcija organizacijske zgradbe integracije vodenja, s katero pri demo do modela nenehnega prilagajanja spremembam in nenehnega izboljševa nja. Integracija sistemov vodenja združi Integracija vodi v izogibanje večkratne mu podvajanju internih virov pri vodenju sistemov kakovosti, okolja, zdravja in var nosti. Z integracijo zmanjšamo neizbežne stroške. Združimo tudi ločene dokumen tacijske sisteme. [ KREMENČEK ] Kremenček_16_2010.indd 5 avgust 2010 Predlog za skupno sodelovanje na podro čju certificiranja v Anhovem (ki je pionir za vse tri sisteme) je bil podprt januarja 2010, prvi delovni sestanek pa izveden maja. Ker ima Anhovo že izdelan audit – plan aktiv nosti certificiranj za vse tri sisteme, je bil izdelan ciljni termin potrebnih aktivnosti. Tako pričakujemo po letni uskladitvi certifi ciranje za vse tri sisteme v aprilu 2011 pri certifikacijski hiši TÜV Bayern Sava. Tudi pripravljenost na izredne razmere je pomemben pokazatelj notranje organizi ranosti, kar bomo v podjetju preverjali še to jesen. Organizacija ima z uvedbo inte griranega sistema vodenja zelo veliko mo žnosti za neprestane izboljšave v smislu: skladnega delovanja za področja zmanj ševanja tveganj, zmanjševanja stroškov neskladnosti, povečevanja koristi za orga nizacijo. Zato je potrebno te kriterije po staviti na prvo mesto po pomembnosti. Da bi bili na svetovnem trgu konkurenčni, je potrebno dvigniti raven kakovosti s po močjo uvajanja mednarodnih standardov in kriterijev kakovosti, pa tudi z nenehni mi inovacijami ob upoštevanju zahtev sve tovnega trga. Prav gotovo smo v KEMI na pravi poti. Ta pot vključuje aktivno ude ležbo slehernega zaposlenega v podjetju. Torej, zavedajmo se svojih dejanj! Roman Stanko 5 18.8.10 14:02 AKTUALNO KEMA NA FACEBOOKU Z letošnjim letom smo v Kemi pri komuniciranju podjetja navzven uvedli dve večji novosti in sicer možnost naročanja na aktualne novice (znano tudi kot RSS), hkrati pa smo uredili svojo stran tudi na socialnem omrežju Facebook. Kaj je RSS? Za pomen kratice RSS obstaja več razlag, najbolj uveljavljena pa je »Really Simple Syndication« ali »resnično preproste ob jave«. RSS uporabnike obvešča, da so se novice na spletnem mestu posodobi le. Zadnje novice takoj po objavi najde te na enem mestu, ne da bi morali vsak dan obiskati (vsako) spletno mesto pose bej. Uporabniki ste tako vedno v koraku z najbolj svežimi informacijami, ki vas za nimajo, hkrati pa vam je prihranjeno za mudno brskanje. Ker se zavedamo, da v svetovnem svetu obstaja poplava novic, ki jih preprosto ne moremo spremljati, je ta storitev kot naročena, da sledimo novi cam, ki nas resnično zanimajo. S storitvi jo RSS lahko tako odslej spremljate tudi novice, ki se pojavljajo na naši spletni Odslej lahko Kemo najdete tudi na Facebooku. Pridružite se nam. strani in so po vsebini namenjene pred vsem vam, bralcem teh vrstic. Za prebiranje novic preko RSS potrebuje te odjemalca (program) za RSSdatoteke, ki v urejeni obliki prikaže informacije, ki jih je dobil iz različnih spletnih virov. V večini primerov je odjemalec že na vašem računalniku kot del brskalnika, ki omogo ča branje RSSkanalov v obliki »Live Bo okmarks«. FACEBOOK Socialno omrežje Facebook v zadnjih le tih skokovito povečuje število registrira nih uporabnikov. Trenutno beleži že kar 500 milijonov mesečno aktivnih uporab nikov, rast uporabnikov pa se zagotovo ne bo ustavila pri tej številki. S tolikšno bazo uporabnikov je Facebook sedaj z nasko 6 Kremenček_16_2010.indd 6 kom najbolj popularno socialno omrežje. Če bi bil Facebook država, bi bila ta drža va po številu prebivalcev na tretjem me stu. Več prebivalcev bi imeli le Kitajska in Indija. Za razliko od omenjenih dveh pa bi bila država Facebook jezikovno precej bolj pestra, saj bi v njej našli kar 60 raz ličnih svetovnih jezikov. Na profilu Keme Puconci lahko spremlja te različne objave, prilagojene predvsem temu mediju. Ob novicah, ki se vežejo na dejavnost podjetja, občasno pripravljamo tudi nagradne igre za naše oboževalce in s tem krepimo odnos z njimi, hkrati pa s tem gradimo še večjo bazo potencialnih potro šnikov, ki jih nevsiljivo obveščamo o naših dejavnostih. Pridružite se nam tudi vi. Matej Sečko avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 KORPORATIVNI FILM za krepitev blagovne znamke V Kemi smo v zadnjem času pristopili k celovitemu pridobivanju novega, svežega, slikovnega in video materiala, s pomočjo katerega intenzivneje skrbimo za gradnjo blagovne znamke tako na domačem, predvsem pa na tujih trgih. Blagovna znamka poleg izdelka ali sto ritve, ki zadovoljuje potrebe potrošnikov, vsebuje tudi koncept dodane vrednosti, ki izpolnjuje psihološke potrebe. Izdel kom in storitvam z blagovno znamko je preprosto treba vdihniti vrednote. Močne blagovne znamke najdejo poti za dosego opaznosti z izgradnjo trdne identitete in njeno stalno podporo in nadgrajevanjem. Prav zaradi tega dejstva moramo biti ne nehno na preži, skrbeti za tehnološko in tehnično superiornost našega izdelka, skrbeti za ustrezno embalažo, ki je pri jetna na oko in nas tudi estetsko privlači ter na ustrezno medijsko podporo, ki ute meljuje blagovno znamko kot takšno in ji daje vrednost. Profil našega podjetja odlikujejo jasne poteze, trden karakter, zmagovalna filo zofija, samozavest na trgu in stremenje k odličnosti v vseh segmentih našega de lovanja. In s temi smernicami smo v za četku leta pristopili k snemanju korpora tivnega predstavitvenega filma. Film na dinamičen način prikazuje zgodbo proi zvodnje gradbenih materialov in gledalcu pričara postopek od proizvodnje do od preme. Sestavljen je iz treh delov in sicer iz predstavitve podjetja, predstavitve pro izvodnega programa ter nabora reprezen tativnih referenčnih objektov. Nov korporativni videofilm predstavlja našo družbo v sodobni luči, torej kot družbo, ki je v koraku s časom, ki ne le Predstavitev podjetja, proizvodnega programa ter nabor referenc so glavne teme v predstavitvenem filmu. spremlja ampak tudi postavlja trende na področju svojega delovanja. Videofilm je namenjen podpori domačemu in pred vsem mednarodnemu trženju, saj bo v po moč tako krovni družbi kot tudi vsem 12 hčerinskim podjetjem pri promociji druž be in povečanju njene prepoznavnosti. S tem želimo povečati tudi pozitivno priso tnost v nekaterih novih medijih in se na ta način približali tudi modernim smerni cam, ki so še tako pomembne pri napred ku sodobnih družb. A s tem seveda naše delo ni končano, saj že vneto nadaljujemo tudi s produkcijo novih video predstavitev, predvsem prak tičnih aplikacij naših produktov. Sicer pa si lahko nov film ogledate na naši spletni strani www.kema.si ali na spletnem por talu youtube.com. Primož Gider PRVIČ V KEMI Wietersdorfer IT Manager Meeting 14. in 15. junija se je v Kemi Puconci odvijal peti redni sestanek Wietersdorfer IT Managers Meeting. Sestanka, ki je namenjen organiziranju informacijske tehnologije v skupini Wietersdorfer in ji pripada tudi Kema Puconci, se redno udeležujejo predstavniki podjetij Hobas, Kema Puconci, Poloplast, Salonit Anhovo in Wietersdorfer Gruppe. Ob predstavnikih družb je vedno prisoten dr. Wolfgang Mayr-Knoch, ki na ravni skupine bdi tudi nad področjem IT. Ena od glavnih tem tokratnega sestanka je bila IT strategija in organizacija, ki smo jo zaradi obsežnosti nadaljevali tudi na julijski prvi telefonski konferenci. Bila je namenjena usklajevanju trenutne organiziranosti pod sistemov znotraj IT v vsaki od posameznih družb, v smeri iskanja možnosti najoptimal nejše ogranizacije na ravni skupine. Leta lahko sega od povsem centralne do povsem [ KREMENČEK ] Kremenček_16_2010.indd 7 avgust 2010 lokalne organiziranosti in bo v končni različi ci pogojena s kritičnostjo posameznega pod sistema in prioritetami družb po skupnem iskanju in uporabi rešitev, kakor tudi prio ritetami skupine, ki se kažejo v nižjih sku pnih stroških upravljanja, višji stopnji varno sti, prenašanju izkušenj ipd. Člani skupine Wietersdorfer IT Manager, od leve: Iztok Smolič (Kema Puconci), Thomas Kröpfl (Poloplast), Balthasar Schwaiger (Wietersdorfer Gruppe), dr. Stefan Mitterdorfer (Hobas), dr. Wolfgang Mayr-Knoch (Wietersdorfer Gruppe) Iztok Smolič 7 18.8.10 14:02 AKTUALNO NOVI PROSTORI v proizvodnji V razmerah velike konkurenčnosti na vseh področjih je dobro in kakovostno delo edino in najboljše zagotovilo za obstoj in razvoj vsake dejavnosti v družbi. Zato smo se v mesecu februarju 2010 odločili za posodobitev oz. izgradnjo novih pisarniških prostorov. Za ta korak smo se odločili, ker je bila takratna pisarna premajhna za nemoteno delo in spremljanje poteka proizvodnje v mešalnici gradbenih mas. Prostorska stiska je prišla še posebej do izraza predvsem ob prisotnosti dveh delovodij v izmeni, v poletnih mesecih je bil prostor precej vroč, računalniška oprema zaprašena itd. Ker se je pokazala prostorska možnost, smo se na pobudo našega sodelavca Marka Firbasa odločili za nove pisarni ške prostore in sicer v delu podjetja, ki se je sprostil z odprtjem novega logistič nega centra. Tako je Marko najprej nare dil osnovni izris pisarniških prostorov ter njihovo razporeditev, na podlagi katerega smo začeli zbirati ponudbe. Po prejetju leteh smo se odločili, da bomo izgradnjo opravili v lastni režiji ter z domačimi iz delki iz lastne proizvodnje. Izgradnjo pi sarne smo pričeli v mesecu marcu, pri čemer so glavno vlogo opravili naši zapo sleni Emil Čuk, Franc Gjergjek, Vlado Vlaj in Peter Horvat. V mesecu aprilu je bila izgradnja novih pisarn za potrebe kontro le in vodenja proizvodnje gradbenih mas in tekočin končana, dokončna selitev pa je sledila v mesecu maju. V novih pisarnah smo dobili tri prostore in sicer dve pisarni ter arhiv. Prva pisarna je namenjena izmenskemu delu v mešalnici mas in tekočin obeh delovodij Melite Ko vač in Roberta Cvetka, v drugi pisarni pa Pri gradnji novih prostorov so se izkazali kar Kemini zaposleni (od leve: F. Gjergjek, P. Horvat, E. Čuk, V. Vlaj in M. Firbas). 8 Kremenček_16_2010.indd 8 ima svoje prostore vodja proizvodnje grad benih mas in tekočin Primož Legenič. Po dobrih treh mesecih se je pokazalo, da je bila ta poteza zelo dobra, saj smo s tem pridobili na večji odzivnosti do vseh služb v podjetju, na kakovostnem nadzoru stro škov ter na samem izboljšanju delovanja proizvodnje gradbenih mas in tekočin, se veda pa ne manjka tudi številnih drugih manjših prednosti v primerjavi s starimi delovnimi prostori. Primož Legenič V nove prostore so svoje delovne obveznosti preselili Primož Legenič, Melita Kovač in Robert Cvetko. avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 AKTUALNO OGLAŠEVANJE NA CERADAH Prisotnost na trgu se kaže skozi različne aktivnosti in ena izmed njih je komuniciranje blagovne znamke preko velikih oglaševalskih površin. V sklop tega lahko uvrstimo tudi oglaševanje na ceradah tovornih vozil. Ob prenovi celostne grafične podobe pod jetja, pred približno petimi leti, se je ak tivneje pristopilo tudi k oglaševanju krov ne blagovne znamke Kema na ceradah tovornih vozil. Najprej na lastnih vozilih, nato pa v sodelovanju s prevozniki, ki so dobavljali blago po celi Sloveniji, tudi na drugih vozilih. Veliko rumene barve in enaka postavitev logotipa kot na emba laži, je prispevalo tako k prepoznavnosti podjetja, kakor tudi nove embalaže, kate re grafična oblika je bila takrat popolno ma spremenjena glede na staro. več pozornosti in s tem povečale učinko vitost oglaševanja. Prenovo cerad smo za čeli v tujini, kjer je agresivnost oglaševal skega prostora v marsikaterem pogledu še bistveno večja. Osnovna oblika je ostala enaka, dodali pa smo tako imenovani »Eyecatcher« v obli ki zavihane cerade in grafiko Kemine pa lete z materiali. Na ta način smo, sicer izstopajoči rumeni barvi, decentno doda li še element, ki sporoča vsebino Kemine produktne palete in tako prvotno sporoči lo nadgradili še z vsebino. Glede na pozitivne odzive s trga, smo lahko z nadgradnjo zadovoljni, hkrati pa smo s tem dobili potrditev našega raz mišljanja, da je prenova grafične pred stavitve podjetja zelo pomemben del komuniciranja blagovne znamke in po speševanja prodaje. Robert Smodiš Z večanjem števila tovornih vozil, ki so bila opremljena z grafično podobo Keme, je zelo hitro naraščalo tudi število pozitiv nih odzivov, saj so s prepoznavnostjo bla govne znamke pridobivali tudi trgovci in izvajalci, ki so pri svojem delu ali v svojih trgovinah uporabljali oziroma prodajali Ke mine produkte, kar nas še posebej veseli. S časom je število oglasnih sporočil, ki nas vsakodnevno bombardirajo preko raz ličnih medijev, zelo naraščalo. V nekem trenutku je bilo z raziskavo ugotovljeno, da vsak človek dnevno prejme ca. 3.000 različnih sporočil. Da je teh res veliko, priča tudi velikokrat izgled mest in pokra jin, ki so praktično preplavljene z ogla ševalskimi panoji, da o drugih medijih sploh ne govorimo. V okviru tega se zelo hitro zgodi, da oglasna sporočila postane jo neopazna, s tem pa se seveda izgubi tudi denar vložen v oglaševanje. Pri iskanju novih možnosti oglaševalskih sporočil smo tako v Kemi prišli do cerad in prenove grafike, da bi le te pritegnile [ KREMENČEK ] Kremenček_16_2010.indd 9 avgust 2010 Prva cerada z novim dizajnom se je pojavila na cestah Ukrajine in Makedonije, počasi sledijo še ostale države. 9 18.8.10 14:02 AKTUALNO POSODOBITEV SKLADIŠČNO-MANIPULATIVNE TEHNIKE Projekt posodobitve logistike Keme, začet pred dvema letoma z odločitvijo, da se postavi novi sodoben Logistični center, ki bi bil kos zahtevam trga ter v korist našim kupcem, se nadaljuje v Kemi tudi v letošnjem letu. Druga faza tega projekta je bila nabava sodobne, zmogljive ter potrebam Keme prilagojene skladiščne tehnike. Že pred dvema letoma smo začeli z raz mišljanjem o nabavi primernih viličarjev za naše specifične potrebe in pogoje. Po pogovorih s kolegi iz logistike Salonita in njihovih izkušnjah smo se odločili, da se nabavi nov viličar proizvajalca Linde ter se ga testira. Sabo in Sever odslej z novim viličarjem Nosilnost viličarja: 3500 kg pri 500 mm razdalje od obremenitvenega težišča Motor: Diesel VW BEQ motor, 43 KW, 2600 obr./minuto, 4 cilindri / 1896 ccm Menjalnik: LINDE hidrostatični Vodenje: servo – hidravlično Postavljene zahteve o zmogljivosti viličar ja so bile dokaj visoke – letna manipu lacija ca. 63.000 ton iz proizvodnje ter enaka količina v odpremi, da ne omenja mo notranje manipulacije. Ocena skupne manipulacije znaša ca. 140.000 ton le tno. Vlogo pri odločitvi so odigrali tudi po goji dela, ki so oteženi zaradi narave dela, in zahtevi po nudenju primernega ter var nega delovnega okolja skladiščniku – vili čaristu in nizkih stroških vzdrževanja. Po zagotovilih najbolj kompetentnih za oceno viličarja, torej naših dveh viličari stov v odpremi, Franca Saba ter Dezider ja Sevra, je viličar Linde H 35 D več kot primerno delovno sredstvo. kovanja, tako da odločitev o nabavi dveh novih dizelskih viličarjev za potrebe od preme in maloprodaje ter visokoregalnega viličarja R 14 v Logističnem centru istega proizvajalca ni bila težka. Proizvajalec Linde je pokazal veliko mero posluha ob naših specifičnih zahtevah, ki jih mora skladiščnomanipulativna tehni ka izpolnjevati ob tako različnih namenih uporabe. Vsak viličar se je glede opreme prilagajal uporabnikom, tako da ima viličar v malo prodaji upravljalec vilic, ki omogoča po mik vilic naprej in nazaj, bočni pomik ter pomik vilic skupaj in narazen. Dizelski vi ličarji imajo zaprt hidrostatični menjal nik, ki omogoča brezstopenjsko vožnjo ter enoročno upravljanje s pomočjo krmilne palice (joysticka). Omenjene posodobitve narekujejo potre be trga in v Kemi se jim preudarno prila gajamo. Seveda pa projekt posodobitve v Linde predstavlja posodobitev tudi v maloprodaji 10 Kremenček_16_2010.indd 10 V upravljanju je prijazen in zmogljiv, nje govo vzdrževanje in poraba pa ne zahteva ta visokih stroškov. V dveh letih delovanja ob rednem vzdrževanju ni bilo nobenega popravila, kar je dovolj zgovoren podatek. Prvi Linde H 35 D je v dobrih dveh letih obratovanja ter več kot 7.000 urah dela ob dvoizmenskem delu izpolnil vsa priča logistiki s tem ni zaključen, kajti tudi na področju odpreme in transporta tako v ve leprodaji kot v maloprodaji se nam obeta jo v kratkem spremembe in posodobitve. Vse pod geslom izboljšanja servisa našim partnerjem. A o tem več kdaj drugič. Roman Čiček avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 Rumeni nagradili ENAJSTERICO Tako kot smo se nagradne igre na temo nogometa lotili pred dvema letoma v času evropskega nogometnega prvenstva, smo se za podoben korak odločili tudi letos. V času od 11. junija do 11. julija letos se je svet ustavil. Ustavil za nogomet in 19. izvedbo svetovnega nogometnega prven stva. Takšnega spektakla svetovnih razse žnosti ne spremljajo le športni navdušenci. Dogodek, ki vsake štiri leta pred televizij ske zaslone prilepi milijarde ljudi, je veli ko več od samega tekmovanja, zadetkov, rezultatov, zmag in porazov. Pravijo tudi, da je nogomet danes najpomembnejša po stranska stvar na svetu. In če sklepamo po odzivu naše nagradne igre, lahko temu samo pritrdimo. Z nagradno igro smo že leli preko direktne pošte vzpostaviti stik s partnerji in ustvariti odziv, hkrati pa z več kratnim žrebanjem držati napetost o na gradah skozi daljši čas prvenstva. Največji nogometni spektakel je bil le tos za Slovence še posebej zanimiv. Se veda, »krivi« so bili naši nogometaši, ki Slovenski selektor Matjaž Kek je podpisane žoge predal Primožu Giderju iz Kemine službe marketinga [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 11 so lanskega novembra premagali Rusijo, geografsko največjo državo na svetu in se po letu 2002 drugič uvrstili na svetovno prvenstvo. Približno deset let po nastan ku prve slovenske nogometne pravljice, ko so prvi mož stroke Srečko Katanec, ideo log igre Zlatko Zahovič in njegovi soigral ci šokirali svet z zgodovinskim remijem v Ukrajini, ki je Slovenijo odpeljal na Euro 2000 v Beneluksu, se je zgodba o uspe hu ponovila tudi z novo generacijo. Tokrat pod vodstvom selektorja Matjaža Keka, ki je bil ponosni selektor najmanjše udele ženke prvenstva v Afriki. PODELILI 11 ORIGINALNIH ŽOG SVETOVNEGA PRVENSTVA 2010 Praktično vsako podjetje se v določenem obsegu poslužuje orodij tržnega komuni ciranja od oglaševanja, osebne prodaje, odnosov z javnostmi do pospeševanja pro daje. V kopici nagradnih iger pred pričet kom svetovnega nogometnega prvenstva ob omejenih sredstvih seveda nismo mogli pretiravati z nagradami in smo iskali neko liko drugačen pristop, ki bi vendarle požel zanimanje vas, naših poslovnih partnerjev. In kot kaže smo uspeli, kajti nekaj več kot 40 % odziv izmed skupno ca. 4000 raz poslanimi kuponi nas je resnično presene til. Poskrbeli smo za edinstveno nagrado in sicer originalno žogo svetovnega nogo metnega prvenstva v Južni Afriki. Nagrado nam je s svojim podpisom oplemenitil še slovenski selektor Matjaž Kek, ki smo ga po predhodnem dogovoru ujeli na enem izmed treningov izbrane vrste v Kidriče vem pri Ptuju, kjer si je selektor utrgal ne kaj dragocenega časa tudi za nas. Sicer pa je bila idejna zasnova nagradne igre obarvana rumeno, tako kot je rume na prepoznavna barva Keme Puconci. Igra je od udeležencev zahtevala pozorno spre mljanje tekem in borbenosti naših fantov na prvenstvu, ki se je odražala tudi v šte vilu rumenih kartonov. Kot darilo in pri pomoček za lažje spremljanje prvenstva smo zloženki dodali še celoten spored svetovnega prvenstva. V skladu z našimi predvidevanji nagradno vprašanje za naše partnerje ni bilo pretežko, čeprav se je v kopici odgovorov občasno znašel tudi ka kšen napačen. Naloga je od sodelujočih zahtevala, da po vsaki tekmi naše izbra ne vrste odgovorijo na vprašanje o številu prejetih rumenih kartonov Slovenije. Sku pno smo opravili štiri žrebanja. Tako smo po vsakem srečanju izžrebali tri srečne nagrajence, ob koncu pa smo v zadnjem žrebanju še enkrat združili vse prispele kupone ter v »tolažilnem« žrebanju izžre bali še zadnja dva srečneža. Prodajni uspeh danes ni naključje in jasno je, da v današnjih tržnih razmerah kupci pričakujejo in zahtevajo kakovost pri pro daji blaga in storitev ob primerni ceni. Kupci so bolje obveščeni in previdni pri po rabi svojih sredstev, podjetja pa svoje na pore vlagamo tudi v iskanje novih možnosti in idej za nagovarjanje naših potrošnikov. Verjamemo, da smo vam z našo pomočjo dodatno popestrili nogometno obarvano poletje in obljubljamo, da se bomo z nogo metno nagradno igro med vas še vrnili. Če ne prej, pa zagotovo leta 2012, ob evrop skem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini, upajmo da tudi z našo reprezentanco. Primož Gider 11 18.8.10 14:02 DOGODKI KATALOGIADA 2010 Časi, ko je bilo mogoče vse Kemine proizvode stisniti na A4 format papirja, so daleč za nami. Danes je katalog tako obsežen, da je poznavanje vseh izdelkov postalo izziv. Zato smo se odločili, da organiziramo tekmovanje v poznavanju imen naših proizvodov. Tekmovanje smo poimenovali Katalogiada, saj je bila vsebinska podlaga tekmovanju kar aktualni katalog. Katalogiada se je zgodila v obliki pisnega vprašalnika z naključno razmetanimi de klaracijami naših proizvodov, katerim je bilo treba ugotoviti in pripisati točno ime izdelka. V vprašalniku so bili torej komple tni teksti iz kataloga, le ime proizvoda nad njimi je manjkalo. besed in smo jim bili prisiljeni vzeti ne kaj točk, tako da kljub hitrosti niso uspe li zmagati. Kar trije udeleženci so dosegli več kot 99 % točk in res malo jim je manjkalo do zma ge. Na koncu je zmagala kombinacija hitro sti in zbranosti. Trije udeleženci so prenesli vse pritiske in 100 % vpisali vsa imena 75 izdelkov. To pomeni, da niso pozabili na no beno številko, nobeno predpono in so si re snično zaslužili obljubljeno nagrado. Vprašalnik je obsegal 75 proizvodov, na ključno izbranih iz mase 150 proizvodov, kar je večina proizvodov iz kataloga. Da so se lahko uslužbenci Keme na Ka talogiado čim lažje pripravili, smo vsem posredovali vprašalnik v obliki Powerpoint predstavitve, katero so si lahko naložili na svoj računalnik in vadili oziroma preverjali svoje znanje. Taista predstavitev je samo stojno tekla tudi na oglasnem monitorju v jedilnici. Kot se za vsa tovrstna tekmovanja spodo bi, smo za tri najboljše predvideli nagra de in diplome. Nagrade so bile denarne in so se zmagovalcem izplačale s prvo nasle dnjo plačo v vrednosti: 1. mesto - 250 EUR bruto 2. mesto - 200 EUR bruto 3. mesto - 150 EUR bruto Katalogiado smo izpeljali v ponedeljek, 21. junija, v kletni predavalnici upravne zgradbe. Udeležba je bila 100 %. Vprašal nike je izpolnilo 43 udeležencev. 12 Kremenček_16_2010.indd 12 Absolutna zmagovalka Dušanka Katona Zmagovalce smo določili glede na zbra no število točk. Vsako popolnoma pravil no ime proizvoda je bilo vredno eno točko, za pomanjkljivo ime (brez pripone, števil ke, z napačno številko) pa je bil delež toč ke temu ustrezno sorazmerno zmanjšan. V primeru istega števila točk, se je upošteval tudi čas reševanja testa. S ponosom lahko objavimo, da je kar 21 udeležencev Katalogiade prekoračilo re zultat 80 %. Še bolj smo ponosni, da je od teh 21 kar 18 takih, ki so prekorači li rezultat 90 %. Zdi se nemogoče, ampak trije najhitrejši udeleženci Katalogiade so 75 imen proizvodov vpisali v manj kot 12 minutah. Žal so si pomagali z okrajšavami Čestitamo vsem udeležencem Katalogia de 2010 in se jim zahvaljujemo za sode lovanje. Vabimo jih, da se udeležijo Ka talogiade 2011, ki bo izvedena na enak način. Zagotovo bo boj še bolj neizprosen, saj smo se na prvi Katalogiadi še malo lo vili. Predvidoma jo bomo izpeljali v zim skih mesecih, ko bo več časa za tovrstne dejavnosti. Stanko Polajner ZMAGOVALCI KATALOGIADE 2010: 1. mesto: Dušanka Katona, vodja ključnih kupcev, komerciala 2. mesto: Bojan Karas, razvojni tehnolog, razvoj 3. mesto: Primož Gider, referent, marketing avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 RAZVOJ Sredstva za prekinitev dviga kapilarne vlage KEMASOL MICRO Zgradbe brez vertikalne in horizontalne hidroizolacije, kot so se gradile do leta 1900, in zgradbe z nedelujočo hidroizola cijo, imajo v svojih zidovih praviloma pove čano vsebnost vlage. Za ta pojav so mogo či različni vzroki, a ponavadi igra odločilno vlogo kapilarno se dvigajoča vlaga v zidu. Da bi ta pojav preprečili, je potrebno izve sti zatesnitev preko celotnega prereza zidu. Poznani so tako imenovani mehanski po stopki, pri katerih se zid prereže, nakar se v prerez vstavi hidroizolacija. Poleg tega postopka, katerega kakovost je v večini primerov odvisna od rokodelske spretnosti izvajalcev, že več kot 60 let odločilno vlo go igra postopek prekinitve dviga kapilar ne vlage z injektiranjem. Pri tem postopku se v zid preko vrtin vnese injekcijsko sred stvo, ki se porazdeli po celotnem prerezu zidu in na ta način vzpostavi horizontalno zaporo kapilarni vlagi. V Kemi lahko danes v ta namen ponudimo dva proizvoda: KEMASOL, ki je silikonska emulzija na osnovi kalijevega metilsiliko nata in novi proizvod KEMASOL MICRO, ki je koncentrat silikonske mikroemulzije. Kemasol Micro KEMASOL MICRO je vrhunski proizvod med tovrstnimi proizvodi. Cenovno leži si cer nekaj višje kot na primer cenovno ugo dni silikonati in kombinacije silikonatov z vodnim steklom, a se je v zadnjih letih, ko so se stroški izvedbe injektiranja z vrtanjem bistveno dvignili in na račun svojih izrednih lastnosti, pokazal za ugodnejšo izbiro. Njegove velike prednosti so: ■ deluje tudi pri zelo visokih koncentraci jah vlage v zidu, ■ deluje brez omejitev glede debeline zidu, ■ je brez topil in ni jedek, ■ koncentrat enostavno redčimo z vodo iz vodovoda v razmerju 1:14, [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 13 ■ ■ NOV P R V PRO OIZVOD GRAM U ne vsebuje stranskih produktov v obliki škodljivih soli, omogoča injektiranje s pritiskom in brez. Koncentrat silikonske mikroemulzije smo v proizvodni program vpeljali po eni stra ni zaradi izrednega učinka oligomernih si loksanov in silikonskih smol pri injektira nju vlažnih zidov, po drugi strani pa zaradi problematičnosti proizvodov na osnovi or ganskih topil. V svoji osnovi je KEMASOL MICRO mešanica silanov, siloksanov in tenzidov, ki ne vsebuje topil in že z eno stavnim redčenjem z vodo formira mikroe mulzijo, primerno za injektiranje v zid. Olje Voda Silan, Siloksan, Polisiloksan Silan, Siloksan Delujoči polisiloksan Delec mikroemulzije Kot je razvidno s slike, ima mikroemulzija, katero pripravimo iz koncentrata KEMASOL MICRO, izredno majhne delce, velikosti 2060 nanometrov. To je približno 10 krat manj, kot je velikost delcev običajnih emul zij. Tako majhna velikost delcev mikroemul ziji pripravljeni iz koncentrata KEMASOL MICRO omogoča bistveno hitrejše in glo blje prodiranje v porozno strukturo materi ala. Najbolj pa se prednost delcev emulzije velikosti v nano področju pokaže pri injekti ranju zelo vlažnih zidov. KEMASOL MICRO emulzija namreč omogoča prodiranje tudi v 100 % navlažen gradbeni material. V nasprotju z injekcijskimi emulzijami na osnovi vodnega stekla ali silikonatov, KE MASOL MICRO ne vsebuje nobenih grad benoškodljivih soli in za tvorbo gela ne potrebuje ogljikovega dioksida iz zraka. Zaradi tega je KEMASOL MICRO prime ren za injektiranje tudi ekstremno debelih zidov. Omembe vredna je tudi visoka kon centracija proizvoda, katere posledica so majhne količine pakiranja in posledično veliko nižji stroški transporta, skladiščenja in odstranjevanja odpadne embalaže. Pri tem je uporaba zelo enostavna. Kon centrat enostavno razredčimo z vodo iz vo dovodnega omrežja v razmerju 1:14. Za 15 kg gotovega proizvoda torej potrebuje mo le 1 kg koncentrata KEMASOL MICRO. Povzetek KEMASOL MICRO je, kot že napisano, vr hunski proizvod med silikonskimi impre gnacijskimi sredstvi. Kot koncentrat nam omogoča velike prihranke pri sami logisti ki injektiranja, saj iz enega litra pripravi mo na licu mesta kar 15 litrov silikonske emulzije. Pri uporabi emulzije KEMASOL MICRO, koncentracija vlage in debeli na zidu ne predstavljata omejitev. Delci emulzije KEMASOL MICRO, ki so veliki le 2060 nanometrov, bodo prodrli v še tako vlažen in debel zid. KEMASOL MICRO za pretvorbo v za vodo neprepustni gel ne po trebuje ogljikovega dioksida iz zraka. To pomeni, da bomo lahko vrtine zaprli takoj po končanem injektiranju (pod pogojem, da injektiranje s produktom KEMASOL MICRO kombiniramo z uporabo enega od Keminih sušilnih ometov). Vse zgoraj na šteto pa seveda prispeva k maksimalni varnosti in zanesljivosti pri izvedbi bloka de kapilarne vlage vlažnega zidu. Stanko Polajner Redčenje emulzije KEMASOL MICRO 13 18.8.10 14:02 PROJEKT SANACIJE 600letnica Marijine cerkve na Ptujski Gori Sanacija ene najlepših slovenskih cerkva Po mnenju strokovnjakov je bila cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori dokončana in posvečena že davnega leta 1410. Na samem začetku je dobila pomenljivo ime Mons gratiarum – Gora milosti. V bogati, a tudi burni zgodovini cerkve na Gori, ki so jo zaznamovala različna umetniška obdobja, potresi in požari, turški vpadi, reformacija, jo je po verovanju Marija vedno obvarovala. Bogata 600- letna zgodovina, izjemna arhitekturna umetnost in seveda srčna predanost premnogih duhovnikov, škofov, bratov minoritov v sožitju z lokalnim prebivalstvom, so obrodili dolgo želen sad. Marijini božjepotni cerkvi je izrazil svoj poklon sedanji papež Benedikt XVI. in jo povzdignil v baziliko. Vendar pa temu kulturnemu spomeniku, kakor tudi mnogim ostalim, ni prizanesel zob časa. K delnemu propadu je pripomo gla jeklena pest prejšnjega režima, ki je med letoma 1951–1957 cerkev zaprla za bogoslužje. Začetki leta 1994 – obednica Moje prvo srečanje s tem veličastnim objektom sega v leto 1994. Jeseni sva se z našo tehnologinjo ga. Antonijo Gorjup, tedanjo vodilno poznavalko sanacijskih materialov v Sloveniji, odzvala na vabilo patrov Mirka Veršiča in Maksa Klajnška. Popeljala sta naju v polkletni prostor, kjer je kraljevalo nizko grmičevje, med veja mi bezgov pa se je skozi dotrajane oken ske okvirje razprostiral čudovit pogled na Dravsko polje. Izražena želja, v tem raz padajočem delu samostana imeti obedni co, se mi je tudi za božji hram zdela ne uresničljiva. Po daljšem in temeljitem ogledu objekta in izvedenih meritvah, je ga. Gorjup po dala predlog sanacije s Hydroment sušil nim ometom, kot izvedbo končne izravna ve še nanos Hydroment finega ometa, za preprečitev dviga kapilarne vlage pa sili konsko emulzijo Kemasol. Patra sta ji za upala, in še istega leta je bila obnova v sodelovanju z znanja dovzetnimi izvajalci zaključena. Omeniti moramo, da je sever na stena prostora z zunanje strani zasuta z zemljino do višine 4 metrov, brez mo žnosti izvedbe vertikalne hidroizolacije. Po 16 letih dnevne uporabe obednice nu dijo stene, ki jih krasijo čudovita platna, za bivanje odlične klimatske pogoje. Po pripovedovanju patrov jim pozimi zado stuje lončena peč, v poletni vročini pa se v prijetno hladnem prostoru prileže kozar ček mašnega vina iz lastne sosednje kleti. Zimska kapela – 1997 Obednica 14 Kremenček_16_2010.indd 14 Več kot uspešna obnova z vlago izdatno zasičenih zidov, je botrovala najinemu ponovnemu obisku Ptujske Gore v letu 1995, ko je po obnovi klicalo samostan sko obzidje. Zimska kapela Samo poldrugo leto je bilo potrebno, da so se pričela sanacijska dela še v meni najlepšem prostoru, okroglem stolpu, ka terega so po obnovi 1997 preimenovali v Zimsko kapelo. V tem bivšem obrambnem stolpu se danes nahaja prostor namenjen hrambi in predstavitvi treh znamenitih re liefov Poklon kraljev, Marijina smrt in Grb donatorjev. Ponosni smo lahko, da so bili naši materiali izbrani za sanacijo pro stora, v katerem je na ogled postavljena neprecenljiva kulturna dediščina. Dovolite mi, da se za hipec spustim s Ptujske Gore in se preselim v Piran. Tam sva se namreč naslednje leto, prav pred Velikonočnimi prazniki, z ga. Gorjup se znanila s patrom Janezom Šauperlom, katerega je služba iz rodne dravske do line popeljala na morje. Obnova Minorit skega samostana v Piranu je bila velik za logaj za investitorja, lokalnega izvajalca, kakor tudi za naše podjetje. Vendar kot v vseh predhodnih primerih, je tudi na tem objektu Hydroment sušilni omet zablestel v vsem svojem sijaju. Romarska hiša – 2007 Žal se je moja mentorica ga. Antonija Gorjup predčasno upokojila, tako da sem se podal na Ptujsko Goro leta 2007 še četrtič. Tokrat sam, a oborožen z vsem avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 PROJEKT SANACIJE pa se pred bližajočo zimo umaknili v no tranjost objekta. Tako je Hydroment su šilni omet lepo »dozorel« in bil spomladi, po izvedbi izravnave s Hydroment finim ometom, pred otvoritvijo pripravljen za iz vedbo opleska s paropropustnimi zaključ nimi sloji na zunanjih stenah. Kakor je na Ptujski Gori v lepi navadi, je tudi ta objekt po gradbeni obnovi dočakal še ob novo imena. njenim podarjenim znanjem. Tam me je pričakal znan obraz, pater Janez Šauperl se je namreč vrnil v rodno pokrajino. To krat je bila na vrsti obnova samostanske ga hleva, ki je bil delno tudi zalogovnik krme. Oba sva se strinjala, da je stavba potrebna temeljite prenove, od strešnega petelina do ojačitve temeljev, namestitve žlebov in izvedbe drenaže. Vsi omenjeni dejavniki namreč bistveno vplivajo na količino vlage v nekaj stoletij starih zidovih. Jesenska sanacijska dela so bila prilagojena vremenskih razmeram, zato smo se s preizkušenim izvajalcem lo tili zunanjih sten. Ob 5°C smo ujeli še za dnje primerne temperaturne pogoje, nato Sočasno z obnovo Romarske hiše so po tekala dela tudi na odpravi poškodb, ki so nastale zaradi nekorektnega pristopa k sanaciji na zunanjih stenah cerkve. Ta je do višine ca. 1,5 metra sezidana s ka menino imenovano peščenjak, ki je sicer značilna za te kraje, a je žal precej hi drofobna. Nepravilen pristop k sanaciji pred nekaj leti (cementni obrizg in izvedba cemen tnega ometa) je poškodbe samo stopnje val nad robom peščenjaka, kar se je odra žalo v razpadajočem obstoječem ometu. Odbit omet je nadomestil Hydroment su šilni omet, po površini peščenjaka pa je bila izvedena silikonska vodoodbojna im pregnacija s Kemasolom. Romarska hiša [ KREMENČEK ] Danes na mestu popolnoma dotrajanega gospodarskega poslopja stoji Romarska hiša, ki je zadnja postaja na poti do Mari jinega svetišča. V njej sta dve veliki dvo rani, pod »kolarnico« pa je prostor name njen počitku in okrepčilu romarjem. V teh prostorih je bila izvedena finalna izrav nava sten in stropov s stensko izravnalno maso Kemaglet FX, ki je ob Kemagletu F edini primeren material za izvedbo konč ne izravnave pred opleskom s paropropu stnimi barvami. avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 15 Komercialni direktor Simon Bagola prejema priznanje iz rok nadškofa metropolita dr. Franca Krambergerja Osrednja slovesnost ob 600-obletnici V duhu dobrega ter dolgotrajnega sode lovanja smo bili na slovesnost 3. julija 2010 povabljeni tudi predstavniki naše ga podjetja. Vabila smo se iskreno raz veselili in se mu odzvali. Po opravljeni slovesni sveti maši, ki jo je vodil pred sednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof, metropolit Anton Stres, somaševali pa so vsi slovenski ško fje, je sledila zahvala visokih predstavni kov RKC vsem zaslužnim. Čast prevzema priznanja za dolgoletno sodelovanje je do letela g. Simona Bagolo, komercialnega direktorja Keme Pucoci d.o.o. … dober mesec po tej svečanosti sva s pa trom Janezom sedela v obednici, uživala v prijetno hladnem ambientu, čudovitem razgledu in ob kozarčku mašnega vina ko vala načrte prihodnjih sanacij … Dušan Tomašič 15 18.8.10 14:02 KEMA SKUPINA Moskva IZZIV VELIKEGA Rdeči trg je le ena od številnih znamenitosti velike Moskve. Moskva … Rusija … Vzhod … Sovjetska zveza … Lenin … Stalin … polno je tega … Res je največja država na svetu polna geo grafskih, političnih in še kakšnih vrhuncev. Dežela, ki so jo v zgodovini oblikovale, ko vale in usmerjale različne civilizacije, vsee no pa nihče popolnoma podredil, še vedno preseneča tudi s svojimi nasprotji. In ne samo na geografskem in ostalih omenjenih področjih, ampak tudi in predvsem v pre bivalcih, načinu življenja, razmišljanja itd. Za vse nas je Rusija izjemen izziv. A v pri meru, če si poleg »socialističnega nostal gika« še gospodarstvenik in oseba, ki želi podobo in znanje svojega podjetja prene sti tudi na to mogočno državo, je stvar še toliko bolj navdušujoča. Eno najbolj po znanih imen slovenskega gospodarstva tudi v tujini, JUB in gospodje, ki skrbi jo za njegov razvoj, so ta občutek mogoč nega izziva spoznali in se mu odzvali že pred leti. Uspešno. Osebno prijateljstvo med našima podje tjema je tako ponudilo možnost skupnega poslovnega sodelovanja, o katerem je te kla beseda ob našem obisku v Moskvi. Ta obisk je bil ob vsem navdušenju nad me stom seveda poslovne narave, kjer smo nastavili in začrtali, upajmo da uspešno pot uveljavitve naše blagovne znamke. Tako bomo v naslednjih mesecih močno povečali naše direktne aktivnosti na trgu Rusije, kar vključuje nove kadre, promo cijo ter podporo kupcem, predvsem na področju zahtevnejših uporab izdelkov v gradbeništvu, kjer je KEMA tudi v Rusiji že od nekoč poznan in cenjen dobavitelj. Moskva vseeno terja svoj davek. Davek se plačuje v obliki neskončnih kolon na 7, 8pasovnih cestah, v potovanjih le nekaj kilometrov skozi mesto v avtomobilu tudi 2 uri in več, »neskončnih« razdaljah med postajami podzemne železnice, izjemnih stroških bivanja v nič kaj posebnih, a prav tako tisočerih stolpnicah in blokih … Zato pa je pogled na Rdeči trg (ki je v zgodovini najprej nosil ime Lepi trg, kar je direkten prevod Красная площадь, vendar je »rdeča« zgodovina dodatno navdahnila spremembo imena), Leninov mavzolej, 7 mogočnih Stalinovih »se stra« (stolpnic), slavolok zmage na Aveni ji Kotuzova, Bolšoj teater itd., toliko bolj navdušujoč. Mesto zna podati svojo mo gočno a krvavo zgodovino na fascinanten in zelo impresiven način. V Kemi se vsekakor zavedamo izziva, s katerim se bomo spoprijeli. Kljubovati ta kšnim razdaljam in dimenzijam VSEGA velikega v Rusiji ni enostavno, niti poce ni. Zato ob koncu zahvala g. Hoyerju in njegovim ožjim sodelavcem na priložno sti, gostoljubnosti in pozornosti, ki nam je bila namenjena ob tej priložnosti. Gostitelji skupaj z generalnim direktorjem Keme, g. Brankom Drvaričem. 16 Kremenček_16_2010.indd 16 Simon Bagola avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 KEMA SKUPINA KEMIN EPOKSIDNI SISTEM v novi garaži poslovnega centra V maju 2010 je KEMA Beograd prevzela izvedbo epoksidnega poda v garažnih prostorih »Aleksander bulevar« centra. zaradi nevarnosti razlivanja v KEMAPOX GRUND 2000 vstavili STELLMITTEL T, kar material še dodatno zgosti in prepreči drsenje po površini. Investitor g. Vojislav Gajić je Kemi Beo grad predal celotno izvedbo 6600 m² po vršine, vključujoč nabavo materiala, nad zor s strani tehničnega kadra in izvedbo s strani kooperantov. S strani investitorja smo po predaji prejeli pohvalne in pozitivne informacije in se že dogovarjamo za naslednje objekte. Objekt predstavlja referenco, ki kaže, da KEMA Beograd uspešno deluje tako na področju prodaje kot inženiringa. Tehnološka izvedba je zajemala več faz, za začetek ročno brušenje za odstranitev armature in neravnin na betonski podla gi, kateri je sledilo brušenje podlage z di amantnimi glavami. Po čiščenju in sesa nju pobrušenih ravnin je bilo potrebno na mestih, kjer je bila denivelacija od 3–10 mm, površino izravnati s talno izravnal no maso LINEA 830 SL, seveda po pred hodnem premazu z grundirnim sredstvom KEMALATEKS v razmerju 1:1 z vodo kot S/N vez. Delovna faza na poti do končnega izdelka. Garažni prostori se razprostirajo na 6600 m². [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 17 Vojko Farič NOVE MOČI V KEMI BEOGRAD »Aleksander bulevar« center Sledilo je ponovno brušenje izravnalne mase z diamantno glavo in nato vgradnja veznega sloja KEMAPOX GRUND 2000 z epoksidnim peskom 20 % granulacije 0,3–0,8 z namenom zapolnitve lukenj in neravnin pobrušene betonske površine. Vezni sloj se je vgrajeval z ravno gladilko in po vgradnji veznega sloja se je pred posu šitvijo le tega posul epoksidni pesek gra nulacije 0,3–0,8 z namenom pridobitve protidrsnega poda. Odvečni epoksi pesek se je po 24 ur odstranil, sledilo je ponov no čiščenje in sesanje brušenih površin. Nadaljevalo se je z vgradnjo prvega sloja epoksidnega premaza KEMAPOX FINAL 6000 in drugega sloja po 24 urah, ki se je nanašal v kotu 90 stopinj glede na pr vega. Po zaključku so se parkirna mesta označila s črtami in parkirnimi številkami s fluorescentno epoksidno barvo. Na vho dnih mestih v garažne prostore so se na mestih, kjer so nameščene dvižne rampe, Hčerinsko podjetje KEMA Beograd s pri četkom leta 2010 deluje v spremenjeni zasedbi. Okrepitev predstavljata Radovan Pešić kot izvršni direktor in Peter Timotijević kot vodja prodaje, ki sta poleg zna nja in izkušenj na področju gradbeništva v delovno okolje prinesla nove ideje, pozi tivno energijo in visoko zastavljene cilje. Pomembno je sodelovati in delovati skla dno in kot celota, zato je zadovoljstvo vsa kega posameznika, ki tvori ekipo, še toliko večjega pomena. Zastavljeni načrti novih dveh sodelavcev so usmerjeni prav v to smer, zato je KEMA Beograd na pravi poti do dobrih rezultatov. Vojko Farič Nova sodelavca Radovan Pešić in Petar Timotijević. 17 18.8.10 14:02 KEMA SKUPINA EKSKURZIJA SRBSKIH SPOMENIČARJEV V široki paleti materialov, ki jih Kema ponuja, najdemo tudi materiale za sanacijo kapilarne vlage. Gre za materiale, s katerimi imamo narejenih ogromno referenčnih objektov. Referenc z omenjenimi materiali nimamo samo v Sloveniji, veliko jih sega čez meje naše države, precej jih najdemo na podro čju Novega Sada v Srbiji. Prav to geograf sko področje je z vidika dosedanjih izku šenj za nas izjemno perspektivno, saj s številnimi referenčnimi objekti kot so gra dovi, cerkve, spomeniški objekti pa tudi privatne hiše, predstavlja velik potenci al pri sanaciji kapilarne vlage tudi v pri hodnje. Omenjeno področje poseduje veli ko objektov, ki bodo v prihodnje zahtevali prenovo in tukaj želimo naš material Hy droment, s katerim se lahko pohvalimo že s 17letnimi referencami, predstaviti kot material izbire. In tako smo v aprilu 2010 v Puconcih go stili strokovnjake vseh zavodov za spomeni ško varstvo s področja Novega Sada. Obisk je bil predvsem namenjen izobraževanju, na številnih predavanjih so jim naši teh nični strokovnjaki predstavili vse predno sti materiala, prav tako pa opisali proble matiko s katero so se srečevali na objektih in načine, kako so jo reševali. Predstavili so jim prednosti vezane na podobne kon kurenčne materiale, ne ekskurziji pa so si nekaj bližnjih objektov tudi ogledali. Ude leženci so bili v večini sodelavci zavodov s katerimi sodelujemo že vrsto let in so se obiska v Puconcih odzvali v velikem števi lu, saj so avtobus napolnili vse do zadnjega kotička. Tridnevni ekskurziji v Prekmurju so prisostvovali gradbeni inženirji, arhitekti in licenčni slikarji iz zavoda za spomeniško varstvo iz Novega Sada, Subotice, Zrenja nina, Sombora, Sremske Mitrovice, Panče va in Pokrajinskega zavoda Novi Sad. Obisk smo v Kemi ocenili izjemno pozitiv no in prepričani smo, da bomo z materiali za sanacijo kapilarne vlage sanirali še mar sikateri objekt na območju Novega Sada. Vojko Farič NOVI PROSTORI KEME SKOPJE Gospodarska kriza riše in pušča sledi tudi na področju gradbeništva. Podjetja v teh časih razmišljajo nekoliko drugače, skromnost in varčevanje vedno bolj prihajata v ospredje. Preživijo le najboljši in tisti, ki kvaliteto prodajnih izdelkov postavljajo na prvo mesto. Kema se z gotovostjo lahko uvršča med podjetja, ki kljub času, v katerem gradbe ništvu ne pripisujejo razcveta, posluje do bro in beleži rast, sicer nekoliko manjšo kot leta poprej, a še vedno pozitivno. čili in naše pisarniške prostore združili s skladiščnimi. Čeprav je lokacija nekoliko manj reprezentativna, pa ta odločitev po sledično prinaša manjše stroške, ki bodo po drugi strani spet doprinesli svoj delež k pozitivnim rezultatom podjetja. Zavedamo se slabe gospodarske situacije, ki je razlog mnogih zaprtij številnih veli kih makedonskih podjetij in zavedamo se močnih konkurentov, predvsem podjetja Ading iz Skopja. Zato še toliko bolj vneto iščemo veliko novih poti in se trudimo za doseganje čim boljših rezultatov. Kema Skopje se lahko v tem času pohvali z dobrimi rezultati, ki pa so hkrati obveza, da se bomo trudili tudi naprej, jih nadgra jevali in pri tem ohranili najpomembnej še – kakovost izdelkov, ki jih prodajamo. Vojko Farič Pisarniški in skladiščni prostori v Makedoniji odslej združeni na eni lokaciji V ospredje lahko pri tem vsekakor uvrsti mo naše hčerinsko podjetje v Makedoniji. Kema Skopje je v prvi polovici leta 2010 prodajo v primerjavi z minulim letom po večala kar za 100 %. A dobri rezultati nas ne zavajajo in zato veliko delamo tudi na racionalizaciji stroškov. Tako smo se odlo 18 Kremenček_16_2010.indd 18 avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 KEMA SKUPINA PROIZVODNE KAPACITETE V UKRAJINI Spomladi letošnjega leta smo v Ukrajini skupaj s partnerjem MC Bauchemie začeli sodelovanje na področju najema proizvodnje gradbenih materialov. Proizvodnja, ki se nahaja v mestu Berezan, ki je 75 km oddaljen od Kijeva, je druga tovrstna proizvodnja v tej državi, kjer Kema Ukrajina najema svoje kapacitete. Prva proizvodnja s katero smo začeli sodelovati na področju najema kapacitet se nahaja v mestu Kamenets-Podolskiy v zahodnem delu Ukrajine. Proizvodnja v Berezanu nam v dveh izme nah zagotavlja dnevno proizvodnjo ca. 45 ton proizvodov, kar je na mesečni ravni ca. 900 ton. Izdelki ki smo jih začeli proizvajati v Bere zanu so: Kematerm 225, Styrokem 215, Kemamix F, Kemabond flex 131. V bliž ji prihodnosti načrtujemo začetek proizvo dnje še izdelkov Kemaglet G, Linea 810, Kemagrund S ter Kemakol Marmor 180 in 181. Zraven proizvodnje praškastih mate rialov nam proizvodnja omogoča tudi pro izvodnjo tekočin. Zaradi velikosti Ukrajine in posledično tudi velikih oddaljenosti med mesti, že limo poleg obeh omenjenih proizvodenj v bližji prihodnosti poiskati partnerja tudi na vzhodnem delu Ukrajine, ki nam lah ko ponudi proizvodne zmogljivosti za pro izvodnjo Keminih izdlekov. Ob vse večji prodaji, ki jo beležimo tudi v letošnjem letu na ukrajinskem trgu, je naslednji korak, ki počasi prehaja tudi v realnost, postavitev lastne proizvodnje v Ukrajini. Pogovori za nakup zemljišča se že odvijajo in ob nekoliko stabilnej Proizvodni obrat v Berezanu ši politični in gospodarski klimi bo po stala Kemina proizvodnja v Ukrajini tudi realnost. Marko Janža OBNOVA CERKVE V TRNAVI NA SLOVAŠKEM Kema, eden najkompetentnejših ponudnikov materialov za sanacijo kapilarne vlage, je s svojimi rešitvami in bogatimi izkušnjami pomagala pri obnovi mestne znamenitosti – najstarejše cerkve v mestu Trnava na Slovaškem. Mesto Trnava, ki leži 45 km severovzho dno od Bratislave, glavnega mesta Slova ške, že od nekdaj slovi kot kulturno ter versko središče v državi. Tudi dandanes, ko mesto z okolico šteje okrog 70.000 lju di, njeno družbeno, kulturno ter športno dogajanje po svoji pomembnosti presega okvirje mesta. Prve pisne omembe mesta segajo v daljnje leto 1211, ko je bil okraj še pod madžarsko oblastjo in pod katero je takrat kot prvo mesto na ozemlju da našnje Slovaške dobilo status kraljevega mesta, kar mu je omogočilo njegov hiter razvoj. Bogata zgodovina je pustila mestu [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 19 številne arhitekturne ter druge spomeni ke, ki predstavljajo pomembno dediščino današnjim rodovom. Ena izmed številnih znamenitosti in kot najstarejša stavba iz obdobja gotske ar hitekture je cerkev sv. Helene. Kot je pri objektih starejšega datuma običaj no, številne poškodbe na ometih nasta jajo predvsem zaradi kapilarne vlage, kot posledica neizoliranih temeljev zgradbe. Kemino hčerinsko podjetje na Slovaškem Cerkev sv. Helene je še ena v nizu uspešno saniranih cerkva. je s svojim strokovnim znanjem in reši tvami sodelovalo pri sanaciji notranjosti tega objekta. Predhodne meritve kapi larne vlage so pokazale, da leta sega do višine med 3,5–4 m, kar pa je tudi po sledica dejstva, da se nivo v notranjosti cerkve nahaja 70 cm pod zemljo. Sanaci ja poškodb na ca. 85 % notranjih površin je bila izvedena s sistemsko rešitvijo KE MASAN 580 ter KEMASAN 580F, s kate rim so bili izvedeni tudi vsi zaključni arhi tekturni detajli, ki ohranjajo avtentičnost stavbe. Končno podobo so dale silikatne barve KEMACOLOR S, ki predstavljajo novost v Kemini ponudbi na tujih trgih. Uspešno dokončanje del in zadovoljni novi uporabniki so samo še nova potrdi tev 17letnih izkušenj ter referenc na po dročju sanacije kapilarne vlage in s tem Keminih rešitev in materialov. Fredi Širovnik 19 18.8.10 14:02 ŠPORT SPREJEM ZA PRVAKE Po še eni izjemni sezoni namiznoteniških igralcev Keme Puconci, katere vrhunec je bil drugi osvojeni ekipni državni naslov med člani, je sprejem za prvake tudi letos pripravil generalni direktor Keme, Branko Drvarič. Puconski namiznoteniški igralci so v za dnjih letih prevzeli primat v slovenskem moškem namiznem tenisu. Njihovo kako vostno delo se tako odseva v številu osvo jenih kolajn na domačih državnih tekmo vanjih, kakor tudi po bogatem zastopanju v vseh reprezentančnih selekcijah ter od mevnih mednarodnih rezultatih. Pucončani so letos na državnih prven stvih skupno osvojili kar 17 medalj, od tega 6 naslovov državnih prvakov v različ nih kategorijah. Najodmevnejša sta eki pna naslova državnega prvaka med čla ni in mladinci, tretji zaporedni posamični naslov Mitje Horvata ter tretji naslov Hor vata in Plohla v igri dvojic. Horvat si bo sezono zapomnil tudi po reprezentančni akciji, saj se je Slovenija tudi po zaslugi njegovih dobrih iger uvrstila v prvo skupi no svetovnega namiznega tenisa. Ta dose žek predstavlja približno podoben uspeh, Direktor Keme Branko Drvarič s člani kluba 20 Kremenček_16_2010.indd 20 kot uvrstitev slovenske nogometne repre zentance na svetovno prvenstvo. Z veseljem pa lahko v tokratni številki Kremenčka pišemo še o enem uspehu in sicer o mladih naraščajnikih, ki predsta vljajo bodočnost tega kluba. Na avgustovskem 53. evropskem mladin skem prvenstvu v Istanbulu v Turčiji, se je odlično odrezala slovenska reprezentan ca, sestavljena pretežno iz igralcev NTK Kema. Za Slovenijo so ob Janu Žibratu iz sosednje NTK Sobote (ob koncu je osvojil bronasto medaljo med posamezniki in v igri dvojic) nastopali Gorazd Horvat, Ervin Železen, Tomaž Pelcar, med kadeti pa je glavno breme nosil Patrik Sukič, sicer ak tualni državni prvak med kadeti in v dvo jicah. Potem ko so mladinci zasedli 16. mesto v Evropi, je Slovenija med kadeti osvojila zgodovinsko osmo mesto, s čimer je izboljšala doslej najboljšo uvrstitev iz leta 1993, ko je bila deseta. Ob tem do dajmo, da je bil trener te reprezentance Mirko Unger, klubski trener Keme. Odličnih rezultatov je bilo v preteklem letu toliko, da se je zbrana druščina na sprejemu spomnila le tistih najodmevnej ših, direktor Branko Drvarič pa je o do sežkih povedal: »Ponosni smo na vaše rezultate in dobre igre tako doma kot v tujini. Kljub gospodarski krizi, ki je še posebej udarila predvsem po gradbeništvu, se po svojih zmožnostih še naprej trudimo in podpiramo vašo dejavnost, ker vidimo, kaj je nastalo iz tega kluba. Klubu z vizijo, ki temelji na vzgoji lastnega kadra pomagamo od njegovih začetkov in danes smo ponosni na to, da smo v vseh teh letih sodelovali pri takšnih uspehih. Čestitam vam za osvojeni državni naslov, kakor za vse ostale domače lovorike in uspešne mednarodne nastope, ki segajo celo v širši evropski in tudi svetovni vrh«. Tako je za nami še ena uspešna sezo na, v tem času pa se vsi igralci že mar ljivo pripravljajo na izzive nove tekmo valne sezone, kjer so pričakovanja znova velika. Ob takšnih uspehih kluba pucon ski namizni tenis vse večjo veljavo dobi va tudi v slovenskem namiznem tenisu. Tako je tajnik kluba Robert Smodiš letos postal podpredsednik namiznoteniške zve ze Slovenije, Mitja Horvat predstavnik sin dikata igralcev v izvršnem odboru NTZS, Mirko Unger pa trener mladinske in kadet ske konkurence. Če bo v bližnji prihodno sti v Puconcih zrasla še dolgo pričakovana športna dvorana, pa bodo izpolnjeni še za dnji pogoji za vzpostavitev slovenskega na miznoteniškega centra za mlade igralce. Primož Gider avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 Spomin mesta vi ŠPORT OBSTALE PRED VRATI PRVE LIGE Načrtno delo puconskih odbojkaric, ki se je na nove temelje postavilo pred nekaj leti, zadnji dve sezoni že rodi sadove. Uspeh je plod večletnega dela na organizacijskem in strokovnem področju. Odbojkarice Keme Puconci so letos v drugi državni odbojkarski ligi nastopile kot novinke in temu primerno podredile tudi svoje cilje – obstanek v ligi. A boja zen o izpadu je bila hitro odveč, ko so Pu cončanke presenečale z dobrimi nastopi, kljub težavam z igralsko zasedbo. Največ težav jim je povzročala namreč odsotnost nekaterih igralk, ki so bile med tednom na študiju v Mariboru in Ljubljani in so z ekipo v domači dvorani trenirale le en krat tedensko. Tako je imel trener Bojan Novak le malo časa, da je ekipo primer no uigral za prvenstvene preizkušnje. A kot kažejo rezultati, mu je to več kot do bro uspelo, saj so Pucončanke presene tile tudi same sebe in se namesto v boju za obstanek znašle celo v boju za napre dovanje med prvoligašice. Dolgo časa so bile na odličnem drugem mestu in ime le prav vse možnosti za napredovanje, a je na koncu odtehtala mladost in posle dično pomanjkanje izkušenj na odločil nih tekmah, tako da so sezono končale na še vedno odličnem četrtem mestu v de setčlanski ligi. Kljub vsemu so bili v klu bu z dosežkom več kot zadovoljni, saj v nobene primeru niso pričakovali takšne ga rezultata. A po letu nabiranja izkušenj so spoznali, da so na pravi poti. Kvalite Kot novinke osvojile odlično četrto mesto ta igralk, prizadevnost na treningih, bor benost, homogenost ekipe, želja po zma govanju in uspehih so vrline, ki jih bodo spremljale tudi v prihodnji sezoni, ko jim bo morda uspel celo veliki met. Primož Gider KEMABOND TUDI NA KITAJSKEM V kitajskem mestu Baotou je v mesecu juliju potekalo svetovno prvenstvo srednjih šol v odbojki, kamor se je uspelo uvrstiti tudi šolski ekipi soboške gimnazije. V osem članski igralski zasedbi sta bili tudi dve članici Odbojkarskega kluba Kema in sicer Vanja Vidonja ter Anja Potočnik. Kljub visokim finančnim stroškom, ki jih je predstavljalo omenjeno tekmovanje, se je vodstvo soboške gimnazije odloči Spomin iz Pekinga, kjer sonce tudi ob 35°C zaradi onesnaženosti mesta vidijo zelo redko. [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 21 lo, da perspektivnim mladim odbojkari cam omogoči sodelovanje na tem velikem mednarodnem tekmovanju, kjer so svoje znanje dekleta nadgradile še z izkušnja mi ob igri proti vrstnicam iz celega sveta. Gimnazija Murska Sobota je na koncu med 22. ekipami zasedle 18. mesto. Žal so imele nekaj smole v predtekmo vanju, ko so sicer premagale Čile z 2:1 in Dansko z 2:0, a so ob treh preostalih porazih zaradi slabšega razmerja točk zasedle nehvaležno peto mesto v sku pini. V nadaljevanju prvenstva, za uvr stitev od 17. do 20. mesta, so nato pre magale Ciper s 3:0 ter izgubile s Švico z 1:3 in osvojile končno 18. mesto. Na slov svetovnih prvakinj so osvojile Nem ke pred Kitajkami. Kljub natrpanemu urniku je bilo nekaj časa še za ogled znamenitosti, tako da so odbojkarice združile tudi prijetno s koristnim. Največja znamenitost je bila seveda Kitajski zid, kjer so ob vsej ve ličini nekdanjega kitajskega simbola in enega največjih gradbenih podvigov člo veštva doživele prav prijetno presene čenje. V času svojega obiska te zname nitosti so namreč srečale slovenskega kolesarja iz Nove Gorice, ki po Kitajski kolesari že tri mesece. Soboške odbojkarice so tako dostojno za stopale barve Slovenije in veseli smo, da smo jim pri tem vsaj malo pomagali tudi v Kemi. Primož Gider 21 18.8.10 14:02 PROSTI ČAS POZDRAVI z dopusta POZDRAV S TRIGLAVA Podjetje je uspešno toliko, kot so uspešni zaposleni v njem pravijo. Zaposleni so del intelektualnega kapitala, ki postaja vedno bolj pomemben pri ustvarjanju konkurenčne prednosti na trgu. Človeški kapital je odvisen od zaposlenih, njhovega znanja, predanosti, motivacije in tudi lojalnosti. Pozdrav s svojega dopusta pa nam je poslal tudi naš sodelavec Damjan Šu mak (v majici Kemabond). S prijatelji se je v poletnem času odpravil na vrh Triglava, svoj podvig pa dokumentiral pred Aljaževim stolpom. V prejšnji številki Kremenčka smo z ve seljem poročali, da se ja uprava našega podjetja prvič v zgodovini odločila, da ne katerim posameznikom, ki so se v prete klem letu posebej izkazali in izstopali s svojim prizadevanjem, podeli naziv zapo sleni leta, hkrati pa nagradi s počitnicami za celo družino. Preteklo je nekaj časa in v uredništvo Kremenčka smo prejeli tudi nekaj dopu stniških utrinkov, s katerimi so se na nas spomnili naši nagrajenci in ki jih bomo z veseljem delili z vami. Dmitri Reva, Kema Ukrajina, je obiskal Egipt in se sladkal s slastnimi slaščicami. Branislav Avgustin, Kema Slovaška, je razkrival lepote Turčije. 22 Kremenček_16_2010.indd 22 Primož Gider, Kema Puconci, je v Egiptu spoznaval tudi staroegipčansko mitologijo. avgust 2010 [ KREMENČEK ] 18.8.10 14:02 KULINARIKA JEDI NA ŽLICO Tudi tokrat nadaljujemo s predstavitvijo kulinaričnih dobrot iz knjige Jedi na žlico. Predstavljamo vam recept za poletno osvežitev: kumarice za vroče dni in puranje meso s svežim zeljem. KUMARICE ZA VROČE DNI 70 dag mladih kumar, 30 dag paradižnika, 20 dag paprike, 80 dag krompirja, 1 kozarec kisle smetane, 5 dl navadnega jogurta, 10 dag čebule, 3 stroki česna, mleta kumina, sol, poper, šopek drobnjaka Kumare olupimo, narežemo na tanke ko lobarje in položimo na cedilo, da voda od teče. Paradižnik in papriko očistimo in narežemo. Cel krompir skuhamo v sla ni vodi, odcedimo, olupimo, ohladimo in narežemo na tanke rezine. Vse sestavine damo v večjo skledo, primešamo smeta no, jogurt, sesekljano čebulo in česen. Jed še začinimo, premešamo in potrese mo s sesekljanim drobnjakom. Knjigo avtorice Marije Fras z naslovom JEDI NA ŽLICO lahko za 34 € (z DDV) naročite pri Pomurski založbi na telefonski številki 02 536 14 38, po elektronski pošti na naslovu [email protected] ali v spletni prodajalni www.trgovina.pomurskazalozba.si. PURANJE MESO S SVEŽIM ZELJEM 50 dag puranjega mesa brez kosti, 50 dag svežega zelja, 25 dag kislega zelja, 5 dag suhih jurčkov, 1 žlica svinjske masti, 1 čebula, 3 žlice paradižnikove mezge, kumina, sol, poper Sveže zelje narežemo na rezance, zalijemo z vodo, solimo, potresemo s kumino in sku hamo do mehkega. Kislo zelje in jurčke skuhamo posebej. Čebulo narežemo na večje kose, popražimo na masti in primešamo na manjše kose narezano meso. Zalijemo z dvema decilitroma vode in dušimo, da se meso zmehča. Kuhano sveže zelje, kislo zelje in meso stresemo v večji lonec, dodamo paradižnikovo mezgo, premešamo in pustimo, da ponovno prevre. KREMENČEK | izdajatelj: KEMA Puconci d.o.o., Puconci 109, SI 9201 Puconci | T: 02 545 95 00 | F: 02 545 95 10 | E: [email protected] | W: www.kema.si glavni in odgovorni urednik: Robert Smodiš | uredniški odbor: Simon Bagola, Roman Granfol, Dejan Šeruga, Vojko Farič, Marko Janža, Stanko Polajner, Primož Gider oblikovanje in prelom: Marko Hanc | tisk: S-Tisk d.o.o. | naklada: 4350 izvodov | vprašanja, predlogi in pripombe: [email protected] [ KREMENČEK ] avgust 2010 Kremenček_16_2010.indd 23 23 18.8.10 14:02 KRIŽANKA Kremenček_16_2010.indd 24 18.8.10 14:02
© Copyright 2024