Rekuperacija toplote Serija PTG, SWT
www.kaeser.com Rekuperacija toplote Serija PTG, SWT Čemu rekuperacija toplote? Pravzaprav bi se morali vprašati: Zakaj brez rekuperacije toplote? Dejstvo je, da vsak vijačni kompresor pretvori skoraj 100 odstotkov dovedene energije v toploto. Okrog 4 odstotki energije ostanejo v ustvarjenem stisnjenem zraku in približno 2 odstotka toplote izseva kompresorska postaja v okolico. To pomeni, da je 94 odstotkov energije, ki se porabi pri stiskanju zraka, na razpolago za uporabo v izmenjevalcih toplote – to pa je z ozirom na tendence pri cenah energije vedno bolj pomemben kapital, ki se z napravami za rekuperacijo toplote KAESER KOMPRESORJI odlično obrestuje. Rekuperacija toplote Prihranek denarja – kljub naraščajoči ceni energije Dolgoročni trend cene nafte kaže strmo naraščanje – in seveda vpliva tudi na ceno energije iz drugih virov. Hitremu naraščanju stroškov se lahko zoperstavite: znižajte stroške z rekuperacijo odpadnetoplote v vaši kompresorski postaji. prihrani denar in prizanaša okolju ogrevanje s plinom za sisteme velikost kompresorja s ploščnim toplotnim izmenjevalnikom „majhna“ „srednja“ „velika“ 270 € do 54.000 €/leto Rekuperacija toplote Izkoriščanje toplote s kompresorjev omogoča še dodatno zmanjšanje stroškov in obremenitev okolja Ogrevanje z oljem 274 € do 54.761 €/leto mogoči prihranki energije z rekuperacijo toplote 94% uporabne toplote tip kompresorja SM 15 BSD 81 FSD 471 nazivna moč 9 kW 45 kW 250 kW 842 € 5.530 € 29.476 € 3.826 kg CO2 25.135 kg CO2 133.969 kg CO2 možnost prihranka letno pri kurilnem olju Ogrevanje s toplim zrakom Z ogretim hladilnim zrakom, ki prihaja od kompresorja, skozi ustrezne kanale lahko zelo učinkovito ogrevate prostore. Tako lahko izkoristite do 94 odstotkov električne energije, dovedene kompresorju, za ogrevanje ali za tehnološki proces. ► O vseh podrobnostih izračuna mogočega prihranka glejte strani 6 in 7. Prihranek toplote v ogrevalnem sistemu električna energija V obstoječih ogrevalnih sistemih z vročo vodo in napravah za toplo sanitarno vodo je mogoče uporabiti do 72 odstotkov energije, ki jo dovedete kompresorju. S tem lahko občutno znižate potrebo po energiji za ogrevanje. zmanjšanje stroškov za energijo s tehnično optimizacijo investicija v postajo za stisnjen zrak delež vzdrževalnih stroškov delež stroškov za energijo mogoči prihranki pri stroških za energijo Pogled na skupne stroške sistema za stisnjen zrak (preko cele življenjske dobe) kaže: največji delež je strošek za energijo. Celo v optimiranih sistemih predstavlja najmanj 70 odstotkov skupnih stroškov. Z rekuperacijo odpadne toplote na kompresorjih si lahko velik del teh stroškov prihranite. Tako je mogoče proračun podjetja razbremeniti z nekaj tisoč evri, okolju pa prizanesti z mnogo tonami emisije CO2. 2 Koliko lahko prihranite, si oglejte na straneh 6 in 7. Rekuperacija toplote znižuje stroške in prizanaša okolju Pri vsakem vijačnem kompresorju lahko izkoristite do 94 odstotkov nastale toplote. Vsak prihranjen liter kurilnega olja pomeni za 2,727 kg manjšo emisijo CO2, prizanaša naravnim virom in doprinese k ohranjanju klimatskih razmer. Pri današnjih cenah energije je amortizacijska doba sistema za rekuperacijo toplote pribl. 1/2 do 2 let (ob upoštevanju ploščnega toplotnega izmenjevalnika za prenos toplote v ogrevalni sistem). Prikrajšani niso niti uporabniki že obstoječih kompresorskih postaj: izkoriščanje toplote v ogretem hladilnem zraku je z montažo ustreznih kanalov mogoče tudi na starejših vijačnih kompresorjih KAESER. Ploščne in varnostne toplotne izmenjevalnike vgrajujemo kot opcijo na nove vijačne kompresorje (od moči 18,5 kW). Za starejše modele nudimo prilagojene komplete za naknadno montažo. 3 Diagram pretoka toplote Kompresor skoraj 100 odstotkov prejete električne energije pretvori v toploto. Diagram pretoka toplote (desno) kaže, kako se ta energija razporedi v kompresorskem sistemu – in kako jo je mogoče rekuperirati: 94 odstotkov jo je mogoče uporabiti, štirje odstotki ostanejo kot toplota v stisnjenem zraku in dva odstotka toplote se odvedeta s sevanjem. Od kod pa prihaja koristna energija, ki je v stisnjenem zraku? Odgovor je preprost in morda presenetljiv: med stiskanjem zraka in pretvarjanjem električne energije v toploto kompresor obogati zrak, ki ga vsesava, z energetskim potencialom. Ta potencial ustreza približno 25 odstotkom porabljene električne moči kompresorja. Uporabi pa se šele takrat, ko se stisnjeni zrak na mestu uporabe razpenja in pri tem odvzema toplotno energijo iz okolja. Odvisno od izgub tlaka in netesnosti v sistemu za stisnjen zrak je mogoče izkoristiti večji ali manjši del te energije. 100 % celotna porabljena električna energija 25 % toplote iz okolja 25 % energetski potencial stisnjenega zraka 9 % odpadne toplote s pogonskega motorja 2 % toplotne energije, ki jo kompresor izseva v okolico 72 % 4 % toplotne energije, ki jo je mogoče pridobiti s hlajenjem fluida 13 % toplotne energije, pridobljene pri hlajenju stisnjenega zraka toplotne energije, ki ostane v stisnjenem zraku 94 % toplote, ki jo je mogoče koristno uporabiti Sistemi s toplotnimi izmenjevalniki V sistemih toplotnih izmenjevalnikov PTG ali SWT je s toploto kompresorjev mogoče segrevati ogrevalno in sanitarno vodo na temperaturo do 70 °C, po potrebi celo do 90 °C. Za običajno uporabo toplote s kompresorjev za gretje ogrevalne in sanitarne vode so namenjeni ploščni toplotni izmenjevalniki PTG. Varnostne toplotne izmenjevalnike SWT priporočamo, če v sistem ni vključen vmesni vodni krog in so postavljene najstrožje zahteve za čistost ogrevane vode. Odvajanje toplote v ogrevalni sistem Sistem s ploščnim toplotnim izmenjevalnikom PTG Sistem z varnostnim toplotnim izmenjevalnikom SWT Cenovno ugodna rešitev za uporabo toplote z vijačnih kompresorjev. Varnostni toplotni izmenjevalnik zanesljivo preprečuje vdor hladilnega fluida v ogrevano vodo. Področja uporabe: Področja uporabe: • napajanje sistema • živilska industrija • segrevanje pitne vode • kemična industrija in za centralno ogrevanje pralnice galvana splošna uporaba v procesu • • • farmacija majhne in velike kuhinje • Diagram pretoka toplote Optimalno hlajenje Moderni vijačni kompresorji v povsem zaprti izvedbi so zelo primerni za izkoriščanje odpadne toplote. Zlasti pri direktni uporabi toplote v sistemu zračnih kanalov je mogoč prihranek okrog 94 odstotkov energije, ki jo porabi kompresor. Pri tem ni pomembno, ali gre za kompresor z vbrizgavanjem fluida ali za suho tekoči vijačni kompresor. Smiselno pa je tudi odvajanje toplote s kompresorjev v sisteme za ogrevalno in sanitarno vodo: v tem primeru je več kot 70 odstotkov inštalirane moči kompresorjev mogoče uporabiti v toplotni tehniki, in sicer brez dodatne porabe energije. Drugače kot pri vijačnih kompresorjih, hlajenih s fluidom, je ta vrsta rekuperacije toplote na suho tekočih vijačnih kompresorjih mogoča le, če so primarno vodno hlajeni. Rekuperacija toplote iz toplega zraka Pri ogrevanju z zrakom kanali dovajajo topel zrak na mesto, kjer so potrebe po ogrevanju. Tako je mogoče skladišča ali delavnice ogrevati s toploto, ki nastane pri stiskanju zraka. Če potrebe po toplem zraku ni, se odvečna toplota skozi odprto loputo odvaja na prosto. Termostatsko krmiljene lopute z motorjem lahko dovajajo ustrezen delež toplega zraka in vzdržujejo konstantno temperaturo v prostoru. Montirani kanali za zrak Področja uporabe: • glavno ali dodatno ogrevanje proizvodnih prostorov ali skladišč • pomoč pri procesih sušenja po lakiranju in pranju Koristen hladilni zrak pri vijačnem kompresorju • ohranjanje zapornic toplega zraka • predogrevanje izgorevalnega zraka za oljne gorilnike Zračni kanal za ogrevanje sosednjih prostorov 4 5 Diagram pretoka toplote Kompresor skoraj 100 odstotkov prejete električne energije pretvori v toploto. Diagram pretoka toplote (desno) kaže, kako se ta energija razporedi v kompresorskem sistemu – in kako jo je mogoče rekuperirati: 94 odstotkov jo je mogoče uporabiti, štirje odstotki ostanejo kot toplota v stisnjenem zraku in dva odstotka toplote se odvedeta s sevanjem. Od kod pa prihaja koristna energija, ki je v stisnjenem zraku? Odgovor je preprost in morda presenetljiv: med stiskanjem zraka in pretvarjanjem električne energije v toploto kompresor obogati zrak, ki ga vsesava, z energetskim potencialom. Ta potencial ustreza približno 25 odstotkom porabljene električne moči kompresorja. Uporabi pa se šele takrat, ko se stisnjeni zrak na mestu uporabe razpenja in pri tem odvzema toplotno energijo iz okolja. Odvisno od izgub tlaka in netesnosti v sistemu za stisnjen zrak je mogoče izkoristiti večji ali manjši del te energije. 100 % celotna porabljena električna energija 25 % toplote iz okolja 25 % energetski potencial stisnjenega zraka 9 % odpadne toplote s pogonskega motorja 2 % toplotne energije, ki jo kompresor izseva v okolico 72 % 4 % toplotne energije, ki jo je mogoče pridobiti s hlajenjem fluida 13 % toplotne energije, pridobljene pri hlajenju stisnjenega zraka toplotne energije, ki ostane v stisnjenem zraku 94 % toplote, ki jo je mogoče koristno uporabiti Sistemi s toplotnimi izmenjevalniki V sistemih toplotnih izmenjevalnikov PTG ali SWT je s toploto kompresorjev mogoče segrevati ogrevalno in sanitarno vodo na temperaturo do 70 °C, po potrebi celo do 90 °C. Za običajno uporabo toplote s kompresorjev za gretje ogrevalne in sanitarne vode so namenjeni ploščni toplotni izmenjevalniki PTG. Varnostne toplotne izmenjevalnike SWT priporočamo, če v sistem ni vključen vmesni vodni krog in so postavljene najstrožje zahteve za čistost ogrevane vode. Odvajanje toplote v ogrevalni sistem Sistem s ploščnim toplotnim izmenjevalnikom PTG Sistem z varnostnim toplotnim izmenjevalnikom SWT Cenovno ugodna rešitev za uporabo toplote z vijačnih kompresorjev. Varnostni toplotni izmenjevalnik zanesljivo preprečuje vdor hladilnega fluida v ogrevano vodo. Področja uporabe: Področja uporabe: • napajanje sistema • živilska industrija • segrevanje pitne vode • kemična industrija in za centralno ogrevanje pralnice galvana splošna uporaba v procesu • • • farmacija majhne in velike kuhinje • Diagram pretoka toplote Optimalno hlajenje Moderni vijačni kompresorji v povsem zaprti izvedbi so zelo primerni za izkoriščanje odpadne toplote. Zlasti pri direktni uporabi toplote v sistemu zračnih kanalov je mogoč prihranek okrog 94 odstotkov energije, ki jo porabi kompresor. Pri tem ni pomembno, ali gre za kompresor z vbrizgavanjem fluida ali za suho tekoči vijačni kompresor. Smiselno pa je tudi odvajanje toplote s kompresorjev v sisteme za ogrevalno in sanitarno vodo: v tem primeru je več kot 70 odstotkov inštalirane moči kompresorjev mogoče uporabiti v toplotni tehniki, in sicer brez dodatne porabe energije. Drugače kot pri vijačnih kompresorjih, hlajenih s fluidom, je ta vrsta rekuperacije toplote na suho tekočih vijačnih kompresorjih mogoča le, če so primarno vodno hlajeni. Rekuperacija toplote iz toplega zraka Pri ogrevanju z zrakom kanali dovajajo topel zrak na mesto, kjer so potrebe po ogrevanju. Tako je mogoče skladišča ali delavnice ogrevati s toploto, ki nastane pri stiskanju zraka. Če potrebe po toplem zraku ni, se odvečna toplota skozi odprto loputo odvaja na prosto. Termostatsko krmiljene lopute z motorjem lahko dovajajo ustrezen delež toplega zraka in vzdržujejo konstantno temperaturo v prostoru. Montirani kanali za zrak Področja uporabe: • glavno ali dodatno ogrevanje proizvodnih prostorov ali skladišč • pomoč pri procesih sušenja po lakiranju in pranju Koristen hladilni zrak pri vijačnem kompresorju • ohranjanje zapornic toplega zraka • predogrevanje izgorevalnega zraka za oljne gorilnike Zračni kanal za ogrevanje sosednjih prostorov 4 5 Podrobnosti o prihrankih Pri vseh vijačnih kompresorjih KAESER je predvidena priključitev na zračne kanale. Kanale je treba montirati na mestu postavitve. Z ogretim hladilnim zrakom je mogoče ogrevati prostore. Seveda je pozimi potrebno ogrevanje. Tudi v prehodnih mesecih je prisotna večja ali manjša potreba po ogrevanju: energijo za ogrevanje potrebujemo približno 2000 ur letno. potrebna energija za ogrevanje preko leta 100 % Sistem z varnostnim toplotnim izmenjevalnikom SWT Za vijačne kompresorje od serije ASD dobavljamo tudi sisteme z varnostnim toplotnim izmenjevalnikom. Toplotni izmenjevalniki SWT so vedno nameščeni izven vijačnega kompresorja. feb jan mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Prihranki pri rekuperacije toplote iz toplega zraka 6 Nazivna moč motorja Največja razpoložljiva toplotna moč Temperatura Uporabna hladilnega količina zraka toplega zraka Možnost prihranka kurilnega olja MJ/h m³/h K (pribl.) l 10 13 16 22 24 32 42 1000 1000 1000 1300 SM 9 SM 12 SM 15 2,7 3,5 4,4 6 6,7 8,9 11,6 8 11 13 14 10 13 17 456 592 744 1014 1132 1504 1961 1244 1614 2029 2765 3087 4101 5348 SK 21 SK 24 11 15 12,2 14,9 44 54 2500 2700 15 17 2062 2518 5623 6867 ASK 27 ASK 32 ASK 35 15 18,5 22 17,7 21,3 24,3 64 77 87 3000 3500 4000 18 2992 3600 4107 8159 9817 11200 ASD 32 ASD 37 ASD 47 ASD 57 18,5 22 25 30 20,4 24,2 29 34,9 73 87 104 126 3800 3800 4500 5400 19 4597 5454 6535 7865 BSD 62 BSD 72 BSD 81 CSD 82 CSD 102 CSD 122 30 37 45 45 55 75 34,4 42,3 52 51 62 74 124 152 187 184 223 266 13 16 20 16 20 21 CSDX 137 CSDX 162 75 90 85 101 306 364 13000 DSD 142 DSD 172 DSD 202 DSD 238 75 90 110 132 83 96 121 148 299 346 436 533 DSDX 243 DSDX 302 132 160 146 177 ESD 251 ESD 301 ESD 351 ESD 361 ESD 441 132 160 200 200 250 FSD 471 FSD 571 HSD 651 HSD 711 HSD 761 HSD 831 kW MJ/h (ΔT 25 °C) m³/h (ΔT 55 °C) m³/h SM 9 SM 12 SM 15 5,5 7,5 9 4,6 6,2 8,3 17 22 30 0,16 0,21 0,29 0,07 0,10 0,13 extern 777 1048 1403 2119 2858 3826 466,629,842,- 657 886 1186 1314 1772 2372 460,620,830,- SK 21 SK 24 11 15 8,8 11,0 32 40 0,30 0,38 0,14 0,17 extern 1487 1859 4055 5069 892,1115,- 1257 1571 2514 3142 880,1.100,- ASK 27 ASK 32 ASK 35 15 18,5 22 13,0 15,8 17,8 47 57 64 0,45 0,54 0,61 0,20 0,25 0,28 extern 2197 2670 3008 5991 7281 8203 1318,1602,1805,- 1857 2257 2543 3714 4514 5086 ASV 40 ASV 60 7,5 11 4,0 6,0 14 22 0,14 0,21 0,06 0,09 extern 676 1014 1843 2765 406,608,- 571 857 1142 1714 BSV 80 BSV 100 15 18,5 8,5 10,5 31 38 0,29 0,36 0,13 0,16 extern 1497 1775 3919 4840 862,1.165,- 1214 1500 2428 3000 CSV 125 CSV 150 22 30 11,5 15,5 41 56 0,40 0,53 0,18 0,24 extern 1944 2620 5301 7145 1.166,1.572,- 1643 2214 3286 4428 1.300,1.580,1.780,400,600,850,1.050,1.150,1.550,- kW kW ASD 32 ASD 37 ASD 47 ASD 57 15,8 18,6 22,6 27,4 30 37 45 26,8 33,1 40,9 96 119 147 0,92 1,14 1,41 0,42 0,52 0,64 intern extern 1.220,1.490,- BSD 62 BSD 72 BSD 81 6040 7459 9217 16471 20341 25135 3.624,4.475,5.530,- 5105 6305 7790 10210 12610 15580 3.574,4.414,5.453,- CSD 82 CSD 102 CSD 122 45 55 75 40,3 49,4 58 145 178 209 1,39 1,70 2,00 0,63 0,77 0,91 intern extern 9082 11133 13071 24767 30360 35645 5.449,6.680,7.843,- 7676 9410 11048 15352 18820 22096 5.373,6.587,7.734,- CSDX 137 CSDX 162 75 90 67 80 241 288 2,30 2,80 1,05 1,25 intern extern 15099 18028 41175 49162 9.059,10.817,- 12762 15238 25524 30476 8.933,10.667,- DSD 142 DSD 172 DSD 202 DSD 238 75 90 110 132 66 76 97 119 238 274 349 428 2,30 2,60 3,30 4,10 1,03 1,19 1,52 1,86 intern extern 14873 17127 21859 26817 40559 46705 59609 73130 8.924,10.276,13.115,16.090,- 12571 14476 18476 22667 25142 28952 36952 45334 DSDX 243 DSDX 302 132 160 117 143 421 515 4,00 4,90 1,83 2,24 intern extern 26366 32226 71900 87880 15.820,19.336,- 22286 27238 44572 54476 ESD 251 ESD 301 ESD 351 ESD 361 ESD 441 132 160 200 200 250 110 142 178 169 194 396 511 641 608 698 3,80 4,90 6,10 5,80 6,70 1,72 2,22 2,79 2,65 3,04 extern extern 24789 32000 40113 38085 43719 67600 87264 109388 103858 119222 14.873,19.200,24.068,22.851,26.231,- 20952 27048 33905 32190 36952 41904 54096 67810 64380 73904 FSD 471 FSD 571 250 315 218 266 785 958 7,50 9,20 3,41 4,17 extern extern 49127 59944 133969 163467 29.476,35.966,- 41524 50667 83048 101334 29.067,35.467,- HSD 651 HSD 711 HSD 761 HSD 831 360 400 450 500 313 339 372 405 1127 1220 1339 1458 10,80 11,70 12,80 14,00 4,90 5,31 5,83 6,34 extern 70536 76395 83832 91269 192352 208329 228610 248891 42.322,45.837,50.229,54.761,- 59619 64571 70857 77143 119238 129142 141714 154286 41.733,45.200,49.600,54.000,- 1.237,1.511,- 1743 2129 3486 4258 1.795,2.160,2.464,- 2529 3043 3471 5058 6086 6942 12536 14873 17821 21448 2.758,3.272,3.921,4.719,- 3886 4610 5524 6648 7772 9220 11048 13296 2.720,3.227,3.867,4.654,- 7752 9533 11718 11493 13972 16676 21140 25996 31955 31341 38102 45475 4.651,5.720,7.031,6.896,8.383,10.006,- 6552 8057 9905 9714 11810 14095 13104 16114 19810 19428 23620 28190 4.586,5.640,6.943,6.800,8.267,9.867,- 20 23 19155 22761 52236 62069 11.493,13.657,- 16190 19238 32380 38476 11.333,13.467,- 9000 14000 14000 21000 28 21 26 21 18704 21634 27268 33352 51006 58996 74360 90951 11.222,12.980,16.361,20.011,- 15810 18286 23048 28190 31620 36572 46096 56380 526 637 21000 21 25 32902 39888 89724 108775 19.741,23.933,- 27810 33714 55620 67428 137 178 220 210 242 493 641 792 756 871 21000 23000 27000 27000 34000 20 23 24 23 21 30874 40113 49578 47324 54536 84193 109388 135199 129053 148720 18.524,24.068,29.747,28.394,32.722,- 26095 33905 41905 40000 46095 52190 67810 83810 80000 92190 250 315 276 335 994 1206 40000 21 25 62198 75494 169614 205872 37.319,45.296,- 52571 63810 105142 127620 36.800,44.667,- 360 400 450 500 35 37 41 45 124 135 148 161 10000 10 11 12 13 7775 8428 9240 10073 21202 22983 25197 27469 4.665,5.057,5.544,6.044,- 6571 7124 7810 8514 13142 14248 15620 17028 4.600,4.987,5.467,5.960,- 9400 9400 10700 kW 18,5 22 25 30 679,902,1.177,- 8000 tip tip 772 1000 1258 1714 1914 2542 3314 2100 Namestitev Možnost prihranka kurilnega olja Možnost prihranka zem. plina PTGCO2Prihranek pri Zem. plin Prihranek pri CO2sistema Kurilno olje ogrevanju ogrevanju zmanjšanje zmanjšanje notr./zun. €/leto m³ €/leto kg kg l 270,350,440,600,670,890,1.160,- m³ 386 500 629 857 957 1271 1657 274,355,446,608,- Prihranek pri ogrevanju €/leto Možnost prihranka pri 1500 h kW 2,2 3 4 5,5 5,5 7,5 9 Zem. plin Možnost prihranka pri 2000 h kW SX 3 SX 4 SX 6 SX 8 Količina tople vode segrete na 70 °C Namestitev Namestitev Možnost prihranka kurilnega olja Možnost prihranka zem. plina SWTPTGCO2Prihranek pri Zem. plin Prihranek pri CO2sistema Kurilno olje sistema ogrevanju ogrevanju zmanjšanje zmanjšanje (ΔT 25 °C) (ΔT 55 °C) MJ/h notr./zun. notr./zun. €/leto m³ €/leto kg kg l m³/h m³/h 57 0,54 0,25 3561 9711 2.137,3010 6020 2.107,67 0,64 0,29 4192 11432 2.515,3543 7086 2.480,intern extern 81 0,78 0,35 5093 13889 3.056,4305 8610 3.014,99 0,94 0,43 6175 16839 3.705,5219 10438 3.653,- Možnost prihranka zem. plina CO2zmanjšanje kg Prihranek pri ogrevanju €/leto Možnost prihranka pri 1500 h tip CO2zmanjšanje kg Kurilno olje Največja razpoložljiva toplotna moč Prihranki s sistemoma toplotnih izmenjevalnikov PTG in SWT Možnost prihranka pri 2000 h Vijačni kompresor Nazivna moč motorja 1.770,2.130,2.430,- 11.067,12.800,16.134,19.733,19.467,23.600,18.267,23.734,29.334,28.000,32.267,- Vijačni kompresor Nazivna moč motorja Največja razpoložljiva toplotna moč Količina tople vode segrete na 70 °C intern Možnost prihranka pri 2000 h Vijačni kompresorji serije SM (od 5,5 kW) so lahko opremljeni s PTG-sistemom. Odvisno od velikosti stroja vgradimo PTGsistem v kompresor ali ga inštaliramo poleg kompresorja. potrebna energija za ogrevanje (%) Vijačni kompresor Možnost prihranka pri 2000 h Sistem s ploščnim toplotnim izmenjevalnikom PTG Prihranki s sistemom ploščnega toplotnega izmenjevalnika PTG Možnost prihranka pri 1500 h Toplota – ne potrebujemo je le pozimi Možnost prihranka pri 1500 h Pridobivanje toplote iz toplega zraka 8.800,10.133,12.933,15.867,15.600,19.067,14.666,18.934,23.734,22.533,25.866,- Primer izračuna prihranka za ASD 32 Za kurilno olje Za zemeljski plin največja razpoložljiva toplotna moč: kalorična vrednost kurilnega olja: izkoristek kurilnega olja: cena kurilnega olja: prihranek stroškov: 15,8 kW 9,861 kWh/l 0,9 0,60 €/l 1 kW = 1 MJ/h x 3,6 15,8 kW x 2000 h x 0,60 €/l = 2.137 € 0,9 x 9,861 kWh/l največja razpoložljiva toplotna moč: kalorična vrednost zem. plina: izkoristek zemeljskega plina: cena zemeljskega plina: prihranek stroškov: 15,8 kW 10 kWh/m³ 1,05 0,70 €/m³ 1 kW = 1 MJ/h x 3,6 15,8 kW x 2000 h x 0,70 €/m³ = 2.107 € 1,05 x 10 kWh/m³ 7 www.kaeser.com KAESER – doma po vsem svetu Kot eden največjih proizvajalcev kompresorjev in sistemskih ponudnikov za stisnjen zrak je podjetje KAESER KOMPRESORJI prisotno po celem svetu: v več kot 90 državah izpostave in partnerska podjetja omogočajo, da naše stranke uporabljajo najmodernejše, izjemno učinkovite in zanesljive naprave za stisnjen zrak. Izkušeni strokovnjaki in inženirji nudijo obsežno svetovanje in razvijajo individualne, energetsko učinkovite rešitve za vsa področja uporabe stisnjenega zraka. Globalno računalniško omrežje mednarodne skupine podjetij KAESER omogoča, da je know-how tega sistemskega ponudnika dostopen vsem strankam na zemeljski obli. KAESER Kompresorji d.o.o. Belokranjska ulica 12b – 2000 MARIBOR – tel. + 386 (2) 333 32 42 – fax. + 386 (2) 333 32 45 www.kaeser.com – [email protected] P-645SI/10 Pridržujemo si pravico do tehničnih sprememb! Poleg tega vrhunsko usposobljena mreža servisnih organizacij po celem svetu zagotavlja najboljšo mogočo razpoložljivost vseh izdelkov KAESER.
© Copyright 2024