pedagoško poročilo za šolsko leto 2012/2013

PEDAGOŠKO POROČILO ZA ŠOLSKO LETO
2012/2013
1. OCENA DOSEŽENIH UČNO-VZGOJNIH REZULTATOV
Učni uspeh v šolskem letu 2012/2013 je bil dober. Večina učencev je pokazala resen pristop do šolskega dela in nalog, ki so jih morali
opraviti doma. Še vedno pa opažamo, da imajo učenci vseh stopenj premalo razvite delovne navade in da jim motivacije za delo
prevečkrat zmanjka. Po ocenah sodeč večina učencev dosega pričakovane rezultate. Pri pouku aktivno sodelujejo, so vedoželjni in o
stvareh razmišljajo na njim svojstven način. Posebej so aktivni pri obravnavanju tematike, ki jih posebej zanima. Ponavadi se pri takšnih
predmetih in temah odločijo za izdelavo seminarskih ali raziskovalnih nalog, plakatov in miselnih vzorcev. Ocena sama velikokrat ne
pokaže vsega znanja učenca, kar je razvidno pri delu na terenu, na tekmovanjih, prireditvah v šoli in izven šole, v nevezanem razgovoru,
na šolskih kvizih.
Ocenjevanje znanja učencev je zelo zahtevno delo in zahteva resen, poglobljen in predvsem profesionalen pedagoški pristop.
Kultura ocenjevanja se je spremenila, tako da je same ocene težko primerjati med seboj.
Vsako ocenjevanje je stresna situacija, tako za učenca kot za učitelja. Stresne situacije smo skušali znižati na minimum, zato smo uvedli
napovedano ustno spraševanje. Pri pisnem ocenjevanju znanja so učenci seznanjeni z datumom preverjanja vsaj teden dni pred
preverjanjem. Ocenjevanje pri matematiki, angleščini in slovenščini je potekalo v manjših učnih skupinah na različnih ravneh zahtevnosti.
Od učencev učitelji zahtevajo tisto, kar so sposobni dati.
V vsakem razredu je nekaj učencev, ki dosegajo zadostne ocene. Ti učenci se trudijo, vendar zaradi osebnega potenciala, domačih
razmer in raznih drugih dejavnikov ne uspejo napraviti preskoka med dobre učence.
Generalno gledano smo z znanjem učencev lahko zadovoljni. Dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja so še nekoliko pod povprečjem
države, dosežki na tekmovanjih v šoli in izven šole kažejo, da je pouk kvaliteten, obsežen, snov dovolj poglobljena in utrjena, da obstaja
povezava med različnimi predmeti in da so učenci usposobljeni, da na probleme gledajo celovito in jih tako tudi rešujejo. Več pozoronosti
bomo v prihodnje namenjali IKT opismenjevanju, saj so tu učenci še precej nevešči uporabe in kritične presoje.
Doseženi rezultati so nedvomno plod strokovnega dela učiteljev, svetovalnih delavcev in staršev, ki pomagajo učencem pri domačem
delu.
Učni uspeh
Sladki Vrh: Od 245 učencev je uspešno končalo 244 učencev ali 99,59%
PŠ Velka: Od 50 učencev uspešno končalo 49 učencev ali 98%
Skupaj: Od 295 učencev je šolsko leto uspešno zaključilo 293 učencev ali 99,32 %
2
UČNI USPEH I. VIO in II. VIO 2012/2013
m
11
ŠTEVILO
UČENCEV
ž
9
sk
20
IZDELALI
SKUPAJ
VSI %
ž
20 100
9
10
7
17
16
94,1
7
17
7
8
8
16
16
100
8
16
8
10
13
23
23
100
13
7
7
14
53
8
9
17
52
15
16
31
105
15
16
31
104
100
100
100
99,03
8
9
17
52
53
24
RAZRED
1.a

2.a

3.a

4.a

5.a



3
opisno
ocenjeni
VSI Ž
20
9
NISO
IZDELALI
VSI
%
1
5,9
ž
UČNI USPEH 6. RAZRED in 3. VIO 2012/2013
razred
6.a
6.b

7.a
7.b

8.a
8.b

9.a
9.b


m
7
10
17
8
8
16
11
12
23
7
7
14
70
 123
ŠTEVILO
UČENCEV
ž
8
6
14
10
10
20
10
10
20
8
8
16
70
sk
16
16
32
18
18
36
21
22
43
15
15
30
140
VSI
16
16
32
18
18
36
21
22
43
15
15
30
140
122
245
244 99,59
IZDELALI
SKUPAJ
%
ž
100
8
100
6
100
14
100
10
100
10
100
20
100
10
100
10
100
20
100
8
100
8
100
16
100
70
NISO
IZDELALI
VSI
%
122
4
1
0,41
ž
UČNI USPEH PODRUŽNIČNA ŠOLA ZGORNJA VELKA 2012/2013
RAZRED
1.c
2.c
3.c
4.c
5.c

m
5
5
6
5
3
24
ŠTEVILO
UČENCEV
ž
6
2
6
8
4
26
sk
11
7
12
13
7
50
VSI
11
6
12
13
7
49
IZDELALI
SKUPAJ
%
ž
100 6
85,8 2
100 6
100 8
100 4
98 26
opisno
ocenjeni
VSI
11
7
12
5
Ž
6
2
6
NISO
IZDELALI
VSI
%
1
14,3
ž
REALIZACIJA UR V ODDELKIH - 1. SEPTEMBER 2012 – 24. JUNIJ 2013
OSNOVNA ŠOLA SLADKI VRH
Realizacija ur v oddelkih - 1. september 2012 – 24. junij 2013
Razred
1.a
2.a
3.a
4.a
5.a
5.b
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
Skupaj
Realizacija po
predmetniku
UR
700
735
770
840
910
910
910
910
892,5
892,5
980
980
896
896
12222
Realizacija
24.06.2013
UR
700
739
770
846
911
911
913
921
895
895
995
991
927
927
12341
Realizacija
24.06.2013
v%
100,00
100,59
100,00
100,71
100,11
100,11
100,33
101,21
100,28
100,28
102,12
101,12
103,50
103,50
100,99
6
OSNOVNA ŠOLA SLADKI VRH - PODRUŽNICA VELKA
Realizacija ur v oddelkih - 1. september 2012- 24. junij 2013
Razred
1.c
2.c
3.c
4.c
5.c
Skupaj
Realizacija po
predmetniku
UR
700
735
770
840
910
3955
Realizacija
24.06.2013
UR
701
739
770
844
911
3965
Realizacija
24.06.2013
v%
100,14
100,54
100
100,48
100,11
100,20
OSNOVNA ŠOLA SLADKI VRH - SKUPAJ
Realizacija ur v oddelkih - 1. september 2012- 24. junij 2013
Realizacija po
predmetniku
UR
Realizacija
24.06.2013
UR
Realizacija
24.06.2013
v%
16177
16306
100,60
7
2. DOPOLNILNI IN DODATNI POUK
Dodatni pouk je bil organiziran za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. Učenci so pri dodatnem
pouku poglabljali in razširjali znanje, bili zelo ustvarjalni in so s pomočjo sodobnih oblik učenja dosegali višje vzgojno izobraževalne cilje.
Za učence, ki potrebujejo pomoč pri učenju, pa je šola organizirala dopolnilni pouk. Pri dopolnilnem pouku se je učencem z raznovrstnimi
metodami in oblikami dela pomagalo usvojiti temeljne cilje in standarde znanja. Realizacija dopolnilnega in dodatnega pouka je 100 %.
Obisk dopolnilnega in dodatnega pouka je bil 100%. Učenci so manjkali samo zaradi opravičenih izostankov (bolezen, opravičilo staršev)
V tem šolskem letu smo izvajali dopolnilni in dodatni pouk iz slovenščine, matematike in tujega jezika.
DOPOLNILNI POUK
RAZRED:
1.a
2.a
3.a
4.a
5.a
5.b
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
SKUPAJ
DODATNI POUK
ŠTEVILO UČENCEV RAZRED
5
1.a
5
2.a
2
3.a
6
4.a
5
5.a
10
5.b
2
6.a
4
6.b
6
7.a
0
7.b
0
8.a
0
8.b
0
9.a
0
9.b
45
ŠTEVILO UČENCEV
7
4
4
8
7
5
0
0
6
7
8
10
5
3
74
8
Podružnična šola Velka
DOPOLNILNI POUK
RAZRED:
1.c
2.c
3.c
4.c
5.c
SKUPAJ
DODATNI POUK
ŠTEVILO UČENCEV RAZRED
4
1.c
1
2.c
3
3.c
6
4.c
2
5.c
16
ŠTEVILO UČENCEV
5
3
5
8
5
26
Vključenost učencev v razširjeni program in realizacija razširjenega programa.
V skladu z 20. členom Zakona o osnovni šoli izvaja osnovna šola Sladki Vrh razširjeni program, ki obsega naslednje dejavnosti:
PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO, DODATNI POUK, DOPOLNILNI POUK, INTERESNE DEJAVNOSTI, ŠOLO V NARAVI
V skladu s 26. členom Zakona o osnovni šoli so vse dejavnosti razširjenega programa za učence prostovoljne.
9
RAZŠIRJENI PROGRAM
RAZRED:
1.a
2.a
3.a
4.a
5.a
5.b
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
SKUPAJ
ŠTEVILO
UČENCEV
20
17
16
23
15
16
15
16
18
18
21
22
15
15
245
ŠTEVILO
VKLJUČENIH
UČENCEV
20
17
16
23
15
16
10
12
17
14
13
14
10
11
208
V%
100
100
100
100
100
100
66,7
75
96,3
77
61,9
63,6
66,6
73,3
84,9
10
Podružnična šola Velka
RAZŠIRJENI PROGRAM
RAZRED:
1.c
2.c
3.c
4.c
5.c
SKUPAJ
ŠTEVILO
UČENCEV
11
7
12
13
7
50
ŠTEVILO
VKLJUČENIH
UČENCEV
11
7
12
13
7
50
V%
100
100
100
100
100
100
11
3. FAKULTATIVNI POUK - NEMŠKI JEZIK
Ker vedno bolj stremimo k večjezičnosti in ker se bo večina otrok v nadaljnjem šolanju učila tako angleščino kot nemščino, na naši šoli že
več let izvajamo fakultativno učenje nemškega jezika že pri najmlajših, saj smo mnenja, da se osnove jezika in zahtevnih slovničnih
struktur lahko pridobijo že v osnovni šoli, in sicer skozi igro, petje ter gibalne vaje in tako imajo učenci v nadaljnjem šolanju večjo
možnost, da so uspešni pri tujem jeziku. Prav tako so se učenci seznanili z drugačno kulturo, kot je naša.
Ker je zgodnje učenje tujega jezika pri otrocih zelo smiselno, smo na naši šoli uvedli fakultativni pouk nemščine od drugega do šestega
razreda, kjer so učenci spoznali osnove jezika ter se tako pripravili na obvezni drugi tuji jezik, ki ga imajo nato v zadnji triadi njihovega
šolanja.
Fakultativni pouk nemščine je potekal od 2. do 5. razreda po eno uro na teden in v 6. razredu 2 uri na teden. Za učence 1. razreda smo
pouk nemščine v okviru zgodnjega uvajanja tujega jezika uvedli v mesecu marcu in ga izvajali do konca šolskega leta, pouk so obiskali
vsi učenci.
V letošnjem šolskem letu 2012/2013 se je za fakultativni pouk nemščine od 2. do 6. razreda od vseh 187 učencev, odločilo 182 učencev,
kar je kar 97%.
Finančno nam poučevanje fakultativnega pouka krije občina Šentilj.
4. TUJI JEZIKI
Tuji jeziki so na naši šoli na visoko kvalitetni ravni. Učitelji se redno izobražujejo in sodelujejo z zunanjimi inštitucijami.
Učence poučujemo prvi tuji jezik že od četrtega razreda, večina učencev pa se nemški jezik uči fakultativno od drugega do šestega
razreda. V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali v sedmem razredu z obveznim učenjem drugega tujega jezika nemščine, ki ga
izvajamo pod okriljem Zavoda za šolstvo in MIZŠ. V uvajanje drugega tujega jezika so bili vključeni vsi učenci obeh sedmih, obeh osmih
in obeh devetih razredov. Po predmetniku sta predpisani dve uri tedensko, letno torej 70 ur, v 9. razredu pa 64 ur.
Znanje učencev pri obeh jezikih je zelo dobro, kar je razvidno iz uspeha v srednji šoli, na tekmovanjih in projektih, katerih se udeležujemo.
Učenci 8.a in b 3. ravni zahtevnosti so ob koncu šolskega leta pripravili gledališko predstavo v angleškem jeziku z naslovom Skrivnosti iz
šolskega stranišča in navdušili občinstvo.
12
5. ŠOLE V NARAVI
Vse šole v naravi so bile izvedene v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
2. RAZRED
Šola v naravi za 2. razred se je izvajala od 17. do 21. 6. 2013 v CŠOD Škorpijon, Duh na Ostrem Vrhu. V spremstvu razredničark
Marte Cvajdik in Vlaste Grušovnik se je v šolo v naravi odpravilo 18 učencev, 12 učencev iz 2.a in 6 učencev iz 2.c. Namestitev je bila
ustrezna in hrana okusna.
Program aktivnosti in dejavnosti je bil načrtovan v skladu z učnim načrtom za 2. razred. Vse načrtovane aktivnosti so bile za učence 2.
razreda primerne, zanimive in so bile pod vodstvom učiteljev COŠD Škorpijon strokovno izvedene.
Izvedenih je bilo veliko športnih aktivnosti in učenci so bili ves čas bivanja telesno zelo aktivni.
 Spoznavali so okolico doma, razvijali splošno vzdržljivost in kulturni odnos do narave.
 Opravljen je bil pohod na Žavcarjev vrh in pohod v Avstrijo po meji med Slovenijo in Avstrijo.
 Pri jahanju konja so doživeli pristen stik z njim.
 Seznanili so se z lokostrelstvom in streljali z lokom.
 Opazovali so gozd, poimenovali nekatere rastline in živali. Dobro so spoznali razliko med jelko in smreko.
 Pridobili so si nekaj osnov orientacije v naravi.
 Z velikim navdušenjem so z naravnimi materiali ustvarjali slike.
 Opazovali vreme in izdelali preprosti vetrokaz.
 Na veselih večerih so lahko veliko peli in plesali. Zelo so se razvedrili, se sproščali in se pri tem seznanjali z mejami vedenja.
Ugotavljali so, da je z upoštevanjem pravil življenje prijetno in tudi zabavno.
Ta nadstandardna oblika je zelo primerna za učence te razvojne stopnje, saj jim je omogočala navajanje na samostojnost, pravilno
socializacijo, prijetno prijateljsko druženje, oblikovanje pozitivnega odnosa do narave in domovine, razvijanje telesnih zmogljivosti in
povezovanje teoretičnih znanj s praktičnimi. Učenci so sprejemali znanje po drugačni poti, bili so zelo motivirani, vedoželjni, aktivni in so
zelo radi sodelovali.
13
Vsi učenci so izrazili veliko veselje, da so zmogli brez staršev. Veliko jim pomenijo priznanja, ki so jih prejeli za aktivno in zelo uspešno
sodelovanje v šoli v naravi. Učenci so rekli, da bi še šli, saj jim je bilo zelo lepo.
4. RAZRED
Letno šolo v naravi smo izvajali v hotelskem kompleksu Žusterna od 10. do 14. 6. 2013. Ta termin smo si izbrali, saj je večina ocen v
tem obdobju že zaključenih in je vreme lepše in toplejše.
Šole v naravi se je udeležilo 36 otrok. Otroke so spremljale 4 spremljevalke (Vesna Godler-vodja šole v naravi, Marjetka Koražija,
Aleksandra Šterlek in Andreja Jurkovič)
Učitelji in učenci smo enotnega mnenja, da je lokacija zelo prijetna, saj je na razpolago pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, kjer smo
izvajali učenje plavanja. Prav tako smo za sprostitev koristili vodni park in tobogane. V bližini je na razpolago plaža in športno igrišče.
Nastanjeni smo bili na bazi polnega penziona, koriščenje bazena je bilo neomejeno.
Bivali smo v 2 in 3-posteljnih hotelskih sobah. Nastanjeni smo bili med ostalimi hotelskimi gosti. Temu bi se v naslednje želeli izogniti, saj
nekateri gostje tega niso odobravali. Na to bi bilo dobro v naprej opozoriti osebje pri rezervaciji (sobe naj bodo skupaj, ne pa raztresene
po hodnikih med ostale goste hotela).
Prevoz do Žusterne smo opravil z vlakom do Kopra ter avtobusom do Žusterne. V naprej bi bilo dobro, da se eden od učiteljev pripelje z
avtom, saj bi tako zagotovili več rekvizitov in pripomočkov, s katerimi bi olajšali učenje plavanja. Pa tudi v primeru manjše poškodbe
katerega od udeležencev, bi učitelj z avtomobilom lažje peljal k zdravniku ali v bolnišnico.
Ker je šola vključena v projekt plavalnega opismenjevanja je bil poudarek na plavanju. Učenci so bili razdeljeni v plavalne skupine glede
na njihovo znanje plavanja. Poučevanje plavanja smo opravljali 4 ure dnevno. Dobremu delu so bili primerni tudi rezultati na koncu, saj je
5 učencev prejelo oceno 6, 28 učencev je prejelo oceno 5, kar pomeni, da so plavalci. Ocena plavalec pomeni, da preplavajo 50 m in
opravijo vaje za varnost. 2 učenca sta prejela oceno 4, eden učenec je prejel oceno 2 in eden učenec je bil neocenjen (lažje gibalno
oviran otrok). Ta učenec je v začetku imel velike težave s prilagajanjem na vodo, vendar se je zadnji dan sprostil in upal sam, brez
pomoči narediti nekaj zavesljajev po vodi.
Šola v naravi je bila zelo koristna, saj smo realizirali tudi druge pomembne cilje. To so:
14
 Objektivno oceniti svoje znanje plavanja
 Realizacija učnih ciljev s področja učnega načrta in povezava vsebin z okoljem
 Navajanje na samostojnost, socializacija, vseživljenjska znanja in še mnogo drugih.
Udeleženci so bil z izvedbo zadovoljni in si še želijo takšnih oblik dela. Pripravili smo tudi priporočila za prihodnje šolsko leto.
6. RAZRED
Zimsko šolo v naravi smo izvajali v apartmajskem naselju Ribnica na Pohorju od 30.1.2013 do 3.2.2013.
Šole v naravi se je udeležilo 26 učencev od 30-ih prijavljenih. 4 učenci so zaradi bolezni ostali doma.
Spremljale smo jih 2 učiteljici športne vzgoje, pedagoginja in spremljevalka za gibalno oviranega učenca. Za potrebe učenja smučanja pa
je z nami sodeloval še zunanji sodelavec iz smučarske šole Džana. Vodja zimske šole v naravi je Marjetka Koražija.
Nameščeni smo bili v apartmajski hiši Ribnica, ki je v sklopu apartmajskega naselja Ribnica na Pohorju. Načrtovani program smo v celoti
realizirali. Delo na terenu je potekalo v 3 vadbenih skupinah in sicer po 2,5 uri dopoldne in 2 uri popoldne. V eni skupini so bili učenci, ki
so že imeli neko smučarsko predznanje, v drugih dveh skupinah pa tisti, ki so bili začetniki. Svoje znanje in napredek so učenci pokazali
na tekmovanju, ki je potekalo v četrtek popoldne, na katerem so prav vsi uspešno presmučali postavljeno progo.
Gibalno ovirani učenec se je s svojo spremljevalko in pedagoginjo aktivno vključeval v naš program. Z njemu prilagojenimi sanmi se je v
času, ko so ostali učenci bili na smučanju, sankal po položnem terenu v bližini smučišča. Ko je bil čas odmora za smučarje, pa se je lahko
ob čaju družil s sošolci.
V času po popoldanskem smučanju in pred večerjo smo izvajali program po učnem načrtu. Za delo smo imeli na razpolago prostor v
jedilnici, ki je opremljena tudi s projektorjem in platnom za projeciranje, dovolj prostora pa je bilo tudi v samih apartmajih.
Bivanje in samo delo je potekalo v prijetnem vzdušju. Zadovoljni smo bili tako z namestitvijo, kot s hrano. Več težav kot običajno, smo
tokrat imeli zaradi zdravstvenih razlogov. Kar trije učenci so zaradi povišane temperature in slabega počutja predčasno odšli domov.
Splošni vtis o izvedeni šoli v naravi je pozitiven. Pogoji za izvedbo so bili tudi tokrat odlični tako, da smo šolo v naravi lahko izpeljali tako,
kot smo načrtovali.
15
8. RAZRED
Za učence 8. razredov smo organizirali šolo v naravi v CŠOD Ajda v Libeličah od 5. 11. 2012 do 9. 11. 2012.
Šole v naravi so se udeležili vsi učenci, to je 43 otrok. Otroke so spremljale 3 učiteljice šole (Tatjana Polič, Vanja Jesenek in Lidija Jug,
kot vodja šole v naravi).
Delo je potekalo po zastavljenem programu, katerega smo uskladili skupaj z učitelji CŠOD Ajda. Vse načrtovane dejavnosti so izvajali
učitelji iz doma Ajda, ki so bile prilagojene vremenu in starosti otrok. Učenci so bili motivirani in vedoželjni, saj je delo potekalo na
drugačen način kot v šoli. Zelo radi so sodelovali v dejavnostih, imeli so veliko priložnosti, da se izkažejo in teorijo povežejo s prakso.
Cilji, ki smo jih realizirali, so se nanašali na dve področji:
•
Naravoslovne aktivnosti (Začutimo naravo, Raziskujemo tla, Gozd je učilnica, Izgubljeni v naravi …) in
•
športno področje (pohodništvo – ogled muzeja in kostnice v Libeličah, lokostrelstvo, kolesarjenje, športno plezanje …).
Udeleženci šole v naravi so bili z izvedbo zelo zadovoljni in si še želijo takšnih oblik dela.
Terminska izvedba :
Razred
2. razred
4. razred – letna šola v naravi
6. razred – zimska šola v naravi
8. razred
Kraj
CŠOD Škorpijon, Duh na Ostrem Vrhu
Koper (hotel Žusterna)
Ribnica na Pohorju
CŠOD Ajda, Libeliče
Termin
17.6.2013-21.6.2013
10.6.2013-14.6.2013
30.1.2013-3.2.2013
5.11.2012-9-11-2012
6. TEČAJI, TABORI
Sodelovanje ob meji- Tabor v Grazu
Učenci 5. razredov so v okviru projekta Sodelovanje ob meji opravili dvodnevni obisk Gradca v Avstriji, ki je potekal 18. in 19. aprila.
Udeležilo se ga je 37 učencev iz 5. a, 5. b in 5. c razreda. Bivali so v mladinskem hotelu Jugendgästehaus v Gradcu.
16
Cilji tabora so bili: razvijanje prijateljstva in pozitivnih medsebojnih odnosov, raba tujega jezika, spoznavanje značilnosti mesta Gradec,
navajanje na samostojnost. Učenci so obiskali hišo umetnosti, muzej orožja, otroški muzej Frida&Fred, si ogledali otok na reki Muri, se
povzpeli na Schlossberg, obiskali grad Eggenberg ter si vodeno pogledali mesto in njegove zgradbe. Namestitev in prehrana v
mladinskem domu je bila dobra. Učencem je bil najbolj všeč otroški muzej, kjer so si ogledali razstavo, se preizkusili kot gradbeniki in
aktivno sodelovali v različnih eksperimentih. Zelo zadovoljni so bili prav tako z ostalimi ogledi, bivanjem v hotelu, s sprostitvenimi
dejavnostmi ter druženjem z otroci iz Avstrije, s katerimi so preživeli dva skupna dni. Učencem je bilo mesto zelo zanimivo. Bili so zelo
zadovoljni, kar so pokazali z željo, da bi ostali še dlje.
Učence so spremljale razredničarke Antonija Bračko, Aleksandra Šterlek in Marjetica Satler ter učiteljica nemščine Katja Kocbek, ki je bila
vodja tabora.
Tabor je potekal brez zapletov. Program je bil v celoti realiziran.
 Plavalni tečaj
OŠ Sladki Vrh je že leta vključena v program Naučimo se plavati, katerega cilj je, da bi vsi učenci naše še šole zapustili šolo kot plavalci.
To pomeni, da preplavajo 50 m in med plavanjem opravijo nalogo za varnost.
Tečaj smo, kot že leta poprej, izvajali od 11. do 15. marca 2013 v Termah Ptuj, kjer so ugodni pogoji za učenje plavanja in navajanja na
vodo.
Za učence 3. razredov smo izvajali 20-urni plavalni tečaj v okviru pouka. Tečaja se je udeležilo 27 otrok. Cilj te skupine je preplavati 25 m
v poljubni tehniki, kar je doseglo oziroma preseglo 25 otrok.
Ker je zgodnje učenje plavanja zelo pomembno, smo za otroke vrtca in učence 1. razreda organizirali 10-urni tečaj prilagajanja na vodo,
katerega se je udeležilo 14 otrok vrtca in 19 učencev 1. razreda. 19 otrok je preseglo zastavljeni cilj, ki je drsenje na vodi, 8 jih je ta cilj
doseglo, 6 otrok pa se še ni popolnoma prilagodilo na vodo.
Letošnje leto sta obiskovali tečaj za neplavalce 3. triade 2 učenki od 5, ki so bile vabljene na tečaj. Obe sta bili uspešni in sta dosegli
zahtevani standard za plavalce.
 Tabor za nadarjene učence
17
Tabor je potekal od 14. 6. do 16. 6. 2013 v CŠOD dom Planinka na Slivniškem Pohorju. Tabora se je udeležilo 35 učencev od 5. do 9.
razreda
Delo na taboru za nadarjene učence je potekalo v skladu s konceptom in načeli dela z nadarjenimi učenci.
Ustvarjalno raziskovalni tabor je eden izmed načinov, ki nadarjenim učencem omogoča, da lahko svoje začetne potenciale razvijejo v
kompetence na področju izobraževanja in tudi na področju nadaljnjega poklicnega življenja.
Želeli smo oblikovati osnove za vseživljenjsko učenje nadarjenih učencev in da bi se učili na zanje optimalen način. Pri delu smo
uporabljali pristope, ki so uspešni in cenjeni, to je pospešeno in poglobljeno učenje in obogatitev in razširitev učnih izkušenj.
Poudarek smo dali tudi socialnemu razvoju, sodelovanju, razvoju ustvarjalnosti in motivacije.
V okviru programa tabora so bile izvedene delavnice:
 Fotografija,
 komunikacijske veščine – javno nastopanje,
 spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja,
 učenje učenja,
 zelišča in gobe,
 matematične uganke in zavozlanke, socialne igre,
 športno področje (pohodništvo, štafetne igre, orientacijski tek)
Za strokovno izvedbo delavnic je skrbelo devet učiteljev in strokovnih delavcev šole ( Mario Štefok, Suzana Grobelšek, Smiljana Valcl,
Andreja Jurkovič, Katja Kocbek, Andreja Rojs, Vanja Jesenek, Andrej Velikonja in Lidija Jug kot vodja tabora) in kot spremstvo učencev
trije učitelji (Andrej Velikonja, Vanja Jesenek in Lidija Jug).
Učitelji izvajalci delavnic na taboru za nadarjene učence so svoje delo opravili zelo dobro, pokazali so veliko smisla za delo z nadarjenimi
učenci. Na izvajanje delavnic so se dobro pripravili, v svoje delo so vložili veliko znanja in ustvarjalnosti.
Ocena izvedbe tabora s strani učencev je bila zelo dobra, prav tako so bili učenci zelo zadovoljni z nastanitvijo in prehrano v času bivanja
na taboru. Tudi v bodoče si želijo tako organiziranega tabora.
 Košarkarski tabor
18
Tabor je potekal od 16. do 18. avgusta 2013. Otroci so na zabaven način spoznavali osnove košarke, predvsem pa smo jih poskušali
navdušiti in motivirati za nadaljnje delo v okviru interesnih dejavnosti in morda tudi v klubu. Tabora se je letos udeležilo 14 otrok od 3. do
6. razreda, eden je zaradi bolezni manjkal. Otroci so v času tabora bivali in se prehranjevali v prostorih šole. Vsak dan so imeli poleg
košarkarskih treningov tudi druge dejavnosti, s katerimi smo poskrbeli za njihovo aktivnost in sprostitev.
Košarkarski del tabora sta vodila zunanja sodelavca, trenerja David Kogler in Grega Mirt, pedagoški del in ostale dejavnosti po programu,
pa sva izvajali Aleksandra Šterlek in Marjetka Koražija.
ŠTEVILO UČENCEV V TEČAJIH, TABORIH
OSNOVNA ŠOLA SLADKI VRH
TEČAJ PLAVANJA
TABOR ZA NADARJENE
KOŠARKAŠKI TABOR
FAK. POUK NEMŠĆINE
GRAZ
1.a
9
20
2.a 3.a 4.a 5.a 5.b 6.a
16
1
?
?
2
2
4
1
1
15 16 23 15 15 14
15 16
ŠTEVILO UČENCEV V TEČAJIH, TABORIH
PODRUŽNIČNA ŠOLA ZGORNJA VELKA
TEČAJ PLAVANJA
1.c
10
2.c
3.c
12
4.c
5.c
Skupaj
22
19
6.b 7.a 7.b 8.a 8.b 9.a
1
1
4
4
6 10 1
3
16
9.b Skupaj
27
1
29
11
182
31
TABOR ZA NADARJENE
KOŠARKAŠKI TABOR
FAK. POUK NEMŠĆINE
GRAZ
3
11
7
3
12
12
7
7
3
3
49
7
7. UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IN SAMOEVALVACIJA
Na Osnovni šoli Sladki Vrh poskušamo evalvacijo in samoevalvacijo dela postavljati v središče aktivnosti profesionalnega razvoja
vsakega posameznika kot celotne šole.
Tako sistematično zbiramo podatke s ciljem, da izboljšamo naše delo in prispevamo k večji kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
S stalnim evalviranjem povečujemo odgovornost vseh sodelujočih v vzgojno-izobraževalnem procesu.
V ta namen smo v šolskem letu 2012/13 izvedli naslednje aktivnosti na tem področju na ravni šole:
 Vprašalnik o usklajenosti potreb učencev z organizacijo dela šole (analizo udejanja vzgojnih načel, pravila šolskega reda)
 Sprotna evalvacija individualiziranih programov učencev s potrebami z učenci, starši in strokovnimi delavci
 Analizo stanja na področju učencev s posebnimi potrebami
 Analizo pedagoškega dela ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja in ob koncu šolskega leta
 Evalvacija pedagoških delavcev na področju udejanja ciljev samoevalvacije- na ravni posameznega delavca kot aktivov
(2 krat v šolskem letu)
 Vprašalnik o zadovoljstvu staršev in učencev s šolsko prehrano
 Spremljanje in analiza oblik sodelovanja staršev s šolo (govorilne ure in roditeljski sestanki, druge oblike sodelovanja)
20
 Zaključna analiza vzgojnega delovanja šole (starši, učenci in strokovni delavci)
Na podlagi ugotovitev iz posameznih analiz smo uvajali spremembe v vzgojnem načrtu šole, pravil šolskega reda, hkrati pa na podlagi
ugotovitev načrtujemo tudi vzgojno-izobraževalo delo za naslednje šolsko leto.
8. POROČILO O IZVEDBI NPZ ZA ŠOLSKO LETO 2012-2013
1. SPLOŠNI PODATKI – OSNOVNI STATISTIČNI PODATKI
NPZ – 6. RAZRED OŠ SLADKI VRH
PREDMET
SLOVENŠČINA
ŠT.
UČENCEV
31
POVP. ŠT.
% TOČK
40,71
ANGLEŠČINA
30
46,18
MATEMATIKA
31
57,35
NPZ – 6. RAZRED SLOVENIJA
PREDMET
SLOVENŠČINA
POVP. ŠT.
% TOČK
49,79
ANGLEŠČINA
56,76
MATEMATIKA
67,91
21
NPZ – 9. RAZRED OŠ SLADKI VRH
PREDMET
SLOVENŠČINA
ŠT.
UČENCEV
30
POVP. ŠT.
% TOČK
43,67
MATEMATIKA
30
50
ZGODOVINA
30
44,87
NPZ – 9. RAZRED SLOVENIJA
PREDMET
SLOVENŠČINA
POVP. ŠT.
% TOČK
51,77
MATEMATIKA
55,26
ZGODOVINA
47,95
V 6. razredu je bilo v šolskem letu 2012/13 31 učencev, vseh 31 učencev se je prijavilo k opravljanju nacionalnega preverjanja znanja.
Od prijavljenih učencev je nacionalno preverjanje znanja opravljalo pri slovenščini vseh 31 učencev (100%) pri angleščini 30 učencev
(96,7%) in pri matematiki vseh 31 učencev (100%).
4 učenci s posebnimi potrebami v 6. Razredih so opravljali prilagojeno nacionalno preverjanje znanja za učence s posebnimi potrebami.
V 9. razredu je v šolskem letu 2012/13 bilo 30 učencev. Vsi učenci so se v rednem roku udeležili nacionalnega preverjanja znanja pri
vseh treh predmetih. 5 učencev (16,6%) je opravljalo prilagojeno nacionalno preverjanje znanja za učence s posebnimi potrebami.
22
2. OSNOVNI STATISTIČNI PODATKI PRI PREDMETIH
(PRIMERJAVA PODATKOV ZA OŠ SLADKI VRH IN PODATKOV ZA SLOVENIJO V ZADNJIH ŠESTIH LETIH)
6. RAZRED
SLO
71,00
MAT
55,94
TJA
66,69
9. RAZRED
SLO
57,35
MAT
38,60
TJA
56,36
72,42
61,45
75,24
64,91
51,54
65,04
2007/2008
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
SLO
60,51
MAT
65,29
TJA
50,61
SLO
46,67
MAT
41,67
TIT
52,18
71,46
74,94
63,64
61,52
52,73
55,83
2008/2009
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
SLO
66,73
MAT
49,08
TJA
63,82
SLO
50,25
MAT
44,13
DIE
64,95
71,30
57,97
69,43
56,09
51,33
68,23
2009/2010
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
SLO
46,55
MAT
45,59
TJA
70,16
SLO
50,00
MAT
40,58
LVZ
66,35
54,77
53,53
72,51
51,11
50,05
61,51
2010/2011
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
SLO
39,90
MAT
62,83
TJA
57,29
SLO
41,80
MAT
45,67
BIO
42,35
47,61
64,35
58,60
55,00
55,55
48,02
2011/2012
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
SLO
46,85
MAT
48,48
TJA
41,90
SLO
47,46
MAT
43,57
GVZ
68,45
56,70
58,16
50,29
54,94
51,44
68,61
2012/2013
SLO
MAT
TJA
SLO
MAT
ZGO
2006/2007
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
23
OŠ SLADKI
VRH
SLOVENIJA
40,71
57,35
46,18
43,67
50
44,87
49,79
67,91
56,76
51,77
55,26
47,95
Iz preglednice je razvidno, da naši učenci praviloma pri vseh predmetih ne dosegajo državnega povprečja, oziroma za njim
zaostajajo.
Če ugotavljamo trende ugotovimo, da odstopanja navzdol od državnega povprečja ostajajo ista pri SLO in MAT tako v 6. kot 9. razredu.
Za kolikšna odstopanja gre je odvisno od generacije in vseh drugih dejavnikov, ki vplivajo na učne rezultate učencev. Je pa dejstvo, da
gre vedno za odstopanja navzdol, se pa stanje trenutno ne slabša.
Če primerjamo rezultat generacije v 6 in 9. razredu (pri matematiki in slovenščini –glej modro obarvane rezultate) ugotovimo, da gre v
obeh razredih za odstopanja navzdol od državnega povprečja, s tem, da se ta odstopanja v 9. razredu ne povečujejo in ostajajo na
približno isti ravni kot v 6. razredu. Vsi strokovni aktivi na šoli ugotavljajo podobne težave- težave učencev z bralno pismenostjo, kar
posledično prinaša slabe rezultate na testih, saj učenci površno, slabo ali ne berejo navodil.
Vsem tem ugotovitvam je vredno posvetiti posebno pozornost, kar so učitelji zelo podrobno naredili v letošnji analizi NPZ za
posamezni predmet. Zapisali so tudi ukrepe za izboljšanje stanja.
3. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA NPZ NA ŠOLI
Nacionalno preverjanje znanja smo izvedli v skladu z navodili. Letos smo se prvič srečali z elektronskim vrednotenjem preizkusov za
učence 9. razreda, ki pa nam ni povzročalo posebnih težav. Sistem je deloval bolj ali manj brezhibno, tako da so učitelji teste brez težav
vrednotili, tudi z e-vpogledi staršev in učencev ni bilo zapletov. Preverjanje znanja smo natančno načrtovali, organizirali in izpeljali ter na
koncu tudi analizirali dosežene rezultate na šoli. Strokovni delavci so bili o nacionalnem preverjanju znanja v organizacijskem smislu
seznanjeni na pedagoških konferencah, sestankih strokovnih aktivov, učitelji, ki so vrednotili teste, so se izobraževali na šoli za uporabo
RICOVEGA programa za e- vrednotenje. Izdelali pa smo tudi natančni organizacijski načrt za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja.
Učence in starše smo o nacionalnem preverjanju obveščali na roditeljskih sestankih, razrednih urah, oglasni deski, v okviru posebnih
predavanj, v okviru posameznih predmetov, ki so bili predmet nacionalnega preverjanja … Za učence in starše smo pripravili še dodatne
24
pisne informacije v obliki zloženke, ki jim je bila posredovana po e-pošti. Učenci so bili seznanjeni tudi s strukturo pisnih preizkusov pri
posameznih predmetih. Upoštevali smo celoten postopek priprave in izvedbe nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2012/13 in
verjamemo, da so naši učenci nacionalno preverjanje opravljali pod enakimi pogoji kot učenci drugod v Sloveniji.
Kvalitativna analiza učiteljev vseh predmetov je priloga pedagoškega poročila.
9. SPREMLJANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
9/1 Hospitacije
Spremljava vzgojno-izobraževalnega procesa je potekala preko celega leta. Podobno kot v lanskem šolskem letu je bilo zaradi
posodobljenih učnih načrtov v posameznih oddelkih in predmetih, nekaj hospitacij namenjenih predvsem spremljavi sprememb pri pouku,
osnovni cilj letošnjih hospitacij pa je bila spremljava bralno učnih strategij, pri različnih predmetih, ki seveda vplivajo na razvoj bralne
pismenosti. Ta je bila opredeljena kot pomembnejši razvojni cilj vsakega posameznega učitelja, kot tudi aktivov v smislu samoevalvacije.
Vsaka hospitacija je bila spremljana preko instrumentarija za pouk, ki jo je izpolnjevalo več učiteljev. Velika in po analizi sodeč dobrodošla
sprememba so bile t.i. skupinske hospitacije bodisi znotraj strokovnih aktivov ali kolegialne – vabljeni učitelji med seboj. Področja
spremljave so bile (učni jezik in učni pogovor, motivacija za branje, strategije za razvoj bralnih zmožnosti in bralnega razumevanja,
diferenciacija (raven pričakovanj, jasnost kriterijev in zahtev
Na spremljavo pouka smo se vsi sodelujoči vnaprej pripravili, tako da so bile strokovno zelo osmišljene. Tako smo razvijali samo
evalvacijo in spodbujali kritičen razmislek o svojem delu, kot tudi sprejemanja strokovne ocene kolega o svojem delu. Načrt hospitacij je
bil v celoti realiziran. V tem šolskem letu je bilo realiziranih 28 hospitacij.
9/2 Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Vsem delavcem omogočamo izobraževanje in usposabljanje v večjem obsegu, kot je to določeno s kolektivno pogodbo in sicer v večini
primerov v času, ko ni pouka. Izobraževanja so bila organizirana tudi za vse delavce v šoli in sicer so se vsi udeležili usposabljanja za
samoevalvacijo, ki smo ga februarja tudi z evalvacijo uspešno zaključili in treh modulov Učenje učenja, v katerega smo vključeni preko
Šole za ravnatelje na Brdu pri Kranju in rednih študijskih sestankov, na katerih smo obravnavali aktualne teme tekočih mesecev. Zaradi evrednotenja pri NPZ za 9. razred se je veliko učiteljev izobraževalo in usposabljalo za to obliko vrednotenja, nekaj učiteljev se je
25
izobraževalo na poti k e-kompetentnosti, 5 učiteljic in vzgojiteljic je pridobilo naziv vaditeljica plavanja. V velikem obsegu so se strokovni
delavci udeleževali tudi izobraževanj v okviru študijskih srečanj, saj je šola študijsko središče za različne predmetne skupine v
sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, veliko učiteljev pa se še dodatno samoiniciativno izobražuje, pri čemer jim šola pomaga pri
priznavanju delovne obveze in minimalnimi finančnimi sredstvi.
9/3 Organizacija in izvedba hospitacij in pedagoške prakse za študente in dijake
V tem šolskem letu smo ponovno sprejeli 3 študentke 1. letnika Pedagoške fakultete smer -razredni pouk na integrirano prakso, ki je
potekala ob petkih. Mentorica jim je bila Zvonka Bračko. Prakso je opravljala tudi študentka 4. Letnika, mentorica ji je bila Marjetka
Gačnik.Prakso smo omogočili tudi dvema dijakinjama srednje trgovske šole iz Maribora. Skupaj je bila pedagoška praksa organizirana za
10 študentov in 2 dijaka. Veliko prakse so opravile dijakinje in študentke tudi v vrtcu Sladki Vrh in Zgornja Velka.
10. ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA
Podaljšano bivanje se je v šolskem letu 2012/2013 izvajalo v petih skupinah. Tri skupine so bile organizirane na matični šoli Sladki Vrh,
dve pa na podružnici Zg. Velka. Koncept dela je temeljil na štirih elementih podaljšanega bivanja: kosilo, sprostitvena dejavnost,
samostojno učenje in ustvarjalno preživljanje časa. Učitelji podaljšanega bivanja so delo organizirali tako, da so se omenjene dejavnosti
dnevno izvajale, se prepletale in dopolnjevale ter dajale podaljšanemu bivanju ritem in vsebino, predvsem pa pestrost in pomen. Cilji in
vsebine dejavnosti so bile prilagojene ciljem pouka, pri čemer so se upoštevali interesi, želje in potrebe otrok ter staršev.
Delo v PB je bilo načrtovano dnevno in omejeno z urnikom, ki si ga je določil učitelj posamezne skupine. Tudi v letošnjem šolskem letu
smo nadaljevali z rubriko PB na spletni strani šole. Aktivnosti učencev so bile predstavljene s kratkimi opisi in številnimi fotografijami, ki si
jih je bilo mogoče ogledati v spletni galeriji.
Učenci podaljšanega bivanja so se pridružili raznim projektom, humanitarnim akcijam in likovnim natečajem. S svojimi izdelki in delom so
na različne načine sodelovali pri dekoraciji in afirmaciji šole.
Petra !!!!
UČENCI, VKLJUČENI V PB PO RAZREDIH (SLADKI VRH)
ŠTEVILO
1.a
2.a
3.a
4.a
26
5.a,b
SKUPAJ
UČENCEV V
OPB
UČENCI, VKLJUČENI V PB PO RAZREDIH (ZG. VELKA)
ŠTEVILO
1.c
2.c
3.c
UČENCEV V
OPB
4.c
5.c
SKUPAJ
11. JUTRANJE VARSTVO
Jutranje varstvo je bilo organizirano v Sladkem Vrhu in na Zgornji Velki v času od 6.00 do 8.00 za učence prvih razredov osnovne šole.
Zgodnja ura je bila potrebna zaradi pričetka dela v tovarni Paloma in zaradi velike zaposlenosti staršev v sosednji Avstriji, kjer začno z
delom ob 6.00. učenci so prihajali k jutranjemu varstvu po potrebi, vključeni so bili vsi učenci prvih razredov. Čas jutranjega varstva je bil
namenjen sprostitvi in varnemu čakanju na začetek pouka. Učenci so se v ponujene dejavnosti vključevali prostovoljno. Lahko so se igrali
po lastni izbiri. Z učenci so učitelji sodelovali pri igri, jih vspodbujali in skrbeli za razvijanje prijetnih in sproščenih medsebojnih odnosov.
Učenci so se navajali na samostojnost pri izbiri iger, upoštevanje pravil, izbiro soigralcev, na ustrezno ravnanje z igračami, na ustrezno
medsebojno komunikacijo, samostojnost v garderobi, pospravljanje in na skrb za svoje stvari
12. DNEVI DEJAVNOSTI
Realizirali smo vse dneve dejavnosti, ki smo si jih zadali v LDN. Kvaliteta vsebin posameznih dnevov dejavnosti je bila na visoki ravni. Na
vseh dnevih imamo priložnost, da spoznamo otroke tudi izven šolskih prostorov, njihovo nadarjenost in realizacijo vseživljenjskih ciljev.
27
Namen vseh dnevov dejavnosti je, da se učenci aktivno vključijo v izvedbo. Po priporočilih MIZŠ smo že drugič izvedli naravoslovni danTradicionalni slovenski zajtrk.
NARAVOSLOVNI DNEVI
I. VIO
Razred
Tradicionalni slovenski
1.
zajtrk
razred
19. 11. 2012
Tradicionalni slovenski
2.
zajtrk
razred
19. 11. 2012
Tradicionalni slovenski
3.
zajtrk
razred
19. 11. 2012
II. VIO
Razred
4.
razred
5.
razred
6.
razred
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19.11.2012
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19.11.2012
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19.11.2012
Vsebina/termin
V živalskem vrtu/V
akvariju in terariju
Maj 2013
V živalskem vrtu/V
akvariju in terariju
Maj 2013
V živalskem vrtu/V
akvariju in terariju
Maj 2013
Narava pripoveduje
April 2013
Orientiramo se
Februar 2012
Muzej na prostem
April 2012
Vsebina/termin
Dan zemlje-Kraljestvo rastlin
in živali
April 2013
Dan zemlje-Kraljestvo rastlin
in živali
April 2013
Dan zemlje-Kraljestvo rastlin
in živali
April 2013
Življenje nekoč
Maj 2013
Naravne znamenitosti
alpskih pokrajin
Maj 2013
Kulturno- naravni biseri
Gorenjske
Maj 2013
28
III. VIO
Razred
7.
razred
8.
razred
9.
razred
Vsebina/termin
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19.11.2012
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19.11.2012
Tradicionalni slovenski
zajtrk
19. 11. 2012
ŠPORTNI DNEVI
Razred
1. razred Pohodništvo/
2. razred Kolesarjenje
3. razred
September
4. razred
2012
5. razred
6. razred
Pohodništvo
7. razred
8. razred
September
9. razred
2012
April 2013
Življenje v avstrijski
prestolnici
Maj 2013
Gozd je učilnica
Dan Zemlje
November 2012
April 2013
Varna spolnost
Dan zemlje
13. 3. 2013
April 2013
Dan zemlje
Zimske
dejavnosti
Januar
2013
Zimske
dejavnosti
Januar
2013
Vsebina/termin
Atletski
Športne igre
mnogoboj
April
2013
Atletski
mnogoboj
April
2013
Plavanje
11. 5. 2013
Junij 2013
Športne igre
Plavanje
11. 5. 2013
Junij 2013
29
KULTURNI DNEVI
I. VIO
Razred
EPK- Po
1.
čevljarčkovi poti
razred
18.9. 2012
EPK- Po
2.
čevljarčkovi poti
razred
18.9. 2012
EPK- Po
3.
čevljarčkovi poti
razred
18.9. 2012
Vsebina/termin
Teden otrokaKulturna dediščinaZaplešimo v novo leto
Lutke
pustovanje
2. 10. 2012
21. 12. 2012
12.2.2013
Teden otrokaKulturna dediščinaZaplešimo v novo leto
Lutke
pustovanje
2. 10. 2012
21. 12. 2012
12.2.2013
Teden otrokaKulturna dediščinaZaplešimo v novo leto
Lutke
pustovanje
2. 10. 2012
21. 12. 2012
12.2.2013
II. VIO
Razred
4. razred
5. razred
Vsebina/termin
EPK- Po čevljarčkovi
poti
19.9. 2012
EPK- Po čevljarčkovi
poti
19.9. 2012
6. razred in III. VIO
Razred
EPK- PINK
6. razred
20.9. 2012
Zaplešimo v novo leto
21. 12. 2012
Zaplešimo v novo leto
21. 12. 2012
Kulturna dediščinapustovanje
12.2.2013
Kulturna dediščinapustovanje
12.2.2013
Vsebina/termin
Zaplešimo v novo leto
21. 12. 2012
Moja domovina
7.2.2013
30
7. razred
8. razred
9. razred
EPK- PINK
20.9. 2012
EPK- PINK
20.9. 2012
EPK- PINK
20.9.2012
Zaplešimo v novo leto
21. 12. 2012
Zaplešimo v novo leto
21. 12. 2012
Zaplešimo v novo leto
21.12.2012
Moja domovina
7.2.2013
Moja domovina
7.2.2013
Moja domovina
7.2.2013
31
TEHNIŠKI DNEVI
I. VIO
Razred
Dan ustvarjalnosti
1. razred
29.11.2012
Dan ustvarjalnosti
2. razred
29.11.2012
Dan ustvarjalnosti
3. razred
29.11.2012
II. VIO
Razred
4. razred
Elektrika
22.11.2012
5. razred Gibanje teles v
zraku
11.10.2012
6. razred
Z igro do
znanja
26.2.2013
III. VIO
Razred
Z igro do znanja
7.
razred
26.2.2013
8.
GOTO 1982razred
obisk muzeja
Vsebina/termin
Moja knjiga
22.3.2013
Moja knjiga
22.3.2013
Moja knjiga
22.3.2013
Veselo v počitnice
Junij 2013
Dan v naravi
Junij 2013
Veselo v počitnice
Junij 2013
Vsebina/termin
Dan ustvarjalnosti
Voziček
3. 12. 2012
Januar 2013
Zaključna prireditev
Junij 2013
Dan ustvarjalnosti
Tekstil
Zaključna prireditev
3. 12. 2012
Maj 2013
Junij 2013
Z igro do znanja
Izdelava papirja
Zaključna prireditev
27. 2. 2012
23.10. 2012
Junij 2013
Vsebina/termin
Z igro do znanja
Elektrika
26.2.2013
22.. 4. 2013
Kmečko življenje
Izgubljeni v naravi
na Koroškem
Zaključna prireditev
Junij 2013
Zaključna prireditev
32
9.
razred
10.10.2012
November 2012
November 2012
Arhitektura Italije
Italijanska kuhinja
IKT- multimedija
10.9.2012
11.9.2012
18.1.2013
Junij 2013
Naših skupnih devet
let
7.6.2013
33
13. INTERESNE DEJAVNOSTI
Na šoli smo organizirali različne interesne dejavnosti. ID so organizirane iz področja kulture, znanja, športa in tehnike. Skupni fond ur
prekoračujemo, plačujemo ga iz dodatnih sredstev občine. Vključene imamo zunanje sodelavce, ki zagotavljajo nadaljevanje dela z
društvi v kraju in okolici (Nogometni klub Paloma, Košarkarski klub Maribor, Čebelarsko društvo Velka – Sladki Vrh, Planinsko društvo
Paloma, Gimnastika, Šahovsko društvo Paloma, Podjetje PIS). Programi ID so zajeli vsa področja vzgojno-izobraževalnega dela z
različnim številom ur. Pri ID so učenci težili k realizaciji potreb po dodatnem poglobljenem znanju na področjih, ki jih posebej zanimajo.
Družili so se s sovrstniki, se sproščali in realizirali svoje sposobnosti. Pridobljena znanja in spretnosti so javno predstavili na razstavah,
tekmovanjih, prireditvah, ipd. Uspehe učencev smo sproti spremljali in najuspešnejšim podelili zaslužna priznanja (spominska majica za
udeležbo na državnih prireditvah).
Ker skušamo čim bolj razvijati različne interese učencev ponujamo v skladu z letnim delovnim načrtom pestro ponudbo interesnih
dejavnosti. Interesne dejavnosti smo ponudili na podlagi ankete med učenci, starši in učitelji.
V času uvajanja Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ povezujemo ponudbo interesnih dejavnosti s tem
konceptom. Realizacija ur interesnih dejavnosti je bila preko 100 %
Želimo si, da bi se učenci v čim večjem številu vključevali v interesne dejavnosti.
V šolskem letu 2012/13 smo izvajali naslednje interesne dejavnosti:
UČITELJ
DANICA FERK
MARTA CVAJDIK
MARJETKA GAČNIK
VESNA GODLER
ALEKSANDRA ŠTERLEK
ANTONIJA BRAČKO
DARINKA OSOJNIK
INTERESNA DEJAVNOST
LUTKOVNI KROŽEK
KULTURNA DELAVNICA
LITERARNA DELAVNICA
ROČNODELSKE SPRETNOSTI
PLESNI KROŽEK
VESELA ŠOLA
VESELA ŠOLA
ŠT. UR
35
25
16
30
20
10
10
34
RAZRED
1.–3.
1.–5.
2.–5.
3.-5.
4.–7.
4. - 6.
7.- 9.
IRENA TARKUŠ TRIKIČ
DARINKA OSOJNIK
VOJKO SUPANIČ
VOJKO SUPANIČ
VOJKO SUPANIČ
TATJANA POLIČ
TATJANA POLIČ
MARJETKA KORAŽIJA
SAŠA MAJCENIČ
SAŠA MAJCENIČ
ZORA KAURAN
CVETKA KOCBEK
CVETKA KOCBEK
JELKA VEIT
KATJA KOCBEK
VANJA JESENEK
LIDIJA JUG
ANDREJ VELIKONJA
SIMON KOŠTI
SIMON KOŠTI
MARIO ŠTEFOK
SAŠO RACIĆ
DANIJEL ŠTRAUS
DIABETES
ZGODOVINSKI KROŽEK
GEOGRAFSKI KROŽEK
KOŠARKA MLAJŠE DEKLICE
KOŠARKA STAREJŠE DEKLICE
ATLETIKA
IGRIVA KOŠARKA
IGRIVA KOŠARKA
ODBOJKA MLAJŠI
ODBOJKA STAREJŠI
RAZVEDRILNA MATEMATIKA
MLADI RAZISKOVALCI
KEMIJSKI KROŽEK
ŠOLSKI ANSAMBEL
NEMŠKI KROŽEK
IGRAJMO SE Z BESEDAMI
RAD IGRAM ŠAH
FOTOGRAFIJA IN FILM
RAD IGRAM NOGOMET
RAD IGRAM NOGOMET
KOŠARKA DEČKI
KOŠARKA DEČKI
GIMNASTIKA
10
15
18
70
70
35
35
13
35
35
10
12
15
33
15
20
37
35
60
68
31
30
67
Podružnična šola Zgornja Velka:
UČITELJ
INTERESNA DEJAVNOST
ŠTEVILO UR
35
9.
7.–9.
9.
4.-7.
8.-9.
6.–9.
1.-2.
3.
6.–7.
8.–9.
6.–9.
6.–9.
8.–9.
5.–9.
9.
6.-9.
1.–3.
7.-9.
1.-3.
4.-6.
4.-5
4.-7.
1.-5.
RAZRED
TEREZIJA KRANER
MARTA ŽOHAR KOLARIČ
ALENKA AHMAN
VLASTA GRUŠOVNIK
MARJETICA SATLER
SUZANA VAJNGERL
LIDIJA JUG
MARJETKA KORAŽIJA
BOJAN PETEK
GLASBENI KROŽEK – delavnica
GLEDALIŠKI KROŽEK BOBEK
FOLKLORA
GLEDALIŠKI KROŽEK ZVEZDA
VESELA ŠOLA
LITERARNA DELAVNICA
RAD IGRAM ŠAH
IGRIVA KOŠARKA
RAD IGRAM NOGOMET
20
35
25
35
10
15
33
13
63
2.–5.
1.–2.
2.–5.
3.–5.
4.-5.
1.–5.
1.–3.
1.-3.
1.-5.
Skupaj smo realizirali 1174 ur interesnih dejavnosti, v sklopu sredstev MIZŠ in občine.
PROJEKT EKO ŠOLA
V šolskem letu 2012/2013 smo sodelovali v treh projektih:
* šolska vrtilnica- skrbeli smo za urejeno okolico šole, pripravili zeliščni vrtiček, sadili rože v šolska korita.
* mladi poročevalci- pripravljali so članke in jih objavljali na šolski spletni strani, na spletni strani eko šole, na oglasni deski v šoli, …
* eko kviz- na tekmovanju z ekološkimi vsebinami je sodelovalo pet ekip (15 učenk in učencev).
Ozaveščevalne in zbiralne akcije:
 ozaveščevalno akcijo smo izvedli ob dnevu Zemlje- ves teden ob dnevu Zemlje-22.4.2013. Učenci so v podaljšanem bivanju
pobirali smeti v okolici šole, v okviru naravoslovnega dne so učenci v eni skupini pripravljali eko zabojnike za ločeno zbiranje
papirja, ves teden so se seznanjali s pomenom skrbi za našo okolico pri pouku, dodatnih aktivnostih, v podaljšanem bivanju.
 Vse leto smo sodelovali v različnih zbiralnih akcijah. Odziv učencev in učenk je bil dober.
36
Izbirne aktivnosti:
 zbiranje odpadnih tonerjev in kartuš- vse leto smo zbirali tonerje in kartuše, ki so jih občasno odpeljali v okviru eko šole.
 Postavitev zabojnikov za kovinsko embalažo- v letošnjem šolskem letu smo prvič namestili koše za odpadno kovinsko embalažo.
Počasi se učenci navajajo na ločeno zbiranje tudi te embalaže.
 Postavitev zabojnikov za pokrovčke- na naši šoli že vrsto let zbiramo plastične zamaške v humanitarne namene. V letošnjem
šolskem letu smo jih dostavljali sorodnikom fantka iz naših krajev, ki mu življenje ni namenilo lepe prihodnosti.
 Postavitev zabojnike za odpadne baterije- učenci se vedno bolj zavedajo pomena ločenega zbiranja teh odpadkov in zato veliko
odpadnih baterij pristane v teh zabojnikih.
 Zasnova ozaveščanja ločevanja odpadkov- na naši šoli že vrsto let ločeno zbiramo razne odpadke, zato naši učenci ločeno zbirajo
kar nekaj odpadkov. Posebno pozornost tej problematiki smo namenili pri pouku gospodinjstva v 6. razredu OŠ.
 Uporaba elektronske pošte za komuniciranje med šolo in starši- na naši šoli zelo dobro deluje elektronska komunikacija med starši
in šolo, prav tako med učenci in šolo po potrebi.
 Postavitev zabojnikov za biološke odpadke- posebnih zabojnikov nismo nameščali, so pa s tem načinom zbiranja odpadkov učenci
več ali manj dobro seznanjeni.
Poleg zgoraj naštetih nalog, ki smo jih izvajali v skladu s prijavo za šolsko leto 2012/2013 smo izvajali še številne druge aktivnosti* Tekmovali smo na različnih tekmovanjih ( diabetes, mladi čebelarji, biološko tekmovanje, zlata kuhalnica, razna tekmovanja na
športnem področju )
* Pripravljali smo različne razstave ob posameznih dnevih, ali na posamezno temo.
* Pomagali smo pomoči potrebnim po svojih zmožnostih.
* Skrbeli smo za zdrav način življenja (gibanje, zdrava prehrana, skrb za telo,…)
* Sodelovali smo z območno organizacijo rdečega križa.
* pri razrednih urah smo veliko časa namenili spoznavanju ekoloških problemov današnjega časa.
* učenci prve triade so pogosto ilustrirali slike o eko težavah ali veselju.
* Učenci so prebirali sami ali v šoli knjige z ekološko tematiko,…
37
Junija 2013 smo prejeli informacijo, da smo tudi to šolsko leto uspešno izvajali prijavljene projekte in naloge in da smo tudi to šolsko leto
prejeli zeleno eko zastavo.
Eko šolo je vodila učiteljica Irena Tarkuš Trikič.
14. SODOBNA UČNA TEHNOLOGIJA
Brez sodobne učne tehnologije ni sodobnega in učinkovitega pouka. V tem šolskem letu smo ponovno posodobili strojno in programsko
opremo za računalništvo na obeh stavbah, pridobili smo 3 prenosnike, 1 projektor, v učilnice in v računalniško učilnico na Zgornji Velki
smo namestili 18 računalnikov, 17 monitorjev, namestili smo še 2 interaktivni napravi MIMIA (angleška učilnica, likovna učilnica), poskrbeli
smo za pokritost brezžičnega omrežja po centralni šoli in na podružnici, v tajništvo je postavljen nov tiskalnik, v zbornici smo namestili dve
novi multi funkcionalni napravi in drugo didaktično opremo za izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela, ki učiteljem pomaga k boljšemu in
kvalitetnejšemu delu. Sredstva smo pridobili od Občine Šentilj, šolskega sklada in del porabe rednih materialnih sredstev.
15. DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Šolska svetovalna služba (ŠSS) opravlja interdisciplinarno zasnovano strokovno delo v šoli za šolo. Delo ŠSS je obsegalo:
 Učenje in poučevanje (svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole zaradi izboljšanja kvalitete učenja
in poučevanja).
 Šolska kultura vzgoja, klima, red (svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole v zvezi z dnevnim
potekom vsakdanjega življenja in dela v šoli, z«dnevnim režimom« šole in v tej zvezi z vzgojno in disciplinsko problematiko).
 Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj (svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji in starši o splošnih
značilnostih telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter o posebnostih v telesnem, osebnem in socialnem razvoju učencev).
 Šolanje (svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi ustanovami (vrtci, drugimi šolami,
Zavodom RS za zaposlovanje …) o vprašanjih v zvezi s šolanjem).
38
 Poklicna orientacija (delo z učenci, učitelji, starši in vodstvom šole z namenom pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju
izobraževalne in poklicne poti).
 Socialno-ekonomske stiske (šolska svetovalna služba se vključuje v iskanje in nudenje možnih oblik podpore in pomoči družinam,
kadar je zaradi njihovih socialno-ekonomskih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj).
SODELOVANJE ŠOLE IN STARŠEV
Staršem in delavcem šole je osnovni cilj napredek in uspešnost otroka v vzgoji in izobraževanju. Temu je namenjeno obojestransko
sodelovanje.
Šola sodeluje s starši na dveh ravneh:
 Sodeluje s starši takrat, ko učenci potrebujejo pomoč.
 Nagovarja starše za sodelovanje pri delu šole in vodi z njimi ustvarjalni pogovor.
Starši imajo tudi aktivno vlogo pri sooblikovanju življenja in dela šole, tako da v okviru Vzgojnega načrta aktivno deluje TIM STARŠEV ZA
VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE. Tim staršev je aktivno sodeloval pri evalvaciji vzgojnega načrta in spremljal udejanjanje pravil
šolskega reda. Sestali so se trikrat in pri svojem delu upoštevali mnenja, pobude, želje … staršev v posamezni oddelčni skupnosti.
Program dela s starši je vseboval naslednje oblike sodelovanja:
 RODITELJSKI SESTANKI (skupna obravnava vprašanj o vzgoji in izobraževanju,učno-vzgojna problematika oddelka,
seznanjanje z načrti, akcijami, obveznostmi seznanjanje z učnimi načrti, predmetnikom, šolskim koledarjem, pravilniki,
hišnim redom, poročili o delu sveta šole …).
 MESEČNE GOVORILNE URE (seznanjanje z informacijami o delu posameznega učenca, vendar niso možni daljši razgovori
delu in napredovanju učenca …).
 TEDENSKE GOVORILNE URE (daljši razgovori o delu in napredovanju posameznega učenca po predhodni najavi staršev).
 PREDAVANJA ZA STARŠE (predavanja, ki se nanašajo na novosti v šolskem prostoru; vpis šolskih novincev, obvezni izbirni
predmeti, organizacija nivojskega pouka, preverjanje in ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku, preverjanje z nacionalnimi
preizkusi znanja ob koncu posameznih obdobij , delo z otroki s posebnimi potrebami …, predavanja, ki so povezana s poklicno
39










orientacijo, in predavanja, ki imajo preventivno funkcijo: uspešno učenje, oblike zasvojenosti, komunikacija v družini, odraščanje
…)
DELAVNICE ZA STARŠE (pridobivanje izkušenj in vtisov staršev o vzgojno izobraževalnem delu).
SVET STARŠEV (sodelovanje staršev pri oblikovanju pogojev dela šole, analiza učno-vzgojnih rezultatov, mnenja, predlogi,
pripombe staršev …).
INDIVIDUALNO SVETOVANJE STARŠEM (individualno svetovanje staršem obravnavanih otrok).
SKUPINSKI RAZGOVORI S STARŠI (skupinsko svetovanje staršem otrok, ki imajo skupne težave).
DRUŽABNA SREČANJA (zbliževanje staršev, otrok in učencev, razvijanje občutka pripadnosti; skupni izleti, pikniki v naravi,
šolske prireditve, sodelovanje pri aktivnostih v razredu …).
ANKETIRANJE, VPRAŠALNIKI (starši posredujejo mnenja, pobude, kritike, pohvale in s svojimi predlogi dejavno sodelujejo pri
delu šole).
SREČANJA S STARŠI OTROK, KI ŠE NE OBISKUJEJO ŠOLE (pridobivanje informacij o otroku, seznanjanje staršev z delom
šole).
PISNE INFORMACIJE IN ZLOŽENKE (posredovanje določenih informacij preko informativnega gradiva).
NEFORMALNA SRECANJA STARŠEV Z UCITELJEM (predvsem v 1. razredu, ko starši pripeljejo otroka v šolo)
E-OBVEŠČANJE-obveščanje staršev po elektronski pošti z aktualnimi informacijami.
Od vseh oblik sodelovanja s starši se večina staršev udeležuje le roditeljskih sestankov in mesečnih govorilnih ur ter tako redno
spremljajo vzgojno-izobraževalno delo svojih otrok. Še vedno pa se najdejo starši, ki jih moramo spodbuditi ali kakorkoli povabiti, da
pridejo v šolo in se zanimajo za napredek otroka. Obisk staršev je sicer zadovoljiv, zato bomo tudi v prihodnjem šolskem letu obdržali
kasnejšo uro za govorilne ure.
Največji obisk staršev smo beležili na prvem rod. sestanku v septembru 2012 in sicer 76%, najmanjši pa na drugem rod. sestanku v
februarju 2013 in sicer se ga je udeležilo le 107 staršev ali 36, 15% . Rednih mesečnih govorilnih ur se udeležuje približno 50%
staršev. Najbolj obiskani termini so oktobra, novembra, januarja in junija, kjer je prisotnih več kot polovica staršev.
40
Veliko staršev sodeluje na individualnih in skupinskih razgovorih s šolsko svetovalno službo in učitelji, saj za otroke s posebnimi
potrebami in nadarjene učence pripravljamo in evalviramo delo po individualiziranih programih ter učence z učnimi težavami, ki jim na šoli
nudimo individualno in skupinsko pomoč. Za te učence skupaj s starši, razredniki in ŠSS pripravimo Izvirne delovne projekte pomoči.
Delavnic za starše se udeležujejo tisti starši, ki se želijo aktivno vključiti v vzgojno-izobraževalno dejavnost šole. Starši so sodelovali na
delavnicah za pripravo vzgojnega načrta šole. V prvi in drugi triadi so pomembna in uspešna oblika predvsem neformalna druženja
staršev, otrok in učiteljev.
S pomočjo informativnega gradiva informiramo starše o novostih, o delu, aktivnostih in organizaciji dela v šoli. Mnenja, pobude, kritike in
pohvale smo glede na objektivne okoliščine v največji meri upoštevali in tako skupaj z njimi našli pot do kakovostnih sprememb v šoli.
16. SODELOVANJE ŠOLE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI
Šola aktivno sodeluje z občino Šentilj, društvi in organizacijami v kraju. To so: Gasilsko društvo Sladki Vrh, Nogometni klub Paloma Sladki
Vrh, Turistično društvo Brod Sladki Vrh, KO Rdečega križa Sladki Vrh, Planinsko društvo Paloma, Ribiška družina Mura Sladki Vrh,
Lovska družina Paloma Sladki Vrh, DU Sladki Vrh, Čebelarska družina Velka – Sladki Vrh, Strelska družina Velka, DU Velka, KUD
Gabrijel Kolbič Velka, Lovska družina Velka, Turistično društvo Klopotec Velka, KO Rdečega križa Velka in Etno društvo Snežna Velka.
Sodelovanje z društvi in organizacijami je predvsem pri dopolnjevanju interesnih dejavnosti in pripravi ter izvedbi kulturnih prireditev v
kraju. Šola veliko sodeluje z Zavodom za šolstvo, OE Maribor, ŠR iz Brda pri Kranju, ZAMS iz Maribora in osnovnimi šolami podravske
regije.
17. SODELOVANJE Z OKOLJEM (PRIREDITVE IN PREDSTAVITVE)
Učenci sodelujejo na večini prireditev v samem kraju Sladki Vrh kot tudi na Zgornji Velki. V letošnjem šolskem letu smo pripravili prireditve
ob krajevnem prazniku, novem letu, slovenskem kulturnem prazniku (recital Prešernovih pesmi in razstava likovnih izdelkov),
materinskem dnevu in zaključno prireditev z naslovom Veselo v počitnice. V mesecu maju smo pripravili odmevno športno-kulturno
prireditev Šport špas- dan druženja treh generacij in športno prireditev Veter v laseh, na kateri sodelujejo tudi učenci sosednje šole iz
Šentilja. V mesecu juniju je otroška folklorna skupina sodelovala na prireditvi »Ujemi ritem sveta doma« na Zgornji Velki in v mesecu juliju
še na prireditvi upokojencev podravske regije, ki ga je šola organizirala v naši športno dvorani.
41
18. SVET ŠOLE, SVET STARŠEV
Svet šole in Svet staršev sta se sestajala po potrebi. Obravnavali sta za šolo in učence pomembne teme. Udeležba na sejah je bila
zadovoljiva, saj se ga je udeleževala večina izvoljenih članov oziroma njihovih namestnikov v Svetu staršev. Svet šole se je sestal
večkrat, saj je bilo v letošnjem letu potrebno izpeljati volitve za ravnatelja zavoda, ki so bile v maju 2013.
19. ŠOLSKA PREHRANA
Učencem smo nudili dnevno malico in kosilo. Za vse učence, ki prihajajo zelo zgodaj in obiskujejo jutranje varstvo je organiziran tudi
zajtrk. V skladu s spremembo Zakona o šolski prehrani je bila ukinjena splošna subvencija za malico. Cene vseh obrokov smo oblikovali
skupaj z občino Šentilj. Kosilo pa je imelo redno 234 učencev ali 79 %. Jedilnike smo oblikovali po kaloričnih potrebah, raznovrstnosti in
priljubljenosti hrane. V začetku koledarskega leta smo opravili anketo o zadovoljstvu staršev z jedilniki šole in temu primerno preoblikovali
in spremenili jedilnike. Med starši se občasno še vedno pojavljajo dolžniki, nekaj dolgov poravnajo preko izterjave, nekaj dolžnikov pa se
vleče še naprej.
20. UČBENIŠKI SKLAD
Na šoli že vrsto let deluje učbeniški sklad, iz katerega si učenci lahko izposojajo učbenike. Izposojevalnina učbenikov znaša največ eno
tretjino nabavne cene učbenika. V šolskem letu 2012/2013 je stroške izposojevalnine poravnalo Ministrstvo za izobraževanje,znanost in
šport Republike Slovenije za vse učence od 1. do 9. razreda.
21. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN OBNOVITVENA DELA
Investicijsko vzdrževanje na šoli in v vrtcu poteka v skupnem dogovoru z občino. V šoli so bila opravljena osnovna vzdrževalna dela,
vzpostavili smo celovit požarno in proti-vlomni sistem s podjetjem Varnost, opravili pregled in servis vseh klimatskih in prezračevalnih
sistemov v vseh stavbah, prepleskali smo hodnike in nekatere učilnice na centralni šoli, Na Zgornji Velki smo v mesecu juliju v celoti
42
prenovili umivalnice v spodnji etaži šole, prenovili glavni vhod v šolo in zamenjali notranja in zunanja vrata, obnovili smo del fasade na
šoli, žal pa nam še vedno ni uspelo urediti travnate površine in igrišča ob šoli. Veliko sprotnega dela sta opravila hišnika.
22. SODELOVANJE OTROK IN UČENCEV NA NATEČAJIH, TEKMOVANJIH V ZNANJU IN VEŠČINAH – NA DRŽAVNI OZIROMA
MEDNARODNI RAVNI
Tekmovanja v koledarju MIZŠ
VRSTA TEKMOVANJA
Raz. matematika
Logika
Diabetes
Biologija
Angleščina
Nemščina
Slovenščina
Kemija
Fizika
Geografija
Hitro in zanesljivo računanje
ŠTEVILO UČENCEV
65
77
9
21
4
9
70
5
16
20
55
Matematika
202
Zgodovina
Astronomija
Vesela šola
15
9
61
638
SKUPAJ TEKMOVANJ = 15
43
POSEBNI DOSEŽKI
4 x srebrno priznanje, 1 x zlato priznanje
1 x zlato priznanje
3 x srebrno priznanje
1 x srebrno priznanje, 1 x zlato priznanje
3 x srebrno priznanje
3 x srebrno priznanje
1 x srebrno priznanje
2 x srebrno priznanje
9. mesto državno tekmovanje, evropsko tekm.
2 x srebrno priznanje, 1 x zlato priznanje,
1 x priznanje diamantni kenguru
3 x srebrno priznanje
6 x srebrno priznanje
Ostala tekmovanja
VRSTA TEKMOVANJA
Male sive celice
Turizmu pomaga lastna glava
Zlata kuhalnica
Računanje je igra
Mladi čebelarji
EKO kviz
Knjižni kviz
Cici vesela šola
SKUPAJ TEKMOVANJ = 8
ŠTEVILO UČENCEV
6
6
3
124
7
15
28
83
272
POSEBNI DOSEŽKI
Športna tekmovanja
VRSTA TEKMOVANJA
ATLETIKA ekipno
ŠTEVILO UČENCEV
40
POSEBNI DOSEŽKI
11. mesto državno tekmovanje
državno tekmovanje 6. Mesto, 14. Mesto, 11.
mesto
ATLETIKA posamično
44
BADMINTON posamično
BADMINTON ekipno
KROS
KOŠARKA mlajše deklice
KOŠARKA st. deklice
KOŠARKA mlajši dečki
ODBOJKA starejši dečki
ODBOJKA mlajši dečki
ODBOJKA NA MIVKI dečki
NOGOMET starejši dečki
8
6
9
14
14
12
10
10
7
10
44
1 x srebrno priznanje
Zlato priznanje
Polfinale državno tekmovanje
Četrtfinale državno tekmovanje
NOGOMET mlajši dečki
8
SKOKI NA PONJAVI
11
ŠAH ekipno
40
ŠAH posamično
40
SKUPAJ TEKMOVANJ = 16
Kulturna srečanja in tekmovanja
VRSTA TEKMOVANJA SREČANJA
Folklora – srečanje
Pika poka folklora
Revija MPZ
Revija OPZ Sladki Vrh
Revija OPZ Velka
Glasbeno srečanje
Lutkovno srečanje
Gledališko srečanje (Bobek)
Gledališko srečanje (Zvezda)
Likovna delavnica
Slikarska kolonija
Paletka 2012
Športna mularija, športna fotografija
SKUPAJ TEKMOVANJ/SREČANJ = 10
SKUPAJ TEKMOVANJ = 49
Polfinale državno tekmovanje,
državno tekmovanje 16. mesto
Državno tekmovanje –
5. Mesto, 10. Mesto
Državno tekmovanje –
2. Mesto, 6. Mesto, 4. mesto
283
ŠTEVILO UČENCEV
20
20
33
28
27
12
8
11
14
3
2
1
POSEBNI DOSEŽKI
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Več priznanj
179
1372
45
23. GLASILA
V šolskem letu 2012/2013 so izšla naslednja glasila:
 Mularija-Je šolski časopis, ki združuje mlade literate osnovne šole Sladki Vrh (6. do 9. razred). Maja 2013 je izšla Športna
mularija, ki je bila ponovno razglašena za najboljši šolski časopis s športno tematiko (državni nivo). Mladi literati pripravljajo tudi
šolske radijske oddaje. Mentorica je Vanja Jesenek.
 Mavrica- Je šolsko literarno glasilo učencev od 1. do 5. razreda na centralni šoli. V šolskem letu 2012/2013 je izšla ena številka in
sicer ob koncu šolskega leta. Mentorica je Marjetka Gačnik.
 Mladi ustvarjalci Velke Je šolsko literarno glasilo učencev od 1. do 5. razreda na podružnični šoli na Zgornji Velki. V šolskem letu
2012/2013 je izšla ena številka. Mentorica je Suzana Vajngerl.
24. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
V raziskovalno delo na šoli so bili aktivno vključeni učenci 4., 6., 7., 8. in 9. razreda ter učitelji 2. in 3. VIO. Različni projekti in
raziskovanja so potekali skozi vso šolsko leto.
Podrobnejši seznam nalog:
Triletje
II.
Raziskovalni projekti - Tema
Varno s soncem- 4.a
Modri Jan – namizna
(okoljevarstveni projekt)
družabna
Mentor
Razredničarke
igra Sandra Šterlek
46
III.
Zlata kuhalnica – Zlato priznanje na regijskem Irena Trikič Tarkuš
srečanju (učenci 8.a)
Raziskovalna naloga – ENODNEVNICE (za
prirodoslovno društvo Slo) – priznanje, učenca Cvetka Kocbek
8.a (1. Mesto)
Andrej Velikonja
Raziskovalna naloga »Turizmu pomaga lastna
glava« (srebrno priznanje)
V okviru raziskovalne dejavnosti smo organizirali še nekaj naravoslovnih delavnic v okviru sobotnih šol.
25. SODELOVANJE OTROK IN UČENCEV NA NATEČAJIH, TEKMOVANJIH V ZNANJU IN VEŠČINAH – NA DRŽAVNI OZIROMA
MEDNARODNI RAVNI
25/2 Sodelovanje oziroma vključenost zavoda v izvajanje projektov na državni ravni
Delež vključenih delavcev v izvajanje projektov na državni ravni
Na OŠ Sladki vrh imamo zaposlenih 38 strokovnih delavcev. V projektih Evropska vas je sodeloval 1 strokovni sodelavec in v projektu
Eko šola 38 strokovnih delavcev šole, kar znaša 100 % vključenost vseh zaposlenih strokovnih delavcev.
Delež vključenih učencev v izvajanje projektov na državni ravni
Na OŠ Sladki vrh imamo skupaj s podružnično šolo Velka 295 učencev. V projekt Evropska vas je vključenih 6 učencev in v Eko šola 295
učencev. Skupaj je vključenih 301 učenec šole kar znaša 101,9 %.
25/3 Sodelovanje oziroma vključenost zavoda v izvajanje projektov na mednarodni ravni
47
Delež vključenih delavcev v izvajanje projektov na mednarodni ravni
V Sodelovanje ob meji je vključenih 14 strokovnih delavcev.
Delež vključenih učencev v izvajanje projektov na mednarodni ravni
V projekt Sodelovanje ob meji je bilo vključenih 135 učencev.
Zavedeni so samo podatki, ki jih zahteva MIZŠ.
Sladki Vrh, avgust 2013
Andreja Košti
Ravnateljica
48