D I P L O M S K A N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITENEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE KLEMEN HROVAT Digitally signed by Klemen Hrovat Date: 2014.07.16 17:02:35 CEST Reason: Diplomska naloga FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA ZAJEM ZAHTEV IN RAZVOJ SPECIFIKACIJ ZA RAZŠIRITEV ODPRTOKODNE PLATFORME LOKeT ZA NAMENE ELEKTRONSKEGA MOBILNEGA POSLOVANJA Mentor: doc. dr. Matej Mertik Novo mesto, julij 2014 Klemen Hrovat IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Klemen Hrovat, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam: da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v diplomski nalogi, da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjiţnici FIŠ, da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji, da je diplomska naloga lektorirana. V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________ POVZETEK Neposredna prodaja pridelovalcem omogoča moţnost dodatnega zasluţka na kmetiji, vendar zahteva od njih veliko dodatnega truda, časa ter znanja trţenja. Veliko kmetov zna pridelati hrano in izdelati izdelke, ne znajo pa jih trţiti. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je razvila mobilno aplikacijo LOKeT (lokalna elektronska trţnica), ki pridelovalcem omogoča sodoben način promocije in prodaje lokalno pridelane hrane, potrošnikom pa laţje iskanje pridelovalcev. V diplomski nalogi smo naredili pregled popularnih elektronskih plačilnih sistemov in pregled odprtokodnih in lastniških platform za elektronsko poslovanje, ki razvijalcem aplikacije omogočajo enostaven pregled. Naredili smo tudi diagrame, ki prikazujejo trenutno in poznejše delovanje (razširjeno z elektronskimi plačilnimi sistemi) mobilne aplikacije. Predlagali smo, katere odprtokodne poslovne modele in plačilne sisteme bi lahko v prihodnosti uporabljala aplikacija. KLJUČNE BESEDE: elektronsko poslovanje, odprta koda, elektronski plačilni sistemi, LOKeT, mobilno poslovanje ABSTRACT Direct sales allow farmers the possibility of additional income on the farm, but require a lot of extra effort, time and marketing skills. Many farmers can grow food and manufacture products, but do not know how to market them. Faculty of Information Studies in Novo mesto developed a mobile application LOKeT (local electronic marketplace), which enables farmers to promote and sell locally grown food in a modern way and facilitates the access of growers to consumers. In this thesis, we made an overview of popular electronic payment systems and an overview of open source and proprietary platforms for e-commerce that allow easy inspection to the developers of the application. We also made diagrams that show the current and subsequent operation (extended to electronic payment systems) of the mobile applications. We proposed the open source business models and payment systems that the application could make use of in the future. KEY WORDS: electronic commerce, open source, electronic payment systems, LOKeT, mobile commerce KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................. 1 2. KMETIJSTVO V SLOVENIJI ........................................................................................... 3 3. 4. 5. 2.1 O kmetijstvu v Sloveniji .............................................................................................. 3 2.2 Neposredna prodaja ..................................................................................................... 3 ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA ................................................................ 7 3.1 Opredelitev odprtokodne programske opreme ............................................................ 7 3.2 Zgodovina odprte kode ................................................................................................ 8 3.3 Odprtokodni poslovni modeli ...................................................................................... 9 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ................................................................................... 13 4.1 Opredelitev elektronskega poslovanja ....................................................................... 13 4.2 Zgodovina elektronskega poslovanja......................................................................... 14 4.3 Vrste elektronskega poslovanja ................................................................................. 16 4.4 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja ......................................................... 20 4.5 Mobilno poslovanje ................................................................................................... 21 4.6 Mobilne naprave in elektronsko poslovanje .............................................................. 23 4.7 Spletna trgovina ......................................................................................................... 24 4.8 Spletno nakupovanje .................................................................................................. 25 ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI ........................................................................... 28 5.1 Opredelitev elektronskih plačilnih sistemov .............................................................. 28 5.2 Zgodovina elektronskih plačilnih sistemov ............................................................... 29 5.3 Spletni in mobilni plačilni sistemi ............................................................................. 31 5.3.1 Paypal ................................................................................................................. 33 5.3.2 Google denarnica (Google Wallet) .................................................................... 34 5.3.3 Skrill ................................................................................................................... 35 6. 5.3.4 Bitcoin................................................................................................................. 36 5.3.5 Moneta ................................................................................................................ 38 PREGLED IN PRIMERJAVA SPLETNIH PLATFORM, KI OMOGOČAJO ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME........................................................................ 39 7. 6.1.1 Metodologija dela ............................................................................................... 39 6.1.2 Izdelava pregleda spletnih platform ................................................................... 40 6.1.3 Rezultati primerjave ........................................................................................... 42 6.1.4 PrestaShop .......................................................................................................... 44 6.1.5 OpenCart ............................................................................................................ 45 6.1.6 Bigcommerce ...................................................................................................... 46 6.1.7 Shopify ................................................................................................................ 47 LOKET .............................................................................................................................. 48 7.1 Kaj je LOKeT? ........................................................................................................... 48 7.2 Kako deluje LOKeT? ................................................................................................. 49 7.3 Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT ............................................................................ 54 8. ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 56 9. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 59 KAZALO GRAFOV Graf 6.1: Prikaz spletnih platform za elektronsko poslovanje glede na ceno in število plačilnih sistemov ..................................................................................................... 43 KAZALO SLIK Slika 4.1: Proces B2B poslovanja med podjetjema .................................................................. 17 Slika 4.2: Proces B2C poslovanja med podjetjem in potrošnikom .......................................... 18 Slika 4.3: Proces C2C poslovanja med dvema posameznikoma .............................................. 19 Slika 4.4: Namen uporabe interneta v Sloveniji v prvem četrtletju 2013................................. 27 Slika 5.1: Potek standardne transakcije prek PayPala .............................................................. 34 Slika 5.2: Potek plačila z Moneto ............................................................................................. 38 Slika 6.1: Postopek izdelave primerjalne tabele spletnih platform .......................................... 40 Slika 7.1:Diagram primera uporabe - pridelovalec .................................................................. 51 Slika 7.2: Diagram primera uporabe - potrošnik ...................................................................... 53 Slika 7.3: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 1 .............................................................. 55 Slika 7.4: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 2 .............................................................. 56 KAZALO TABEL Tabela 2.1: Neposredna prodaja pridelkov in izdelkov .............................................................. 6 Tabela 5.1: Pregled elektronskih plačilnih sistemov ................................................................ 31 Tabela 6.1: Izbor kriterijev z uteţmi (uporabniški vidik) ......................................................... 40 Tabela 6.2: Pregled platform za elektronsko poslovanje .......................................................... 41 Tabela 6.3: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema PrestaShop ............................. 45 Tabela 6.4: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Bigcommerce ........................ 46 Tabela 6.5: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Shopify .................................. 47 Tabela 7.1: Predlogi za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT ....................................... 56 1. UVOD V trgovinah je danes mogoče kupiti vse, kar si zaţelimo. Kupimo lahko izdelke in hrano iz različnih predelov sveta, o katerih pogosto ne vemo ničesar. Da pridejo do naših trgovin, morajo prepotovati ogromne razdalje. Potrošnik se pogostokrat ne zaveda, da bi lahko bila hrana, ki jo kupi v svoji priljubljeni trgovini, zdravju škodljiva. Veliki ponudniki hrane ţelijo imeti čim večji dobiček, zato z raznimi škropivi prekomerno zastrupljajo zemljo in pridelke ter s tem povečajo letino. Med transportom je hrana škropljena še proti gnitju, da ohrani lepši videz. Ko pride le-ta v naše trgovine, nas ponudniki z raznimi marketinškimi triki zavajajo in prepričujejo k nakupu nezdrave hrane, za katero zagotavljajo najboljšo kakovost in najniţjo ceno. V trgovinah se pojavljajo tudi razni bio izdelki, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, da so bili pridelani brez škropiv. Poleg tega je bio hrana v trgovinah draga in si je večina potrošnikov ne more privoščiti, zato rajši posegajo po cenejših izdelkih (pogostokrat manj zdravih). Vse več ljudi se tako odloča za lokalno pridelano hrano, ki jo lahko kupijo neposredno pri pridelovalcu na kmetiji. Lokalno pridelana hrana je bolj zdrava, saj lokalni pridelovalci uporabljajo bistveno manj škropiv kot veliki ponudniki hrane, ki zalagajo trgovine. Po navadi je tudi cenejša, saj jo lahko kupimo neposredno in ni vmesne mnoţice posrednikov. Z nakupom lokalne hrane potrošniki podpirajo razvoj in ohranitev kmetij ter pozitivno prispevajo k razvoju podeţelja. Razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne, saj ima drţava omejene naravne vire, pa tudi stroški, povezani s kmetovanjem, so zelo visoki (davki, popravila mehanizacije …), zato majhne kmetije propadajo. Pridelovalci znajo pridelati kakovostno hrano in izdelati izdelke, teţava pa nastopi pri samem trţenju in privabljanju potrošnikov na njihove kmetije. Nekateri pridelovalci so se tega problema lotili na ta način, da prodajajo pridelke in izdelke na trţnicah, stojnicah ob cestah ter jih razvaţajo z avtomobilom po domovih. Ta način prodaje zahteva večjo porabo delovnega časa in dodatne investicije (prevoz, embalaţa, prostor za prodajo …) (Icra d.o.o. Idrija, 2009). Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je skupaj s partnerji izvedla projekt z naslovom »lokalna trţnica«, kjer so razvili mobilno aplikacijo LOKeT. Aplikacija pridelovalcem omogoča sodoben način promocije in prodaje, potrošnikom pa laţje iskanje pridelovalcev lokalno pridelane hrane. Trenutno aplikacija ne omogoča moţnosti takojšnjega plačila potrošnikove nakupovalne košarice in morajo zato naročene pridelke in izdelke plačati 1 neposredno pri pridelovalcu. Razvijalci nameravajo v prihodnosti razširiti aplikacijo z dodatnimi funkcionalnostmi. Med razširitvami bodo predvidoma tudi elektronski plačilni sistemi, ki bodo omogočali takojšnje plačilo nakupovalne košarice. V diplomski nalogi ţelimo poiskati odgovore na naslednja vprašanja, s katerimi bi razvijalcem olajšali nadaljnji razvoj aplikacije: Kateri odprtokodni poslovni model bi ustrezal pri nadaljnji razširitvi aplikacije? Kateri elektronski plačilni sistemi bi bili najbolj primerni za aplikacijo? Katera platforma za elektronsko poslovanje bi ustrezala pri nadaljnjem razvoju aplikacije? V teoretičnem delu diplomske naloge bomo opisali stanje kmetijstva v Sloveniji, neposredno prodajo izdelkov in pridelkov, odprtokodno programsko opremo, elektronsko poslovanje, elektronske plačilne sisteme in mobilno aplikacijo LOKeT. V empiričnem delu diplomske naloge bomo naredili pregled popularnih elektronskih plačilnih sistemov, ki omogočajo spletno in mobilno plačevanje. Med njimi bomo izbrali nekaj kandidatov, ki bi bili v prihodnosti najbolj primerni za integracijo v mobilno aplikacijo LOKeT. Kandidati morajo omogočati: plačevanje s popularnimi plačilnimi in debetnimi karticami, plačevanje v Sloveniji, ugodne transakcijske provizije in biti popularni med uporabniki. Naredili bomo tudi pregled platform za elektronsko poslovanje, ki omogočajo elektronske plačilne sisteme, saj bi lahko z njihovo uporabo razvijalci bistveno laţje integrirali elektronske plačilne sisteme v aplikacijo. Zanima nas tudi ali trenutna platforma Typo3, na kateri je bila razvita mobilna aplikacija, omogoča katerega izmed izbranih elektronskih plačilnih sistemov. Z diagrami bomo tudi prikazali obstoječe delovanje aplikacije ter prihodnje delovanje z dodanimi elektronskimi plačilnimi sistemi. 2 2. KMETIJSTVO V SLOVENIJI 2.1 O kmetijstvu v Sloveniji Najstarejši v knjiţni obliki ohranjeni podatki o kmetijstvu, ki se nanašajo tudi na Slovensko ozemlje, so iz leta 1921. Zgodovinski podatki o kmetijstvu so še vedno zelo pomembni, vendar pa zaradi obseţnih političnih in ekonomskih sprememb niso primerljivi z novejšimi podatki. Leta 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijstva, kjer so zabeleţili podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišč, tehnološke opremljenosti in delovne sile na kmetijskih gospodarstvih. Z istim namenom je bil v letu 2010 izveden drugi popis v samostojni Sloveniji. Podatke med njima so lahko prvič primerjali (Kutin in drugi, 2012). Iz rezultatov lahko razberemo, da kmetijstvo dosega 2,1 % deleţa bruto domačega proizvoda v nacionalnem gospodarstvu, trend kmetijstva pa v zadnjem času še upada. Kmetijske površine se zaraščajo, širijo se zazidalne površine in ceste. V Sloveniji se povečuje povprečno število velikih kmetij, upada pa število manjših kmetij (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije). S kmetijsko dejavnostjo se pri nas ukvarja pribliţno 75 tisoč gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot jih je bilo leta 2000. V letu 2010 so bila v največjem številu zastopana kmetijska gospodarstva, katerih ekonomska vrednost (standardni prihodek izraţen kot bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu kmetije) je znašala do 8.000 EUR (Kutin in drugi, 2012). Takih kmetijskih gospodarstev je bilo 69 %. Po podatkih popisa iz leta 2010 razpolagajo kmetije v Sloveniji s 507 tisoč ha kmetijskih zemljišč, od katerih se uporablja pribliţno 474 tisoč ha (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje). Leta 2010 je bilo 40 % kmetijskih gospodarstev razvrščenih med specializirane rejce pašne ţivine in 20 % med vse tri mešane tipe kmetovanja (mešano rastlinska pridelava ţivinoreja, mešana ţivinoreja in mešana rastlinska pridelava) (Kutin in drugi, 2012). 2.2 Neposredna prodaja Sodobne razmere v svetu so zelo vplivale tudi na kmetijstvo, zato morajo pridelovalci iskati nove moţnosti za povečanje dohodka na kmetiji. Kmetije postajajo majhna podjetja, pridelovalci pa podjetniki. Glavni problem, s katerim se srečujejo pridelovalci, je trţenje izdelkov in proizvodov. Kmetije znajo izdelke narediti in pridelati pridelke, teţava pa nastopi največkrat ravno pri sami prodaji. Prodaja je tako postala za pridelovalce nova naloga, ki je do sedaj večina še ni bila vajena. Neposredna prodaja se je začela v razvitejših delih Evrope širiti 3 v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes ostaja pomemben način prodaje, tudi z vidika ohranjanja podeţelja in prehranske tradicije. Hrana postaja za potrošnike vse bolj pomembna, potrošniki iščejo kakovostne prehranske lokalne izdelke, saj se je močno povečala ozaveščenost o zdravem načinu ţivljenja. Vse to lahko predstavlja za pridelovalne in predelovalne kmetijske obrate priloţnost, da povečajo dohodek svoje kmetije (Icra d.o.o. Idrija, 2009). Neposredna prodaja pridelovalcem omogoča moţnost dodatnega zasluţka, vendar mora imeti pridelovalec za uresničitev dobro informacijsko mreţo (vabljive reklamne table, brošure, internetno predstavitev v okviru ponudbe na nivoju občine …) ter kontrolo zagotavljanja varnosti in kakovosti pridelkov in proizvodov (Icra d.o.o. Idrija, 2009). Omogoča jim tudi neposreden stik s kupcem in lahko takoj dobijo njegovo povratno informacijo o njegovem zadovoljstvu. Preden lahko začne pridelovalec neposredno prodajo, je prvi pogoj, da je registriran za prodajo kot pridelovalec primarnih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pridelovalci uporabljajo različne načine neposredne prodaje zaradi različnih vrst pridelkov in izdelkov, ki jih prodajajo (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2012). V grobem lahko delimo neposredno prodajo v dve skupini. V prvi skupini pritegnemo kupce v bliţino kmetije (turistična dejavnost, prodaja na kmetiji, lastno obiranje) v drugi skupini pa pripeljemo proizvod ali pridelke v bliţino kupca (trţnica, prodaja z vozilom, dostava na dom, stojnica ob cesti …) (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2012). Pri prodaji osnovnih kmetijskih pridelkov in izdelkov morajo kmetije upoštevati tudi določena pravila in če je treba tudi plačati davek ob prodaji. Kmetije, ki prodajajo osnovne kmetijske pridelke in niso zavezanke za DDV, torej ne dosegajo 7.500 evrov prihodka ter so obdavčene po katastrskem dohodku (ne vodijo knjigovodstva, ne po dejanskih prihodkih in dohodkih, niti ne po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih), prodajajo pridelke brez računov. Tiste kmetije, ki pa so vključene v sistem DDV, ali pa se zanje vodi knjigovodstvo, pa morajo izdajati račune in če so zavezanke za DDV, morajo tega tudi obdavčiti. Ekološke kmetije in kmetije z integrirano pridelavo imajo stroţje zahteve, podvrţene so tudi kontroli in morajo letno pridobiti certifikat, s katerim morajo seznaniti kupce. Če pridelovalec prodaja izven svoje kmetije (sejmi, stojnice, prireditve), mora pridobiti pisno soglasje lastnika ali upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V primeru, da pridelovalec ţeli, da prodajajo izven kmetije tudi drugi druţinski člani, mora za dovoljenje oziroma soglasje 4 zaprositi lokalno skupnost. Pogoj je tudi, da so druţinski člani, ki izvajajo prodajo, stari nad 15 let (Kupujmodomace, 2011). Vse navedeno pa ne velja tudi za neposredno prodajo izdelkov, ki so pripravljeni iz kmetijskih pridelkov. To so na primer marmelada, suho sadje, salame, siri, kruh, potice, pecivo, izdelki domače obrti … Pridelovalec mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost ali drugo registrirano obliko prodaje. Če kmetije neposredno prodajajo surovo meso, morajo to registrirati na Veterinarski upravi Republike Slovenije, ne potrebujejo pa registriranja za dopolnilne dejavnosti ali druge oblike registrirane prodaje. Pridelovalec mora za vse izdelke, ki jih proda, izdati račun. Dajatve so odvisne od vrste registrirane dejavnosti in načina obračunavanja stroškov. V primeru, da je vključen v sistem DDV mora obračunati tudi tega. Prag za obvezen vstop v sistem DDV, če gre za dopolnilno dejavnost, je 25.000 EUR obdavčljivega prometa v obdobju zadnjih 12 mesecev. Za prodajo izdelkov veljajo tudi zakonodajne in zdravstvene zahteve, ki jih je treba izpolnjevati. Ţivila ţivalskega izvora (čebelji pridelki, med, jajca, salame, siri idr.) zapadejo še pod posebno veterinarsko zakonodajo (Kupujmodomace, 2011). 5 Tabela 2.1: Neposredna prodaja pridelkov in izdelkov Neposredna Registracija prodaja dodatne Izdaja računov Davek ne po katastrskem dejavnosti Osnovni kmetijski pridelki in izdelki ne dohodku (ni zavezanec DDV) Osnovni kmetijski ne da od dohodka dopolnilna da glede na dejavnost pridelki in izdelki (zavezanec DDV) Izdelki iz kmetijskih pridelkov (npr. dejavnost in načina obračunavanja marmelada, salame stroškov …) Surovo meso na Veterinarski da glede na dejavnost upravi in načina Republike obračunavanja Slovenije stroškov Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Vsi pridelki in izdelki, ki jih pridelovalec prodaja, morajo biti tudi označeni v skladu z zakonodajo. Navodila, kako mora označiti ţivila, dobi pridelovalec v »Pravilniku o splošnem označevanju ţivil«, ki niso predpakirana in v »Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih ţivil«, ki so predpakirana. Označbe ne smejo zavajati kupca, morajo biti razumljive in v slovenskem jeziku. Vse kmetije tudi jamčijo v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo za zdravstveno ustreznost svojih pridelkov (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2012). Neposredna prodaja ima kar nekaj prednosti, kot so (Icra d.o.o. Idrija, 2009): dodaten zasluţek na kmetiji pri enakem obsegu osnovne proizvodnje neodvisnost od posrednikov dodatna zaposlitev delovne sile 6 moţnost izkoriščanja slabo zasedenih trţnih niš stik z ljudmi takojšnje informacije s terena takojšnje plačilo Slabosti neposredne prodaje so (Icra d.o.o. Idrija, 2009): večja poraba delovnega časa pridelovalec mora imeti za uspešno prodajo dobro informacijsko mreţo, ki mu privablja kupce dodatne investicije (embalaţa, prostor, prevoz …) dodatno izobraţevanje pogosta prisotnost kupcev lahko moti delo na kmetiji 3. ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA 3.1 Opredelitev odprtokodne programske opreme Odprtokodna programska oprema je programska oprema, ki vključuje izvorno kodo in je po navadi na voljo brezplačno. Za to programsko opremo veljajo določena licenčna pravila glede načina uporabe, distribucije, kopiranja in spreminjanja kode. Odprtokodna programska oprema predstavlja drugačen model distribucije programske opreme, kot smo je vajeni tipično za osebne računalnike, kjer so produkti prodani kot končen izdelek in ga uporabniki ne morejo spreminjati in pregledovati. Slaba stran takih programov je tudi, če na primer zamenjamo Windows platformo za Macintosh, moramo po navadi kupiti tudi novo licenco programske opreme, ki jo uporabljamo. Prav tako so uporabniki popolnoma odvisni od podjetja, ki prodaja tovrstno programsko opremo in ne morejo sami popravljati napak v kodi programa. Odprtokodni programi so čisto nasprotje temu, saj imajo licenco, ki zagotavlja prost dostop do kode v ozadju. Uporabnikom je tako omogočeno, da namestijo programsko opremo na novo platformo brez dodatnih stroškov. Treba pa se je zavedati, da odprta koda ni »shareware«, programska oprema v javni rabi, brezplačna programska oprema (freeware), ali kakšna podobna programska oprema. Odprtokodna programska oprema je avtorsko delo in je 7 distributirana z licenčnimi pogoji, ki so zasnovani tako, da je koda vedno na voljo (Bretthauer, 2001). Vse več podjetij se odloča za odprtokodne programe, saj v njih vidijo poslovno priloţnost. Odprtokodne licence namreč ne preprečujejo posameznikom ali podjetjem, da bi ustvarjali dobiček z uporabo programske opreme, dokler je koda dosegljiva in je lahko modificirana prosto. Najpomembnejši način trţenja odprte kode je zagotavljanje storitev in distribucija paketov programske opreme, ki je bila razvita na odprtokodni način. Odprtokodna programska oprema je po navadi teţja za namestitev, saj je bila prvotno namenjena hekerski skupnosti (Gacek in drugi, 2004). 3.2 Zgodovina odprte kode Zgodovina odprte kode je močno povezana z zgodovino kulture hekerjev, saj so ravno oni začeli to gibanje (Bretthauer, 2001). Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je začela nastajati ideja o kodi, ki jo ima sodelujoča skupnost, kjer je izvorna koda dostopna in jo lahko vsak spreminja ali redistributira. Vse se je začelo s projektom imenovanim GNU, katerega začetnik je bil Richard Stallman, ki je leta 1985 ustanovil še »Free Software Foundation (FSF)«. Glavna ideja FSF je, da program uporabnikom omogoča svobodo uporabe programa za kakršen koli namen, svobodo študiranja in prilagajanja kode lastnim potrebam, svobodo redistribucije kopij programske opreme, ki bi bila ali brezplačna ali pa bi bilo treba plačati neko vsoto in svobodo distribucije izboljšanih ali spremenjenih verzij programa. FSF fundacija teţi proti lastniški (zaprti) programski opremi, saj vidijo vse, ki proizvajajo tovrstno programsko opremo kot kršitelje prej navedenih svoboščin. Izraz odprta koda se je začel uporabljati v začetku leta 1998 kot odgovor na objavo, da Netscape namerava objaviti izvorno kodo svojega brskalnika. Kmalu zatem je nastala odprtokodna pobuda (OSI – Open Source Initiative) z namenom, da bi upravljala in promovirala definicijo odprte kode. Odprta koda je dobila devet kriterijev, po katerih se določen program lahko uvrsti kot odprtokoden. Glavni trije kriteriji so zmoţnost za prosto distribucijo programske opreme, razpoloţljivost izvorne kode in pravica do ustvarjanja izpeljanih modificiranih del. Drugi kriteriji se ukvarjajo z licenčnimi teţavami, kot so, da mora integriteta avtorja izvorne kode ostati ohranjena, prepovedana je diskriminacija med osebami in skupinami, prepovedana je diskriminacija posameznih področij dejavnosti (licenca ne sme nikogar omejevati pri uporabi programa na posameznem področju dejavnosti), licenčne pravice se nanašajo na vsakogar, ki prejme 8 program brez kakšnih koli postopkov. Licenca tudi ne sme biti specifična za produkt, vendar velja za vse pod dele v okviru licenčnega izdelka in licenca mora biti nevtralna do ostale tehnologije. Odprta koda in FSF gibanje se strinjata pri osnovnih principih, vendar sta si povsem nasprotna pri praktičnih problemih. Nasprotujejo si pri osnovnih principih, kot sta na primer komercializacija in licenciranje, strinjajo pa se pri večini praktičnih zahtev, kot so dostopnost kode in zmoţnost spreminjanja osnovne kode (Gacek in drugi, 2004). 3.3 Odprtokodni poslovni modeli Na začetku so bili odprtokodni programi videti kot brezplačno darilo druţbi, pri čemer so programerji trdo delali nato pa so sadove njihovega dela dali vsem, ki so jih ţeleli. Čez čas se je to spremenilo, saj so podjetja ugotovila, da lahko ustvarijo dobiček in pri tem še vedno dajo programsko kodo. Ţe Richard Stallman je podpiral idejo, da lahko podjetja zaračunajo, kar koli ţelijo, dokler lahko potem uporabnik spreminja kodo in deli z drugimi svoje rezultate dela (glede na licenčne pogoje). Pri odprti kodi ne gre tako za dobrodelnost, temveč za drugačen način marketinga. Odprta koda je lahko za veliko podjetij priloţnost, da ustvarijo dobiček (Wayner, 2013). Obstaja kar nekaj poslovnih modelov, s katerimi se da ustvariti dobiček (Wikipedia, 15. maj 2014a): Dvojno-licenciranje (Dual-licensing) Programska oprema je na voljo pod odprtokodno licenco, vendar je na voljo tudi pod pogoji lastniške licence. Lastniška verzija programske opreme je prodana z namenom, da se pridobijo sredstva za nadaljnji razvoj brezplačne odprtokodne verzije. Kupce na ta način privlači brezplačna verzija odprtokodnega programa. Podjetje ustvarja dobiček iz ostalih lastniških produktov in rešitev, ki vključujejo tudi pogodbo za komercialno lastniško podporo in storitve. Primer dvojnega licenciranja je popularna podatkovna baza MySQL, ki ima lastniško verzijo in tudi odprtokodno licenco GPLv2. Prodaja strokovnih storitev (Selling professional services) 9 Stroške, ki nastajajo pri razvoju odprtokodne programske opreme, lahko podjetja pokrivajo tudi s prodajanjem storitev, kot so učenje, tehnična podpora in svetovanje. Drugi način pa je tudi ta, da se brezplačno ponuja odprtokodna programska oprema samo v izvorni kodi, kupcem pa zaračunavajo za verzijo programske opreme, ki vsebuje prevajalnik in zapakirano kodo. Še en način komercialne storitve je zagotavljanje programske opreme na fizičnem mediju (npr. DVD). Primer podjetji, ki pri svojem poslovanju uporabljata ta poslovni model, sta RedHat in IBM. Prodaja blaga z blagovno znamko (Selling of branded merchandise) Odprtokodna podjetja, kot na primer Mozilla Foundation poskušajo prodajati svojo blagovno znamko tudi s tem, da prodajajo majice, skodelice ipd. Prodaja programske opreme kot storitve (Selling software as a service) Prodajanje naročnine uporabnikom za dostop do spletnih računov je način za ustvarjanje dobička z uporabo odprtokodne programske opreme. Partnerstvo z ostalimi organizacijami (Partnership with funding organizations) Vlada, univerze, podjetja in ostale ne vladne organizacije lahko najamejo izvajalca za modifikacije na njihovi programski opremi, nato pa to različico programa objavijo pod odprtokodno licenco. Nekatere organizacije podpirajo razvoj odprtokodnih programov z nepovratnimi sredstvi in štipendijami (Googlova poletna šola). Prostovoljne donacije (Voluntary donations) Nekateri neodvisni razvijalci razvijajo odprtokodno programsko opremo samo s sredstvi, ki jih dobijo od uporabnikov. Primer je podjetje SourceForge, ki uporabnikom nudi gostovanje projektov, financira pa se z donacijami, ki jih dajejo uporabniki. Še en primer je kampanja Mozille, ki je leta 2004 zbirala donacije za spletni brskalnik Firefox 1.0. Darovi (Bounties) 10 Darovi so način zbiranja sredstev, pri čemer uporabniki določene programske opreme pridejo skupaj na enem mestu in zbirajo denar za implementacijo ţelenih funkcij ali funkcionalnosti. Primer takšnega poslovnega modela je spletna stran bountysource.com, ki omogoča ta način odprtokodnega financiranja ţe od leta 2003. Prednaročila/financiranje mnoţice/obraten model darovanja (Pre- order/crowdfunding/reverse-bounty model) Novejša oblika zbiranja sredstev za odprtokodne programske projekte je tudi financiranje mnoţice, ki se od darovanja razlikuje, saj gre tu za zbiranje sredstev za zagon projektov. Ta oblika financiranja je največkrat organizirana preko spletnih platform, kot so Kickstarter, Indiegogo in Catincan. Programska oprema podprta z oglaševanjem (Advertising-supported software) Veliko podjetij (Google, Mozilla, Ubuntu), ki ţelijo trţiti odprtokodno programsko opremo, se odloča za programsko opremo podprto z oglaševanjem. Oglaševalne funkcije so vgrajene v ali pa so v paketu s programom. Uporabnikom je programska oprema dostopna brezplačno ali pa z zniţano ceno. Prodajanje dodatnih lastniških dodatkov (Selling of optional proprietary extensions) Nekatera podjetja prodajajo neobvezne lastniške dodatke, razširitve in module za programsko opremo. Pri tem morajo paziti, da je mešanje lastniške kode in odprte kode v skladu z odprtokodno licenco, da ne pride do kršenja odprtokodne licence. Primer lastniških produktov, ki so zgrajeni na odprtokodnih, je Red Hat Enterprise Linux podjetja Red Hat in programska opremo Apache Hadoop podjetja Cloudera. Prodajanje delov programske opreme, ki so potrebni za programsko opremo (Selling of required proprietary parts of a software product) Pri tem odprtokodnemu poslovnemu modelu gre za prodajo delov programa, ki so potrebni za popolno delovanje programa. Izvorna koda programa je dostopna vsem pod odprtokodno 11 licenco, medtem ko je treba na primer vse zvočne efekte, grafiko in vsa druga umetniška dela dokupiti. Primer tega poslovnega modela je video igra »Steel Storm« podjetja »Kot-in-Action Creative Artel«, katere pogon je objavljen pod licenco GPLv2, ostala umetniška dela pa so pod drugo licenco. Ponovno licenciranje pod lastniško licenco (Re-licensing under a proprietary license) Kadar programska oprema uporablja samo svojo programsko opremo in odprtokodno programsko opremo v skladu s permisivno odprtokodno licenco (Permissive free software licence), lahko podjetje ponovno licencira končen program pod lastniško licenco in prodaja produkt brez izvorne kode. Podjetje Apple Inc. je uporabilo BSD Unix operacijski sistem na njihovih osebnih računalnikih Mac in jih nato prodajalo kot lastniški produkt. Omamljena odprta koda (Obfuscation of source code) Ta odprtokodni poslovni model omogoča trţenje pod nekaterimi odprtokodnimi licencami in vseeno omogoča varovanje ključnih poslovnih skrivnosti, intelektualne lastnine ter tehničnega znanja. Ta poslovni model uporablja podjetje Nvidia pri njihovih odprtokodnih gonilnikih za grafične kartice. OSI gibanje podpira ta način trţenja medtem, ko je FSF jasno proti temu načinu trţenja. Zakasnela odprta koda (Delayed open-sourcing) Nekatera podjetja ponujajo strankam zadnje verzije programov samo za plačilo. Po dolgem lastniškem trţenju, ko je vloţek v programsko opremo ţe povrnjen, se podjetja odločijo za objavo programov kot brezplačne programske opreme (free software). Podjetja to storijo, ko programska oprema v trţnem smislu doseţe konec svojega ţivljenja in bi tako postala nepodprta in izgubljena zaradi digitalne zastarelosti (Digital obsolescence). Skupnost na ta način dobi priloţnost, da nadaljuje z odprtokodnim razvojem programa. 12 4. ELEKTRONSKO POSLOVANJE 4.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje ima iz vidika različnih avtorjev različen pomen. Avtorja knjige »Introduction to e-commerce« Turban in King sta definirala elektronsko poslovanje kot obliko poslovanja, pri kateri potekajo transakcije preko elektronskih omreţij, večinoma interneta. Elektronsko poslovanje zajema proces elektronskega nakupovanja, prodajo proizvodov in storitev ter elektronsko komuniciranje, sodelovanje in iskanje informacij (Turban in King, 2003). Svojo definicijo e-poslovanja je podal tudi Kovačič, ki ga obravnava kot poslovanje, ki od podjetja zahteva korenite spremembe v načinu razmišljanja in samem načinu poslovanja, saj predvideva, da je podjetje, ki uvede elektronsko poslovanje, sposobno komunicirati elektronsko ter da zna elektronsko obvladovati tako poslovne dogodke kot izmenjavo vrednosti. Uspešno elektronsko poslovanje obravnava kot tisto, ki je sposobno agilno in transparentno prilagajati poslovni model, procese in tehnologijo svoji poslovni strategiji (Kovačič, 2008). Andam je v knjigi »e-Commerce and e-Business« podal dve različni definiciji elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje se nanaša na širok spekter spletnih dejavnosti za izdelke in storitve. Največkrat je povezano s kupovanjem in prodajanjem prek interneta ali opravljanjem katere koli transakcije, ki vključujejo prenos lastništva ali pravic za uporabo stvari ali storitev prek računalniškega omreţja. Kljub temu, da je ta definicija popularna, pa pravi Andam, da ni dovolj celovita, da bi zajela nedaven razvoj pri tem revolucionarnem poslovnem fenomenu. Elektronsko poslovanje je torej uporaba elektronskih komunikacij in digitalne računalniške tehnologije pri poslovnih transakcijah za ustvarjanje, preoblikovanje in ponovno definiranje odnosov za ustvarjanje vrednosti med organizacijami ter med organizacijo in potrošnikom (Andam, 2003). Chaffey je definiral elektronsko poslovanje kot vse elektronsko posredovane transakcije med organizacijo in vsako stranko, ki posluje z njimi. S to definicijo pravi, da so ne-finančne 13 transakcije, kot so zahtevki strank za informacije tudi zajete v elektronsko poslovanje (Chaffey, 2009). Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu definira elektronsko poslovanje kot poslovanje v elektronski obliki na daljavo ter z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (Uradni list Republike Slovenije, 2004). V zgoraj navedenih definicijah avtorji podajo svojo definicijo elektronskega poslovanja. Povzamemo lahko, da je e-poslovanje poslovanje s pomočjo uporabe računalniške tehnologije in elektronskih omreţij, v zadnjem času predvsem interneta, z namenom, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše. Uporablja se v poslovnih procesih, ki vključujejo elektronsko nakupovanje, elektronsko prodajanje in zagotavljanje drugih elektronskih storitev (tudi trţenja in promocije). Elektronsko poslovanje zajema tehnološke, tehnične, ekonomske in pravne vidike in lahko se trdi, da elektronsko poslovanje ţe nekaj časa ni več samo spletna stran ali spletna trgovina, ampak je komponenta elektronskega poslovanja, katerega uvedba predstavlja korenite organizacijske spremembe. 4.2 Zgodovina elektronskega poslovanja Začetki razvoja elektronskega poslovanja segajo v leto 1968, ko se je začel razvoj računalniških omreţij in interneta (Blaţič, 2001). Proti koncu šestdesetih let je vojska razvila ARPAnet z namenom, da bi bile najnujnejše komunikacije sklenjene v primeru jedrskega napada. ARPAnet je povezoval štiri velike ameriške raziskovalne univerze (Roos, 14. maj 2014). V letu 1960 je bil razvit tudi EDI (Electronic Data Interchange), ki je omogočal procesiranje ladijskih dokumentov in naročil. Michael Aldrich je konec osemdesetih let izumil spletno nakupovanje, ki je omogočalo elektronske transakcije med B2B (Business-to-business) in B2C (Business-to-client). Takrat še ni bilo slutiti, s kakšno hitrostjo in kako močno bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na spremembo načina našega ţivljenja in poslovanja. Računalniška tehnologija je bila na začetku dostopna le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom. Z leti je postala veliko bolj uporabna in prijazna ter nepogrešljiva tudi za laike. V sedemdesetih letih se je spremenil način poslovanja na 14 finančnem trgu zaradi pojava elektronskih fizičnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omreţij. V okvirju podjetij se je elektronsko poslovanje v zgodnjih osemdesetih razširilo v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. Glavna zamisel računalniških izmenjav podatkov v osemdesetih letih je bila nadomestitev papirnatih poslovnih listin (naročila, računi, plačilni nalogi itd.) (Blaţič, 2001). Največja evolucija se je zgodila leta 1982, ko so raziskovalci zamenjali ARPAnet za TCP/IP (protokol za nadzor prenosa in internetni protokol), protokol, ki še danes napaja sodobni internet (Roos, 14. maj 2014). V osemdesetih letih je bila tudi eksplozija kreditnih kartic, bankomatov in telefonskega bančništva, ki je bila naslednji korak pri razvoju elektronskega poslovanja (Stcbok, 14. maj 2014). Devetdeseta leta so za razvoj elektronskega poslovanja zelo pomembna. V letu 1990 je Tim Berners Lee skupaj s svojim prijateljem Robertom Cailiauem izdal predlog za razvoj projekta z naslovom »WorldWideWeb«. Istega leta je Lee postavil prvi spletni streţnik in napisal prvi spletni brskalnik. Kmalu za tem je razvil še URL, HTML in HTTP (Merchant, 2011). Svetovni splet je bil zelo pomemben pri razvoju elektronskega poslovanja, saj je pocenil poslovanje in s tem omogočil raznovrstnejše poslovne dejavnosti in zagotovil ekonomijo obsega. Omogočil je tudi, da mala podjetja na bolj tehnološko enaki osnovi uspešneje tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji, saj lahko vsako podjetje vstopi prek interneta na večmilijonski trg, investicije v informacijsko infrastrukturo pa so minimalne (Blaţič, 2001). Leta 1993 je Marc Andreesen predstavil prvi široko razširjen spletni brskalnik z imenom Mosaic, naslednje leto pa je bil izdan brskalnik Netscape 1.0, ki je vseboval tudi varnostni protokol SSL (Secure Socket Layer), ki se uporablja pri spletnih transakcijah še danes. V devetdesetih letih so nastala tudi podjetja, kot so Google, Amazon, eBay, Yahoo, Paypal, ki so zelo vplivala na elektronsko poslovanja, kot ga poznamo danes. Obdobje po letu 2000 je obdobje socialnih medijev in je prav tako zelo vplivalo na elektronsko poslovanje (Roos, 14. maj 2014). 15 4.3 Vrste elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje se deli glede na interakcije subjektov na naslednje vrste poslovanja (Andam, 2003): podjetje – podjetje (B2B) podjetje – potrošnik (B2C) podjetje – javni sektor (B2G) potrošnik – potrošnik (C2C) mobilno poslovanje (m-poslovanje) B2B poslovanje je opredeljeno kot poslovanje med podjetji. Pribliţno 80 % vsega elektronskega poslovanja je tega tipa, zato strokovnjaki napovedujejo, da bo B2B eposlovanje raslo hitreje kot B2C (Andam, 2003). B2B e-poslovanje zajema vzpostavljanje povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji ter elektronskega bančništva do sodelovanja na skupnih projektih (Blaţič, 2001). B2B trg je sestavljen iz dveh komponent: e-frastructura in e-trgi. E-frastructura je arhitektura B2B elektronskega poslovanja in zajema predvsem (Andam, 2003): logistiko – transport, skladiščenje in distribucijo aplikacijske ponudnike storitev – zajema postavitev, gostovanje in menedţment programskih paketov iz osrednjega objekta (Oracle in Linkshare) zunanje izvajanje funkcij v procesu elektronskega poslovanja, kot so spletno gostovanje, varnost in rešitve za skrb uporabnikov (customer care solutions) draţbene programske rešitve za delovanje in vzdrţevanje realno časovnih draţb na internetu (Moai Technologies and OpenSite Technologies) sisteme za upravljanje s spletnimi vsebinami za olajšanje upravljanja vsebin spletne strani E-trgi so preprosto definirani kot spletne strani, kjer pridejo kupci in prodajalci v stik eni z drugimi. Primeri B2B poslovanja in modeli najboljše prakse so IBM, Hewlett Packard (HP) Cisco in Dell. Cisco na primer prejme več kot 90 % njihovih naročil preko spleta (Andam, 2003). 16 Slika 4.1: Proces B2B poslovanja med podjetjema poslovna organizacija material Proces naročanja Trgovec naročila Spletna stran prodaja Kupec Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014) Slika 4.1 prikazuje proces B2B poslovanja med podjetjema. Trgovec prek spletne strani, ki sledi B2B poslovnemu modelu, naroči blago pri drugem podjetju. Poslovna organizacija ta material dobavi trgovcu, ta pa ga nato naprej proda kupcu. B2C e-poslovanje oziroma poslovanje med podjetji in potrošniki zajema pridobivanje informacij kupcev, nakup fizičnih stvari (npr. knjige) ali informacijskih stvari (programska oprema, e-knjige) in prejemanje informacijskih stvari prek elektronskega omreţja. B2C je druga največja in ena izmed najzgodnejših oblik elektronskega poslovanja. B2C poslovni model elektronskega poslovanja uporabljajo na primer naslednja podjetja: Amazon.com, Drugstore.com, Beyond.com. B2C e-poslovanje zmanjša stroške transakcije, saj poveča kupčev dostop do informacij in mu dovoljuje, da poišče izdelke ali storitve, ki so najbolj ugodni. B2B e-poslovanje pa tudi zmanjšuje vstopne ovire na trgu, saj je ceneje postaviti spletno stran in jo vzdrţevati kot pa imeti zgradbo za podjetje (Andam, 2003). 17 Slika 4.2: Proces B2C poslovanja med podjetjem in potrošnikom poslovna organizacija material Proces naročanja Kupec naročila Spletna stran Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014) Slika 4.2 prikazuje proces B2C poslovanja med podjetjem in kupcem. Kupec na spletni strani, ki sledi B2C poslovnemu modelu naroči blago, ki mu ga poslovna organizacija dobavi. B2G elektronsko poslovanje je splošno definirano kot poslovanje med podjetji in javnim sektorjem. Nanaša se na uporabo interneta pri javnih naročilih, postopkih za izdajo dovoljenj in ostalih vladno povezanih postopkih. Z uporabo B2B elektronskega poslovanja se poveča preglednost postopka javnega naročanja in zmanjša tveganje za nepravilnosti (Andam, 2003). C2C poslovanje je privatno poslovanje med posamezniki ali potrošniki. Ta oblika elektronskega poslovanja je na voljo v vsaj treh oblikah (Andam, 2003): portali z draţbami, kot je na primer eBay, ki omogoča realno časovno ponujanje (bidding) za stvari, ki se prodajajo po spletu »peer to pear« sistemi, kot je na primer Napsterjev model (protokol za izmenjavo podatkov med uporabniki, ki uporabljajo klepetalnice, podobne IRC-u) zaupni oglasi na portalih, kot sta na primer Excite Classifieds in eWanted 18 Slika 4.3: Proces C2C poslovanja med dvema posameznikoma Objavi oglas Spletna stran Ţeli prodati izdelek Ţeli kupiti izdelek Prejme denar Kupec 1 Kupec 2 Prejme produkt Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014) Slika 4.3 prikazuje proces C2C poslovanja med posameznikoma. Kupec 1 ţeli prodati izdelek, zato objavi oglas na spletni strani (npr. eBay). Kupec 2 ţeli kupiti izdelek, ki ga je objavil kupec 1. Kupec 2 prek spletne strani kupi izdelek in prejme izdelek od kupca 1, kupec 1 pa prejme plačilo od kupca 2. C2C poslovanje ima veliko prednosti. Primarna prednost za potrošnika je manjša cena v primerjavi z oglaševanjem izdelkov na ostalih straneh, ki so po navadi precej draţje. Ljudje, ki ţelijo prodajati stvari, jih lahko objavijo zastonj ali pa z minimalnimi stroški, odvisno od C2C strani. C2C spletne strani tako tvorijo popolne platforme za prodajalce in kupce, ki imajo podobne interese. Takšne strani privabijo veliko obiskovalcev. Še ena korist je, da si lastniki podjetij lahko privoščijo nizke stroške vzdrţevanja C2C spletnih strani ter z njimi dobro zasluţijo. C2C poslovanja ima pa tudi slabe lastnosti. Kupec in prodajalec morata sodelovati za uspešno končano transakcijo in nakup. To lahko vodi tudi do spletne prevare in posledično tudi do toţbe, kar pa vpliva tudi na ugled C2C spletne strani. Podjetja, ki upravljajo C2C spletne strani, se zato čedalje bolj trudijo, da preprečujejo spletne prevare (Andam, 2013). Mobilno poslovanje je katera koli transakcija, ki vključuje prenos lastništva ter pravic uporabe stvari ali storitev in je začeta ter zaključena z uporabo mobilnih omreţij z uporabo elektronskih naprav. Mobilno poslovanje je zelo podobno elektronskemu poslovanju, glavna razlika med njima je ta, da mobilno poslovanje dostopa do telekomunikacijskih omreţij prek mobilnih naprav (Tiwari in drugi, 2008). Primer m-poslovanja je nakupovanje knjig na 19 Amazon.com z uporabo mobilnih naprav ali pa plačevanje računov prek storitve Nove Ljubljanske banke »klik«. Japonska je vodilna drţava pri tovrstnem poslovanju. Prenosi vsebin prek brezţičnih omreţij postajajo hitrejši in varnejši, zato nekateri verjamejo, da bo mposlovanje prekašalo ţično elektronsko poslovanje. Industrije, na katere je vplivalo m-poslovanje, vključujejo (Andam, 2003): finančne storitve, ki vključujejo mobilno bančništvo (uporabniki uporabljajo svoje mobilne naprave za dostop do svojih računov in plačevanje računov) kot tudi posredniške storitve (prikaz in trgovanje borznih tečajev prek mobilnih naprav) telekomunikacije, v katerih storitve spreminjajo plačevanje računov in ocene računov so lahko izvedene iz iste mobilne naprave servis / trgovine na drobno, saj ima potrošnik moţnost plačila in naročil za naročila, kadar hoče (on-the-fly) informacijske storitve, ki vključujejo dostavo zabave, finančnih novic, športnih podatkov in stanja na cestah iz ene mobilne naprave 4.4 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje omogoča prednosti tako organizacijam kot tudi kupcem in druţbi. Organizacijam omogoča globalni doseg, saj lahko pridejo v stik s kupci in dobavitelji iz celega sveta, zmanjšajo se stroški obdelave podatkov, skladiščenja in distribucije, izboljša se dostavna veriga, saj se zmanjšajo zaostanki, skladišča in cene. Prednost je tudi, da je elektronsko poslovanje na voljo vsak dan, vse dni v letu in da se lahko podjetja osredotočijo na ozko panogo, v kateri sodeluje in še vedno ustvarjajo dobiček. Elektronsko poslovanje tudi omogoča, da se lahko podjetja cenovno ugodno prilagajajo potrebam kupcev, imajo pa tudi moţnost inovacij in uporabe novih poslovnih modelov. Pri poslovanju so manjši stroški komunikacije, saj je internet cenejši, kot so na primer VAN privatne linije. Za elektronsko poslovanje je podjetjem treba pridobiti manj dovoljenj in plačevati manj davkov kot bi jih morali sicer (Turban in drugi, 2008). Elektronsko poslovanje je ugodno tudi za kupce, saj lahko kupujejo kadar koli in kjer koli, pri tem pa imajo na voljo veliko izbiro produktov in storitev, ki so cenovno ugodnejši. Kupci lahko tudi laţje najdejo izdelke ali storitve, ki so unikatni. V primeru, da kupec kupi digitalne 20 vsebine je tudi prednost, da jih lahko prejme takoj in mu ni treba za to čakati. Elektronsko poslovanje omogoča, da imajo kupci dostopnost do podatkov o izdelkih ali storitvah, ki jih zanimajo in sodelujejo tudi na raznih draţbah, ki se lahko odvijajo v drugih drţavah. Elektronsko poslovanje premaguje ovire, kot je na primer razdalja, ker lahko ljudje sedaj delajo in študirajo tudi na daljavo (Turban in drugi, 2008). E-poslovanje ugodno vpliva tudi na celotno druţbo. Ker se delo lahko opravlja na daljavo in je manj prometa, je tudi manj onesnaţevanja okolja. Izboljšuje se ţivljenjski standard, saj lahko ljudje kupujejo več po ugodnejših cenah. Veliko več je tudi javnih storitev, ki so na voljo več ljudem in zmanjšuje se digitalni razkorak, saj elektronsko poslovanje zdruţuje ljudi tako iz razvitih kot tudi iz manj razvitih drţav (Turban in drugi, 2008). Kljub temu, da elektronsko poslovanje prinaša veliko prednosti, ima tudi nekaj slabosti in nevarnosti (Turban in drugi, 2008): konstantno je treba vlagati v tehnološko infrastrukturo konstantno izobraţevanje kadra največ bo pridobil razviti in povezani del sveta če je domača industrija šibka, bodo imele od tega dobiček le multinacionalke, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo 4.5 domači proizvajalci bodo izgubili obstoječe stranke domači dobavitelji bodo potisnjeni na obrobje cena učinkovitega oglaševanja na spletu je lahko previsoka za mala in srednja podjetja kdor nima dostopa ne more izkoristiti prednosti elektronskega poslovanja Mobilno poslovanje Izraz mobilno poslovanje je nastal leta 1997 in pomeni dostavo zmoţnosti elektronskega poslovanja neposredno v roke uporabnika, kjer koli ţe je, z uporabo brezţičnih tehnologij (Wikipedia, 14. maj 2014c). Mobilno poslovanje je naraščajoči trg. Kot pri vseh naraščajočih trgih so tudi tukaj pomembne priloţnosti in tveganja. Da se bo mobilno poslovanje še naprej razvijalo in se razširilo po vsem svetu, so pomembni naslednji faktorji: inovativni poslovni modeli, kako 21 bodo novosti sprejemali potrošniki, razpoloţljivost tehnologije ter interoperabilni sistemi (neenaki in različni sistemi) (GS1, 2008). M-poslovanja omogoča karakteristike, ki mu dajejo prednost pred drugimi poslovnimi transakcijami vključno z elektronskim poslovanjem (Tiwari in drugi, 2008): Splošna razširjenost (Uporabniku omogoča, da dostopa do storitev in izvaja transakcije ne glede na geografsko lokacijo.) Nujnost (Ta funkcija je še posebej pomembna pri storitvah, ki so časovno kritične na primer informacije na borznem trgu. Uporabnik lahko kupi izdelke ali storitve takrat, ko jih potrebuje.) Lokalizacija (Omogoča podjetjem, da ponujajo izdelke ali storitve glede na lokacijo potrošnika.) Takojšnja povezljivost (Naprave so lahko vedno na spletu, uporabnikom se ni potrebno povezovati na splet preko dial-up povezave.) Pro-aktivne funkcionalnosti (Kratka sporočila SMS se lahko uporabljajo za pošiljanje sporočil potrošnikom ter informiranju o relevantnih lokalnih ponudbah, ki ustrezajo njihovim potrebam.) Preprost postopek preverjanja pristnosti (Mobilne naprave imajo elektronski čip SIM, registriran je pri mobilnem operaterju, prek njega se lahko identificira uporabnik.) Mobilne storitve so običajno kar spletne storitve. Pri oblikovanju in razvoju mobilnih storitev in aplikacij moramo upoštevati značilnosti terminalov in mobilnih omreţij. Mobilne storitve morajo biti enostavne za uporabo, morajo biti hitre ter uporabniku reševati določen problem. Mobilne storitve lahko delimo v tri skupine: osnovne storitve (e-pošta, sporočanje, dostop do interneta, določanje lokacije, dostop do digitalnih vsebin), storitve za uporabnike (rezervacije potovanj, vozovnice, vstopnice, bančništvo, novice, šport, nakupovanje, plačevanje) ter poslovne storitve (mobilne trgovine, neodvisno profesionalno sodelovanje pri vodenju, upravljanju in izvajanju nalog v podjetju). Razvoja mobilne storitve se lahko lotimo tako, da dodelamo obstoječo spletno storitev na način, da lahko vsebino prikaţe tudi na mobilni napravi. Lahko pa razvijemo celotno spletno storitev samo za mobilno poslovanje (Hribar, 2001). 22 Spletna stran mora biti prijazna do mobilnih naprav. Pri videzu spletne storitve se je treba zavedati in zapomniti, da so velikosti zaslonov in hitrosti povezav zelo različne med uporabniki mobilnih naprav. Velikim slikam je treba spremeniti velikost, da se zmanjša čas nalaganja strani. Treba je imeti tudi enostavno navigacijo po spletni strani (Webcredible, 27. junij 2014). Mobilno poslovanje zajema naslednje produkte in storitve (Wikipedia, 14. maj 2014c): mobilne prenose denarja mobilne banke (Mobile ATM) mobilne vozovnice (uporabniki kupijo vozovnico in jo prejmejo npr. prek SMS sporočila nato pa lahko pri pregledu vozovnice pokaţejo kar vozovnico na telefonu) mobilne bone, kupone in kartice zvestobe (so predstavljeni kot virtualni ţeton na telefonu) nakup mobilnih vsebin in njihovo dostavo storitve, ki temeljijo na lokaciji (lokalno vreme, lokalni popusti, sledenje in spremljanje ljudi) informacijske storitve (novice, poročanje prometa, rezultati športnih dogodkov, borzni tečaji) mobilno bančništvo (dostop do uporabniškega računa, izvajanje transakcij prek mobilnih naprav) 4.6 mobilno posredništvo (borzni trg, dostopen prek mobilnih naprav) draţbe (vsakič, ko uporabniki draţijo, se to zaračuna na telefonski račun) mobilno brskanje (omogoča nakupovanje po spletu) mobilne nakupe mobilno trţenje in oglaševanje (marketinške ponudbe, poslane na mobilne naprave) Mobilne naprave in elektronsko poslovanje V zadnjih desetih letih so mobilne naprave zelo spremenile način našega ţivljenja in način dela. Zanimivo je, s kakšno hitrostjo se je sprejela mobilna tehnologija. Telefon je potreboval v ZDA okoli 45 let, da je postal splošno uporabljan. Mobilni telefoni so potrebovali 7 let, pametni telefoni pa le 4 leta. Po podatkih iz leta 2013 je danes na svetu okoli 7 bilijonov 23 mobilnih naprav. Uporaba mobilnih podatkovnih omreţij je danes kar 18-krat večja, kot uporaba celotnega interneta leta 2000 (Dorrier, 2014). Zgodovina mobilnega poslovanja sega v začetek leta 2000, ko so trgovci začeli ponujati dodatke za mobilne naprave, kot so toni zvonjenja, igre, ozadja in ohranjevalniki zaslona. Do leta 2009 so se ponudbe prek mobilnega kanala zelo razvile. Medtem ko je danes rast eposlovanja relativno stabilna, se rast m-poslovanja močno povečuje. V Veliki Britaniji Ofcom poroča, da več kot polovica uporabnikov pametnih telefonov uporablja svoje naprave na določen način med nakupovanjem. Potrošniki slikajo produkte, primerjajo cene s spletnimi cenami in skenirajo črtno kodo, da pridobijo o produktu še več informacij. Potencialna uporaba pametnih telefonov kot sredstva za plačilo bo rasla z izboljševanjem funkcionalnosti, kot je na primer NFC (Near Field Communication), ki uporabnikom omogoča plačilo s tem, ko poloţijo svoj telefon poleg NFC bralnika in potrdijo plačilo (Organization for economic co-operation and development, 2013). Mobilno in brezţično računalništvo je za svoj obstoj potrebovalo dve rešitvi. Prva rešitev je bila razvoj dovolj majhnih računalnikov, da se lahko enostavno prenašajo okrog. Za to so potrebovali tudi dovolj zmogljive in majhne baterije. Prvo so se pojavili prenosni računalniki, sledili pa so jim manjši, vendar zmogljivi dlančniki (palmtop computers), ki so bili nedavno ponazorjeni z oznako OQO. Leta 2006 so imele OQO naprave 800 X 480 velik zaslon, 1 GHz procesor, 30 GB trdi disk, 512 MB pomnilnika (RAM), Wi-Fi kartico, Bluetooth, USB 2.0, FireWire, avdio, tipkovnico in odstranljive litijeve baterije. Prav tako so se takrat pojavile še naprave, kot so pametni telefoni, Blackberry in Ogo naprave. Druga rešitev je bila zamenjava ţičnih omreţij z brezţičnimi. Kombinacija obeh rešitev je tako prispevala k brezţičnemu mobilnemu računalništvu. Za vsako mobilno transakcijo ali dejavnostjo je v ozadju strojna in programska infrastruktura ter njihova podpora. Infrastruktura, ki podpira mobilno poslovanje, ni poceni in ni enostavna za vzpostavitev. Razvoj programske opreme za brezţične naprave predstavlja izziv, saj je veliko konkurenčnih standardov za razvoj programov na različnih napravah (Turban in drugi, 2008). 4.7 Spletna trgovina Spletna trgovina je oblika e-poslovanje in je lahko definirana kot virtualni prostor na internetu, kjer podjetja in posamezniki izvajajo ekonomske transakcije. Prednosti spletne 24 trgovine so boljša dostopnost informacij, manjši stroški iskanja za kupce, manj asimetrije informacij ter da so lahko kupci in prodajalci na različnih lokacijah. Spletne trgovine so začela prva uporabljati privatna podjetja in industrijski konzorciji (Rowley in drugi, 2009). Spletne trgovine se glede na tip delijo na: splošne (amazon.com), specializirane (1800flowers.com) in regionalne (parknshop.com) (Mauritzio, 14. maj 2014). Nastop na spletu je pogosto povezan s tradicionalnimi marketinškimi kanali (kombiniranje televizije in spleta npr. oddaja 24 ur na POP TV ima tudi svojo spletno stran z novicami). Če je oglaševanje dobro zastavljeno, se kmalu pokaţe kot povečano povpraševanje po storitvah ali izdelkih in z manjšimi stroški. Koristi, ki jih imajo potrošniki, pa so niţje cene kot v tradicionalnih trgovinah, večja in boljša izbira stvari ali storitev, večje udobje nakupovanja in dostave ter spletna trgovina je vedno dostopna (Blaţič, 2001). Spletna trgovina običajno vključuje izloţbe, nakupovalne vozičke, procese plačila ter ostale sisteme za izpolnjevanje (fulfillment systems). Spletna izloţba kupcem omogoča različne informacije, kot so opis podjetja, tipi produktov, strani z opisi produktov, politika trgovine ter kontaktni podatki. Nakupovalni voziček uporabnikom omogoča, da začasno shranijo izbrane artikle (z uporabo piškotkov), ki jih nameravajo kupiti. Plačilni proces uporabnikom omogoča, da izberejo, kateri način plačila jim najbolj ustreza, zbere podatke o plačilu (npr. številka kreditne kartice) ter obdela ali shrani plačilne informacije. Sistemi za izpolnjevanje zajemajo prejem uporabnikovih podatkov, pošiljanje izdelkov ter vzdrţujejo sledenje dostave (Emarketingdictionary, 14. maj 2014). Za uspešno spletno trgovino ni dovolj samo dober dizajn, pomembno je tudi, da se gradi dober odnos s strankami. Zelo pomemben faktor, ki določa, ali se bo kupec vrnil nazaj, je enostavnost uporabe in prisotnost uporabniku prijaznih funkcionalnosti (Clyman, 2004). 4.8 Spletno nakupovanje Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča potrošniku, da kupi izdelke ali storitve neposredno od prodajalcev na internetu z uporabo spletnega brskalnika. Spletno poslovanje je spremenilo to, da uspeh trgovine ni več odvisen samo od fizičnih zalog. Statistični podatki iz leta 2012 kaţejo, da je območje Azija in Pacifika povečalo njihovo 25 mednarodno prodajo za 30 %, kar je več kot 433 bilijonov dolarjev dohodka. To je kar 69 bilijonov več, kot jih zasluţijo ZDA (Wikipedia, 14. maj 2014d). Spletno nakupovanje je postalo zelo popularno tudi v EU, saj je v letu 2013 nakupovalo ali naročalo stvari oziroma storitve ţe 61 % uporabnikov spleta. V primerjavi z letom 2008 se je število povečalo za 11 %. Največji deleţi spletnih nakupovalcev so bili zabeleţeni v naslednjih članicah: Velika Britanija (85 %), Danska (81 %) in Nemčija (80 %) (Seybert in Reinecke, 2013). Drţave Evropske unije se postopoma pribliţujejo drugemu cilju Digitalne agende, ki določa, da naj bi do leta 2015 uporabljalo spletno nakupovanje 50 % populacije. Po podatkih SURS je v Sloveniji internetni nakup ţe kdaj opravilo 40 % oseb v starosti 16–74 let. V Sloveniji je po podatkih iz maja 2013 v zadnjih 12 mesecih opravilo spletni nakup 34 % oseb, kar je 9 % manj od povprečja EU-27. Osebe, ki so v tistem obdobju opravile spletni nakup, so največ naročale ali kupovale oblačila in športno opremo, turistične nastanitvene zmogljivosti (npr. rezervacije prenočišč), različne dobrine za gospodinjstvo, vstopnice za prireditve, knjige, revije, časopise in računalniško opremo. Večinoma so nakupovali pri spletnih ponudnikih iz Slovenije. Od tistih, ki so takrat v zadnjih 12 mesecih nakupovali, je bilo 4 % naročil in kupljenega blaga ali storitev, opravljenih prek ročne mobilne naprave. V največji meri so uporabniki spleta nakupovali pri ponudnikih iz Slovenije (28 % oseb v starosti 16–74), 13 % oseb pa je nakupovalo (tudi) pri ponudnikih iz drugih drţav članic EU. Cilj Digitalne agende je, da bi po spletu nakupovalo pri spletnih ponudnikih iz drugih drţavic EU 20 % oseb, vendar tega cilja v prvem četrtletju 2012 nista dosegla niti Slovenija niti ostale članice EU (Statistični urad Republike Slovenije, 2013). 26 Slika 4.4: Namen uporabe interneta v Sloveniji v prvem četrtletju 2013 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2013) Iz Slike 4.4 je razvidno, da so uporabniki interneta v Sloveniji v letu 2013 uporabljali splet najmanj za naročanje ali nakupovanje blaga ali storitev. Največ so ga uporabljali za prebiranje elektronske pošte, branje novic, časopisov in revij, za spletna druţabna omreţja ter iskanje informacij. Spletno nakupovanje ima veliko prednosti pa tudi slabosti. Iskanje produktov po spletu je veliko laţje kot iskanje produktov po lokalnih trgovinah. Izdelek le vpišemo v iskalno polje in ga najdemo, medtem ko moramo v lokalnih trgovinah izdelek iskati, dokler ga ne najdemo. Pri spletnem nakupovanju po navadi ni teh teţav, saj v primeru, da ne najdemo iskanega produkta, le odpremo drugo spletno stran. Na primer, če ne najdemo produkta na eBayu, gremo lahko le v nekaj trenutkih za produkt pogledati še na Amazon, ne da bi zapravljali ogromno časa. Prednost spletnega nakupovanja je tudi, da so po navadi izdelki veliko cenejši v drugih drţavah kot pa v lastni drţavi. Pri spletnem nakupovanju ni treba čakati, da pridemo na vrsto kot na primer v lokalni trgovini. Kupec ima v spletnih trgovinah tudi svobodo izbire. Če ti ni všeč cena produkta v eni trgovini, lahko le z nekaj kliki zamenjaš trgovino in poiščeš produkt po boljši ceni. Danes je nakupovanje preko spleta zelo zanesljivo. Strani, kot je tudi eBay, zagotavljajo zaščito kupca in s tem motivirajo ljudi za nakupovanje pri njih. V primeru, da bi šlo pri naročilu kar koli narobe ali pa, da produkt ne bi bil skladen z opisom na spletni strani, jamčijo, da vrnejo kupcu denar. Splet je tudi odlično mesto za kupovanje unikatnih, redkih izdelkov. Še ena prednost spletnega nakupovanja je zasebnost. Obstajajo produkti, ki jih večina ljudi ne ţeli kupovati javno. Spletne strani omogočajo, da se kateri koli produkt kupi preko spleta anonimno. Proces spletnega poslovanja je pomagal ţe milijonom ljudi. 27 Ljudje lahko prodajajo in kupujejo kar od doma. Kdor si ne more privoščiti najema prostorov za trgovino, lahko z lahkoto odpre spletno trgovino in prodaja od doma. Spletno poslovanje tako igra veliko vlogo pri zmanjševanju brezposelnosti (Tnrvrstar, 14. maj, 2014). Spletno nakupovanje ima tudi kar nekaj slabosti. Ena od slabosti je zamuda dostave produkta. Pri spletnem nakupovanju ne moreš prejeti produkta takoj, razen če gre za virtualen produkt. Včasih je boljše, da se izdelek kupi takoj in se s tem izognemo dolgemu čakanju. Pri spletnem nakupovanju je tudi slabost, da ne vemo, v kakšnem stanju je produkt, veliko elektronike, ki se prodaja po spletu, nima mednarodne garancije, zato se je dobro prepričati pri prodajalcu, ali ima produkt garancijo ali ne. Stvari, kot so na primer oblačila, je tudi boljše kupovati v lokalnih trgovinah, saj ne vemo, kako bodo videti na nas. Glavna slabost spletnega nakupovanja pa je plačevanje dostave. Včasih ugotovimo, ko prištejemo k ceni produkta še ceno dostave, da bi bilo boljše, če bi ga kupili v lokalni trgovini. Na spletu so pogoste tudi razne prevare in goljufije, zato mora kupec vedno paziti, da kupuje samo iz zaupanja vrednih strani, ki vzdrţujejo svoj ugled. Paziti je treba tudi na prevare pri plačevanju s kreditnimi karticami. Pri spletnem nakupovanju se lahko pojavijo teţave tudi v primeru vračila produkta, saj je treba plačati dostavo nazaj do prodajalca (Tnrvrstar, 14. maj, 2014). Pri spletnem nakupovanju igrajo zelo veliko vlogo tudi elektronski plačilni sistemi, zato bomo v naslednjem poglavju povedali nekaj več o njih in naredili pregled najbolj popularnih. Teţko si je predstavljati spletno trgovino, ki ne bi ponujala elektronskih plačilnih sistemov. 5. ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI 5.1 Opredelitev elektronskih plačilnih sistemov S pojavom in razvojem elektronskega poslovanja se je pojavila tudi potreba po novih načinih plačevanja. Kot za vsako trgovsko dejavnost je tudi za elektronsko poslovanje zelo pomembna varna in zanesljiva izmenjava denarja med udeleţenci. V ta namen so začeli razvijati elektronske plačilne sisteme, ki bi omogočali enostavne, varne in zanesljive transakcije prek komunikacijskih omreţij. Definirati moramo tudi dva pomembna pojma, in sicer elektronsko plačilo in elektronski plačilni sistemi, saj je njuno razumevanje ključno za 28 nadaljevanje. Elektronsko plačilo je oblika finančnih transakcij, ki poteka med kupcem in odjemalcem, olajšano pa je s pomočjo elektronskih komunikacij. Elektronski plačilni sistemi pa so sistemi, ki omogočajo uporabnikom spletno plačevanje z uporabo elektronskega denarja, ki je lahko shranjen na elektronski napravi ali oddaljenem streţniku (Abrathevich, 2004). 5.2 Zgodovina elektronskih plačilnih sistemov Ideja plačevanja s predplačniškimi karticami se je pojavila leta 1880. Ameriški znanstvenik Edward Bellamy je v svoji knjigi predlagal uporabo predplačniških kartic v poravnavah. Njegova obetavna ideja na ţalost ni uspela. Leta 1914 so se začeli prvi poskusi uporabe kreditnih kartic, vendar so vsi propadli. Kot rezultat na tem področju naslednjih 35 let ni bilo nobenega napredka. Leta 1950 je Diners Club International izdal prvo univerzalno plačilno kartico na svetu imenovano Diners Club. Leto pozneje je tudi banka Franklin National Bank izdala svojo kreditno kartico. Čez sedem let je največja ameriška banka Bank of America izdala prvo univerzalno bančno kartico BankAmericard, ki je danes svetovno znana pod imenom Visa. Leta 1965 je bilo ustanovljeno tudi zdruţenje bank imenovano Eurocard International. Prvi resni konkurent Visa kartice se je pojavil le osem let kasneje, ko so vse večje banke v Kaliforniji začele izdajati kartico Master Charge, ki je dobila kasneje ime MasterCard. Naslednja faza razvoja kreditnih kartic je povezana z razvojem informacijske tehnologije in njihovih aplikacij. V drugi polovici dvajsetega stoletja se je začel hiter razvoj informacijske tehnologije in mikroelektronike. Ameriške banke so kot prve na svetu začele predstavljati elektronske metode prenosov denarja. Leta 1968 se je pojavila nova tehnologija za izmenjavo elektronskih podatkov, imenovana EDI (Electronic Data Interchange), ki je postala kasneje osnova za elektronske transakcije. Pomembna letnica je tudi leto 1975, ko so v ZDA postavili prve bankomate za dvigovanje gotovine (v ZDA se imenujejo ATM). Informacijska tehnologija ni mirovala, saj so se leta 1979 začeli uporabljati elektronski terminali za negotovinska bančna plačila imenovani EFTPOS. EFTPOS so postavili temelje za elektronska plačila. V letu 1984 so začela podjetja in finančni sektor aktivno uporabljati elektronsko pošto za komuniciranje s kupci. To je bil prvi korak na poti do elektronskega bančništva ter spletnega bančništva. Da so banke prvič ponudile spletne storitve, so bila potrebna še tri leta. Leta 1988 je bila v Rusiji (takratni ZSSR oziroma Sovjetska zveza) izdana prva drţavna kreditna kartica Eurocard Gold, ki pa so jo lahko uporabljali samo pomembneţi. 29 V Rusiji so se Visa kartice pojavile leta 1991, kar 20 let po pojavu Visa in MasterCard kartic (E-money, 2013). Leta 1981 je IBM izdelal prvi klasični PC računalnik. Razvoj mikroelektronike je v tem času zelo narasel. V drugi polovici osemdesetih let je bil mikroprocesor uspešno nameščen v plastično kartico. Začela se je nova doba digitalnega denarja. Leta 1993 je Dr. David Chaum izdelal programsko rešitev eCash za delo z digitalnim denarjem. ECash je postal temelj DigiCasha, ki je postal prvi svetovni elektronski plačilni sistem in prednik vseh novejših elektronskih plačilnih sistemov. Ob reorganizaciji podjetja DigiCash inc. je prišlo do bankrota podjetja in licenca za eCash tehnologijo je bila prodana. Pomembno leto je tudi 1995, ko je britansko podjetje Mondex razvilo prvo svetovno elektronsko denarnico, ki pa je imela samo eno valuto. V letu 1996 je tudi podjetje Visa International Association predstavilo svojo elektronsko denarnico, imenovano Visa Cash. Z razvojem interneta in razvojem elektronskega poslovanja so se prvič pojavila vprašanja o varnosti elektronskih plačil. Kot rezultat je bil razvit protokol za varne transakcije prek interneta imenovan SET (Secure Electronic transaction). V letu 1997 je Visa International Association izvedla v Singapurju prvo uspešno transakcijo z uporabo SET protokola. Kmalu za tem se je v ZDA odprla prva svetovna banka, ki je ponujala vse bančne storitve prek interneta. V letu 2000 je zdruţenje 12 največjih proizvajalcev pametnih kartic, posebne programske opreme in kreditnih zdruţenj objavilo novico o nastanku prve univerzalne elektronske denarnice. Nadaljnji razvoj elektronskega denarja je skoraj v celoti povezan s hitrim vstopom interneta v naša ţivljenja. Danes lahko plačilni sistemi delujejo prek brskalnika in ne potrebujejo nameščanja dodatne programske opreme za klienta. Številni plačilni sistemi aktivno uporabljajo tudi digitalni podpis za zavarovanje svojih transakcij. Ravno varnost elektronskih transakcij ostaja glavni razlog, zakaj ljudje ne uporabljajo digitalnega denarja (E-money, 2013a). V nadaljevanju bomo naredili pregled in opis najpogostejših spletnih in mobilnih plačilnih sistemov, ki se danes uporabljajo pri opravljanju elektronskih transakcij. Ravno devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zelo pomembna za razvoj elektronskih plačilnih sistemov, ki so še danes med najbolj uporabljanimi za elektronsko plačevanje. 30 5.3 Spletni in mobilni plačilni sistemi V tem podpoglavju bomo naredili pregled spletnih in mobilnih plačilnih sistemov, ki se najbolj uporabljajo pri elektronskem plačevanju. Raziskali bomo, katere plačilne načine omogočajo, koliko znaša prijavna provizija, transakcijska provizija, ali imajo kakšne dodatne provizije ter koliko drţav podpirajo. Pogledali bomo tudi ali je med podprtimi drţavami tudi Slovenija. Tabela 5.1: Pregled elektronskih plačilnih sistemov Plačilna vrata Plačilna sredstva Aktivno od PayPal 1999 Google Denarnica (Google Wallet) Amazon Payments 2011 2007 Skrill (Moneybook ers) 2002 2Checkout 2000 kreditne kartice debetne kartice eCheck prenos iz banke kreditne kartice debetne kartice NFC kreditne kartice debetne kartice prenos iz banke kreditne kartice debetne kartice prenos iz banke predplačn iške kartice kreditne kartice debetne kartice PayPal Prijavna provizija Provizija na transakcijo Dodatna provizija Število podprtih držav Podprto za Slovenijo brez 2.90 % + €0.35 brez 193 Da brez 2.90 % brez 161 Da brez 1.90 % + €0.35 ali manj brez 4 Ne brez 1.90 % brez 200+ Da brez 5.5 % + 0.30 € brez 196 Da 31 Authorize.ne t 1996 Dwolla 2009 Stripe 2010 Bitcoin Moneta kreditne kartice debetne kartice eCheck kreditne kartice debetne kartice bitcoin kreditne kartice debetne kartice 60 € Cca. 0.20 € Mesečna naročnina cca. 8–20 € 190+ Da brez Brezplačno do 10 $, kar je več 0.25 $ brez 1 Ne brez 2.9 % + cca. 0.25 € 12 Ne 2009 bitcoin brez Brezplačno do 0.13 $ brez globalno Da 2001 transakcij a se zaračuna mesečni naročnini telefona brez Odvisna od ponudnika, začne se pri 7– 10 % Naročnina 0.49 € mesečno 1 Da Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Iz Tabele 5.1 je razvidno, da so elektronski plačilni sistemi različno stari. Authorize.net je najstarejši, nato mu sledita PayPal in 2Checkout. Skoraj vsi plačilni sistemi omogočajo plačevanje s kreditnimi in debetnimi karticami in tudi vsi razen Authorize.net so brez prijavne provizije. Authorize.net in Moneta imata tudi mesečno naročnino, ki pa je pri Authorize.net mnogo višja in znaša od pribliţno 8 do 20 €, pri Moneti pa je 0.49 € mesečno. Med drugimi spletnimi plačilnimi sistemi, ki pa na ţalost še ne podpirajo plačevanja iz Slovenije, je potrebno omeniti še plačilni sistem Dwolla, ki ima zelo ugodne transakcije provizije. Za transakcijo vredno 1 milijon je potrebno odšteti le 0.25 $. Transakcije do 10 $ pa so povsem brezplačne, kar je zelo dobro za uporabnike, ki izvajajo veliko mikro-transakcij. Trenutno je na voljo samo v Zdruţenih drţavah Amerike, vendar pa načrtujejo, da bodo sčasoma prodrli tudi na druge trge. Dwolla bi utegnil v prihodnosti postati velik tekmec PayPalu, saj ima veliko bolj ugodne transakcijske provizije. Trenutno je v prednost PayPal, saj je njegovo ime dobro poznano ime in se je ţe dobro uveljavil. 32 V nadaljevanju bomo opisali naslednje spletne plačilne sisteme: PayPal, Google Denarnica, Skrill, Bitcoin in Moneta. Vsi podpirajo tudi elektronska plačila iz Slovenije, zato jih bomo bolj podrobno raziskali in opisali v nadaljevanju. 5.3.1 Paypal Paypal Inc. je mednarodno podjetje, ki omogoča plačila in transakcije denarja. Ustanovljeno je bilo leta 1998, leto kasneje pa so objavili storitev za denarne transakcije imenovano PayPal. Do aprila 2000 je več kot 1 milijon eBay draţb uporabilo PayPal storitev. V letu 2002 je podjetje eBay kupilo PayPal za 1.5 bilijona ameriških dolarjev. Danes PayPal deluje v 193 drţavah in ima registriranih 143 milijonov aktivnih uporabnikov. Uporabnikom omogoča pošiljanje, prejemanje in hrambo virtualnega denarja v 26 valutah. V začetku leta 2001 so imeli pri PayPalu precejšnje teţave s hekerji, saj so vdirali v uporabniške račune in prenašali manjše vsote denarja z računov. Teţavo so rešili tako, da so razvili privaten sistem za zaznavanje prevar, ki uporablja umetno inteligenco (Wikipedia 14. maj 2014e). PayPal omogoča štiri vrste računov, in sicer oseben, premier, poslovni račun in študentski. Osebni račun omogoča brezplačna plačila prek eChecks, takojšnega prenosa ter denarja, shranjenega na PayPal računu. Osebni račun ima draţje provizije za prejet denar iz kreditnih in debetnih kartic in omejeno podporo za PayPal trgovske storitve. Premier račun omogoča neomejena plačila s kreditno kartico, plačilo s PayPal debetno kartico, ima pa tudi polno podporo PayPal trgovske storitve. Poslovni račun je namenjen za poslovneţe in je zelo podoben premier računu, podpira pa še dostop več uporabnikov. Študentski račun je namenjen najstnikom starim več kot 13 let. Račun morajo odpreti starši, ki lahko potem tudi spremljajo stanje na računu njihovega najstnika in tudi določajo, koliko denarja bodo naloţili na račun. Uporabniki študentskega računa prejmejo tudi debetno kartico, ki jo lahko uporabljajo povsod, kjer je omogočena debetna MasterCard kartica (PayPal, 14. maj 2014). 33 Slika 5.1: Potek standardne transakcije prek PayPala Vir: X-Cart (14. maj 2014) Slika 5.1 prikazuje potek standardne transakcije prek PayPal plačilnega sistema. Uporabnik se odloči za zaključek nakupa v na primer XCart trgovini in izbere plačilo prek PayPala. Uporabnik je nato preusmerjen na spletno stran PayPal, kjer se prijavi v sistem ali pa registrira in plača naročilo. Plača lahko tudi brez prijave ali registracije v PayPal tako, da preprosto vnese podatke kreditne kartice ali bančnega računa. Streţnik preveri uporabnikove vnesene podatke in v primeru, da so vsi pravilni (veljavni podatki kreditne kartice, pozitivno stanje na račun ipd.) uporabnika preusmeri na spletno stran trgovine, kjer se mu potem prikaţe potrditveno sporočilo (X-Cart, 14. maj 2014). Odprtje novega PayPal računa je povsem brezplačno. Uporabnikom PayPal omogoča brezplačno premikanje denarja iz PayPal računa na bančni račun ter plačevanje spletnih nakupov brez dodatnih provizij. Od vsake uspešno izvedene prodaje PayPal zaračuna uporabnikom provizijo 1.9 % do 3.4 % + 0.35 € za vsako transakcijo. Prav tako ima tudi provizijo na pošiljanje in prejemanje denarja prek PayPal računa, ki znaša 3.4 % + 0.35 €. PayPal uporabnikom ponuja tudi brezplačno mobilno aplikacijo, ki sluţi plačevanju in prejemanju denarja (PayPal, 14. maj 2014). 5.3.2 Google denarnica (Google Wallet) Google Denarnica je mobilni plačilni sistem, ki ga je razvil Google. Google je bil tekmec PayPalu od leta 2006 s Google Checkout, ki pa je bil zamenjan z Google Denarnico. Google Denarnica uporabnikom omogoča, da varno shranijo debetne kartice, kreditne kartice, kartice 34 zvestobe in darilne kartice na mobilnih telefonih in jim tako ni treba pri vsakem spletnem nakupu vnašati podatkov za obračun in pošiljanje. Google Denarnico lahko uporablja za opravljanje varnih in priročnih plačil tudi NFC, kjer se telefon le dotakne katerega koli terminala, ki podpira NFC. Leta 2013 je Google objavil tudi integracijo Googlove Denarnice v Gmail. Uporabnikom omogoča pošiljanje denarja prek Gmail priponk, je pa ta storitev trenutno na voljo le v ZDA (Wikipedia 14. maj 2014b). Uporaba Googlove Denarnice je brezplačna. Za nakupe pri trgovcih ni dodatnih stroškov, plačajo se samo nakupi, davki ter stroški dostave. Tudi prejemanje denarja je brezplačno, če ţelimo poloţiti denar na račun Google Denarnice z uporabo kreditne ali debetne kartice pa je potrebno plačati 2.90 % na transakcijo, pri tem je minimalna vsota pribliţno 0.20 €. Google ponuja tudi Google Denarnica debetno kartico, ki omogoča, da lahko uporabniki porabljajo denar, ki je shranjen na njihovem računu Google Denarnice (Google, 14. maj 2014). 5.3.3 Skrill Prvotno ime plačilnega sistema Skrill je bilo Moneybookers. Domena moneybookers.com je bila registrirana junija leta 2001, leta 2002 pa so začeli uporabnikom nuditi svoj spletni plačilni sistem. V pribliţno letu in pol so zabeleţili skoraj 2 milijona na novo registriranih uporabnikov. Leta 2008 je Moneybookers trdil, da deluje ţe v vseh drţavah po svetu ter da obravnavajo več kot 5.5 milijonov uporabniških računov. Leta 2007 je Moneybookers kupilo podjetje Investcorp Technology Partners za 105 milijonov evrov. Marca 2012 je imelo podjetje ţe 25 milijonov strank in okoli 120.000 trgovskih računov. Znamke, kot so Facebook, Skype in eBay so integrirale plačilni sistem Moneybookers v njihove storitve. V tretji polovici leta 2013 se je Moneybookers preimenoval v Skrill, avgusta istega leta pa je bil prodan podjetju CVC Capital Partners za 600 milijonov evrov (Wikipedia 14. maj 2014g). Skrill uporabnikom omogoča dva različna uporabniška računa: osebni in poslovni račun. Osebni račun je primeren za pošiljanje denarja prijateljem ali sorodnikom, nakupovanje po spletu ter za mednarodna plačila. Poslovni račun je primeren za sprejemanje denarja na svojih spletnih straneh, neposredno prejemanje plačil. Odprtje Skrill računa je brezplačno, uporabniki ga lahko začnejo uporabljati takoj po potrditvi elektronskega naslova. Skrill nima mesečne provizije za osebne račune, za poslovne račune pa so lahko provizije, odvisno je predvsem od dodatnih sporazumov. Nalaganje denarja na Skrill račun je zelo enostavno in se 35 lahko naredi na tri različne načine: prek kreditne ali debetne kartice, paysafecard predplačniške kartice ali prek ročnega prenosa denarja iz banke. Nalaganje denarja na Skrill račun prek kreditne kartice stane uporabnika 1.9 % naloţene vsote, prek paysafecard predplačniške kartice stane 5.50 % naloţene vsote, ročen prenos denarja pa je brezplačen. Pošiljanje denarja stane 1 % poslane vsote, vendar je cena omejena na največ 10 €. Plačila v trgovinah ali prenosi denarja s trgovci so tudi brezplačni, prav tako je brezplačno tudi prejemanje denarja. Paziti je treba tudi pri plačevanju v drugih valutah, saj Skrill zaračuna za pretvorbo valut. Dvig sredstev iz Skrill računa je za različne drţave drugačen. Dvig na bančni račun in Visa kartico stane 2.95 €, medtem ko dvig denarja prek čeka stane 3.50 € (Skrill 14. maj 2014). 5.3.4 Bitcoin Bitcoin je peer-to-peer plačilni sistem, ki ga je leta 2009 razvil Satoshi Nakamoto in ga javnosti predstavil kot odprtokodno programsko opremo. Digitalna valuta, ki se uporablja v sistemu, se prav tako imenuje Bitcoin. Bitcoin je mogoče poljubno razdeliti do osmih decimalnih mest. Sistem je odprtokoden in si ga nihče ne lasti in kontrolira. Bitcoin omogoča izmenjavo denarja na drugačen način kot običajna banka (Wikipedia, 14. maj 2014). Bitcoin ni anonimen, saj so vse transakcije shranjene na javnem in stalnem omreţju, kar pomeni, da lahko vsak vidi stanje in transakcije vseh bitcoin naslovov. Prav tako se je treba zavedati, da transakcije ne morejo biti razveljavljene, lahko pa oseba, ki prejme sredstva, vrne denar plačniku. Zato je treba poslovati z dobro organiziranimi ljudmi in organizacijami, ki jih poznamo in jim zaupamo. Preden začnemo trgovati z bitcoini, je treba preveriti še, ali so v drţavi, v kateri smo kakšne omejitve ali prepovedi uporabe bitcoinov. Za trgovanje z bitcoini potrebuje uporabnik še denarnico, ki omogoča prejemanje in pošiljanje bitcoinov. Na voljo je več vrst denarnic: namizna denarnica (nameščena je na osebni računalnik), mobilna denarnica (nameščena je na mobilno napravo in jo lahko imamo ves čas s sabo) in spletna denarnica (bitcoini so shranjeni na oddaljenih streţnikih). Prav tako kot v resničnem ţivljenju je tudi za virtualno denarnico odgovoren vsak sam, zato jo je treba tudi ustrezno zaščititi. Denarnico je dobro šifrirati z geslom, imeti njeno varnostno kopijo in v njej manjše vsote virtualnega denarja, da se izognemo prevelikim izgubam premoţenja (Bitcoin, 14. maj 2014). 36 Bitcoini se lahko pridobijo na več načinov. Kupiti jih je mogoče na Bitcoin borzah, pridobiti z rudarjenjem, lahko jih prejmemo od drugih posameznikov ter jih lahko kupimo prek spletnih storitev (Bitcoinbulletin, 14. maj 2014). Zanimivo je predvsem rudarjenje bitcoinov, je pa tudi najbolj zapleteno. Vsakemu udeleţencu v omreţju Bitcoin je znana zgodovina vseh transakcij v omreţju. Naloga Bitcoin rudarjev je, da potrdijo te transakcije in jih zapišejo v glavno knjigo. Ko se ustvari blok transakcije, ga rudarji pošljejo skozi proces, ki pretvori zapis v hash. Hash je nato skupaj z blokom zapisan na konec verige blokov. Rudarji med seboj tekmujejo za uspešno opravljene potrditve transakcij in zapise v glavno knjigo in so za vsak uspešni zapis nagrajeni s 25 bitcoini. Ker je zelo lahko ustvariti hash iz zbirke podatkov in so računalniki zelo dobri pri tem, je moralo bitcoin omreţje oteţiti rudarjenje, saj bi drugače vsakdo lahko ustvaril več tisoč transakcij blokov vsako sekundo in s tem zelo hitro veliko zasluţil. To so naredili s tako imenovanim dokazilom o delu. Bitcoin protokol ne bo sprejel kateri koli stari hash, ampak zahteva, da ima blokov hash določeno število ničel na začetku. Nemogoče je napovedati, kako bo videti, preden je ustvarjen. Rudarji ne smejo mešati transakcijskih podatkov znotraj bloka, vendar pa morajo spremeniti podatke, ki jih uporabljajo za kreiranje drugačnega hasha. V ta namen rudarji uporabljajo še en spreminjajoči se kos podatkov, ki se imenuje nonce. V primeru, da rudarjev hash ne ustreza določenemu formatu, ki ga zahteva bitcoin protokol, se nonce zamenja in celoten proces ustvarjanja hasha se ponovi. Da se ugotovi delujoč nonce, je lahko potrebnih veliko poskusov, poleg tega pa to istočasno v omreţju poskuša narediti še veliko drugih rudarjev (Coindesk, 14. maj 2014). Pri uporabi bitcoinov je treba biti zelo pazljiv, saj se lahko cena bitcoina nepredvidljivo spremeni v zelo kratkem času. To se dogaja predvsem zato, ker je njegovo gospodarstvo še mlado in ima nov značaj, včasih znajo biti krivi pa tudi nelikvidni trgi (Bitcoin, 14. maj 2014). Potrošniki in trgovci imajo radi bitcoin, saj jim prinaša kar nekaj prednosti v primerjavi z običajnimi plačilnimi načini. Trgovci imajo radi bitcoin, ker so nizke provizije na transakcije, prejemanje bitcoinov je brezplačno, pošiljanje stane manj kot en cent, brez skrbi lahko prejemajo plačila izven meja, z zaupanjem lahko sprejemajo plačila od kogar koli in plačila prejemajo neposredno od kupca. Kupci imajo radi bitcoin, saj jim omogoča enostavnejši 37 zaključek nakupa, niţje cene, večjo zasebnost, večjo varnost, izognejo se raznim provizijam in uporaba bitcoina viša njegovo vrednost (Bitstamp, 14. maj 2014). Tudi v Sloveniji je čedalje več podjetij, ki sprejemajo za plačilo bitcoine. Po podatkih spletne strani Coinmap jih je sedaj ţe 44 (Coinmap, 30. maj 2014). 5.3.5 Moneta Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnimi napravami, ki je bila ustanovljena leta 2001. Moneta omogoča enostavno in varno plačevanje po Sloveniji. Uporabniki storitev Mobitel, Debitel ali Si.mobil imajo storitev ţe samodejno vključeno. Z Moneto lahko plačujejo tudi uporabniki Nove KBM in Poštne banke Slovenije. Prednost Monete je, da lahko uporabniki plačujejo tudi, ko ni mogoče plačati s plačilnimi karticami. Moneta uporabnikom omogoča tudi brezgotovinsko plačevanje z odlogom, saj se račun poravna enkrat mesečno, lahko kar pri računu naročniškega razmerja. Z njo je mogoče plačati na več kot 2000 plačilnih mestih. Uporabniki Monete imajo nastavljeno začetno omejitev vrednosti mesečnih nakupov, ki pa jo lahko prilagodijo glede na svoje potrebe. Naročniki storitev Mobitel lahko porabijo do 80 €, ITAK naročniki do 50 €, Si.mobilovi naročniki do 50 € in Debitelovi naročniki do 15 € (Moneta, 14. maj 2014). Slika 5.2: Potek plačila z Moneto Vir: Moneta (14. maj 2014). Slika 5.2 prikazuje potek plačila z Moneto. Plačilo poteka kot prenos podatkov od plačilnega mesta ponudnika do procesnega centra Moneta in nazaj. Uporabnik ob plačilu s svojo 38 mobilno napravo vzpostavi povezavo s procesnim centrom, ki avtorizira nakup. Podatki o uporabniku so dostopni le procesnemu centru in ne tudi ponudniku Monete. Z Moneto lahko uporabniki plačujejo na: Moneta Terminalih in pri doplačilu študentske prehrane, Moneta eTerminalih, Moneta mTerminalih in Moneta Avtomatih. Z Moneto se lahko plačuje tudi v Telefonski prodaji ter z Moneto SMS, kupi se lahko pa tudi Moneta Vozovnice. Od 28. februarja 2014 je za storitev Moneta treba plačevati mesečno članarino. Naročniki, ki imajo storitev Moneta vklopljeno, vendar je ne uporabljajo, ne plačujejo mesečne članarine. Uporabnikom se avtomatsko aktivira osnovna članarina, ki stane 0.49 € mesečno. Odločijo se lahko še za PLUS članarino, ki jim omogoča do 100 % popust na ceno uspešne izvedene transakcije (Moneta, 14. maj 2014). 6. PREGLED IN PRIMERJAVA SPLETNIH PLATFORM, KI OMOGOČAJO ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME 6.1.1 Metodologija dela Pri primerjavi platform bomo upoštevali predvsem uporabniški vidik, saj je z vidika uporabnika ključnega pomena, kaj mu za svojo ceno spletne platforme omogočajo. Primerjava bo izvedena na podlagi podatkov, ki jih ponudniki spletnih platform nudijo obiskovalcem ob obisku njihove predstavitvene spletne strani. Pri izbiri prave spletne platforme za elektronsko poslovanje je zaradi potreb nadaljnjega razvoja mobilne aplikacije LOKeT za nas najbolj pomembno, katere plačilne sisteme omogoča, ali omogoča dodatne razširitve sistema, ali ima aktivno skupnost ter razvoj in ali je omogočena tudi podpora mobilnim napravam. Odločili smo se, da platform med seboj ne bomo primerjali iz tehnološkega vidika, saj plačljive platforme nimajo objavljene izvorne kode in ne vemo točno, katere tehnologije so uporabljene v ozadju programa. Slika 6.1 prikazuje postopek izdelave primerjalne tabele.. Na podlagi pregledane literature bomo izbrali nekaj kriterijev, ki jih bomo filtrirali glede na uporabniške zahteve mobilne aplikacije LOKeT. Nato bomo izdelali tabelo, v katerih bomo primerjali spletne platforme glede na izbrane kriterije. 39 Slika 6.1: Postopek izdelave primerjalne tabele spletnih platform Pregled literature Izbor kriterijev Filtriranje kriterijev glede na uporabniške zahteve LOKeT Izdelava primerjalne tabele Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Tabela 6.1: Izbor kriterijev z uteţmi (uporabniški vidik) Izbrani kriterij Utež oz. pomembnost kriterija cena 3 podpora plačilnih sistemov 5 razširljivost 4 aktiven razvoj 4 podpora mobilnim napravam 5 Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Tabela 6.1 prikazuje izbrane kriterije z vidika uporabnika, ki jih morajo omogočati spletne platforme za elektronsko poslovanje. Uteţ oziroma pomembnost kriterija je prikazana na lestvici od 1 do 5, pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno za uporabnika. Razvidno je, da sta najbolj pomembna podpora plačilnih sistemov ter podpora mobilnim napravam, nekoliko manj pomembna sta razširljivost ter aktiven razvoj in srednje pomembna je cena spletne platforme. Za razvijalce ni tako pomembno ali je spletna platforma plačljiva ali ne, pomembno pa je, kaj nudi za to ceno. 6.1.2 Izdelava pregleda spletnih platform Na podlagi pregledane literature smo se odločili za primerjavo sedmih odprtokodnih in petih plačljivih spletnih platform za elektronsko poslovanje, za katere smo v preglednici prikazali 40 ceno, kateri izbrani plačilni sistemi iz prejšnjega poglavja omogočajo, ali omogočajo dodatne razširitve sistema, ali se aktivno razvijajo (imajo aktivno skupnost) ter ali podpirajo mobilne naprave. Izmed odprtokodnih spletnih platform smo izbrali: Magento community edition, PrestaShop, OpenCart, osCommerce, razširitev za Joomlo! VirtueMart, Wordpress razširitev Woo Commerce in X-Cart. Med plačljivimi trgovinskimi platformami smo izbrali naslednje: CubeCart, Shopify, Big Cartel, Bigcommerce in LemonStand. Tabela 6.2: Pregled platform za elektronsko poslovanje Platforma Cena Magento community edition brezplačno PrestaShop brezplačno OpenCart osCommerce Joomla! brezplačno brezplačno brezplačno VirtueMart WordPress Woo Commerce X-Cart CubeCart brezplačno Podpora plačilnih sistemov PayPal Skrill Bitcoin Moneta Google denarnica PayPal Skrill Bitcoin Moneta PayPal Skrill Bitcoin Moneta Google denarnica PayPal Bitcoin moneta PayPal Skrill Bitcoin Moneta PayPal Skrill Od 0 do 1495 $ 140 € PayPal Skrill Bitcoin Moneta Google denarnica PayPal Razširljivost Aktiven razvoj Podpora mobilnim napravam Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Ne Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da 41 Shopify Od 29 $ do 179 $ Big Cartel Od 0 do 30 $ mesečno Bigcommerce Od 34.95 $ do 199.95 $ mesečno LemonStand Od 29 $ do 139 $ mesečno Skrill Moneta PayPal Skrill Bitcoin Google denarnica PayPal PayPal Skrill Bitcoin Google denarnica PayPal Da Da Da Ne Da Da Da Da Da Ne Da Da Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 6.1.3 Rezultati primerjave Iz Tabele 6.2 je razvidno, da vse platforme za elektronsko poslovanje omogočajo plačevanje prek PayPal plačilnega sistema. Pri nekaterih platformah je omogočen ţe v osnovi, pri drugih pa ga je treba namestiti prek modulov (razširitev). Moduli, ki razširijo plačilne sisteme platforme za elektronsko poslovanje, so večinoma plačljivi. Slovensko podjetje Spletni sistemi d. o. o. nudi za vse večje trgovinske platforme tudi modul za plačevanje z Moneto. Odprtokodne platforme so vse razen X-Carta brezplačne. Big Cartel, LemonStand in ne omogočata dodatnih razširitev platforme. 42 Graf 6.1: Prikaz spletnih platform za elektronsko poslovanje glede na ceno in število plačilnih sistemov 6 5 4 3 2 1 cena 0 število plačilnih sistemov Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Graf 6.1 prikazuje ceno in število plačilnih sistemov, ki jih omogoča posamezna spletna platforma za elektronsko poslovanje. Za ceno smo postavili števili 1 in 2, kjer 1 prikazuje brezplačne spletne platforme, število 2 pa plačljive. Na primer iz grafa lahko razberemo, da je Magento community edition brezplačen in podpira 5 elektronskih plačilnih sistemov. Iz grafa je razvidno, da sta pri brezplačnih spletnih platformah najboljša Magento community edition in OpenCart, ki omogočata največ elektronskih plačilnih sistemov, sledita jima tudi PrestaShop in Joomla! VirtueMart. Pri plačljivih spletnih platformah najvišje mesto zavzema X-Cart, sledita pa mu Shopyfy in BigCommerce. Za majhna do srednje velika podjetja se od plačljivih spletnih platform za elektronsko poslovanje najbolj splačata BigCommerce in Shopify, saj za svojo ceno največ ponujata in ju uporabnikom ni treba nameščati na streţnik. Med odprtokodnimi trgovinskimi platformami sta za nas najbolj zanimiva OpenCart in PrestaShop. Magento community edition nismo izbrali, saj je namenjen večjim podjetjem in je za nadaljnji razvoj na tej platformi treba imeti tudi zelo dobro programersko znanje, saj je njegova koda kompleksna. Magento omogoča tudi veliko funkcionalnosti, ki jih majhna podjetja nikoli ne uporabljajo in samo zavirajo celoten sistem. Vse platforme omogočajo tudi podporo mobilnim napravam, saj so za njih na voljo teme, ki so optimizirane v ta namen. Med plačljivimi platformami je cenovno najbolj ugoden Big Cartel, vendar je namenjen predvsem zelo majhnim trgovinam, ki ponujajo unikatne 43 izdelke (npr. umetniške izdelke, unikatna oblačila …), saj lahko z njim prodajamo največ do 300 artiklov. V nadaljevanju bomo bolj podrobno opisali spletne platforme za elektronsko poslovanje PrestaShop, OpenCart, BigCommerce in Shopify. 6.1.4 PrestaShop Avgusta 2007 je bil PrestaShop uradno objavljen pod odprtokodno licenco. Razvoj se je začel v Franciji, leta 2011 pa so odprli še drugi sedeţ podjetja v Miamiju v ZDA. PrestaShop je napisan v PHP streţniškem jeziku. Leta 2010 in 2011 je dobil tudi nagrado za najboljšo odprtokodno poslovno aplikacijo. Preveden je v 63 jezikov, popolno podporo pri vseh verzijah pa imajo angleški, francoski, portugalski, nemški, španski, italijanski, nizozemski, poljski in ruski jezik. Namestitev in uporaba PrestaShop trgovinske platforme je brezplačna (Wikipedia, 14. maj 2014f). Dokumentacija programa je plačljiva in je v zelo majhnem obsegu na voljo brezplačno. Velik poudarek dajejo razvijalci programa na skupnost, saj lahko takoj, ko vstopimo na njihovo spletno stran, vidimo navigacijska gumba forum in skupnost. Aprila letos je dobil PrestaShop novo verzijo 1.6, v kateri je bilo popravljenih veliko hroščkov, ima pa tudi veliko izboljšanih in novih funkcionalnosti in lepši videz. PrestaShop sedaj omogoča tudi privzeto temo, ki popolnoma podpira odzivni dizajn za mobilne naprave. Sedaj je mogoče prodajati tudi virtualne produkte in ne samo fizične. To je zelo dobra funkcionalnost, ki je veliko drugih trgovinskih platform ne podpira. Ţe v osnovi omogoča 310 dinamičnih lastnosti, omogoča pa tudi še dodatne module in teme, ki jih je sedaj na voljo ţe preko 3500. Moduli so večinoma plačljivi, je pa tudi nekaj brezplačnih. Uporabnikom omogočajo tudi plačljivo podporo ter brezplačno na uradnem forumu. Plačljiva podpora je na voljo v treh paketih Support Deluxe plan, Support Premium plan in Support Essentiel plan. 44 Tabela 6.3: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema PrestaShop Število ur letno Paket Maksimalno Cena z število ur mesečno davkom v EUR 20 7 1678,80 Support Premium 12 5 838,80 2 478,80 Support Deluxe plan plan Support Essentiel plan 6 Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Uporabnikom zagotavljajo, da jim bodo pomagali v roku 24 ur od poslanega zahtevka za pomoč. Pogoj za pomoč je tudi, da uporabnik zagotovi osebju PrestaShop FTP dostop, MySQL dostop, podatkovno bazo, URL spletne strani ter elektronski naslov in geslo za dostop do administracijskega dela (Back Office) uporabnikove PrestaShop. Podpora je na voljo v treh jezikih: angleški, francoski in španski. Kot podporo uporabnikom nudijo še Starter pack, ki zajema pomoč pri namestitvi trgovine, Template Monster temo po izbiri, namestitev izbrane teme ter namestitev ter konfiguracijo SEO modula, modula »Pogoji poslovanja« in plačilnega modula. Paket vsebuje še 6 ur podpore in usposabljanje uporabe PrestaShop na nivoju 1. Cena tega paketa znaša 2394 € vključno z davkom. PrestaShop je dobra platforma za elektronsko poslovanje, ki pa je primerna za majhna ter srednja podjetja. Funkcionalnosti programa uporabnikom omogočajo popolnoma delujočo trgovino. Če uporabniki potrebujejo še dodatne funkcionalnosti, jim je na voljo uradna trgovina PrestaShop, ker si lahko kupijo razne nadgradnje za sistem in nove teme. Podpora, ki jo nudijo uporabnikom, je po našem mnenju predraga za večino manjših podjetij. 6.1.5 OpenCart OpenCart je razvil Daniel Kerr, ki je pred tem sodeloval pri razvoju osCommerce trgovinske platforme. Ker ni mogel najti popolnega sistema za elektronsko poslovanje, se je odločil, da ga bo razvil sam. Njegov cilj je bil narediti majhen, čist sistem, ki uporablja pribliţno 90 % manj kode kot ostali sistemi in je napisan v veljavnem XHTML in CSS ter ima sistem predlog 45 (template). OsCommerce ni bil nič od naštetih stvari. Kerr je razvijal OpenCart od konca leta 2005 do januarja 2009, ko je bila objavljena prva javna verzija 1.0 (ShowMe, 2013). OpenCart ponuja tako brezplačno podporo za skupnost kot tudi komercialno podporo. Omogoča tudi sistem razširitev, prek katerih lahko uporabnik v celoti spremeni funkcionalnosti ali videz svoje trgovine. Trenutno je na voljo 12883 razširitev, od katerih je 2619 tem, 523 je različnih prevodov OpenCarta v različne jezike (za različne verzije programa), elektronskih plačilnih sistemov pa je 815 ostalo pa so druge funkcionalnosti za sistem. Razširitve so večinoma narejene s strani uporabnikov in so plačljive ter nekatere tudi brezplačne. OpenCart je v osnovni verziji na voljo v 18 jezikih. Glede na funkcionalnosti, ki jih dobimo poleg programa, lahko rečemo, da je primeren za manjša podjetja. Dokumentacija programa se lahko dobi na spletni strani OpenCarta. Zadnja verzija OpenCarta je bila objavljena aprila 2014. 6.1.6 Bigcommerce Bigcommerce trgovinska platforma je namenjena predvsem za hitro rastoče posle, saj omogoča postavitev profesionalne spletne trgovine le v nekaj urah. Bigcommerce sta ustanovila Mitchelle Harper in Eddie Machaalani leta 2009 (Crunchbase, 30. maj 2014). Bigcommerce ne potrebuje namestitve na streţnik in nobenega znanja programiranja, saj je storitev v oblaku. Uporabnikom ponujajo tri različne pakete, ki omogočajo vse, kar je potrebno za začetek spletne prodaje. Ti paketi so: silver, gold in platinum. Preden se uporabnik odloči za paket, mu je na voljo še 15 dnevno brezplačno testno obdobje. V tem obdobju lahko postavi spletno trgovino in jo po preteku testnega obdobja tudi naprej uporablja z nakupom enega od paketov. Tabela 6.4: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Bigcommerce Paket Število Prostor na Pasovna Omejitev strežniku širina produktov plačilnih Provizija na Cena (na transakcijo mesec) načinov Silver 5 GB neomejena neomejeno 60+ 2% 34.95 $ Gold neomejen neomejena neomejeno 60+ 0% 79.95 $ Platinum neomejen neomejena neomejeno 60+ 0% 199.95 $ Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 46 Iz Tabele 6.4 je razvidno, da paketa gold in platinum ponujata neomejeno pasovno širino, neomejeno število produktov v spletni trgovini in neomejen prostor na streţniku. Oba sta tudi brez transakcijske provizije. Paket Silver je omejen na 5 GB prostora, na streţniku pa ima neomejeno pasovno širino in število produktov v spletni trgovini. Vsaka prekoračitev prostora na streţniku stane 0,10 $ na megabajt podatkov. Silver paket je najcenejši, vendar pa vsebuje še 2 % transakcijsko provizijo. Vsi paketi omogočajo več kot 60 različnih načinov plačevanja, med katerimi so tudi PayPal, Skrill, Bitcoin in Google denarnica. Platinum paket ponuja največ, je pa tudi najdraţji od teh treh paketov. Kar ponuja več kot paket gold je pomoč pri pridobitvi in vzdrţevanju certifikata Google zaupanja vredne trgovine (Google Trusted Store), pomoč pri nastavitvah trgovine in 3 krat večje število klicev APIjeve. Bigcommerce omogoča tudi integracijo z več sto aplikacijami, ki vključujejo statistiko, upravljanje z naročili ter druge programe. Domeno za spletno trgovino lahko uporabniki kupijo tudi pri Bigcommerce ali pa jo prenesejo od drugega ponudnika. Za začetek uporabe spletne trgovine uporabniku ni treba podpisati pogodbe, ampak se stroški plačujejo mesečno. Bigcommerce uporablja ţe več kot 50.000 spletnih trgovin. 6.1.7 Shopify Shopify je platforma za elektronsko poslovanje, ki je ravno tako kot Bigcommerce storitev v oblaku in zato ne potrebujemo spletnega gostovanja za postavitev spletne trgovine. Razvili so jo Tobias Lütke, Daniel Weinand in Scott Lake, ki so ţeleli odpreti spletno trgovino, vendar niso nikjer našli primernega produkta, ki bi zadostoval njihovim potrebam (Wikipedia, 30. maj 2014). Shopify ravno tako kot Bigcommerce ne potrebuje nobenega znanja programiranja s strani uporabnika. Shopify ponuja tri različne pakete: basic, professional in unlimited. Tabela 6.5: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Shopify Paket Prostor na Omejitev Provizija na strežniku produktov transakcijo Basic 1 GB neomejeno 2% 29 $ Professional 5 GB neomejeno 1% 79 $ Unlimited neomejeno neomejeno 0% 179 $ Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 47 Cena (na mesec) Vsi trije paketi omogočajo neomejeno število produktov, ki jih lahko prodajamo. Razlika med paketi je v velikosti prostora na streţniku, transakcijski proviziji ter v funkcionalnostih, ki jih ponuja. Vsi paketi omogočajo tudi 24 urno podporo vse dni v tednu. Paketa professional in unlimited omogočata tudi prodajanje darilnih kartic v spletni trgovini. Preden se uporabnik odloči za nakup določenega paketa, ima na voljo tudi 14 dnevno testno obdobje. V primeru, da uporabnik kupi določen paket in nato čez čas opazi, da bi potreboval drugega, ga lahko brez teţav kadar koli spremeni. Paketi se plačujejo mesečno, razen če se uporabnik odloči, da plača za leto ali dve vnaprej. V tem primeru dobi 10 oziroma 20 % popusta. Shopify omogoča tudi aplikacije, s katerimi lahko razširimo sistem. Trenutno jih imajo na voljo 663. Ponujajo pa tudi teme, ki so večinoma plačljive. Shopify uporablja ţe prek 100.000 uspešnih spletnih trgovin. 7. LOKET 7.1 Kaj je LOKeT? LOKeT je mobilna aplikacija, ki omogoča vpogled ponudbe lokalne hrane trenutno na pilotnem območju Dolenjske in Bele krajine (Loket, 30. maj 2014). Projekt lokalna eTrţnica je izvedla Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, partnerji pa so bili še inštitut za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer, podjetja Agenda d. o. o in Kmetijsko šola GRM. Projekt je delno financirala tudi Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Loket, 30. maj 2014). Aplikacija je namenjena pridelovalcem na pilotnem območju (lokalnim ponudnikom hrane, turističnim kmetijam, vrtnarijam in druţinskim kmetijam) in potrošnikom, ki so turisti ali pa lokalni nakupovalci. Aplikacija olajšuje proces neposredne prodaje izdelkov in pridelkov kmetov, saj ustvarja informacijsko mreţo, ki privablja kupce in s tem močno razbremeni pridelovalce. Pridelovalcem se ni treba več toliko ukvarjati z oglaševanjem svoje ponudbe prek drugih medijev, kupci pa lahko tudi zelo hitro izvedo, kdo in kaj se prodaja v njihovi okolici. LOKeT je uporabnikom na voljo brezplačno v spletnih trgovinah Google Play, bo pa na voljo še v AppStore in Windows Store. Za delo z aplikacijo so bile organizirane tudi delavnice, kjer so se lahko ponudniki hrane in izdelkov naučili, kako uporabljati mobilno aplikacijo (Loket, 30. maj 2014). 48 7.2 Kako deluje LOKeT? Lokalna eTrţnica LOKeT je zgrajena na Typo3 sistemu za upravljanje vsebin (Content management system), ki je brezplačen in odprtokoden (Wikipedia, 30. maj 2014a). Kot sistem za upravljanje vsebin, Typo3 predstavlja spletno stran obiskovalcem, lastnikom spletne strani pa omogoča upravljanje vsebin (Freewebspace, 30. maj 2014). Poleg Drupala, Joomle! in WordPressa je med najbolj popularnimi sistemi za upravljanje vsebin na svetu, čeprav pa je najbolj razširjen v Evropi (Wikipedia, 30. maj 2014a). Leta 1997 ga je zasnoval Kasper Skarhoj, ko je ideja o sistemih za upravljanje vsebin šele začela nastajati. V letu 2000 je bil Typo3 izdan kot odprtokodni projekt in kmalu je začel dobivati na popularnosti (Freewebspace, 30. maj 2014). Prednosti Typo3 sistema so (Techdivision 30. maj 2014): neprekinjen razvoj (aktivna skupnost, ki vsebuje več kot 2000 razvijalcev), modularna struktura (dodajanje novih funkcionalnosti prek razširitev), shranjevanje vsebine v podatkovno bazo (to omogoča, da je lahko vsebina ponovno uporabljena tudi na drugih straneh), stroga ločitev vsebine in dizajna, nastavljive lastniške pravice (neomejeno število administratorjev, ki imajo točno določene pravice, sistem omogoča tudi sledenje spremembam, ki jih naredijo), enostavnost vzdrţevanja (brez programiranja, vse prek spleta), ne potrebuje posebne programske opreme (potrebujemo le internetno povezavo in brskalnik), kratek izvajalni čas (projekti so lahko realizirani v zelo kratkem času zaradi modularne strukture). Typo3 ţe v osnovi ponuja veliko uporabnih funkcij, omogoča pa tudi razširitve sistema, ki lastnikom spletnih strani omogočajo prilagodljivost (Freewebspace, 30. maj 2014). Trenutno je uporabnikom na voljo ţe več kot 6000 različnih razširitev. Typo3 zbirka razširitev vsebuje tudi brezplačno razširitev za PayPal plačilni sistem, ostalih plačilnih sistemov, ki smo jih v prejšnjem poglavju predelali pa na ţalost še ne omogoča. Typo3 zbirka razširitev ima na voljo tudi odzivno predlogo, s katero lahko naredimo strani optimizirane tudi za mobilne naprave. Slika 7.1 prikazuje funkcionalnosti, ki jih mobilna aplikacija omogoča pridelovalcu. Pridelovalec se lahko brezplačno registrira in se nato s prijavnimi podatki vpiše v sistem. Ob uspešni prijavi si lahko uredi svoj uporabniški račun ter doda profilno fotografijo. Pridelovalec lahko ureja lastnosti svoje trţnice. Spremeni lahko ime trţnice, njen opis, doda fotografijo, določi tip kmetije, tip kmetovanja, tip pridelave ter velikost svoje kmetije. Nastavi 49 lahko tudi, katere dni je njegova kmetija odprta za obiske potrošnikov. Pridelovalcu sistem omogoča tudi vnos novega izdelka v trţnico. Najprej mora pridelovalec izbrati sezono, v kateri prodaja izdelke nato kategorijo, v katero spadajo ter iz seznama izbere točno določen izdelek, ki ga namerava nuditi. Za posamezen izdelek lahko ureja ceno, enoto mere, letni pridelek in ga tudi dodatno opiše. LOKeT omogoča enostaven pregled vseh izdelkov, ki jih pridelovalec ponuja na svoji trţnici, kjer lahko tudi označi, ali ima določen izdelek trenutno na zalogi. Pridelovalec lahko tudi predlaga dodajanje novega izdelka na seznam izdelkov, če ga ta še ne vsebuje. 50 Slika 7.1:Diagram primera uporabe - pridelovalec LOKeT Ustvari nov račun Spremeni podatke lastnika «extends» Prijavi se v sistem «extends» Dodaj sliko «extends»Nastavi uporabniške podatke «extends» Uredi elektronski naslov «extends» Nastavi profil Spremeni prijavne podatke «extends» Pridelovalec «extends» Uredi ime trţnice Uredi geslo «extends» Uredi opis «extends» Uredi lastnosti trţnice «extends» Nastavi fotografijo «extends» Uredi tip kmetije «extends» «extends» Uredi tip kmetovanja Preglej svojo trţnico «extends» Uredi tip pridelave Nastavi zalogo Uredi velikost kmetije Predlagaj nov izdelek «include» Vnesi nov izdelek v trţnico «include» «include» Izberi kategorijo Izberi sezono Nastavi odpiralni čas kmetije Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 51 Izberi seznam izdelkov Slika 7.2 prikazuje funkcionalnosti, ki jih mobilna aplikacija omogoča potrošniku. Potrošnik se lahko brezplačno registrira in se nato s prijavnimi podatki vpiše v sistem. Ob uspešni prijavi si lahko potrošnik uredi svoj uporabniški račun in doda profilno fotografijo. V svojem profilu si lahko tudi nastavi izdelke zanimanja glede na katere mu lahko nato sistem predlaga kmetije, ki izbrane izdelke ponujajo v njegovi okolici. Potrošnik lahko išče kmetije tudi prek zemljevida, kjer lahko vidi svojo trenutno lokacijo in kmetije, ki so v njegovi bliţini. Za izbrano kmetijo mu sistem prikaţe podrobnosti kmetije ter pot, po kateri lahko pride do nje. LOKeT omogoča potrošniku tudi pregled trţnice, kjer lahko vidi vse izdelke, ki jih ponujajo posamezne kmetije. Trenutno sistem še nima izdelane nakupovalne košarice, vendar pa je načrtovana za razvoj v bliţnji prihodnosti. Kot je razvidno iz slike smo nanjo dodali tudi moţnost plačila nakupovalne košarice z uporabo elektronskih plačilnih sistemov. Potrošnik ima tudi moţnost pregleda vseh kmetij, za katere si lahko pogleda podrobnejše informacije. 52 Slika 7.2: Diagram primera uporabe - potrošnik LOKeT Ustvari nov račun «include» Ime uporabnika Spremeni podatke lastnika «extends» «include» Prijavi se v sistem «extends» Dodaj sliko Priimek uporabnika «extends» Nastavi uporabniške podatke «extends» Nastavi profil «extends» Spremeni prijavne podatke «extends» Potrošnik Nastavi košarico Izberi izdelke zanimanja «extends» Prikaţi lokacijo Pregled zemljevida «extends» «extends» Načrtuj pot do kmetije «extends» Prikaţi kmetije Izberi kmetije «extends» Prikaţi podrobnosti kmetije «include» Slika izdelka «extends» Preglej trţnice Preglej izdelke «include» Kmetija «extends» «include» «extends» «extends» Podrobnosti izdelka Izberi izdelek «extends» «extends» Dodaj v košarico Preglej predlagane izdelke zanimanja «extends» Preglej kmetije «include» Izberi kmetije Informacije o kmetiji Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 53 Plačaj košarico 7.3 Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT LOKeT je mlad projekt, ki trenutno še pridobiva uporabnike. Trenutno je brezplačen, čez čas pa bodo verjetno morali izvajalci projekta spremeniti njegov poslovni model, da se bo lahko financiral tudi sam. Menimo, da bi bili za to primerni naslednji odprtokodni poslovni modeli: prodaja strokovnih storitev, programska oprema podprta z oglaševanjem in prodajanje dodatnih lastniških dodatkov. Uporabnikom mobilne aplikacije bi lahko nudili strokovne storitve, ki pa ne bi bile več brezplačne. Aplikacija bi bila lahko še vedno brezplačna, podpora in ostala dodatna izobraţevanja pa bi bila plačljiva. Mobilna aplikacija bi lahko tudi vsebovala oglase zunanjih ponudnikov, ki ne uporabljajo aplikacije (npr. ponudniki kmetijske mehanizacije) ter pridelovalcev hrane, ki ţelijo privabiti več potrošnikov na svoje kmetije. Oglasi bi se prikazovali na točno določenih mestih v aplikaciji. Izvajalci projekta bi zaračunavali za objavo oglasov mesečno naročnino. Bolj vidna mesta v aplikaciji bi imela draţjo mesečno naročnino. Pridelovalcem hrane bi se nato prikazovali oglasi, ki so povezani tudi z njihovim delom na kmetiji, na primer kmetijsko mehanizacijo, potrošnikom pa bi se prikazovali oglasi kmetij in zunanjih ponudnikov. Mobilna aplikacija bi lahko poleg osnovne verzije nudila uporabnikom tudi napredno verzijo, ki bi poleg osnovnih funkcionalnosti omogočala še druge funkcionalnosti, ki jih osnovna verzija nima in bi olajšale uporabo (npr. zmanjša se število tapkov po zaslonu mobilne naprave, da se doda nov proizvod). Napredno verzijo mobilne aplikacije bi lahko kupili za nedoločen čas ali pa bi zaračunavali mesečno naročnino za njihovo uporabo. Iz pregleda platforma za elektronsko poslovanje lahko vidimo, da bi bila za nadgradnjo aplikacije najbolj primerna PrestaShop ali OpenCart, saj omogočata veliko elektronskih plačilnih sistemov in nimata zapletene izvorne kode. osCommerce vsebuje veliko kode, ki temelji na stari verziji PHP, Magento community edition pa je zelo kompleksen in velik. V poglavju elektronski plačilni sistemi smo naredili pregled plačilnih sistemov, ki se danes najbolj uporabljajo pri spletnih in mobilnih nakupih. Povzamemo lahko, da je eden najbolj popularnih plačilnih sistemov PayPal. Plačevanje prek njega danes podpira ţe skoraj vsaka spletna trgovina. Omogoča tudi plačevanje z vsemi popularnimi plačilnimi in debetnimi 54 karticami, ima zmerne transakcijske provizije in je podprt v kar 193 drţavah po svetu. Plačevanje prek PayPala omogoča tudi Typo3 sistem za upravljanje vsebin. Na Typo3 sistemu je zgrajen tudi LOKeT. PayPal bi bil najbolj primeren elektronski plačilni sistem, ki bi ga lahko vgradili v aplikacijo. Na ţalost Typo3 ne podpira elektronskega plačilnega sistema Skrill, ki je v Evropi tudi zelo popularen. Mobilna aplikacija LOKeT bi lahko v prihodnosti omogočala tudi plačevanje z Moneto, saj prek nje v Sloveniji plačuje veliko ljudi. Sliki 7.3 in 7.4 prikazujeta proces plačila nakupovalne košarice potrošnika. Potrošnik si izbere izdelke za nakup in jih lahko pregleduje v nakupovalni košarici. Spreminja lahko tudi količine izdelkov ter jih odstranjuje. Ko se odloči za zaključek nakupa streţnik LOKeT preveri količine in potrošnika opozori, če niso dobavljive. Nato sistem potrošniku ponudi razpoloţljive načine plačila, preko katerih lahko plača vsebino nakupovalne košarice. Po vnosu plačilnih podatkov elektronski plačilni sistem preveri njihovo veljavnost in v primeru veljavnosti izvede transakcijo. Obvestilo o plačilu se zapiše v streţnik LOKeT zaradi vodenja evidence. Sistem nato obvesti o uspešnem plačilu še potrošnika in sporoči naročilo pridelovalcu. Slika 7.3: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 1 STREŢNIK LOKET ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEM PRIDELOVALEC LOKET: PLAČILO NAKUPOVALNE KOŠARICE POTROŠNIKA 1 Generiranje seznama izdelkov trţnice A POTROŠNIK Da ZAČETEK Zahtevek seznama izdelkov trţnice Nastavitev filtrov iskanja izdelkov trţnice Dodajanje ţelenih izdelkov v košarico Pregled izdelkov trţnice Pregled košarice Ne Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 55 Popravi količine, odstrani izdelke? Da Ne Končaj nakup? Slika 7.4: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 2 PRIDELOVALEC LOKET: PLAČILO NAKUPOVALNE KOŠARICE POTROŠNIKA 2 ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEM Obvestilo o plačanem naročilu potrošnika STREŢNIK LOKET A POTROŠNIK Generiranje okna za vnos plačilnih podatkov Poprava količin Količine na voljo? Da Podatki veljavni? KONEC Izvedba transakcije Da Zapis obvestila uspešne transakcije v Loket Seznam moţnih načinov plačila Ne Ne Izbira načina plačila Prikaz okna za vnos plačilnih podatkov Vnos plačilnih podatkov Obvestilo o uspešni transakciji KONEC Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) Tabela 7.1 prikazuje povzetek vseh predlogov in ugotovitev, ki smo jih predlagali za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT v tem podpoglavju. Tabela 7.1: Predlogi za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT Odprtokodni poslovni model Predlog prodaja strokovnih storitev programska oprema podprta z oglaševanjem prodajanje dodatnih lastniških dodatkov Typo3 ali PrestaShop ali OpenCart PayPal in Moneta Platforma za elektronsko poslovanje Elektronski plačilni sistem Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014) 8. ZAKLJUČEK Ugotovili smo, da so podjetjem in posameznikom na voljo tako plačljive kot tudi odprtokodne platforme za elektronsko poslovanje. Plačljive platforme večinoma omogočajo postavitev 56 spletne trgovine v oblaku in zato niso primerne, da bi na njih gradili aplikacije, saj je izvorna koda nedosegljiva. Odprtokodne platforme omogočajo spreminjanje izvorne kode, dokler je v skladu z licenco, pod katero je objavljena. Ugotovili smo tudi, da mora platforma za elektronsko poslovanje omogočati plačilna sistema PayPal in Moneta za potrebe nadaljnjega razvoja mobilne aplikacije LOKeT. Za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT bi bila lahko najbolj primerna OpenCart ali PrestaShop, saj je njuna izvorna koda dostopna, omogočata veliko različnih elektronskih plačilnih sistemov in imata tudi sistem razširjanja z dodatki. Ugotovili smo, da tudi trenutna platforma Typo3, na kateri je razvita mobilna aplikacija, ki omogoča plačevanje s PayPal, zato bi bilo verjetno najbolj smiselno obdrţati celoten sistem kar na tej platformi. S tem bodo razvijalci privarčevali veliko časa in denarja. Na ţalost pa modul za plačevanje z Moneto na platformi Typo3 še ne obstaja in ga bodo morali razvijalci razviti sami. Menimo, da bi morali omogočati potrošnikom tudi dostavo kupljenih izdelkov na dom, saj le na ta način pridejo do izraza nakupovalna košarica in elektronski plačilni sistemi. V Sloveniji je bilo do sedaj izvedenih ţe kar nekaj projektov na temo lokalne trţnice: kmecka-trznica.si (spletna trgovina, ki ponuja dobrote s slovenskega podeţelja) mojatrznica.si (spletna trgovina, ki ponuja slovenske ekološke vrtnine) zelenjava-pikapolonica.si (spletna trgovina, ki ponuja medene, ekološke in druge proizvode) lokalna-kakovost.si (spletna stran, na kateri so zbrani lokalni pridelovalci in predelovalci) Vsi našteti projekti so precej drugačni od mobilne aplikacije, ki jo je razvila Fakulteta za informacijske študije. Večina izmed njih je preprosta spletna stran, na kateri ponudniki ponujajo hrano. Mobilna aplikacija LOKeT je edinstvena in enostavna rešitev, ki olajša pridelovalcem oglaševanje in prodajo, potrošnikom pa omogoča enostaven pregled lokalne ponudbe izdelkov. Trenutno je aplikacija še vedno v fazi testiranja in pridobivanja novih uporabnikov, vendar pa ima potencial za uspeh. Uspeh te mobilne aplikacije temelji na čim večji podatkovni bazi pridelovalcev. Da bo podatkovna baza mobilne aplikacije vsebovala veliko pridelovalcev, ki bodo nudili izdelke, bo potrebno še kar nekaj časa in truda. Velika 57 večina pridelovalcev je še vedno nevešča informacijskih tehnologij, zato se bodo morali izvajalci projekta potruditi, da bodo našli zanimive načine, kako jim pribliţati te tehnologije. Izvajalci projekta so do sedaj organizirali delavnice za pridelovalce, na katerih lahko preizkusijo delovanje mobilne aplikacije. Menimo, da bi lahko v prihodnosti izvajalci projekta predstavili mobilno aplikacijo tudi na kmetijskih sejmih, kjer bi si lahko obiskovalci (med njimi je veliko pridelovalcev) ogledali in preizkusili LOKeT. Povezali bi se lahko tudi s kmetijskimi svetovalnimi sluţbami in se dogovorili za predstavitev aplikacije na obveznih izobraţevanjih za kmete, ki jih imajo v zimskem času. Kmetijske svetovalne sluţbe spodbujajo kmete pri uporabi računalniških tehnologij in programov v kmetijstvu. Mobilno aplikacijo bo treba pribliţati tudi potomcem pridelovalcev, saj verjetno ravno oni pomagajo staršem pri opravilih na računalnikih in bodo verjetno tudi sami nekoč skrbeli za kmetijo. V ta namen bi morali izvajalci projekta organizirati tudi predstavitve mobilne aplikacije po kmetijskih srednjih šolah in fakultetah. Opazili smo tudi, da aplikacija deluje le na verzijah 4.0.3 do 4.2 android operacijskega sistema. Velika večina pridelovalcev verjetno še ne uporablja pametnih naprav ali pa imajo nameščene še starejše verzije android operacijskega sistema, zato bi bilo treba omogočiti podporo tudi za starejše verzije tega operacijskega sistema. 58 9. LITERATURA IN VIRI 1. ABRATHEVICH, DENNIS (2004) Electronic Payment Systems: a User-Centered Prospective and Interaction Design. Dostopno prek: http://citeseerx.ist.psu.edu/ viewdoc/download?doi=10.1.1.126.8492&rep=rep1&type=pdf (14. 5. 2014). 2. ANDAM RUTH, ZORAYDA (2003) e-Commerce and e-Business. Dostopno prek: https://www.uop.edu.jo/download/research/members/eprimer-ecom.pdf (14. 5. 2014). 3. ANDAM RUTH, ZORAYDA (2013) E-Commerce and E-Business. Dostopno prek: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e6/E-Commerce_and_EBusiness.pdf (14. 5. 2014). 4. BITCOIN. Some things you need to know. Dostopno prek: https://bitcoin.org/en/youneed-to-know (14. 5. 2014). 5. BITCOINBULLETIN. How do i get bitcoins. Dostopno prek: http://www.bitcoinbulletin.com/2011/03/11/how-do-i-get-bitcoins/ (14. 5. 2014). 6. BITSTAMP. Kaj je bitcoin. Dostopno prek: https://si.bitstamp.net/help/what-isbitcoin/ (14. 5. 2014). 7. BLAŢIČ JERMAN, BORKA (2001) Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV zaloţba. 8. BRETTHAUER, DAVID (2001) Open Source Software: A History. University of Connecticut. Dostopno prek: http://digitalcommons.uconn.edu/cgi/ viewcontent.cgi?article=1009&context=libr_pubs (14. 5. 2014). 9. CHAFFEY, DAVE (2009) E-business and E-commerce management: strategy, implementation and practice. Velika Britanija: Prentice Hall. 10. CLYMAN, JOHN (2004) 12 Tips for a Successful Web Store. Dostopno prek: http://www.pcmag.com/article2/0,2817,1553684,00.asp (14. 5. 2014). 11. COINDESK. How bitcoin mining works. Dostopno prek: http://www.coindesk.com/information/how-bitcoin-mining-works/ (14. 5. 2014). 12. COINMAP. Dostopno prek: http://coinmap.org/ (30. 5. 2014) 13. CRUNCHBASE. Bigcommerce. Dostopno prek: http://www.crunchbase.com/organization/bigcommerce (30. 5. 2014). 59 14. DORRIER, JASON (2014) There are 7 billion mobile devices on earth, almost one for each person. Dostopno prek: http://singularityhub.com/2014/02/18/there-are-7-billionmobile-devices-on-earth-almost-one-for-each-person/ (14. 5. 2014). 15. EMARKETINGDICTIONARY. Online Store. Dostopno prek: http://www.emarketingdictionary.com/Internet_Marketing_dictionary_Online_Store_d efinition.html (14. 5. 2014). 16. E-MONEY (2013) The History of Electronic Payments (Part 1). Weblog [online] 13. maj. Dostopno prek: http://blog.e-money.com/the-history-of-electronic-payments-part1/ (14. 5. 2014). 17. E-MONEY (2013a) The History of Electronic Payments (Part 2). Weblog [online] 13. maj. Dostopno prek: http://blog.e-money.com/780/ (14. 5. 2014). 18. FREEWEBSPACE. Typo3 CMS Review. Dostopno prek: http://www.freewebspace.org/art/typo3-cms-review.html (30. 5. 2014) 19. GACEK, CRISTINA, LAWRIE, TONY in ARIEF, BUDI (2004) The many meanings of Open Source. Dostopno prek: http://www.cs.ncl.ac.uk/publications/trs/papers/ 737.pdf (14. 5. 2014). 20. GOOGLE. Frequently asked questions. Dostopno prek: http://www.google.com/wallet/faq.html#tab=faq-fees (14. 5. 2014). 21. GS1 (2008) Mobile Commerce: oportunities and challenges. Dostopno prek: http://www.gs1.org/docs/mobile/GS1_Mobile_Com_Whitepaper.pdf (14. 5. 2014). 22. HRIBAR, UROŠ (2001) Mobilno poslovanje in WAP priročnik. Dostopno prek: http://ecenter.fov.uni-mb.si/ecomslo/studenti/predmeti/Gradiva/ Razvoj%20WAP%20resitev%20prirocnik%20II.pdf (14. 5. 2014). 23. ICRA D.O.O. IDRIJA (2009) Neposredna prodaja priložnost naših kmetij. Dostopno prek: www.prc.si/file/download/1210_63c4c07643a (14. 5. 2014). 24. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Kmetijstvo. Dostopno prek: http://www.kgzs.si/gv/kmetijstvo.aspx (14. 5. 2014). 25. KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA (2012) Neposredna prodaja. Dostopno prek: http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponke/Aktualno/projekti/krog/ neposredna_prodaja.pdf (14. 5. 2014). 26. KOVAČIČ, ANDREJ (2008) E - poslovanje je zakon za uspešno poslovanje podjetij. Finance, 26. 3. 2008, str. 24–25. 60 27. KUPUJMODOMACE (2011) Neposredna prodaja. Dostopno prek: http://www.kupujmodomace.si/kupdom/novice.jsp?id=126 (14. 5. 2014). 28. KUTIN SLATNAR, BARBARA, KRAJNC, ALEŠ, HADŢIHASANOVIĆ LOJOVIĆ, ENISA in STELE, ALEŠ (2012) Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija šteje. Dostopno prek: http://www.stat.si/doc/pub/kmetija.pdf (14. 5. 2014). 29. LOKET. O mobilni aplikaciji. Dostopno prek: http://loket.fis.unm.si/?page_id=43 (30. 5. 2014). 30. MAURITZIO, MAREK. E-Marketplaces, Portals. Dostopno prek: http://www.dsi.unive.it/~marek/files/02%20-%20e-marketplaces.pdf (14. 5. 2014). 31. MERCHANT, MIVA (2011) The History Of Ecommerce: How Did It All Begin. Dostopno prek: http://www.mivamerchant.com/blog/the-history-of-ecommerce-howdid-it-all-begin (14. 5. 2014). 32. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE. Poljedelstvo. Dostopno prek: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/poljedelstvo/ (14. 5. 2014). 33. MONETA. Načini plačevanja. Dostopno prek: http://www.moneta.si/predstavitev/postopki-placevanja/ (14. 5. 2014). 34. MONETA. Prednosti Monete. Dostopno prek: http://www.moneta.si/predstavitev/prednosti/ (14. 5. 2014). 35. ORGANIZATION FOR ECONOMIC CO-OPERATION AND DEVELOPMENT (2013) Electronic and Mobile Commerce. Dostopno prek: http://search.oecd.org/ officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=DSTI/ICCP/IE/IIS%282012%291 /FINAL&docLanguage=En (14. 5. 2014). 36. PAYPAL. Customer Support. Dostopno prek: https://www.paypal.com/us/webapps/helpcenter/helphub/home/ (14. 5. 2014). 37. ROOS, DAVE. The History of E-commerce. Dostopno prek: http://money.howstuffworks.com/history-e-commerce.htm (14. 5. 2014). 38. ROWLEY, CHRIS, YAND, HEE-DONG, KANG, SORA in KWON, SUN-DONG (2009) Electronic-Marketplaces And Their Evolving Benefits Over Time. Dostopno prek: http://www.cassknowledge.com/sites/default/files/article-attachments/ 340~~chrisrowley_-_e-marketplaceovertime%28part1%29.pdf (14. 5. 2014). 61 39. SEYBERT, HEIDI in REINECKE, PETRONELA (2013) Internet use statistics – individuals. Dostopno prek: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Internet_use_statistics_ -_individuals (14. 5. 2014). 40. SHOWME (2013) OpenCart 1.5 User Manual: Manege your online store from the admin. Dostopno prek: http://www.scribd.com/doc/96725853/OpenCart-15-FREEPreview (30. 5. 2014). 41. SKRILL. Fees. Dostopno prek: https://www.skrill.com/en/personal/fees/ (14. 5. 2014). 42. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2013) Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe 2013. Dostopno prek: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5489 (14. 5. 2014). 43. STCBOK. History of e-commerce. Dostopno prek: http://stcbok.editme.com/Historyof-ecommerce (14. 5. 2014). 44. TECHDIVISION. Typo3 Advanatages. Dostopno prek: http://www.techdivision.com/en_en/products/typo3/typo3-advantages.html (30. 5. 2014) 45. TIWARI, RAJNISH, BUSE, STEPHAN in HERSTATT CORNELIUS (2008) From electronic to mobile commerce: tehnology convergence enables innovative business services. Dostopno prek: http://www.researchgate.net/profile/Cornelius_Herstatt/ publication/228321531_From_Electronic_to_Mobile_Commerce_Opportunities_Thro ugh_Technology_Convergence_for_Business_Services/file/79e41509260863af62.pdf ?origin=publication_detail (14. 5. 2014). 46. TNVRSTAR. Advantage and disadvantages of online shopping. Dostopno prek: http://tnvrstar.hubpages.com/hub/online-shoppingtips (14. 5. 2014). 47. TURBAN, EFRAIM in KING, DAVID (2003) Introduction to e-commerce. Upper Saddle Rive (N. J.): Prentice Hall. 48. TURBAN, EFRAIM, LEE KYU, JAE, KING, DAVID, MCKAY, JUDY in MARSHALL, PETER (2008) Electronic Commerce 2008: International Edition. Upper Saddle Rive (N. J.): Prentice Hall. 49. TUTORIALSPOINT. E-commerce business models. Dostopno prek: http://www.tutorialspoint.com/e_commerce/e_commerce_business_models.htm (30. 5. 2014). 62 50. WAYNER, PETER (2013) Greed is good: 9 open source secrets to make money. Dostopno prek: http://www.infoworld.com/d/open-source-software/greed-good-9open-source-secrets-making-money-228428 (14. 5. 2014). 51. WEBCREDIBLE. 7 usability guidelines for websites on mobile devices. Dostopno prek: http://www.webcredible.co.uk/user-friendly-resources/web-usability/mobileguidelines.shtml (27. 6. 2014). 52. WIKIPEDIA. Bitcoin. Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitcoin (14. 5. 2014). 53. WIKIPEDIA. Business models for open-source software. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Business_models_for_open-source_software (14. 5. 2014a). 54. WIKIPEDIA. Google Wallet. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Google_Wallet (14. 5. 2014b). 55. WIKIPEDIA. Mobile commerce. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_commerce (14. 5. 2014c). 56. WIKIPEDIA. Online shopping. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Online_shopping (14. 5. 2014d). 57. WIKIPEDIA. PayPal. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/PayPal (14. 5. 2014e). 58. WIKIPEDIA. PrestaShop. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/PrestaShop (14. 5. 2014f). 59. WIKIPEDIA. Shopify. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Shopify (30. 5. 2014). 60. WIKIPEDIA. Skrill. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Skrill (14. 5. 2014g). 61. WIKIPEDIA. Typo3. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/TYPO3 (30. 5. 2014a). 62. X-CART. X-Cart:PayPal. Dostopno prek: http://help.x-cart.com/index.php?title=XCart:PayPal (14. 5. 2014). 63. Zakon o elektronskem poslovanju in podpisu (ZEPEP). Uradni list Republike Slovenije 98/2004. Dostopno prek: http://www.uradnilist.si/_pdf/2004/Ur/u2004098.pdf#!/u2004098-pdf (14. 5. 2014). 63
© Copyright 2024