Rekuperacija toplote Serija PTG, SWT

www.kaeser.com
Rekuperacija toplote
Serija PTG, SWT
Čemu rekuperacija toplote?
Pravzaprav bi se morali vprašati: Zakaj brez rekuperacije toplote? Dejstvo je, da vsak vijačni kompresor pretvori skoraj 100 odstotkov dovedene energije v toploto. Okrog 4 odstotki energije ostanejo v ustvarjenem
stisnjenem zraku in približno 2 odstotka toplote izseva kompresorska
postaja v okolico. To pomeni, da je 94 odstotkov energije, ki se porabi
pri stiskanju zraka, na razpolago za uporabo v izmenjevalcih toplote –
to pa je z ozirom na tendence pri cenah energije vedno bolj pomemben
kapital, ki se z napravami za rekuperacijo toplote KAESER KOMPRESORJI odlično obrestuje.
Rekuperacija toplote
Prihranek denarja – kljub
naraščajoči ceni energije
Dolgoročni trend cene nafte kaže strmo
naraščanje – in seveda vpliva tudi na
ceno energije iz drugih virov. Hitremu
naraščanju stroškov se lahko zoperstavite:
znižajte stroške z rekuperacijo odpadnetoplote v vaši kompresorski postaji.
prihrani denar in prizanaša okolju
ogrevanje s plinom
za sisteme
velikost kompresorja
s ploščnim
toplotnim
izmenjevalnikom „majhna“ „srednja“ „velika“
270 € do 54.000 €/leto
Rekuperacija
toplote
Izkoriščanje toplote s kompresorjev omogoča še
dodatno zmanjšanje stroškov in obremenitev okolja
Ogrevanje z oljem
274 € do 54.761 €/leto
mogoči prihranki energije
z rekuperacijo toplote
94%
uporabne
toplote
tip kompresorja
SM 15
BSD 81
FSD 471
nazivna moč
9 kW
45 kW
250 kW
842 €
5.530 €
29.476 €
3.826
kg CO2
25.135
kg CO2
133.969
kg CO2
možnost
prihranka letno
pri kurilnem olju
Ogrevanje s toplim zrakom
Z ogretim hladilnim zrakom, ki prihaja od
kompresorja, skozi ustrezne kanale lahko
zelo učinkovito ogrevate prostore. Tako
lahko izkoristite do 94 odstotkov električne
energije, dovedene kompresorju, za ogrevanje ali za tehnološki proces.
► O vseh podrobnostih izračuna mogočega prihranka
glejte strani 6 in 7.
Prihranek toplote v
ogrevalnem sistemu
električna
energija
V obstoječih ogrevalnih sistemih z vročo
vodo in napravah za toplo sanitarno vodo
je mogoče uporabiti do 72 odstotkov energije, ki jo dovedete kompresorju. S tem
lahko občutno znižate potrebo po energiji
za ogrevanje.
zmanjšanje stroškov za energijo
s tehnično optimizacijo
investicija v postajo za
stisnjen zrak
delež vzdrževalnih stroškov
delež stroškov za energijo
mogoči prihranki
pri stroških za energijo
Pogled na skupne stroške sistema za stisnjen zrak (preko cele življenjske dobe) kaže: največji delež je strošek za energijo. Celo v optimiranih
sistemih predstavlja najmanj 70 odstotkov skupnih stroškov. Z rekuperacijo odpadne toplote na kompresorjih si lahko velik del teh stroškov
prihranite. Tako je mogoče proračun podjetja razbremeniti z nekaj tisoč
evri, okolju pa prizanesti z mnogo tonami emisije CO2.
2
Koliko lahko prihranite, si
oglejte na straneh 6 in 7.
Rekuperacija toplote znižuje stroške in prizanaša okolju
Pri vsakem vijačnem kompresorju lahko izkoristite do 94 odstotkov nastale toplote. Vsak prihranjen liter kurilnega olja pomeni za 2,727 kg manjšo emisijo CO2, prizanaša naravnim virom in
doprinese k ohranjanju klimatskih razmer. Pri današnjih cenah energije je amortizacijska doba
sistema za rekuperacijo toplote pribl. 1/2 do 2 let (ob upoštevanju ploščnega toplotnega izmenjevalnika za prenos toplote v ogrevalni sistem). Prikrajšani niso niti uporabniki že obstoječih
kompresorskih postaj: izkoriščanje toplote v ogretem hladilnem zraku je z montažo ustreznih
kanalov mogoče tudi na starejših vijačnih kompresorjih KAESER. Ploščne in varnostne toplotne
izmenjevalnike vgrajujemo kot opcijo na nove vijačne kompresorje (od moči 18,5 kW). Za starejše
modele nudimo prilagojene komplete za naknadno montažo.
3
Diagram pretoka toplote
Kompresor skoraj 100 odstotkov prejete električne
energije pretvori v toploto. Diagram pretoka toplote
(desno) kaže, kako se ta energija razporedi v kompresorskem sistemu – in kako jo je mogoče rekuperirati:
94 odstotkov jo je mogoče uporabiti, štirje odstotki
ostanejo kot toplota v stisnjenem zraku in dva odstotka
toplote se odvedeta s sevanjem. Od kod pa prihaja
koristna energija, ki je v stisnjenem zraku? Odgovor je
preprost in morda presenetljiv: med stiskanjem zraka
in pretvarjanjem električne energije v toploto kompresor obogati zrak, ki ga vsesava, z energetskim potencialom. Ta potencial ustreza približno 25 odstotkom
porabljene električne moči kompresorja. Uporabi pa
se šele takrat, ko se stisnjeni zrak na mestu uporabe
razpenja in pri tem odvzema toplotno energijo iz okolja. Odvisno od izgub tlaka in netesnosti v sistemu za
stisnjen zrak je mogoče izkoristiti večji ali manjši del te
energije.
100 %
celotna porabljena
električna energija
25 %
toplote iz okolja
25 %
energetski
potencial
stisnjenega zraka
9 %
odpadne toplote
s pogonskega
motorja
2 %
toplotne energije,
ki jo kompresor izseva
v okolico
72 %
4 %
toplotne energije,
ki jo je mogoče
pridobiti s
hlajenjem fluida
13 %
toplotne energije,
pridobljene pri
hlajenju stisnjenega
zraka
toplotne energije, ki
ostane v stisnjenem
zraku
94 %
toplote, ki jo je mogoče
koristno uporabiti
Sistemi s toplotnimi
izmenjevalniki
V sistemih toplotnih izmenjevalnikov PTG ali SWT je
s toploto kompresorjev mogoče segrevati ogrevalno in
sanitarno vodo na temperaturo do 70 °C, po potrebi celo
do 90 °C. Za običajno uporabo toplote s kompresorjev za
gretje ogrevalne in sanitarne vode so namenjeni ploščni
toplotni izmenjevalniki PTG. Varnostne toplotne izmenjevalnike SWT priporočamo, če v sistem ni vključen vmesni
vodni krog in so postavljene najstrožje zahteve za čistost
ogrevane vode.
Odvajanje toplote v ogrevalni sistem
Sistem s ploščnim toplotnim
izmenjevalnikom PTG
Sistem z varnostnim toplotnim
izmenjevalnikom SWT
Cenovno ugodna rešitev za uporabo
toplote z vijačnih kompresorjev.
Varnostni toplotni izmenjevalnik zanesljivo preprečuje
vdor hladilnega fluida v ogrevano vodo.
Področja uporabe:
Področja uporabe:
• napajanje sistema
• živilska industrija
• segrevanje pitne vode
• kemična industrija in
za centralno ogrevanje
pralnice
galvana
splošna uporaba
v procesu
•
•
•
farmacija
majhne in velike
kuhinje
•
Diagram pretoka toplote
Optimalno hlajenje
Moderni vijačni kompresorji v povsem zaprti izvedbi so zelo primerni za izkoriščanje odpadne toplote. Zlasti pri direktni
uporabi toplote v sistemu zračnih kanalov je mogoč prihranek okrog 94 odstotkov energije, ki jo porabi kompresor. Pri
tem ni pomembno, ali gre za kompresor z vbrizgavanjem fluida ali za suho tekoči vijačni kompresor.
Smiselno pa je tudi odvajanje toplote s kompresorjev v sisteme za ogrevalno in sanitarno
vodo: v tem primeru je več kot 70 odstotkov
inštalirane moči kompresorjev mogoče uporabiti v toplotni tehniki, in sicer brez dodatne
porabe energije. Drugače kot pri vijačnih
kompresorjih, hlajenih s fluidom, je ta vrsta
rekuperacije toplote na suho tekočih vijačnih
kompresorjih mogoča le, če so primarno
vodno hlajeni.
Rekuperacija toplote iz
toplega zraka
Pri ogrevanju z zrakom kanali dovajajo topel zrak na
mesto, kjer so potrebe po ogrevanju. Tako je mogoče
skladišča ali delavnice ogrevati s toploto, ki nastane
pri stiskanju zraka. Če potrebe po toplem zraku ni, se
odvečna toplota skozi odprto loputo odvaja na prosto.
Termostatsko krmiljene lopute z motorjem lahko dovajajo
ustrezen delež toplega zraka in vzdržujejo konstantno
temperaturo v prostoru.
Montirani kanali za zrak
Področja uporabe:
• glavno ali dodatno ogrevanje proizvodnih prostorov ali
skladišč
• pomoč pri procesih sušenja po
lakiranju in pranju
Koristen hladilni zrak pri vijačnem kompresorju
• ohranjanje zapornic toplega zraka
• predogrevanje izgorevalnega zraka za oljne gorilnike
Zračni kanal za ogrevanje sosednjih prostorov
4
5
Diagram pretoka toplote
Kompresor skoraj 100 odstotkov prejete električne
energije pretvori v toploto. Diagram pretoka toplote
(desno) kaže, kako se ta energija razporedi v kompresorskem sistemu – in kako jo je mogoče rekuperirati:
94 odstotkov jo je mogoče uporabiti, štirje odstotki
ostanejo kot toplota v stisnjenem zraku in dva odstotka
toplote se odvedeta s sevanjem. Od kod pa prihaja
koristna energija, ki je v stisnjenem zraku? Odgovor je
preprost in morda presenetljiv: med stiskanjem zraka
in pretvarjanjem električne energije v toploto kompresor obogati zrak, ki ga vsesava, z energetskim potencialom. Ta potencial ustreza približno 25 odstotkom
porabljene električne moči kompresorja. Uporabi pa
se šele takrat, ko se stisnjeni zrak na mestu uporabe
razpenja in pri tem odvzema toplotno energijo iz okolja. Odvisno od izgub tlaka in netesnosti v sistemu za
stisnjen zrak je mogoče izkoristiti večji ali manjši del te
energije.
100 %
celotna porabljena
električna energija
25 %
toplote iz okolja
25 %
energetski
potencial
stisnjenega zraka
9 %
odpadne toplote
s pogonskega
motorja
2 %
toplotne energije,
ki jo kompresor izseva
v okolico
72 %
4 %
toplotne energije,
ki jo je mogoče
pridobiti s
hlajenjem fluida
13 %
toplotne energije,
pridobljene pri
hlajenju stisnjenega
zraka
toplotne energije, ki
ostane v stisnjenem
zraku
94 %
toplote, ki jo je mogoče
koristno uporabiti
Sistemi s toplotnimi
izmenjevalniki
V sistemih toplotnih izmenjevalnikov PTG ali SWT je
s toploto kompresorjev mogoče segrevati ogrevalno in
sanitarno vodo na temperaturo do 70 °C, po potrebi celo
do 90 °C. Za običajno uporabo toplote s kompresorjev za
gretje ogrevalne in sanitarne vode so namenjeni ploščni
toplotni izmenjevalniki PTG. Varnostne toplotne izmenjevalnike SWT priporočamo, če v sistem ni vključen vmesni
vodni krog in so postavljene najstrožje zahteve za čistost
ogrevane vode.
Odvajanje toplote v ogrevalni sistem
Sistem s ploščnim toplotnim
izmenjevalnikom PTG
Sistem z varnostnim toplotnim
izmenjevalnikom SWT
Cenovno ugodna rešitev za uporabo
toplote z vijačnih kompresorjev.
Varnostni toplotni izmenjevalnik zanesljivo preprečuje
vdor hladilnega fluida v ogrevano vodo.
Področja uporabe:
Področja uporabe:
• napajanje sistema
• živilska industrija
• segrevanje pitne vode
• kemična industrija in
za centralno ogrevanje
pralnice
galvana
splošna uporaba
v procesu
•
•
•
farmacija
majhne in velike
kuhinje
•
Diagram pretoka toplote
Optimalno hlajenje
Moderni vijačni kompresorji v povsem zaprti izvedbi so zelo primerni za izkoriščanje odpadne toplote. Zlasti pri direktni
uporabi toplote v sistemu zračnih kanalov je mogoč prihranek okrog 94 odstotkov energije, ki jo porabi kompresor. Pri
tem ni pomembno, ali gre za kompresor z vbrizgavanjem fluida ali za suho tekoči vijačni kompresor.
Smiselno pa je tudi odvajanje toplote s kompresorjev v sisteme za ogrevalno in sanitarno
vodo: v tem primeru je več kot 70 odstotkov
inštalirane moči kompresorjev mogoče uporabiti v toplotni tehniki, in sicer brez dodatne
porabe energije. Drugače kot pri vijačnih
kompresorjih, hlajenih s fluidom, je ta vrsta
rekuperacije toplote na suho tekočih vijačnih
kompresorjih mogoča le, če so primarno
vodno hlajeni.
Rekuperacija toplote iz
toplega zraka
Pri ogrevanju z zrakom kanali dovajajo topel zrak na
mesto, kjer so potrebe po ogrevanju. Tako je mogoče
skladišča ali delavnice ogrevati s toploto, ki nastane
pri stiskanju zraka. Če potrebe po toplem zraku ni, se
odvečna toplota skozi odprto loputo odvaja na prosto.
Termostatsko krmiljene lopute z motorjem lahko dovajajo
ustrezen delež toplega zraka in vzdržujejo konstantno
temperaturo v prostoru.
Montirani kanali za zrak
Področja uporabe:
• glavno ali dodatno ogrevanje proizvodnih prostorov ali
skladišč
• pomoč pri procesih sušenja po
lakiranju in pranju
Koristen hladilni zrak pri vijačnem kompresorju
• ohranjanje zapornic toplega zraka
• predogrevanje izgorevalnega zraka za oljne gorilnike
Zračni kanal za ogrevanje sosednjih prostorov
4
5
Podrobnosti o prihrankih
Pri vseh vijačnih kompresorjih KAESER je predvidena priključitev na zračne kanale. Kanale je treba montirati na mestu
postavitve. Z ogretim hladilnim zrakom je mogoče ogrevati
prostore.
Seveda je pozimi potrebno ogrevanje. Tudi v prehodnih
mesecih je prisotna večja ali manjša potreba po ogrevanju:
energijo za ogrevanje potrebujemo približno 2000 ur letno.
potrebna energija za ogrevanje preko leta
100 %
Sistem z varnostnim toplotnim
izmenjevalnikom SWT
Za vijačne kompresorje od serije ASD dobavljamo tudi
sisteme z varnostnim toplotnim izmenjevalnikom. Toplotni
izmenjevalniki SWT so vedno nameščeni izven vijačnega
kompresorja.
feb
jan
mar
apr
maj jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Prihranki pri rekuperacije toplote iz toplega zraka
6
Nazivna
moč
motorja
Največja razpoložljiva
toplotna
moč
Temperatura
Uporabna
hladilnega
količina
zraka
toplega zraka
Možnost prihranka kurilnega olja
MJ/h
m³/h
K (pribl.)
l
10
13
16
22
24
32
42
1000
1000
1000
1300
SM 9
SM 12
SM 15
2,7
3,5
4,4
6
6,7
8,9
11,6
8
11
13
14
10
13
17
456
592
744
1014
1132
1504
1961
1244
1614
2029
2765
3087
4101
5348
SK 21
SK 24
11
15
12,2
14,9
44
54
2500
2700
15
17
2062
2518
5623
6867
ASK 27
ASK 32
ASK 35
15
18,5
22
17,7
21,3
24,3
64
77
87
3000
3500
4000
18
2992
3600
4107
8159
9817
11200
ASD 32
ASD 37
ASD 47
ASD 57
18,5
22
25
30
20,4
24,2
29
34,9
73
87
104
126
3800
3800
4500
5400
19
4597
5454
6535
7865
BSD 62
BSD 72
BSD 81
CSD 82
CSD 102
CSD 122
30
37
45
45
55
75
34,4
42,3
52
51
62
74
124
152
187
184
223
266
13
16
20
16
20
21
CSDX 137
CSDX 162
75
90
85
101
306
364
13000
DSD 142
DSD 172
DSD 202
DSD 238
75
90
110
132
83
96
121
148
299
346
436
533
DSDX 243
DSDX 302
132
160
146
177
ESD 251
ESD 301
ESD 351
ESD 361
ESD 441
132
160
200
200
250
FSD 471
FSD 571
HSD 651
HSD 711
HSD 761
HSD 831
kW
MJ/h
(ΔT 25 °C)
m³/h
(ΔT 55 °C)
m³/h
SM 9
SM 12
SM 15
5,5
7,5
9
4,6
6,2
8,3
17
22
30
0,16
0,21
0,29
0,07
0,10
0,13
extern
777
1048
1403
2119
2858
3826
466,629,842,-
657
886
1186
1314
1772
2372
460,620,830,-
SK 21
SK 24
11
15
8,8
11,0
32
40
0,30
0,38
0,14
0,17
extern
1487
1859
4055
5069
892,1115,-
1257
1571
2514
3142
880,1.100,-
ASK 27
ASK 32
ASK 35
15
18,5
22
13,0
15,8
17,8
47
57
64
0,45
0,54
0,61
0,20
0,25
0,28
extern
2197
2670
3008
5991
7281
8203
1318,1602,1805,-
1857
2257
2543
3714
4514
5086
ASV 40
ASV 60
7,5
11
4,0
6,0
14
22
0,14
0,21
0,06
0,09
extern
676
1014
1843
2765
406,608,-
571
857
1142
1714
BSV 80
BSV 100
15
18,5
8,5
10,5
31
38
0,29
0,36
0,13
0,16
extern
1497
1775
3919
4840
862,1.165,-
1214
1500
2428
3000
CSV 125
CSV 150
22
30
11,5
15,5
41
56
0,40
0,53
0,18
0,24
extern
1944
2620
5301
7145
1.166,1.572,-
1643
2214
3286
4428
1.300,1.580,1.780,400,600,850,1.050,1.150,1.550,-
kW
kW
ASD 32
ASD 37
ASD 47
ASD 57
15,8
18,6
22,6
27,4
30
37
45
26,8
33,1
40,9
96
119
147
0,92
1,14
1,41
0,42
0,52
0,64
intern
extern
1.220,1.490,-
BSD 62
BSD 72
BSD 81
6040
7459
9217
16471
20341
25135
3.624,4.475,5.530,-
5105
6305
7790
10210
12610
15580
3.574,4.414,5.453,-
CSD 82
CSD 102
CSD 122
45
55
75
40,3
49,4
58
145
178
209
1,39
1,70
2,00
0,63
0,77
0,91
intern
extern
9082
11133
13071
24767
30360
35645
5.449,6.680,7.843,-
7676
9410
11048
15352
18820
22096
5.373,6.587,7.734,-
CSDX 137
CSDX 162
75
90
67
80
241
288
2,30
2,80
1,05
1,25
intern
extern
15099
18028
41175
49162
9.059,10.817,-
12762
15238
25524
30476
8.933,10.667,-
DSD 142
DSD 172
DSD 202
DSD 238
75
90
110
132
66
76
97
119
238
274
349
428
2,30
2,60
3,30
4,10
1,03
1,19
1,52
1,86
intern
extern
14873
17127
21859
26817
40559
46705
59609
73130
8.924,10.276,13.115,16.090,-
12571
14476
18476
22667
25142
28952
36952
45334
DSDX 243
DSDX 302
132
160
117
143
421
515
4,00
4,90
1,83
2,24
intern
extern
26366
32226
71900
87880
15.820,19.336,-
22286
27238
44572
54476
ESD 251
ESD 301
ESD 351
ESD 361
ESD 441
132
160
200
200
250
110
142
178
169
194
396
511
641
608
698
3,80
4,90
6,10
5,80
6,70
1,72
2,22
2,79
2,65
3,04
extern
extern
24789
32000
40113
38085
43719
67600
87264
109388
103858
119222
14.873,19.200,24.068,22.851,26.231,-
20952
27048
33905
32190
36952
41904
54096
67810
64380
73904
FSD 471
FSD 571
250
315
218
266
785
958
7,50
9,20
3,41
4,17
extern
extern
49127
59944
133969
163467
29.476,35.966,-
41524
50667
83048
101334
29.067,35.467,-
HSD 651
HSD 711
HSD 761
HSD 831
360
400
450
500
313
339
372
405
1127
1220
1339
1458
10,80
11,70
12,80
14,00
4,90
5,31
5,83
6,34
extern
70536
76395
83832
91269
192352
208329
228610
248891
42.322,45.837,50.229,54.761,-
59619
64571
70857
77143
119238
129142
141714
154286
41.733,45.200,49.600,54.000,-
1.237,1.511,-
1743
2129
3486
4258
1.795,2.160,2.464,-
2529
3043
3471
5058
6086
6942
12536
14873
17821
21448
2.758,3.272,3.921,4.719,-
3886
4610
5524
6648
7772
9220
11048
13296
2.720,3.227,3.867,4.654,-
7752
9533
11718
11493
13972
16676
21140
25996
31955
31341
38102
45475
4.651,5.720,7.031,6.896,8.383,10.006,-
6552
8057
9905
9714
11810
14095
13104
16114
19810
19428
23620
28190
4.586,5.640,6.943,6.800,8.267,9.867,-
20
23
19155
22761
52236
62069
11.493,13.657,-
16190
19238
32380
38476
11.333,13.467,-
9000
14000
14000
21000
28
21
26
21
18704
21634
27268
33352
51006
58996
74360
90951
11.222,12.980,16.361,20.011,-
15810
18286
23048
28190
31620
36572
46096
56380
526
637
21000
21
25
32902
39888
89724
108775
19.741,23.933,-
27810
33714
55620
67428
137
178
220
210
242
493
641
792
756
871
21000
23000
27000
27000
34000
20
23
24
23
21
30874
40113
49578
47324
54536
84193
109388
135199
129053
148720
18.524,24.068,29.747,28.394,32.722,-
26095
33905
41905
40000
46095
52190
67810
83810
80000
92190
250
315
276
335
994
1206
40000
21
25
62198
75494
169614
205872
37.319,45.296,-
52571
63810
105142
127620
36.800,44.667,-
360
400
450
500
35
37
41
45
124
135
148
161
10000
10
11
12
13
7775
8428
9240
10073
21202
22983
25197
27469
4.665,5.057,5.544,6.044,-
6571
7124
7810
8514
13142
14248
15620
17028
4.600,4.987,5.467,5.960,-
9400
9400
10700
kW
18,5
22
25
30
679,902,1.177,-
8000
tip
tip
772
1000
1258
1714
1914
2542
3314
2100
Namestitev
Možnost prihranka kurilnega olja
Možnost prihranka zem. plina
PTGCO2Prihranek pri Zem. plin
Prihranek pri
CO2sistema Kurilno olje
ogrevanju
ogrevanju
zmanjšanje
zmanjšanje
notr./zun.
€/leto
m³
€/leto
kg
kg
l
270,350,440,600,670,890,1.160,-
m³
386
500
629
857
957
1271
1657
274,355,446,608,-
Prihranek pri
ogrevanju
€/leto
Možnost prihranka pri 1500 h
kW
2,2
3
4
5,5
5,5
7,5
9
Zem. plin
Možnost prihranka pri 2000 h
kW
SX 3
SX 4
SX 6
SX 8
Količina tople vode
segrete na 70 °C
Namestitev Namestitev
Možnost prihranka kurilnega olja
Možnost prihranka zem. plina
SWTPTGCO2Prihranek pri Zem. plin
Prihranek pri
CO2sistema Kurilno olje
sistema
ogrevanju
ogrevanju
zmanjšanje
zmanjšanje
(ΔT 25 °C) (ΔT 55 °C)
MJ/h
notr./zun.
notr./zun.
€/leto
m³
€/leto
kg
kg
l
m³/h
m³/h
57
0,54
0,25
3561
9711
2.137,3010
6020
2.107,67
0,64
0,29
4192
11432
2.515,3543
7086
2.480,intern
extern
81
0,78
0,35
5093
13889
3.056,4305
8610
3.014,99
0,94
0,43
6175
16839
3.705,5219
10438
3.653,-
Možnost prihranka zem. plina
CO2zmanjšanje
kg
Prihranek pri
ogrevanju
€/leto
Možnost prihranka pri 1500 h
tip
CO2zmanjšanje
kg
Kurilno olje
Največja
razpoložljiva
toplotna moč
Prihranki s sistemoma toplotnih izmenjevalnikov PTG in SWT
Možnost prihranka pri 2000 h
Vijačni
kompresor
Nazivna
moč
motorja
1.770,2.130,2.430,-
11.067,12.800,16.134,19.733,19.467,23.600,18.267,23.734,29.334,28.000,32.267,-
Vijačni
kompresor
Nazivna
moč
motorja
Največja
razpoložljiva
toplotna moč
Količina tople vode
segrete na 70 °C
intern
Možnost prihranka pri 2000 h
Vijačni kompresorji serije SM (od 5,5 kW) so lahko opremljeni
s PTG-sistemom. Odvisno od velikosti stroja vgradimo PTGsistem v kompresor ali ga inštaliramo poleg kompresorja.
potrebna
energija
za ogrevanje
(%)
Vijačni
kompresor
Možnost prihranka pri 2000 h
Sistem s ploščnim toplotnim
izmenjevalnikom PTG
Prihranki s sistemom ploščnega toplotnega izmenjevalnika PTG
Možnost prihranka pri 1500 h
Toplota – ne potrebujemo je le pozimi
Možnost prihranka pri 1500 h
Pridobivanje toplote iz toplega zraka
8.800,10.133,12.933,15.867,15.600,19.067,14.666,18.934,23.734,22.533,25.866,-
Primer izračuna prihranka za ASD 32
Za kurilno olje
Za zemeljski plin
največja razpoložljiva toplotna moč:
kalorična vrednost kurilnega olja:
izkoristek kurilnega olja:
cena kurilnega olja:
prihranek stroškov:
15,8 kW
9,861 kWh/l
0,9
0,60 €/l
1 kW = 1 MJ/h x 3,6
15,8 kW x 2000 h
x 0,60 €/l = 2.137 €
0,9 x 9,861 kWh/l
največja razpoložljiva toplotna moč:
kalorična vrednost zem. plina:
izkoristek zemeljskega plina:
cena zemeljskega plina:
prihranek stroškov:
15,8 kW
10 kWh/m³
1,05
0,70 €/m³ 1 kW = 1 MJ/h x 3,6
15,8 kW x 2000 h
x 0,70 €/m³ = 2.107 €
1,05 x 10 kWh/m³
7
www.kaeser.com
KAESER
– doma po vsem svetu
Kot eden največjih proizvajalcev kompresorjev in sistemskih ponudnikov za stisnjen zrak je podjetje KAESER KOMPRESORJI
prisotno po celem svetu:
v več kot 90 državah izpostave in partnerska podjetja omogočajo, da naše stranke uporabljajo najmodernejše, izjemno učinkovite
in zanesljive naprave za stisnjen zrak.
Izkušeni strokovnjaki in inženirji nudijo obsežno svetovanje in razvijajo individualne, energetsko učinkovite rešitve
za vsa področja uporabe stisnjenega zraka. Globalno računalniško omrežje mednarodne skupine podjetij KAESER omogoča, da
je know-how tega sistemskega ponudnika dostopen vsem strankam na zemeljski obli.
KAESER Kompresorji d.o.o.
Belokranjska ulica 12b – 2000 MARIBOR – tel. + 386 (2) 333 32 42 – fax. + 386 (2) 333 32 45
www.kaeser.com – [email protected]
P-645SI/10 Pridržujemo si pravico do tehničnih sprememb!
Poleg tega vrhunsko usposobljena mreža servisnih organizacij po celem svetu zagotavlja najboljšo mogočo razpoložljivost
vseh izdelkov KAESER.