SANACIJA IN ŠIRITEV KAMNOLOMA MALA
Prostorski akt: OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI »SANACIJA IN ŠIRITEV KAMNOLOMA MALA GORA« Faza: Osnutek Številka: OPPN-01/12 Pripravljavec: OBČINA SODRAŽICA Trg 25. maja 3 1317 Sodražica Investitor: TANKO D.O.O. Vrvarska pot 3 1310 Ribnica Projektant: PROPLAN, Ivanka Kraljić s. p. Kovinarska ulica 9 8270 Krško Odgovorni vodja: Ivanka KRALJIĆ, spec. urb., univ. dipl. inž. arh. Izdelovalci: Ivanka KRALJIĆ, spec.urb., univ.dipl.inž.arh. Aleksandra JANEŽIČ, inž. grad. Zunanji projektant: CIRIL KEMPERLE s.p. Ljubljanska cesta 29b 3320 Velenje Zunanji sodelavci: Ciril Kemperle, univ.dipl.inž.rud. Vodja obratovalnice: Ivanka Kraljič, spec.urb., univ.dipl.inž.arh. Krško, julij 2012 NAČRT OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 V S E B I N A: B. BESEDILO .......................................................................................................................................... 3 1 UVOD ................................................................................................................................................. 4 2 OBMOČJE UREJANJA ...................................................................................................................... 5 3 OBSTOJEČE STANJE ....................................................................................................................... 5 3.1 3.2 3.3 3.4. 3.5. 3.6. 3.7. 3.8. OBČINSKI PROSTORSKI PLAN .......................................................................................................5 LOKACIJA .........................................................................................................................................6 NARAVNE ZNAČILNOSTI PROSTORA ...........................................................................................6 USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU ........................................................................................8 INFRASTRUKTURA ..........................................................................................................................8 VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE .............................................................................9 MOTNJE IN OMEJITVE V PROSTORU ......................................................................................... 10 LASTNIŠTVO ................................................................................................................................. 10 4 PREDMET OPPN ............................................................................................................................. 10 5 OPIS PROSTORSKE UREDITVE .................................................................................................... 11 6 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO ................ 14 7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN ................................ 15 8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI .................................................................................................................................. 16 9 NAČRT PARCELACIJE.................................................................................................................... 17 10 ETAPNOST ...................................................................................................................................... 17 11 TOLERANCE .................................................................................................................................... 17 C. KARTOGRAFSKI DEL ..................................................................................................................... 18 1 3 4 5 6 7 8 9 10 IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE SODRAŽICA GEODETSKI NAČRT Z MEJO OBMOČJA KATASTRSKI NAČRT Z MEJO OBMOČJA SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA PRIKAZ LASTNIŠTVA UREDITVENA SITUACIJA – I. ETAPA ODKOPAVANJA UREDITVENA SITUACIJA – II. ETAPA ODKOPAVANJA SITUACIJA SANACIJE PREREZ A-A – PO SANACIJI D. PRILOGE .......................................................................................................................................... 19 1 SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OPPN .......................................................................................... 20 E. DOKAZILI ......................................................................................................................................... 21 M 1:5000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:2000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 2 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 B. BESEDILO 3 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 1 UVOD V severozahodnem delu občine Sodražica obstaja v naravi odprti kop tehničnega kamna – dolomita, katerega izkorišča podjetje Tanko, d.o.o., Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica. Kamnolom deluje na parc. št. 841/19 in 841/24 k.o. Slemena. Kop ima izdano enotno dovoljenje št. 35145/2007 z dne 07.09.2007, katerega je izdala Upravna enota Ribnica. Z odkopavanjem je že odprt celotni kop. Ker še vedno obstajajo potrebe po tehničnem kamnu, je obstoječi kop potrebno razširiti na okoliška zemljišča in ga sproti sanirati, za kar je, na podlagi občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) potrebno izdelati nov prostorski akt – občinski podrobni prostorski načrt. V letu 2002 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za rudarstvo, financiralo in izvedlo program Pregled kamnolomov tehničnega kamna za potrebe gradbeništva v Sloveniji. Pregledana so bila tudi nahajališča v občini Sodražica, kjer je bilo ocenjeno, da je obravnavani kop na parc. št. 841/19 in 841/24 k.o. Slemena delno perspektiven, zaradi česar ga je občina Sodražica v svojih prostorskih planih opredelila kot območje mineralne surovine z namembnostjo za izkoriščenje tehničnega kamna. Podjetje Tanko d.o.o. v občini Sodražica v glavnem vzdržuje cestno infrastrukturo, zato je zainteresirano za koriščenje tega kopa za potrebe svoje dejavnosti, za kar je v letu 2007 pridobilo tudi vsa potrebna dovoljenja. Zaradi dokončanja izkoriščanja kamna na omenjenih parcelah je bila podana pobuda za širitev kamnoloma na okoliške parcele. Občina Sodražica je bila pobudo sprejela in v novem OPN (Uradni list RS, št. 49/11) predvidela območje za sanacijo in širitev kamnoloma Mala Gora ter predvidela območje za dostopno pot do kamnoloma. Ob tem je tudi določila, da se mora območje obstoječega in razširjenega kamnoloma skupaj z dostopno potjo urejati z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPPN). Kot osnova za izdelavo OPPN je bil izdelan rudarski projekt Izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita v razširjenem pridobivalnem prostoru kamnoloma Mala Gora z dostopno potjo, ki ga je izdelal Kemperle Ciril s.p., Ljubljanska cesta 29b, 3320 Velenje, december 2011. Zaradi konfiguracije terena, organizacije predelave kamna v samem kamnolomu, ureditve odvodnjavanja padavinskih voda, upoštevanja javne gozdne poti in dostopov do ostalih gozdnih površin je Občina Sodražica dala soglasje št. 3505-1/11 z dne 12.07.2012 za širitev meje, določene z OPN, in sicer na obstoječe gozdne površine v južnem delu kamnoloma, kjer se uredi pristopno zemljišče po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10). V OPN je na območju obstoječih gozdnih površin, oziroma v enoti urejanja prostora KGV-OS (gozdna zemljišča), dovoljena gradnja in povečanje kapacitet omrežja in naprav gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste in ostali gradbeni inženirski objekti. Glavni razlogi za izdelavo OPPN so: potrebe podjetja Tanko d.o.o. po tehničnem kamnu – tako za dejavnost podjetja kot za prodajo na trgu; pomanjkanje obstoječih legalnih kamnolomov v občini Sodražica; širitev že obstoječega, legalnega kamnoloma, ki ima že utečeno tehnologijo dela z vsemi potrebnimi stroji in napravami ter transportnimi in dostopnimi potmi; ugodni geološki pogoji, ki omogočajo površinsko eksploatacijo; perspektivnost kamnoloma; lahka sanacija zaradi naravnih pogojev na tem območju. 4 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Lokacija kamnoloma v občini Sodražica 2 OBMOČJE UREJANJA Območje novega OPPN je veliko cca 4,3 ha in obravnava naslednja območja: - območje obstoječega kamnoloma Mala Gora; na parc. št. 841/19 in 841/24 k.o Slemena v velikosti 0,8 ha, - območje predvideno za širitev; na parc. št. 841/17-del in 841/23, vse k.o. Slemena v velikosti 3,0 ha, - dostopno pot (na podlagi OPN); na parc. št. 1896-del, 864/1-del, 864/2-del, 852-del, 851/3-del, 851/7-del, 843/3-del, vse k.o. Slemena v velikosti 0,3 ha, - pristopno zemljišče; povečanje kapacitete dostopne ceste s soglasjem Občine Sodražica na parc. št. 843/3del k.o. Slemena v velikosti 0,2 ha. Območje OPPN tako posega na parc. št. 841/17-del, 841/23, 841/24, 841/19, 1896-del, 843/3del, 851/7-del, 851/3-del, 864/1-del, 864/2-del, 852-del, vse k.o. Slemena. Na skrajnem zahodu meji območje OPPN na javno pot JP 852381 (Novi pot 1), na severu na obstoječ gozd, na vzhodu in jugu delno na obstoječ gozd in delno na obstoječe gozdne poti. 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 OBČINSKI PROSTORSKI PLAN V občinskem prostorskem načrtu občine Sodražica je območje OPPN opredeljeno kot območje mineralnih surovin (LN). Območje je na osnovi občinskega prostorskega načrta predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 5 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Lokacija kamnoloma v OPN občine Sodražica 3.2 LOKACIJA Obstoječ kamnolom (in njegova predvidena širitev) je v gozdnatem severozahodnem delu občine Sodražica in zajema vzpetino Mala Gora. Lociran je cca 500 m jugozahodno od naselja Novi pot in cca 1km jugovzhodno od naselja Kotel. Kamnolom leži med dvema potočkoma potoka Bistrica ter vzhodno od javne poti JP 852381, katera napaja naselje Novi pot in na katero se priključuje dostopna pot iz kamnoloma. Na območju OPPN, na parc. št. 841/19 in 841/24, vse k.o. Slemena legalno obratuje kamnolom. Dostop je preko delno asfaltirane, delno makadamske dostopne poti, katera poteka od javne poti za naselje Novi pot do kamnoloma v dolžini cca 300 m. Lokacija kamnoloma v širšem območju 3.3 NARAVNE ZNAČILNOSTI PROSTORA Območje OPPN zajema kamnolom na vzpetini Mala Gora, ki je porasla z mešanim gozdom. Površje Male Gore poraščajo dinarska rdeča borovja, ostali del pa ilirsko 6 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 termofilno bukovje in srednjeevropsko suho travišče s prevladujočo pokončno stoklaso. Na samem območju kamnoloma je gozdna površina slaba oziroma siromašna. Mešani gozd Območje kamnoloma je med dvema potočkoma potoka Bistrica, ki pa ni v neposredni bližini kopa, tako da odprtih vodotokov ni vidnih. Teren Male Gore je na južnem pobočju na višini 741.50 - 780 m.n.v., na severnem pa na 735 - 780 m.n.v.. Pogled na strm teren Prevladujoče kamnine na obravnavanem območju Male Gore so triasni sedimenti, nad skitijskimi kamninami so še zgornje ladinijski karbonati, predvsem dolomiti, prisotni so tudi skrilavci in peščenjaki. Kamnine so srednje oziroma dobro prepustni materiali, kjer je odtekanje meteorne in podzemne vode hitro in učinkovito. Dolomit je siv, svetlo siv, masiven, kristalast, zrnat, ponekod luknjičav. Pogled na območje OPPN 7 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 3.4. USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU Na južnem delu OPPN je aktivni kamnolom Mala Gora, s postrojenjem za eksploatacijo, parkiriščem za mehanizacijo, garderobe in sanitarije za zaposlene. V neposredni bližini ni naselij. Najbližje naselje je Novi pot, na zračni razdalji cca 500 m. Postrojenje za eksploatacijo Kontejnerjem z garderobo za zaposlene 3.5. INFRASTRUKTURA Dostop na območje OPPN je z javne poti JP 852381 - Novi pot 1. Dostop je preko gozdne poti 060839 - Mala Gora, ki je v območju priključka na javno pot asfaltirana, na preostalem delu pa v makadamski izvedbi. Povprečna širina poti je 3,0 m. Dostopna (gozdna) pot 060839 - Mala Gora poteka ob južni strani obstoječega kamnoloma in se nadaljuje proti vzhodu zunaj meja OPPN. Javna pot JP 852381 - Novi pot 1 je asfaltirana in široka 4,5 - 5,0 m. Priključuje se na lokalno cesto LC 230011 Korel – Mala Gora – Boncar, ta pa na regionalno cesto R1-1119 Bl. Polica – Sodražica. Na skrajnem vzhodnem delu OPPN sta še dve gozdni poti, ki potekata po obrobju območja OPPN. Prikaz cestnega omrežja 8 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Dostopna (gozdna) pot Priključek dostopne (gozdne) poti na javno pot Ostale gozdne poti Na celotnem območju OPPN infrastrukturnih (vodovod, kanalizacija, NN elektro in telefonsko omrežje) vodov ni. V kamnolomu je za sanitarne potrebe zaposlenih nameščeno kemično stranišče ter kontejner za garderobo in z vodo za umivanje. Za pitje se uporablja ustekleničena voda. Za tehnološki proces ni potrebe po tehnološki vodi. Ravno tako ni potrebe po priklopu električne energije, saj se dela opravljajo v dnevnem času. Meteorne vode odtekajo po naravni poti. Odpadki se zbirajo v vreče in odvažajo do ekološkega otoka. 3.6. VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE Na območju urejanja z OPPN je evidentirano ekološko pomembno območje – Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Južno od območja OPPN je varovano območje Natura 2000. Na območju OPPN ni evidentirane ali registrirane kulturne dediščine. 9 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Varstvo narave 3.7. MOTNJE IN OMEJITVE V PROSTORU Na območju OPPN ni posebej izraženih omejitev ali motenj razen naravne konfiguracije terena, ki je zelo strma - cca 66°, zato zahteva širše pristopno zemljišče. Manjšo omejitev na južnem obrobju območja OPPN predstavlja obstoječa gozdna pot 060839 - Mala Gora, saj se mora obstoječim lastnikom okoliških parcel omogočiti dostop do njihovih zemljišč. 3.8. LASTNIŠTVO Lastništvo znotraj meje OPPN je različno. Občina Sodražica je lastnica parc. št. 1896 (pot) k.o. Slemena, ki je javno dobro. Jurij Marolt je lastnik največjega dela OPPN, in sicer parc. št.: 841/19, 841/24, 841/17, 843/3, 852, 864/1 in 864/2 k.o. Slemena. Frančiška Čižman, Albina Muha, Jože Modic in Mojca Miha so lastniki parc. št. 841/23 k.o. Slemena. Janez Turk je lastnik parc. št. 851/3 k.o. Slemena. Yvan Perusek je lastnik parc. št. 851/7 k.o. Slemena. 4 PREDMET OPPN Predmet OPPN je določitev pogojev za širitev obstoječega kamnoloma ter ureditev funkcionalnega dostopa, potrebne infrastrukture, zunanjih površin, določitev pogojev za sanacijo odkopa ter ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje. 10 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 5 OPIS PROSTORSKE UREDITVE Programska izhodišča za izdelavo OPPN so: širitev obstoječega kamnoloma glede na možnost pridobitve lastništva, uporaba tehnološka postrojenja iz obstoječega kamnoloma pri širitvi, uporaba že obstoječih transportnih in komunikacijskih poti, sprotna sanacija izkoriščenega dela kamnoloma, ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, oziroma vplive predvideti znotraj zakonsko določenih meja. Etapnost širitve kamnoloma Glede na različno lastništvo posameznih zemljiških parcel je širitev kamnoloma razdeljena na več etap: I. etapa zajema prostor obstoječega, aktivnega in legalnega kamnoloma na parc. št. 841/24 in 841/19 k.o. Slemena in njegovo širitev na zahod, na del parcele št. 841/17 k.o. Slemena in na jug, na del parcele št. 843/3 k.o. Slemena, katerih je lastnik Jurij Marolt, ki je pripravljen na prodajo zemljišča. Obstoječ kamnolom se širi na jug še na parc. št. 1896 k.o. Slemena, v lasti Občine Sodražica, ki tudi soglaša s prodajo zemljišča. Velikost območja kamnoloma v I. etapi je cca 3 ha. II. etapa predstavlja širitev kamnoloma proti severu, na parc. št. 841/23 k.o. Slemena, ki je v lasti večih fizičnih oseb. Velikost območja širitve v II. etapi je cca 1,0 ha. V prvi fazi izkoriščanja kamnoloma se predvideva izkop cca 300.000 m3 materiala, v drugi pa 260.000 m³. Upoštevajoč izgube pri odkopu je skupna zaloga materiala cca 530.000 m³, kar zadostuje za dobo cca 18 let (30.000 m³ na leto). V prvi fazi tako kapaciteta kamnoloma zadošča za potrebe naslednjih 9,5 let. V prvi etapi se osnovni plato poglobi z obstoječe kote +741 m na višino +735 m. Zaradi odpiranja pri poglobitvi etaže je potrebna širitev meje OPPN na južno stran in sicer kot pristopno zemljišče na podlagi 2. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10). Prav tako je zaradi poglabljanja etaže obstoječega kamnoloma potrebno rekonstruirati dostopno cesto na območju samega kopa. Način odpiranja in izkoriščanja Vsaka etapa vključuje: odpiranje - dostop do mineralne surovine v nahajališču, priprava za odkopavanje, odkopavanje - izkop mineralne surovine in odvoz na predelavo, sanacija - rekultivacija in biološka obnova tal. Odpiranje nahajališča in pripravo sestavljajo: - priprava dostopnih poti na posamezne etaže, - posek gozda in čiščenje podrasti, - odstranjevanje humusnega pokrova in deponiranje le tega. Dostopna cesta do kopa Dostop na območje OPPN je preko javne poti JP 852381 na gozdno cesto 060839. Od priključka na javno pot do meje OPPN meri cesta cca 270 m. Priključek na javno pot je asfaltiran, kot tudi strmejši del dostopne ceste ob priključku. Ostali del dostopne ceste je v makadamski izvedbi, širok cca 5,0 m. Na zahodnem delu meje OPPN se dostop (gozdna cesta 060839) rekonstruira tako zaradi postavitve osne tovorne tehtnice kot omogočanja nemotenega prehoda težke mehanizacije na formirane etaže mimo območja tehtnice. Zaradi poglobitve osnovnega platoja je dostopno cesto ob južni meji OPPN tudi potrebno poglobiti. Dostopna cesta se na vzhodni meji OPPN navezuje na obstoječo gozdno vlako in omogoča dostop na že formirane etaže obstoječega kamnoloma. Dostopne poti na etaže 11 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Dostop iz osnovnega platoja na obstoječe in predvidene etaže je ob vzhodnem robu aktivnega kamnoloma (I. etapa). Uredi se kot enosmerna cesta z izogibališči, za običajni kamionski prevoz in za prevoz s težko mehanizacijo. Širina poti mora biti najmanj 4,5 m oziroma na čvrstem terenu najmanj 3,0 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode, bodisi s kanaletami ali muldami, ali z odprtinami v nasipu. Uredi se tudi zaščita roba poti v izogib zdrsa delovnega stroja in sicer iz zemeljskega nasipa, visokega najmanj 1,0 m. Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek v smeri proti jugu in severozahodu. Izvaja se po odsekih - glede na dinamiko ureditve dostopov do odkopnih polj in dinamike nadaljnje eksploatacije. Ravnanje z gozdno maso (lesnimi sortimenti) mora biti izvedeno v skladu z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93). Pri poseku in spravilu poseka se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06). Morebitnih štorov in odvečnega odkopanega materiala se ne odloži prosto v gozdu, temveč se deponira na za to določeni lokaciji, katero določi tehnični vodja kamnoloma in kasneje uporabi za sanacijo. Material, neuporaben za sanacijo, se sprotno odvaža na deponijo gradbenega materiala. Odstranjevanje humusnega pokrova in deponiranje le tega Pri odpiranju kopa se odstrani humusni pokrov, katerega se začasno deponira in kasneje uporabi pri sanaciji kamnoloma. Deponija se uredi v etažah višine 2,5 m z naklonom 1:1. Lokacijo deponije določi tehnični vodja. Odkopavanje materiala se izvaja z bagrskim odkopom po etažah določenih višin in širin, z uporabo sodobnih tehničnih metod, sredstev in opreme ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali ter varstva okolja. Odkopavanje se izvaja od zgoraj navzdol s horizontalnim odkopavanjem iz smeri dostopnih poti oziroma že odprtih etaž in osnovnih platojev proti severu in severozahodu. Drobljenje kamninskega materiala se izvaja večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem, kjer to dopuščajo naravne danosti pa z ripanjem z buldožerjem ali razbijanjem z bagrom s hidravličnim kladivom. Pridobljeni material se preriva ali preklada na nižjo etažo, od koder je možen odvoz v predelavo. Pridobivanju sledi sprotna sanacija etažnih brežin. Delovne etaže so predvidene z višino etažnih brežin do 15 m, ki se ob zaključku izkoriščanja prepolovijo tako, da so sanacijske etaže visoke 7,5 do 8,0 m. Ker je v večjem delu prostora predvideno prerivanje materiala z etaž, je predvidena delovna širina etažnih ravnin najmanj 10 m in z naklonom 65°. V primeru direktnega odvoza materiala s kamioni je najmanjša širina etaž 20 m. Drobljenje kamnitega materiala (pridobivanje v ležišču) se opravlja z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem z riperjem, hidravličnim bagrom z razbijalnim kladivom, rezkanjem s posebnimi napravami in podobno, v kolikor to dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala, prostor in cena. Trenutno najbolj učinkovit in ekonomsko upravičen način pridobivanja kamninskega materiala je drobljenje z vrtanjem minskih vrtin in razstreljevanjem s sodobnimi metodami vrtanja vrtin srednjega premera in usmerjenim miniranjem z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja in uporabo sodobne, varne vrste razstrelilnih sredstev. Transport materiala od etaž do lokacij mobilnih ali polmobilnih separacij in drobilnih naprav (lokacijo le-teh določa tehnični vodja) se izvaja s kamioni ali s premetavanjem oziroma prerivanjem odkopanega materiala. Gravitacijski transport po drčah zaradi premajhnega števila etaž ne pride v poštev. Nakladanje materiala na kamione se izvaja na etažah z bagri, za kar je potrebno izdelati Tehnološko shemo z določili nakladanja in manevri kamiona pri obračanju. Prerivanje in premetavanje materiala iz etaže na etažo se vrši s pomočjo bagrov, pa tudi z buldožerji in nakladalci Izbrana minimalna širina delovnih etaž 10 m je zaradi narave materiala – dolomita tista meja, ki zagotavlja relativno varno uporabo etaže oziroma etažne ravnine tudi pri krušenju robov, kar 12 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 je v dolomitnih materialih relativno pogost pojav. Taka širina je potrebna za izdelavo sanacijske etaže – medetaže. Predelava materiala se izvaja z dodatnim drobljenjem in sejanjem na frakcije, potrebne za betone, asfalte in malte. Drobljenje in sejanje se vrši v mobilni napravi, lokacijo in namestitev katere določa tehnični vodja. Mobilna drobilna in sejalna naprava se sestoji iz: vsipnega bunkerja z dozatorjem in predsitom, drobilca, izločevalne rešetke, dozirnega traku, sita z več različnimi mrežami in trasportnih trakov. V prihodnje se v kamnolomu predvideva predelava sejanih peskov v produkte z dodano vrednostjo. Tako se poleg navedenega na osnovnem platoju predvidena še zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, za kar se uporablja obstoječa mehanizacija in stroji (drobilnik). Izvaja se zbiranje in predelava naslednjih gradbenih odpadkov: beton, opeka, ploščice, keramika, strešna opeka, mešanica betona, bitumenske mešanice, tolčenec izpod železniških tirov, mešanica gradbenih odpadkov (ostanki rušenja objektov). Na osnovnem platoju tehnični vodja določi lokacijo deponije za zbiranje in sortiranje gradbenih odpadkov. Za predelavo in reciklažo gradbenih odpadkov se uporabijo že obstoječi stroji, drobilniki, separatorji, transportni trakovi. Produkti predelanih gradbenih odpadkov so tako: mešanica betona in asfalta za ceste, parkirišča, poti ipd., opečni zdrob za športna igrišča, bankine, drenaže ipd., reciklažni pesek za posteljice za polaganje kablov ipd., betonski reciklat za parkirišča, kolesarske poti, protihrupne ograje ipd. Za izboljšanje kvalitete peskov je v prihodnosti predvideno mokro sejanje peskov z zaprtim sistemom čiščenja odpadne umazane vode kot stranskega produkta mokrega sejanja peskov. Območje kamnoloma je primerno za postavitev mobilnega mešalca asfalta in mobilnega postrojenja za pripravo betonskih mešanic. Mobilni mešalec asfalta je sestavljen iz: elevatorja vročih agregatov, nagnjenega in horizontalnega vijačnega pretvornika, zbirnika lijaka polnila, vibracijskega sita, tehtalnega sistema za agregate in polnilo, polnilnega skipa, mešalne enote, kontrolne kabine, oleotermičnega grelca in bitumenskega rezervoarja. Bitumen se dostavi cisternah v tekočem stanju pri temperaturi 180°C in se v zaprtem sistemu pretoči v rezervoarje mešalnice. Kot energent za mešalnico asfalta se uporabi plin, ker najmanj obremenjuje okolje. Spremljajoči objekti k mešalnici sodijo še: plinska postaja, pokriti boksi za frakcije agregatov (apnenec, dolomit) in diesel agregat moči 250 - 300 kW. Mobilno postrojenje za pripravo betonskih mešanic proizvaja različne betone. Pri proizvodnji se uporablja voda, ki se čisti na mestu samem, v zaprtem sistemu čiščenja odpadnih voda. Sanacija in rekultivacija se izvaja sprotno, v kolikor to dopušča tehnologija odkopavanja, obvezno pa po dokončanem odkopavanju. Sanacijo kopa delimo na tehnično in biološko sanacijo. Tehnična sanacija se izvede kot končno oblikovanje terena, in sicer v terasasti, amfiteatrski obliki, s sistemom etažnih ravnin in z velikim osnovnim platojem. V ta namen se delovna etaža prepolovi tako, da se dobi dve sanacijski etaži, površina etaž se poravna, robovi zaoblijo z omiljenjem štrlečih predelov, depresij se zasipajo. Sanirane etaže so tako višine do 7,5 m, široke do 5 m, naklona 65°. Odvodnjavanje meteornih voda je zagotovljeno s kanali ob notranjem robu etažne ravnine in vzdolž etažne – dostopne ceste. Vsi kanali se stekajo v zbirni kanal, nato se voda izpusti preko usedalnika in tipskega lovilca olj po brežini oziroma grapi proti pritoku potoka Bistrica. Biološka rekultivacija se izvede kot ozelenitev terena, ki je v končni fazi predviden za ponovno pogozditev. Rekultivacija se izvaja od zgoraj navzdol. Na že oblikovane etažne površine kamnoloma se nasipata zemljina in humus v plasteh skupne debeline 0,4 m. Brežine kamnoloma se z gravitacijskim nasipavanjem z etažnih ravnin nasujejo, na nasutje se zaseje trava z močnejšimi koreninami (ali kakšna druga avtohtona kultura nižje rasti) zaradi obogatitve rastišča in stabilizacije tal. Površina osnovnega platoja se najprej prekrije z 0,2 m debelo plastjo zemljin, povrhu pa se razprostre še plast humusa debeline 0,2 m. Na tako urejene površine se zasadijo visoka avtohtona drevesa, ki bodo s svojo rastjo ustvarila gozd. 13 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Delovni čas Delo bo organizirano enoizmensko z osem urnim delovnim časom s po 21 delovnimi dnevi v mesecu in 190 delovnimi dnevi letno. V poletnem času je možno organizirati deljeni delovni čas. Spremljajoči objekti Na vhodu v kamnolom se postavi osna tehtnica in rampa zaradi kontroliranega vstopa in izstopa iz kamnoloma. Na osnovnem platoju se postavijo trije objekti kontejnerskega tipa: - pisarna, garderoba s prvo pomočjo - shramba ročnega orodja ter prostor za manjše količine goriva in maziva - kemično stranišče z občasnim praznjenjem, - lovilna skleda oziroma betonska ploščad z dvignjenimi robovi za menjavo olja ter oskrbo z gorivom, - AB plošča za postavitev kontejnerjev za odpadke in eventualno rezervoarja za vodo, - usedalnik, - tipski lovilec mineralnih olj. Točne lokacije vseh objektov (razen usedalnika in lovilca olj) določi tehnični vodja kamnoloma. 6 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO Promet Za dostop do kamnoloma se uporablja obstoječa dostopna cesta (gozdna cesta 060839 – Mala Gora), ki se na skrajnem zahodu priključi na javno pot JP 852381 – Novi pot 1. Od jugozahodne meje obstoječega odprtega kopa do jugovzhodne meje OPPN se dostopna cesta rekonstruira zaradi namestitve rampe in osne tehtnice na vhodu v kamnolom ter se poglobi zaradi znižanja obstoječega osnovnega platoja. Na vzhodu se naveže na obstoječe poti (gozdna vlaka). Zaradi pravilnega vhoda na osno tehtnico in mimo tehtnice se vstop v kamnolom opremi z dvojno rampo, usmerjevalnim otokom in postrojenjem za tehtanje. Pred in za tehtnico je armirano betonska plošča dimenzij 7,0 x 3,0 m, katera omogoča tako horizontalni položaj tovornjaka, kot tudi prihod oziroma odhod tovornjaka pravokotno na os tehtnice. Na območju kamnoloma se uredijo transportne poti na osnovnem platoju in dostopnotransportne poti širine najmanj 4,5 m do vsake posamezne etaže kamnoloma. Parkirišča za zaposlene in za stranke se uredijo na osnovnem platoju. Vodovod Za potrebe po vodi se za pitje uporablja ustekleničena pitna voda, za potrebe po sanitarni vodi voda iz cistern. Za mokro separacijo in izdelavo betonskih mešanic je potrebna tehnološka voda. V ta namen se bo uporabljala podtalnica, katera se bo črpala s pomočjo vodnjaške vrtine. Kanalizacija Zaposleni uporabljajo kemično stranišče. Padavinske vode zaradi razpokanosti kamnine ponikajo v teren že na etažah in delovnih platojih. Padavinske vode, ki ne poniknejo v dolomit, se zaradi prečnega naklona scejajo po pobočju, iz etaž ter osnovnega platoja pa v obcestni jarek ter naprej v JZ smeri, kjer sta predvidena usedalnik (preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v vodotok) in lovilec olj (čiščenje morebitnih olj iz odpadnih voda). Tako prečiščene vode se preko odvodne cevi in razpršilnega kamnitega sklada odvajajo proti dolini pritoka potoka Bistrica. Elektrika 14 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Dela se bodo opravljala le podnevi, zato zdaj potrebe po stalni razsvetljavi kamnoloma ni. Ob morebitnih povečanih potrebah po električni energije (v času obratovanja mobilne mešalnice asfaltov, mobilnega postrojenja za pripravo betonskih mešanic, črpanja podtalnice, čiščenja tehnološke vode idr.) se predvideva priključitev na javno električno omrežje. Ocena skupne priključne moči vseh postrojenj je 550 kW, za kar bo potrebno postaviti lastno transformatorsko postajo. Telefon Na območju kamnoloma ni potrebe po telefonskem priključku. Odpadki Zbirajo se ločeno, in sicer: - odpadna olja se shranjujejo v sodih na za to določenih mestih oz. na pretakališču in se oddajajo pooblaščenem zbiralcu, - embalažo olja in masti ter druge odpadke se zbira in oddaja pri pooblaščenem zbiralcu. Prezračevanje Ker gre za odprt površinski kamnolom, ni potrebe po umetnem prezračevanju.. Oskrba z energijo Vsi mobilni gradbeni stroji in so na naftni pogon. Vozila (kamioni-demperji, terenska vozila) se oskrbujejo na javnih bencinskih črpalkah, ostali stroji (buldožer, bager, nakladalci) se oskrbujejo z nafto na pretakališču, ki onemogoča razlitje nafte na okoliški teren, in sicer z mobilno cisterno ali pa se na osnovnem platoju postavi kontejner z manjšo zalogo goriva. Za oskrbo mobilne mešalnice asfalta z energijo se postavi plinska postaja. Dizel agregat moči cca 250 – 300kW se uporablja za pridobivanje električne energije, ki jo potrebuje mobilno postrojenje za pridelavo betonskih mešanic, postrojenje za čiščenje umazane tehnološke vode, črpanje podtalnice s pomočjo vodnjaške vrtine in postrojenje za avtomatsko tehtanje. 7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN Kamnolom predstavlja grob poseg v prostor in spremembo naravnega reliefa. Istočasno z odkopavanjem in eksploatacijo poteka tudi postopek sanacije kamnoloma z zasaditvijo gozdnega drevja na posameznih odkopnih etažah, ter zasaditev grmičevja v luknjah na posameznih brežinah. S tem se bo območje kamnoloma z leti pogozdilo. Pri delu v kamnolomu so mogoči negativni vplivi na okolje: Varstvo vode in podtalnice: - možno je mehansko onesnaževanje potoka Bistrica z drobnimi delci izkopanega materiala, zato se pred izpustom v pritok potoka Bistrica zgradi usedalnik, - možno je onesnaženje potoka Bistrica z gorivom (olja in nafta), zato se pred izpustom v pritok potoka Bistrica postavi tipski lovilec olj za čiščenje voda, predvidi se betonsko pretakališče z dvignjenimi robovi (lovilna skleda) za preprečitev razlitja olja in goriva na okoliški teren. V primeru razlitja goriva ali olja se onesnaženi material ostrani in deponira na za to posebej urejeno mesto - deponijo onesnaženega materiala (AB plošča). Možno je onesnaženje z amonijami nitratnih razstreliv, vendar v takšnih količinah, ki niso nevarne za potok. -Varstvo zraka: - možno je onesnaževanje s prahom; zaradi kopanja, razstreljevanja, odnašanja prahu z deponij in delovnih etaž v času vetrovnega vremena je potrebno prašne delce vlažiti, začasne deponije humusa in odstranjenega materiala prekriti s plastjo trave, vrtalna naprava pa mora imeti priklopljeno odpraševalno napravo. 15 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 Varstvo pred hrupom: - hrup je lahko povečan zaradi dela s stroji, predvsem pa zaradi miniranja. Hrup je eventualno moteč za zaposlene in živalski svet v gozdu. Stanovanjski objekti so na zračni razdalji cca 400 oziroma 700 m, zato se vpliva hrupa na objekte v času normalnega obratovanja kamnoloma ne predvideva. V času miniranja so možni povečani vplivi, zato se uporabljajo ukrepi za zmanjševanja hrupa, kot so minimalna uporaba detonacijske vrvice, prekrivanje detonacijske vrvice ipd. V času obratovanja kopa je potrebno opravljati monitoringe. 8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 8.1 PROTIPOTRESNA VARNOST Pri oblikovanju delovnih etaž v kamnolomu je potrebno upoštevati, da se kamnolom nahaja v seizmičnem območju VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg. 8.2 ZAŠČITA PRED POŽAROM Na območju OPPN gradnja objektov sicer ni predvidena, do požara pa lahko pride pri miniranju, odkopavanju zaradi pojava iskrenja, kakor tudi pri obratovanju gradbene mehanizacije in navsezadnje zaradi človeškega faktorja. Požar se lahko razširi na okoliški gozd in objekte. Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Lokacija je lahko dostopna za gasilska vozila, obstoječi cestni sistem omogoča dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996). Najbližja gasilska enota je v Ribnici, ki je od lokacije kamnoloma oddaljena cca 20 minut vožnje. Sežiganje gorljivih delov, kot je grmičevje, kartonska embalaža ipd. se opravi, ko je brezvetrje in pod kontrolo delavcev, ogenj pa se mora popolnoma pogasiti. V vetrovnem in suhem obdobju detonacijska vrvica ne sme biti napeljana skozi travo in podrast. Na vrtalnih napravah mora biti nameščen gasilni aparat. Kamnolom mora imeti izdelan protipožarni načrt. 8.3 ZAŠČITA PRED MINIRANJEM Za vsako miniranje mora biti izdelan načrt miniranja, vrtanje in miniranje se mora izvajati pod nadzorom odgovorne in strokovne osebe. Pri miniranju se kot posebne nevarnosti lahko pojavijo: - nevarnost pred razmetom; potrebno je uporabiti optimalno količino razstreliva, pravilno koncentracijo razstreliva v vrtini, zadostno izbojnico in dolžino čepa ter pravilno smer odpiranja minskega polja glede na konfiguracijo terena ter morebitno bližino objektov; - nevarnost zračnega udarnega vala; pri povezovanjih minskih vrtin se namesto detonacijske vrvice uporabi električne milisekundne detonatorje; - nevarnost seizmičnega (potresnega) učinka miniranja; potrebno je uporabiti optimalno količino razstreliva glede na milisekundni interval; - nevarnost pred strupenim in dušljivim učinkom plinastih produktov eksplozije; po vsakem miniranju je potrebno počakati, da se poleže prah in razkadijo plini, ter šele po tem opraviti pregled delovišča; - nevarnost toplotnega učinka; neposredno okolico minskega polja je potrebno očistiti ter odstraniti vse vnetljive snovi (suho listje, trava, veje, papir…). 16 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 9 NAČRT PARCELACIJE Načrt parcelacije bo podan v naslednjih fazah OPPN. 10 ETAPNOST I. etapa na parc. št. 841/24, 841/19, 841/17, 843/3 in 1896, vse k.o. Slemena. Velikost območja kamnoloma v prvi fazi je cca 3,0 ha. II. etapa predstavlja širitev kamnoloma na severni strani, na parc. št. 841/23 k.o. Slemena. Velikost območja širitve v 2. fazi je cca 1,0 ha. 11 TOLERANCE Na območju OPPN so tolerance glede poteka tras internih prometnih poti in postavitve spremljajočih objektov. 17 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 C. KARTOGRAFSKI DEL 1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Sodražica 3. Geodetski načrt z mejo območja 4. Katastrski načrt z mejo območja 5. Situacija obstoječega stanja 6. Prikaz lastništva 7. Ureditvena situacija – I. etapa odkopavanja 8. Ureditvena situacija – II. etapa odkopavanja 9. Situacija sanacije 10. Prerez A-A – po sanaciji M 1:5000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:2000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 18 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 D. PRILOGE SEZNAM PRILOG: 1 SKLEP o začetku priprave OPPN 19 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 1 SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OPPN Sklep o začetku priprave OPPN je župan občine Sodražica sprejel dne 3.1.2012, objavljen je v Uradnem listu RS, št. 3/12. z dne 13.1.2012. 20 OPPN »Sanacija in širitev kamnoloma Mala Gora« – Proplan, Ivanka Kraljić s.p., julij 2012 E. DOKAZILI - DOKAZILO O REGISTRACIJI PODJETJA - POTRDILO POOBLAŠČENEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA 21
© Copyright 2024