Bistriške tačke GLASILO KD SLOVENSKA BISTRICA Številka 01/2013 Od divjaka do prvaka Pasji fr izbi Steklina Agility tekmovanja 2012 Predstavitev pasme: Mešanci Agility tekmovanja 2012 Sara HMELAK Po zimskem počitku so tudi sezono 2012 kužki pričakali z nemirnimi tačkami. Kot vsako leto smo si privoščili zimske počitnice, v marcu pa bomo pričeli s treningi. P očitnice se priležejo tako nam kot tudi kužkom, kljub temu pa smo veseli, ko ponovno pričnemo z rednimi tedenskimi treningi in pripravami na tekmovanja. V začetku marca smo imeli na društvu praktični agility seminar s Tino Šo- 2 lar, ki nam je pokazala način tekmovalnih treningov in trikov za tekmovanja. Pridobili smo veliko uporabnih informacij in samozavesti za prihajajoča tekmovanja. V tekmovalni sezoni 2012 smo društvo na tekmovanjih zastopali: yorkshirski terier Chanel in Sara Hmelak, višavski terier Beno in Franjo Marinič, višavski terier Capi in Tjaša Tišler, jack russell terierka Deasy in Mateja Jerebic, pritlikavi šnavcer Belize in Mojca Smode ter koder Napoleon in Teja Pušaver. Dva meseca treningov sta prehitro minila in v začetku maja je prišlo prvo, težko pričakovano tekmovanje, ki kot vedno poteka na KD Ptuj. Začetek sezone se je pričel odlično, Teja in Napi sta dosegla prvo mesto in osvojila pokal. S tem se je pričela naša tekmovalna sezona, vsako naslednjo soboto smo tekmovali po različnih bližnjih kinoloških društvih. Obiskali smo še KD Pluton v Žalcu, KD Maribor, KD Zagorje in KD Ljubljana. Tekmovanja v Ljubljani smo se udeležili prvič. Pot na prvi obisk KD Ljubljana nam je povzročala nemalo preglavic. Društvo smo iskali precej časa, nekajkrat obkrožil Ljubljano in na koncu za las ujeli ogled tekmovalnega poligona. Prvič smo obiskali tudi tekmo v Zagorju od Savi. Vreme je bilo deževno, poligon blaten in spolzek. Kljub temu pa sta se Teja in Napi odlično odrezala in ponovno osvojila prvo mesto. Napi je ponosno sprejel novo odličje, nato pa smo pohiteli na domače društvo, kjer je ravno ta dan potekal zaključek spomladanskih tečajev, ki smo ga zaključili s 3 praznovanjem Abrahama našega agility tekmovalca Franja. Med vsemi tekmovanji pa smo se najbolj veselili domače tekme. Nič ni lepšega kot tekmovati na domačem terenu, polnem domačih navijačev. Tako smo se 19. 5. pokazali tudi domačemu občinstvu. Mojca z Belizejem je dosegla odlično drugo mesto, Belize pa je prav ponosno stopil na stopničke in poziral za fotografije, ki so polnile lokalne časopise. V juliju smo se udeležili še Pasjega campa in tako kosmatincem privoščili pasji oddih v dolini Trente. Sezona se je počasi bližala koncu. V avgustu smo odšli 4 še na Pasji žur, ki je potekal na ŠKD Canis v Ptuju, kjer je potekala »prijateljska« agility tekma in pa zabavno tekmovanje skokov v vodo. Naš Capi in Tjaša sta osvojila 2. mesto in tako smo uspešno zaključili tekmovalno sezono 2012. V sezoni 2011 smo agilitaši pričeli zbirati odličja, v letu 2012 pa smo zbirko še dopolnili. Z dosežki tekmovalne sezone 2012 smo več kot zadovoljni ter smo v polnem pričakovanju sezone 2013, ki bo, upamo, vsaj tako uspešna kot lanska. Upamo, da bomo na poličko pokalov in medalj društva prinesli še kakšno odličje. Pasji frizbi Urška Kramar Pasji frizbi (ang. dogfrisbee, disc dog) je v Evropi razmeroma mlada kinološka disciplina, ki se hitro širi in privablja vedno več privržencev. P sa lahko začnemo učiti igre s frizbijem že kot mladička, a nikakor visokih metov, zgolj interakcijo in spoznavanje frizbija ter različne trikce. Pasji frizbi je za večino idealna disciplina, saj nudi pravo mero aktivnosti za pse in vodnike, a hkrati vključuje posamezne segmente poslušnosti, različne trikce in predvsem na zabaven način in skozi igro, krepi vez med vodnikom in psom. Zgodovina frizbija in začetki pasjega frizbija v Sloveniji Vse se je začelo z ameriškim podjetjem Frisbie, ki je peklo pite. Pekli so jih na kovinskih posodah, ki so si jih nato študentje začeli metati. Te posode so imele vtisnjeno ime podjetja Frisbie, metanje pa so poimenovali FRISBIEING. Kasneje so začeli izdelovati plastične mo- 5 tne Slovenije pa smo se zbrali prijatelji in znanci, ki se s frizbijem ukvarjamo bolj aktivno, ter leta 2009 ustanovili Športno društvo Flipsi, ki je vse do danes edino vseslovensko društvo pasjega frizbija. Naše glavno vodilo je, da se ta prijetna kinološka disciplina razvija zdravo in da jo približamo čim več ljudem, ki jih zanima sodelovanje človeka in psa. O našem tečaju Letos je KD Slovenska Bistrica prvič ponudilo možnost vpisa v tečaj pasjega frizbija, ki se je izvedel v sodelovanju s Športnim društvom Flipsi in sta ga vodila dele, kot jih poznamo danes. Slej ko prej so se Američani domislili igranja frizbija s psi, in tako se je okrog leta 1970 začelo obdobje razvoja pasjega frizbija. Enega izmed glavnih mejnikov je leta 1974 postavil Alex Stein, 19 letni študent, ki je s svojim psom Ashley-em Whippet-om na baseballski tekmi preskočil ograjo in psu pričel metati frizbije. Pasji frizbi je prišel v Slovenijo leta 2007. Hitro se je razširil in kmalu pritegnil številne navdušence. Na območju celo- 6 inštruktorja Urška Kramar in Aleš Horvat. Tečaj je naletel na lep odziv. Obiskovalo ga je 6 vodnikov s psi, ki so bili različnih pasem in velikosti, kar dokazuje, da je frizbi primeren za večino pasem. V tečaju smo spoznali različne mete in discipline pasjega frizbija, intenzivno smo se posvečali posameznim segmentom, ki gradijo celovito igro s frizbijem: od motivacije psa in igre s frizbijem, vse do varnega in pravilnega metanja, prinašanja frizbijev ter izvedbe zahtevnih segmentov, ki jih sestavimo v freestyle nastop. Tečaj smo uspešno pripeljali do konca in se že veselimo začetka nove sezone ter upamo, da se bo tudi tokrat zbrala tako prijetna in zagnana druščina. V letu 2013 se nam tudi v Sloveniji obeta nekaj frizbi tekmovanj, eno izmed njih bo v sodelovanju s ŠD Flipsi gostilo tudi KD Slovenska Bistrica in že sedaj vas vse vljudno vabimo, da si to zanimivo disciplino ogledate v živo ali se nam spomladi pridružite v tečaju. 7 Striženje psov Pasji salon – Kosmati prijatelj – Mojca Smode Striženje psov ni samo modna muha, je nujno potrebno pri določenih pasmah, za zdravje, dobro počutje ter higieno našega ljubljenčka. N ekoč je veljalo, da si dober pasji frizer, če znaš enakomerno postriči psa s strojčkom in vihteti škarje. Danes vemo da ni več tako. Dober pasji frizer poskrbi za krajšanje in brušenje krempljev, nego ušes, intimnih predelov, obraznih gub, bla- 8 zinic, zob in dlesni, kakor tudi izbrati pravilno sredstvo za nego dlake in kože. Najpomembnejši del pa je pravilna izbira tehnike striženja ali trimanja, glede na stanje dlake, standardov ali želje stranke. Znanje pasjega striženja in nege sem pridobivala v mednarodni šoli za striženje psov na Dunaju. Tečaj je potekal v teoretičnem delu in praksi. V teoretičen delu tečajniki spoznajo opremo, standarde pasem, tehnike striženja in trimanja, alternative pasjih frizur in osnovno nego. V praktičnem delu pa se je teorija prenesla na oblikovanje in striženje psov. Na koncu se je opravljal izpit, ter z uspešno opravljenim tečajem in izpitom, se pridobi certifikat. nego niso zaželjeni, ker so v obratnem primeru psi nemirni. Delo v salonu prilagajamo navadam, ter dlaki kužkov. Povpre- čen čas za nego je ura in pol ali dve. Psu se povsem posvetimo ter zraven striženja poskrbimo tudi za nego dlake blazinic ušes ter zob. Za vse uporabljamo naravno kozmetiko Bubbles & Nature, ki ni testirana na živalih in ne povzroča alergiskih reakcij. Po vsakem kužku pa prostor razkužimo. Seveda pa se še ob koncu nege kuža posladka z priboljškom, ter zadovoljen odide z lastnikom. Ta poklic sem izbrala predvsem zaradi ljubezni in veselja do dela z živalmi. Prav tako mi med delom ni nikoli dolgčas, saj naši kosmatinčki poskrbijo za kopico dogodivščin. Obisk kužka v našem salonu (Kosmati prijatelj) je za kužka in lastnika posebna dogodivščina. Nekatere je strah, drugi komaj čakajo, nekaterim pa ni niti najmanj všeč. Ob prihodu v salon najprej spoznamo ter vzpostavimo stik s psom, ter lastnika povprašamo o željah, lastnostih ter zdravju psa. Lastniki med samo 9 Anja Jug Steklina Steklina je akutna infekcijska bolezen ljudi in vseh toplokrvnih živali, ki se kaže z znamenji okvare centralnega živčnega sistema. J e ena najstarejših poznanih zoonoz. To pomeni bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Steklina je razširjena širom po svetu. Več kot 55.000 ljudi umre za steklino vsako leto. Večina vseh smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki, in sicer kar 95%. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60% žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let. Bolezen se prenaša preko okužene sline: z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi preko poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba je zelo različna, večinoma traja 2 do 3 mesece, odvisna pa je tudi od mesta ugriza oziroma vstopa virusa v organizem, količine virusa in tipa virusa. Klinični znaki so lahko različni pri posameznih vrstah živali. Zlasti pri psih lahko poteka v štirih različnih oblikah. Najbolj pogosta pa je maniakalna oblika, 10 ki poteka v treh stadijih: - Prodromalni stadij v kater se pojavijo klinični znaki bolezni, traja 1 do 3 dni, pojavijo manjše spremembe v vedenju (agresivnost, nemirnost, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit). - Maniakalni stadij je obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli, pojavijo se napadi krčev, ohromelost spodnje čeljusti in žrelnih mišic, pojavi se obilno slinjenje. - Paralitični stadij: zanj je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust, pojavi se ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo. Razlikujemo dve vrsti kužnih krogov pri steklini – silvatični in urbani. O urbani oz. mestni steklini govorimo kadar steklino širijo domači psi in mačke. Če jo širijo divje živali, govorimo o silvatični oz. gozdni steklini. Ta se pri nas pojavlja že več kot 30 let, na domače živali pa jo širijo predvsem lisice, volkovi in jazbeci. Kot vestni in skrbni skrbniki poskrbimo, da je naš pes vsako leto pravočasno cepljen, saj si ne želimo nakopati nepotrebnih kazni s strani veterinarske uprave. Takšen obisk pri veterinarju pa lahko izkoristimo še za preventivni zdravstveni pregled našega psa, saj na le te radi pozabimo. todo zatiranja stekline pri divjih živali. Z izvajanjem te metode je večina zahodno evropskih držav steklino že izkoreninila. V Sloveniji se peroralno cepljenje lisic izvaja že od leta 1988. Od leta 1995 se vabe polagajo s pomočjo letal. Letno se izvajata dve akciji cepljenja lisic. Spomladanska akcija lisic se izvaja pozno spomladi, konec maja in začetek junija, jesenska pa oktobra in novembra. Zatiranje stekline Uspešne terapije proti steklini NI. Zato je preventivno izvajanje ukrepov, kot je obvezno cepljenje psov, velikega pomena v boju zoper steklino. V skladu z zakonodajo je obvezno enkrat na leto vakcinirati vse pse, od zadnjega cepljenja pa ne sme preteči več kot 12 mesecev. Mladiče cepimo prvič pri starosti treh mesecev. Peroralno cepljenje lisic proti steklini predstavlja edino učinkovito me- 11 Povzetek tekem poslušnosti Simona Kostanjšek Brglez Tekmovalni pari vodnikov in psov Kinološkega društva Slovenska Bistrica so leto 2012 zaključili zelo uspešno. D amijan Koletnik se je s psom Aresom udeležil petih tekem, Simona Kostanjšek Brglez s psom Kimijem treh in Ivo Brglez, prav tako s Kimijem, dveh tekem. Sezona se je začela marca s tekmo na KD Maribor, kjer sta Simona in Kimi dosegla 5. mesto. Naslednja tekma je potekala aprila na KD Ljubljana. Simona in Kimi sta zaključila na 7., Damijan in Ares pa na 4. mestu. Maja sta na tekmi na KD Celju Simona in Kimi ponovno zasedla 5. mesto, Damijan in Ares pa sta osvojila odlično 1. mesto. Tudi na KD Trbovlje konec maja sta Damijan in Ares stala na stopničkah, in sicer sta osvojila 2. mesto. 12 Oktobrske tekme na KD Ptuj sta se udeležila Damijan in Ares in dosegla 4. mesto. V jesenski sezoni je Kimija prevzel vodnik Ivo in že na domači tekmi sta se odrezala odlično. Damijan in Ares sta osvojila 1., Ivo in Kimi pa 3. mesto. Zadnje tekme v preteklem letu sta se udeležila Ivo in Kimi. Odvijala se je na KD Pluton v Žalcu, odkoder se je naš tekmovalni par vrnil z osvojenim 1. mestom. Naši tekmovalci se že pripravljajo na tekme letošnjega leta, starim se pridružuje tudi nekaj novih tekmovalnih parov. Želimo jim veliko uspehov! Marjan Gumzej Povzetek tekem poslušnosti - IPO V kolikor bi poročilo pripravljal kot propagandni stroj, bi lahko zapisal zgolj naslednje. Na vseh tekmah kjer so se naši tekmovalci pojavili, so tudi zmagali. Č eprav je zapisano resnično, ne opisuje dovolj natančno dejanskega stanja, saj se je naš tekmovalec Bojan Lah s psičko Inko von Neusaddrache udeležil zgolj ene tekme in na njej v programu IPO I seveda zmagal. Boljše udeležba z naše strani je bila na sledarskih tekmovanjih. Zasluga gre Henriku Gjerkešu, ki je tekmoval na vseh tekmah s psičko Lajko v FH programu in s psom Widu-jem v programu IPO I. Na treh tekmah se mu je pridružil še Branko Šuler s psom Amigom po programu IPO I. Henrik je z Lajko v Kočevju dosegel drugo mesto in dobil v dar Kočevskega medveda, ter zaključil sezono z zmago na finalu v Ajdovščini. To ga je v skupnem seštevku pripeljalo do 5. mesta. Žal je bil v Ptuju in Barju negativen, sicer bi stal na stopničkah. S psom Widujem, ki je še začetnik v IPO I programu je bil pozitiven na vseh tekmah od tega je v Barju dosegel s tretjim mestom tudi stopničke, kar je bilo dovolj za 5. mesto v skupnem seštevku. Nekaj niže na lestvici sta z 11. mestom končala Branko in Amigo. 13 Od divjaka do prvaka Simona Kostanjšek Brglez Kimi, ki je že od leta 2008 zvesti član KD Slovenska Bistrica, bo v marcu dopolnil šest let. Njegova oziroma najina zgodba je bila v začetku polna padcev. N a tem mestu pa vam razkrivam delček najinih doživetij in vam morda s tem vlijem upanje in zaupanje v vas same in v vašega psa. Kot večina drugih novopečenih lastnikov psov, sem tudi sama prišla s Kimijem v pasjo šolo z upanjem, da bo po opra- 14 vljenem tečaju male in osnovne šole Kimi poslušen pes. A temu žal ni bilo tako. Kimi enostavno ni zmogel slediti skupini. Ko so vsi hodili poleg, me je grizel v noge, ko so drugi vadili odpoklic, si je vzel zalet in se vame zaletel s tako silo, da sem padla. Ko sem se pobrala, je vse ponovil. Ko so drugi trenirali oddaljevanje od vodnika, je Kimi, kakor hitro je zaslišal klik povodca, pobegnil. Ni se vrnil, naj sem počela karkoli. Po poligonu je tekal sem ter tja, do konca tečaja in še dlje. Vsi so že odšli, ostali smo sami z inštruktorji, Kimi pa ni prišel. Ni se hotel učiti… Če smo se učili novo vajo, je bil še posebej jezen, ker ni maral novosti. Na vsak nov ukaz je reagiral z laježem, s tleskanjem z zobmi ali z grizenjem nog. Niso pomagali priboljški, ne povzdignjen glas in ne prisila. Ko sem bila res že obupana, sem ga na vso moč cukala s povodcem, a učinka ni bilo. Le kako bi lahko bil, ko pa je bil samo 10 kg lažji od mene? Vsak bolj trden prijem, je občutil kot masažo. Do mene je bil, če ni grizel in lajal, popolnoma pasiven. Če sem ga hotela božati, sem bila le razočarana. Do skoraj drugega leta starosti tako ni bilo izkazovanja naklonjenosti, ker je ob meni pri miru obstal največ sekundo ali dve. Pa tako neskončno sem ga imela rada! Na sprehodih me je vedno izrinil s poti in bil nasploh grd do mene. Inštruktorji so mi dopovedovali, da moram biti bolj stroga in dosledna, na vso moč sem se trudila, a ni uspevalo. Zakaj ne? Ker sem izgubljala voljo in najino bitko. Stvari so šle po treh tečajih sicer malenkost na bolje, a Kimi je bil do tedaj (kolikor se spomnijo starejši člani) prvi pes v zgodovini društva, ki ni opravil izpita, ponovil je vse najslabše kadre iz svojega življenja. In to je bilo to! Takrat sem si rekla, da bom iz tega divjaka nekaj naredila, pa naj stane kar hoče! Po rednih treningih in s stoodstotno dosle- dnostjo doma sva postajala vedno manj tekmeca v bitki, tekmeca za prestol in vedno bolj prijatelja. Počasi sem spoznavala, da vsega ni bil kriv Kimi, da sem največje napake delala jaz. Spomladi 2009 nama je uspelo opraviti izpit in še istega leta je na regijski tekmi stal na najvišji stopnički. Iz najinega šolanja sem se veliko naučila, pravzaprav me je Kimi ogromno nau- 15 čil in svoje izkušnje sem se odločila deliti z drugimi. Vedela sem, da lahko marsikomu pomagam in opravila sem licenco za šolanje ter začela znanje prenašati na tečajnike. S Kimijem pa sva postala res tesna prijatelja, zaveznika in uspešen tekmovali tandem. Za sabo imava 21 tekem, vse seveda niso bile uspešne, včasih je imel kdo on naju pač slab dan. Kljub temu pa je desetkrat stal na stopničkah, od tega šestkrat na najvišji, v letu 2010 je dosegel naslov skupnega regijskega prvaka in leto kasneje podprvaka. Ne le na tekmah, tudi doma je Kimi zlat pes, ki pa čuti vsako spremembo. Lansko leto, ko mi je pričelo zmanjkovati časa in koncentraci- 16 je mi je zameril, da v mislih nisem stoodstotno z njim. Takrat smo poskusili z menjavo vodnika in Kimi se je odločil ostati prvak. Z Ivom sta osvojila tretje in prvo mesto. Njune treninge redno spremljam in se veselim vsakega še najmanjšega uspeha. Zavedam se, da je za vsako uspešno izvedeno vajo potrebnega ogromno truda in zaupanja v psa in vase. Vsak velik uspeh pogojujejo najrazličnejši dejavniki in z majhnimi a vztrajnimi koraki je možno prehoditi zelo dolgo pot in doseči cilj. Nikoli ne obupajte, Kimijeva zgodba naj vam bo vodilo, da je vse mogoče, tudi napredovanje od divjaka do prvaka. Mešanci (nepasemski psi) Simona Kostanjšek Brglez Največja napaka, ki jo ljudje tako radi ponavljajo je ta, da pravijo psom, ki so rezultat parjenja znotraj ene pasme brez rodovnikov, čistokrvni psi. T i psi so mešanci, ne glede na to, da sta oče in mama npr. labradorca. Dokument oz. rodovnik je tisti, ki psom dokazuje poreklo. Vsi psi, ki torej izgledajo kot pasemski, npr. kot labradorci, torej niso pasemski, saj nekateri izmed njih ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev rodovnika. Razlogov, zakaj nekateri psi ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja in zaradi česar njihovi mladiči ne morejo dobiti rodovnika, je več. Največkrat je to zaradi dednih ali zdravstvenih hib, agresivnosti, nestabilnega značaja in pasemske netipičnosti. Druga, zelo pogosta vrsta mešancev je ta, pri kateri so psi potomci staršev različnih pasem oziroma mešancev. Ta veriga je lahko dolga in zelo pestra in naš mladiček je lahko potomec več deset različnih pasem. Prednost takšnih mešancev je ta, da je njihov videz resnično unikaten in zanimiv. Tudi če bi hoteli in načrtno delali na tem, bi težko vzredili še enega takega psa. Žal pa je res, da se v zavetiščih znajde veliko več takšnih mešancev, kot pasemskih psov, mnogi med njimi pa zaradi morda »neposrečenega« videza težko najdejo nove lastnike. Najpomembnejše, kar moramo vedeti, ko se odločimo za mešanca je to, da smo pravzaprav izbrali »vrečko presenečenja«. Ne moremo namreč vedeti (sploh, če ne poznamo obeh mladičevih staršev), kakšen pes bo zrasel iz male kepice. Lahko nas bo presenetil s svojo velikostjo ali majhnostjo, umirjenostjo ali nenehno potrebo po gibanju, dobrim ali šibkim zdravjem in tako dalje. Če lahko pri pasemskem psu v veliki meri predvidimo skupno življenje, saj ga izberemo glede na svoj karakter, količino gibanja in življenjske navade, je to pri mešancih nemogoče. Pripravljeni moramo biti na vse in mi se moramo prilagajati njegovim potrebam, ne on našim, saj smo se mi odločili za to pot! Z mešancem lahko živimo enako polno življenje kot s pasemskim, opravlja pa lahko vse tisto, česar je sposoben njegov plemenitejši kolega. Tako lahko postane policijski pes, lavinski pes, terapevtski pes, tekmovalni pes in drag družinski član. Nikoli pa ne more biti razstavni pes, kar niti ni tako pomembno, saj je navsezadnje za vsakega posameznika njegov pes najlepši na svetu. Na naslovnici je mešanec Kimi. 17 Vpisi v spomladanske tečaje 2013 Tako kot vsako leto, bo tudi letos Kinološko društvo Slovenska Bistrica organiziralo tečaje šolanja psov tokrat v spomladanske termine. V pisi bodo potekali v društvenih prostorih kinološkega društva v mesecu februarju vsako nedeljo od 9:00 do 11:00. 26.2.2013 od 18:00 do 19:00 ure bo potekal uvodni sestanek s predstavitvijo posameznih tečajev. Organizirani bodo tečaji male šole, osnovne šole pasjega frizbija in agility-ja. S seboj obvezno prinesite rodovnik in izkaznico o cepljenju psa. Vabljeni vsi ljubitelji psov! 18 Izdajatelj: Kinološko društvo Slovenska Bistrica, Oblikovanje: Koletnik Damijan Članki: Ropič Boštjan, Hmelak Sara, Pušaver Teja, Male Minca, Koletnik Damijan, Smode Mojca, Anja Jug, Marjan Gumzej, Urška Kramar, Simona Kostanjšek Brglez