Ples - Rob - Središče
2010–2012
KAZALO
Namesto uvoda, Mreža sodobnega plesa
5
PRETEKLOST
Od Gibanice 2009 do Mreže sodobnega plesa 2011
7
7
Gibanica 2011
9
Mreža sodobnega plesa (1. december 2010–30. september 2012) Kaj smo na začetku projekta načrtovali
Kaj smo skozi projekt naredili:
• Civilni dialog in zagovorništvo
• Zagotavljanje servisne podpore nevladnim organizacijam (NVO)
• Krepitev vloge mreže NVO v okolju/vsebinskem področju delovanja
in krepitev lastnih kapacitet mreže
• Skupne akcije/iniciative NVO z namenom ozaveščanja posebnih ciljih
skupin, tj. medijev in gospodarstva, o pomenu NVO-sektorja ali ključnih
razvojnih vprašanjih na določenem vsebinskem področju in vlogi NVO
• Novi produkt Gibanice in Mreže sodobnega plesa: Gibanica na turneji
• Povzetek raziskave “Predlogi mreženja v okviru postprodukcije in pogledi
na občinstvo na področju sodobnega plesa v Sloveniji”
● Primeri dobrih praks drugod: Pregled postprodukcijskih mrež in
preostalih oblik mreženja v mednarodnem prostoru
● Poskusi mreženja v Sloveniji
● Namesto zaključka – priporočila
● Vprašanje občinstva
• Povzetek evalvacije projekta • Predlog MInistrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport:
Ustanovitev Slovenske postprodukcijske mreže Gibanica
Mrežo sodobnega
plesa omogočajo:
Ministrstvo za pravosodje
in javno upravo RS,
Evropski socialni sklad
Publikacijo uredila: Sandra Đorem
Lektura publikacije: Manca Stare
Celostna grafična podoba Gibanice:
Tanja Radež
Celostna grafična podoba
Mreže sodobnega plesa:
Tanja Radež, Jure Srpčič
Grafična podoba publikacije:
Mojca Mladenovič, Uroš Trujkić
Vizualni material (fotografije):
Nada Žgank, Sunčan Ston
TISK: Bograf tiskarna d.o.o.
September 2012
10
13
13
19
24
30
33
39
39
42
45
47
50
55
SEDANJOST
9. september 2012, 14.00 / Kje je Mreža sodobnega plesa ta trenutek?
Subjektivni pogled na Mrežo sodobnega plesa
57
57
57
PRIHODNOST
Namesto zaključka: Možna prihodnost?
• Predlogi MIZKŠ in vladi RS - Nova kratkoročna finančna perspektiva
2013-2015 za NVO v umetnosti in kulturi
• Predlogi za NVO s področja sodobnih plesnih umetnosti in MIZKŠ Opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb,
ki se ne izvajajo v javnem sektorju
Kolofon
59
59
59
67
79
URGENT APPEAL
PLEASE PRESERVE AND SUPPORT THE
CENTER OF CONTEMPORARY DANCE ART (CSPU), SLOVENIA
We are very alarmed by the plans that consider stopping the necessary public money for the Center
for Contemporary Dance Art (CSPU) in Slovenia. Thus, we would like to keenly draw your attention
to the fact that these structures for dance, particularly for the CSPU, that have been built within the
past years form crucial preconditions for the artistic collaboration and for the exchange within Europe
and beyond. The international collaboration, the artistic exchange as well as cross-border cooperations are of extraordinarily artistic and of economically existential importance, especially in the field
of contemporary dance. Artists of Slovenia have started to introduce their particular aesthetic to
different European places and inspire their colleagues. The close partnership with cooperating institutions enabled first steps of financial funding for artists from Slovenia and make them known. Only
an experienced and financially well equipped institution is able to acquire money in mutual network
partnerships in the context of the Promotion of Cultural Affairs that, directly or indirectly, inures to
the benefit of Slovenian artists.
I appeal on behalf of the European Dance House Network (EDN) and in my capacity of their President
that you, as a responsible politician, do everything in your power to not realize or refrain from the
intended cuts in the funding of contemporary dance art in Ljubljana, especially for the CSPU.
For further information I’ll be at your disposal with our European network.
Sincerely,
Bertram Müller
Intendant tanzhaus nrw
President of the European Dance House Network
NAMESTO UVODA,
MREŽA SODOBNEGA PLESA
Sveža energija za sodobni ples
Mreža sodobnega plesa si prizadeva povečati obseg postprodukcije in na splošno izboljšati položaj sodobnega plesa. V tem smislu avtorji projekta vlagajo na razpisu pridobljena
sredstva predvsem v krepitev scene in povečanje prodornosti njenih akterjev.
Izboljšanje postprodukcije v Sloveniji
Uspešno postprodukcijo na področju sodobnega plesa, gledališča in performansa onemogoča pomanjkanje sistemskih rešitev. Zaradi finančne podhranjenosti so naše organizacije
finančno, kadrovsko in infrastrukturno šibke. Predstave, ki nastajajo v takšnem kontekstu,
so dostopne omejenemu obsegu občinstev in v zelo kratkem časovnem razponu. S projektom »Mreža sodobnega plesa« želimo to situacijo izboljšati.
Preboj plesne produkcije
Mreža sodobnega plesa povezuje ljudi in prizadevanja za povečanje kakovosti produkcije
in prodornosti akterjev na področju sodobnega plesa. Fokus našega delovanja
• Do konca leta 2012 bomo po vsej Sloveniji vzpostavili vsaj 10 partnerstev z organizacijami, ki bodo sposobne aktivno in kontinuirano programirati predstave sodobnega plesa. Members of European Dance House Network: Mercat de les Flors Barcelona (ES), Tanzhaus
nrw Dusseldorf (DE), Tanzquartier Wien (AT), The Place London (UK), Maison de la Danse Lyon (FR),
Hellerau Europaische Zentrum der Kunste Dresden (DE), Duncan Dance Research Center Athens
(GR), DeVIR centro de artes performativas do algarve Faro (PT), Danshuis Station Zuid Tillburg (NL),
DANSE hallerne Copenhagen (DK), Dansens Hus Stockholm (SE), Dansens Hus Oslo (NO), Centre
national de la danse Paris (FR), Centre de Development Choreographique Touluse (FR), Art Stations
Foundation Poznan (PL), Association pour la dance contemporaine Geneve (CH)
• Do konca leta 2012 bomo povezali vse nevladne organizacije, ki so sposobne producirati
kakovosten program na področju sodobnega plesa. • Do konca leta 2012 bomo oblikovali predloge zakonodajnih podlag za izboljšanje položaja akterjev na področju sodobnega plesa. 6
Dolgoročni program Mreže sodobnega plesa
• Vzpodbujamo strateško razmišljanje o sodobni umetnosti in kulturi kot temeljnih vrednotah slovenske družbe.
• Optimiziramo učinkovitost kadrov, ki znotraj NVO delujejo v produkciji, promociji in organizaciji, ter povečujemo njihovo sposobnost pridobivanja sredstev za svoje delovanje.
• Povečujemo vpetost NVO v lokalno okolje ter njihovo vidnost in prepoznavnost v nacionalnem kulturnem prostoru.
• Povečujemo izkoriščenost obstoječe javne infrastrukture skozi oblikovanje partnerstev
z nevladnim in javnim sektorjem.
PRETEKLOST
OD GIBANICE 2009
DO MREŽE SODOBNEGA PLESA 2011
Februarja 2009 se je v Ljubljani odvijala četrta sodobnoplesna platforma Gibanica 2009, ki
je po ustaljenem vzorcu nacionalnih platform predstavljala izbor dvoletne sodobnoplesne
produkcije slovenski kot tudi tuji strokovni publiki. Platforma je sicer potekala dobro, vendar ni bilo nobenega naboja v zraku, ne med akterji slovenske sodobnoplesne scene ne
med publiko. Bilo je tako vzdušje, kot da gre za žalovanje in ne za festival, ki je v izvornem
pomenu besede praznik, “festivity”. V bistvu, se je četrto ponavljanje originalnega vzorca
prve Gibanice naravno izpelo.
• Omogočamo dostop do znanj, ki krepijo konkurenčnost NVO-organizacij v pridobivanju
javnih sredstev.
• Znižujemo stroške produkcije z optimizacijo postprodukcije sodobnoplesnih programov.
• Povečujemo izkoristek javnih sredstev, tako da subvencionirane produkte delamo dostopnejše na nacionalni ravni.
• Krepimo produkcijsko učinkovitost mrežnih partnerjev in s tem posredno omogočamo
razvoj dobrih praks na področju produkcije.
• Povečujemo mobilnost sodobne umetnosti in drugih znanj med posameznimi slovenskimi regijami in motiviramo delavce v NVO za delovanje izven glavnega mesta.
Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013,
razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve:
Takrat sem se odločil, da je treba nekaj narediti, spremeniti. Kot iniciator prve Gibanice
2003 sem se počutil, da lahko in da moram to narediti. V letu 2009 smo skupaj s partnerji
Gibanice (Zavoda Bunker, Plesnega Teatra Ljubljana, Zavoda Vitkar, Zavoda En-Knap,
Zavoda Exodos Ljubljana, Umetniškega društva Fičo Balet, Društva umetnikov DUM,
Zavoda Federacija, Zavoda Flota, Zavoda Maska, Plesne Izbe Maribor, Plesnega studia
Intakt, Cankarjevega doma in ostalimi organizacijami in posamezniki) odločili, da produkcijo prenesemo v Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS), ki je takrat že kar nekaj časa
“hiberniralo”. S produkcijo Gibanice kot dela aktivnosti DSPS bi lahko društvo zopet oživelo, pridobilo tudi dodatne reference in javna sredstva. Potrdil se je tudi umetniški odbor
v postavi Tamare Bračič Vidmar, Roka Vevarja in Gorana Bogdanovskega z nalogo, da
pripravi in spelje Gibanico 2011 ter jo tudi finančno stabilizira.
Umetniški odbor je ponudil zasnovo Gibanice 2010—2012 s fokusom na:
• predstavitvi slovenske sodobnoplesne produkcije tujim programerjem
• predstavitvi sodobnega plesa domačemu občinstvu, popularizacija sodobnega plesa
in vzgajanje novega občinstva
• decentralizaciji kreacije in predstavitvi sodobnega plesa po celotni Sloveniji
• odpiranju prostora za strukturne rešitve za izboljšanje pogojev dela v polju sodobnega
plesa
Spodbujanja razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
Poseben fokus smo namenili decentralizaciji sodobnega plesa po celotni Sloveniji, saj
umetniška produkcija predstav in drugih vsebinskih programov, ki jo v Sloveniji izvajajo
izključno NVO, zaradi pomanjkanja znanj s področja kulturnega menedžmenta in zaradi
kadrovske in finančne podhranjenosti sektorja zastaja v lokalnih okoljih in je premočno
8
9
vezana na Ljubljano, četudi izven glavnega mesta deluje vrsta posameznikov in organizacij
s tega umetniškega področja. Predlagali smo nekakšno potujočo Gibanico po Sloveniji
2012, ki bi približala sodobni ples različnim publikam in zgradila predstavitveno mrežo s
pomočjo partnerskih odnosov med posamezniki, NVO-organizacijami in javnimi zavodi, ki
razpolagajo z infrastrukturo. Želeli smo tudi poiskati možnosti novega principa financiranja
z resornega ministrstva in občin po Sloveniji.
mreže razširimo po celi Sloveniji in povežemo ljudi in prizadevanja za povečanje kakovosti
pogojev dela in prodornosti akterjev na področju sodobnega plesa. Dejavnosti vsebinskih
mrež bi se lahko dobro dopolnjevale z umetniškim programom Gibanice.
Z novim optimizmom smo napisali prijavo na razpis, tokrat z razširjeno sliko delovanja in
razvoja in na našo srečo razpis dobili.
Začelo se je delo:
• pogosto srečevanje akterjev plesne scene v zvezi z redefiniranjem delovanja DSPS
njegovim poslanstvom in načini sodelovanja s projektom Gibanica
• prenos delovanja in na javnih razpisih pridobljena sredstva na DSPS
• povezovanje s podobnimi platformami v tujini
• iskanje novih načinov financiranja Gibanice in sestanki pri kulturnopolitičnih odločevalcih
• sestanki in iskanje možnosti širitve delovanja Gibanice po celotni Sloveniji
• selekcija predstav, dogovori s prizorišči, dogovori z NVO o izvedbi predstav, promocija
Goran Bogdanovski
Do septembra 2010 naša prizadevanja niso prinesla novih ali večjih finančnih sredstev in
znašli smo se spet v znanih finančnih parametrih, kar zopet pomeni prekarno delo ekipe
na projektu in simbolno plačani umetniki za izvedbo predstav na festivalu Gibanica 2011.
V vmesnem času smo februarja v Ljubljani pripravili in izvedli štiridnevno Gibanico 2011, ki
je dosegla in presegla naše pričakovanja glede rezultatov, participacije akterjev sodobnega
plesa, publike, imeli pa smo tudi pravo festivalsko atmosfero.
Na sestankih po Sloveniji smo naleteli na pripravljenost za sodelovanje, vendar brez konkretnih obljub, saj večina javnih zavodov po Sloveniji, ki imajo infrastrukturo, deluje po
ustaljenem ključu samozadostnosti z že znanim slovenskim vzorcem jadikovanja, da še
zase nimajo dovolj sredstev in kapacitet in da posledično težko naredijo nekaj za druge, v
tem primeru sodelujejo z NVO s koprodukcijami in vključijo predstave sodobnega plesa v
svoje redne abonmajske programe ter tako poskrbijo za razvoj občinstva sodobnoplesne
umetnosti. Vendar pa, če bi prišlo do kakšnega sistemskega predloga s strani ustanoviteljev, bi seveda zelo radi odprli delovanje tudi za NVO in sodobni ples.
Tako smo oktobra 2010 premlevali, kako naprej. Umetniškemu odboru je upadla začetna
zagnanost. Svoje delo in vloženi čas nismo mogli plačati, ker je bilo sredstev ravno dovolj
za izpeljavo skromne Gibanice 2011. Umetniškemu odboru se je pridružila tudi Alma R.
Selimovič, ki je zamenjala Tamaro Braćič Vidmar zaradi porodniškega dopusta. Kljub temu
smo se odločili, da vseeno gremo naprej in naredimo to, kar smo se dogovorili na začetku.
GIBANICA 2011
Rezultati:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1 novinarska konferenca
13 predstav
2 posveta
4 zabave
izobraževalni izlet tujih producentov v Maribor
videoinstalacija
razstava fotografij z otvoritvijo
2 druženji s producenti
udeležba 40 tujih selektorjev oziroma programerjev
preko 2000 obiskovalcev dogodkov v 4 dneh
več kot 100 objav v medijih
In prav takrat je bil objavljen razpis Ministrstva za javno upravo za spodbujanje razvoja
nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2010–2012.
Videli smo se kot vsebinska mreža sodobnega plesa in tudi upravičene dejavnosti razpisa
so bile tiste dejavnosti, ki smo jih že sicer izvajali. Videli smo priložnost, da se s projektom
Program Gibanice je dostopen na http://2011.gibanica.eu/sl/gibanica-2011/program.html
10
11
MREŽA SODOBNEGA PLESA
(1. december 2010 – 30. september 2012)
Kaj smo na začetku projekta načrtovali?
Prva dva meseca projekta (december 2010–januar 2011) smo namenili izkristaliziranju poslanstva, ciljev in smislov delovanja Mreže sodobnega plesa. Oblikovali smo ekipo tako notranjih
kot zunanjih sodelavcev in se začeli učiti nove administrativne in finančne logike vodenja in
poročanja projekta po kriterijih Ministrstva za javno upravo in Evropskih socialnih skladov.
Napisali smo, da je Mreža sodobnega plesa dvoletni projekt, ki ga je zasnoval programski
odbor Gibanice s ciljem pripraviti pogoje za vzpostavitev mreže po Sloveniji, med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in nosilci kulturnih politik, ki bodo omogočale postprodukcijo in gostovanja sodobnoplesnih produkcij po Sloveniji, kot tudi platformo za izmenjave na nivoju izobraževanja in umetniških rezidenc.
Napisali smo, da projekt poskuša odpraviti vzroke in razloge za nezadostnost domače
sodobnoplesne postprodukcije (ponovitev predstav in drugih sodobnoplesnih programov,
financiranih pretežno iz javnih virov, po Sloveniji), ki jo NVO s področja sodobnoplesne
umetnosti beležijo vse od srede 80. let.
Gre preprosto za to, da umetniška produkcija sodobnoplesnih predstav in drugih področnih
programov, ki jo v Sloveniji izvajajo izključno NVO in ki je pretežno financirana iz državnih,
v premajhnem obsegu pa iz lokalnih in mednarodnih finančnih virov, zaradi pomanjkljivih
znanj s področja kulturnega menedžmenta in zaradi kadrovske podhranjenosti produkcijskega sektorja zastaja v lokalnih okoljih in je premočno vezana na Ljubljano, četudi izven
glavnega mesta deluje vrsta NVO s tega umetniškega področja. Distribucija sodobnoplesnih predstav je na nacionalni ravni pomanjkljiva, zato je njena produkcija sorazmerno
draga, umetniki (tako rekoč vsi samozaposleni na področju kulture) pa zaradi nezadostnega
obsega umetniškega dela slabo plačani. Zaradi nezadostnega obsega postprodukcije po
Sloveniji, je vidnost in prepoznavnost slovenskega sodobnega plesa slaba, kar ima za
posledico slab obisk v primerih, ko se postprodukcija po Sloveniji izvaja, slaba vidnost in
prepoznavnost pa je povečini vzrok, da je sodobnoplesna umetnost:
• slabo integrirana v mrežo javne infrastrukture na področju umetnosti in kulture ter v
gostovalne abonentske programe obstoječih javnih zavodov
• pri pridobivanju sponzorskih sredstev in pri potencialnih medpanožnih sodelovanjih (turizem, šolstvo, mediji) pa nekonkurenčna
Naredili smo interno strategijo za vsako od dejavnosti mreže:
Civilni dialog in zagovorništvo:
• Povezovanje odprtih in solističnih iniciativ akterjev NVO in odločevalcev kulturne politike
v odprti civilni dialog, posvete in procese, ki sistemsko vodijo k ureditvi in priznanju
sodobnega plesa v obliki prvega nacionalnega javnega zavoda Centra sodobnih plesnih umetnosti ali v smeri opolnomočenja NVO za izvajanje tistih javnih služb, ki jih javni
sektor ne izvaja.
• Vključevanje v pisanje predlogov za Nacionalni program za kulturo 2012–2015 in povezovanje
idej in predlogov različnih akterjev na NVO-sceni s pisci programa na resornem ministrstvu.
• Vključevanje v pisanje predlogov za spremebmbo ZUJIK-a skupaj z Društvom Asociacija,
ki bodo izboljšali status samozaposlenih na področju umetnosti in kulture.
Zagotavljanje servisne podpore nevladnim organizacijam:
• Informiranje NVO s postavitvijo spletne strani www.sodobniples.si.
• Usposabljanje po Sloveniji predvsem z delavnicami o pridobivanja finančnih sredstev, o
kulturni produkciji, pridobivanju novih občinstev in o zgodovini sodobnega plesa.
• Individualno svetovanje akterjem NVO glede na povpraševanje in potrebe.
Krepitev vloge mreže NVO v okolju/vsebinskem področju delovanja in krepitev
lastnih kapacitet mreže:
• Napisati raziskavo, ki bi evidentirala neizkoriščeno javno infrastrukturo, primerno za
sodobni ples v Sloveniji, preučila primere dobrih praks postprodukcijskih mrež v tujini
in podala različne poglede o tem, kako misliti občinstvo.
• Odpreti javne debate o Izkušnji plesne umetnosti v šolskem sistemu, o vključevanju
depriviligiranih skupin v polje sodobnega plesa in o prihodnosti sodobnega plesa v
smislu medpanožnega sodelovanja s kulturo, znanostjo in gospodarstvom.
• Po Sloveniji locirati nevladne organizacije z vsebinskega področja in jih povabiti, da
postanejo del mreže.
• Povezovanje s podobnimi mrežami v tujini.
• Usposabljanje zaposlenih mreže in prostovoljcev v zvezi z IKT-znanji, administriranjem
in pridobivanjem finančnih sredstev.
12
13
Skupne akcije/iniciative NVO z namenom ozaveščanja posebnih ciljih skupin, tj.
medijev in gospodarstva, o pomenu NVO–sektorja ali ključnih razvojnih vprašanjih
na določenem vsebinskem področju in vlogi NVO:
• Skupaj z regionalnimi stičišči povezati akterje sodobnega plesa z gospodarstveniki in
mediji v dolenjski in podravski regiji.
Ker smo zaznali, da je v slovenskem prostoru pravi trenutek za kulturnopolitične premike,
ki bi pripeljali do izboljšanja pogojev dela akterjev v sodobnem plesu, smo projekt razdelili na dva časovna dela. Prvo leto intenzivno delo na civilnem dialogu in zagovorništvu s
fokusom na Centru sodobnih plesnih umetnosti – CSPU, Nacionalni program za kulturo
NPK 2012–2015 in ZUJIK, drugo leto pa na vzpostavitvi pogojev postprodukcijske mreže
in na usposabljanju.
V izognitev razpršenemu delovanju po celi Sloveniji smo si za fokus dvoletnega vzpostavljanja mreže zadali dolgoročno povezovanje s štirimi mesti: Kranjem, Novim mestom, Novo
Gorico in skupaj s Koprom, Piranom, Izolo in Portorožem, kjer smo hoteli vzpostaviti kvalitetne odnose z NVO-organizacijami, javnimi zavodi, izpostavami JSKD in občinami in jih
spodbuditi k medsebojnemu sodelovanju ter posledično k oblikovanju močnih partnerskih
mest naše postprodukcijske mreže.
Zato smo za doseganje maksimalnega učinka v letu 2012 načrtovali karavano po Sloveniji,
ki bi prečila vse štiri dejavnosti mreže, in jo povezati z Gibanico, ki bi prispevala umetniški
program. Karavana bi v vsakem partnerskem mestu bila nekaj dni in bi v nekajdnevnem
festivalskem formatu poleg predstav, razstav, usposabljanja, debat, posvetov, skupnih akcij
in povezovanj poskrbela predvsem za promocijo NVO in sodobnega plesa nasploh.
Organski preplet dejavnosti Mreže sodobnega plesa z umetniškim programom Gibanice je
pozneje kot nov produkt dobil ime Gibanica na turneji 2012.
KAJ SMO SKOZI PROJEKT NAREDILI
Februarja 2011 smo začeli izvajati dejavnosti mreže.
1. Civilni dialog in zagovorništvo
Zavzeli smo proaktivni pristop k profesionalizaciji pogojev ustvarjanja in predstavljanja
sodobnega plesa.
Premagovanje trenutnih problemov
Organizirali smo posvet (25. februarja 2011) na temo Institucionalizacija sodobnega plesa
na Ministrstvu za kulturo.
Predstavniki European Dancehouse Network, predstavniki Ministrstva za kulturo, predstavniki NVO, umetniki in producenti sodobnega plesa smo se pogovarjali o skupnih perspektivah, modelih, problemih in potencialnih sistemskih rešitvah sodobnoplesnih institucij
v tujini in pri nas.
Prisotnih je bilo: 31 predstavnikov slovenskih nevladnih organizacij in samozaposlenih: Plesni Teater
Ljubljana; Festival Nagib/Plesna Izba Maribor, Stara gara, KUD Samosvoj, KUD NOR Kranj, Zavod
Exodos, Zavod Bunker, Društvo Pekinpah, DUM - društvo umetnikov, En-Knap, Zavod Federacija,
Studio za svobodni ples, Plesni forum Celje, Zavod Maska, Zavod Bunker, Zavod Emanat;
18 predstavnikov evropskih plesnih hiš, mrež in festivalov: European Dancehouse Network; IETM;
Modul-dance, Aerowaves; Centre Development Choreographique Touluse; Danshuis Station Zuid
Tillburg Holland; KLAP Maison pour la danse Marseille; Duncan Dance Research Center - Athens;
Nomad Dance Academy; DansesHus Stockholm; Hellerau - European Center for the Arts Dresden;
Mercat de Flors - Barcelona; Büro für Tanz /Theater /Produktionen, Dance Ireland - Dublin; DEVIR /
CAPA; Art Stations Foundation - Poznan; Tanzquartier Wien; Tanzhaus nrw – Dusseldorf;
1 predstavnik javnih zavodov: Center urbane kulture Kino Šiška, 1 predstavnik javnih skladov: JSKD, 1
predstavnik Filozofske fakulete Univerze v Ljubljani, 2 predstavnika slovenskih medijev, 3 predstavniki
Ministrstva za kulturo RS
Rezultat:
• Zaveza predstavnikov Ministrstva za kulturo, da v prihodnjih dveh letih vloži 1.500.000 EUR
v proces institucionalizacije sodobnega plesa.
14
15
• Investira v zgradbo in opremo zgradbe za sodobni ples, za ta projekt stopi v partnerstvo z
Mestno občino Ljubljana in da ostaja zavezano razvoju sodobnega plesa na državni ravni.
Mreženje dobrih idej
Predstavniki Mreže sodobnega plesa so na posvetu (26. februarja 2012) v atriju ZRC SAZU
predstavili vizijo, poslanstvo in delovni načrt projekta predstavniko, ki delujejo na področju
sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti.
Prisotnih je bilo: 25 predstavnikov slovenskih nevladnih organizacij, javnih zavodov, javne agencije,
medijev, fakultete in samozaposlenih: Zavod Exodos, Zavod Maska, DUM - društvo umetnikov, Zavod
Bunker, Društvo Pekinpah, KUD Samosvoj, Studio za svobodni ples, Festival Borštnikovo srečanje,
JSKD, Büro für Tanz /Theater /Produktionen, Fakulteta za družbene vede, Delo, Kleine Zeitung.
Rezultat:
Predstavitev Mreže sodobnega plesa in pogovor o aktualnih problemih mreženja sodobnega plesa v Sloveniji in tujini.
Scena v akciji
lahko bil kot “pilotski primer” preostalim rigidnim javnim zavodom, ki jih čaka napovedana reforma
• priporočila stroke, namenjene Ministrstvu za kulturo k Ustanovnemu aktu in bodočemu
vodstvu CSPU
• pozvali ministrico za kulturo, da s svojo ekipo in z nami nadaljuje dobro začeto delo
Prihodnost plesne umetnosti
Prizadevanja, dialog, sodelovanje, predlogi = USPEH!
• 24. junija 2011 Ministrstvo za kulturo RS in občina Ljubljana podpišeta Dogovor o
sodelovanju pri institucionalizaciji sodobnega plesa v javni zavod Center sodobnih
plesnih umetnosti
• 8. junija 2011 vlada RS izda Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Center sodobnih
plesnih umetnosti
Opomba: dosežena uspeha nista samo plod delovanja Mreže sodobnega plesa, ampak in predvsem
skupek prizadevanj posameznikov, Društva za sodobni ples Slovenije, Gibanice, Asociacije in drugih
akterjev na sceni, kot tudi predstavnikov kulturne politike na Ministrstvu za kulturo in Mestni občini
Ljubljana.
Apatičnost, nedialog, nesodelovanje, enostranskost =
PORAZ!
Organizirali smo 3 srečanja vsebinskih NVO (17., 24. in 29. marca 2011), zato da bi s konkretnim delom konsolidirali svoje poglede glede Centra sodobnih plesnih umetnosti in
napisali Ustanovni akt CSPU – Centra sodobnih plesnih umetnosti.
Prisotnih je bilo: 26 predstavnikov NVO in samozaposlenih: Zavod Bunker, Zavod En-Knap, Plesni
Studio Intakt, Zavod Flota, Zavod Emanat, Zavod Vitkar, DUM - društvo umetnikov, KD Integrali,
Društvo za sodobni ples Slovenije, Umetniško društvo Fičo Balet; Plesni Teater Ljubljana; KUD
Samosvoj, Studio za svobodni ples, Zavod Federacija, Zavod Maska, KUD Qulenium, Plesna Izba
Maribor, Društvo Asociacija, 1 predstavnik javnih zavodov: Center urbane kulture Kino Šiška, 1
predstavnikjavnih skladov: JSKD
Rezultat:
Prvič po dolgih letih so plesalci, koreografi, teoretiki in producenti iz NVO-sektorja za
sodobni ples zopet sedeli za isto mizo in iskreno in z žarom razpravljali o prihodnosti
sodobnega plesa. Proizvedli smo:
• čistopis Ustanovnega akta javnega zavoda CSPU (Centra sodobnih plesnih umetnosti), ki bi
• 23. avgusta 2012 nova vlada RS izda Sklep o ukinitvi javnega zavoda Center sodobnih
plesnih umetnosti
Zbiranje predlogov in komentarjev za NPK 2012 – 2015
Organizirali smo 2 srečanji (14. in 19. aprila 2011) s koreografi, plesalci in producenti sodobnega plesa z namenom usklajevanja stališč in predlogov v zvezi z Nacionalnim program
om za kulturo 2012–2015.
Udeležil smo se tudi dveh sestankov ( 20. in 22. aprila 2011) z društvom Asociacija o usklajevanju stališč v zvezi z NPK 2012–2015. V času od 23. do 29. aprila so potekala usklajevanja komentarjev in pripomb preko elektronske pošte in 29. aprila 2011 (na svetovni dan
plesa) smo oddali usklajene predloge, komentarje in pobude na Ministrstvo za kulturo in
na Nacionalni svet za kulturo. Maja 2011 je sekretarka za uprizoritveno umetnost pri MZK pozvala predstavnike
Mreže sodobnega plesa in Asociacije na sestanek k uskladitvi petih prioritetnih ciljev
16
17
in ukrepov NPK 2012–2015 za uprizoritvene umetnosti. Sestanka so se udeležili Goran
Bogdanovski, Tamara Bračič Vidmar in Jure Novak.
Rezultat:
Resorno ministrstvo je upoštevalo večino predlogov stroke glede NPK 2012–20015 za polje
uprizoritvenih umetnosti in predlagalo pet prioritetnih ciljev in ukrepov:
• Izenačevanje pogojev za produkcijo nevladnih producentov z javnimi zavodi.
• Povečanje postprodukcije ter uveljavljanje slovenske uprizoritvene umetnosti v mednarodnem prostoru.
• Poslovna in stroškovna učinkovitost ter programska odličnost.
• Razvoj infrastrukture na področju uprizoritvene umetnosti.
• Institucionalizacija sodobnega plesa.
4 zakonodajne pobude za izboljšanje pogojev dela
Poleg priprave s strani NVO konsolidiranega Ustanovnega akta Centra sodobnih plesnih
umetnosti smo skupaj z Asociacijo, po srečanjih NVO z namenom usklajevanja zakonodajnih pobud, pripravili predlog 3 zakonodajnih pobud, ki bi izboljšale status samozaposlenih
v umetnosti in kulturi in status plesalcev sodobnega plesa.
1. Avtomatično podaljšanje pravice do statusa za starejše samozaposlene
Sprememba 8. člena/Uredba o samozaposlenih v kulturi EVA 2008-3511-0002
IV. Pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje
POBUDA 1. / Olajšava za starejše samozaposlene v kulturi s pravico do plačila prispevkov
za socialno zavarovanje.
Opomba: NPK 2012–2015 zaradi novonastale politične situacije še po dobremu letu ni sprejet.
Slovenska uprizoritvena kooperacija
Mreža sodobnega plesa si tako v cilju 2. NPK 2012–2015 za polje uprizoritvenih umetnosti s
predvidenim ukrepom “Priprava in ustanovitev Slovenske uprizoritvene kooperative (SUK)”
zagotovi nadgradnjo predloga svoje postprodukcijske sodobnoplesne mreže z razširitvijo
na celotno uprizoritveno umetnost in tudi na mednarodni prostor.
Predvideno poslanstvo SUK-a je: spodbujanje povezovanja in sodelovanja znotraj celotne
mreže uprizoritvene umetnosti, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi spodbujanje postprodukcije v slovenskem nacionalnem prostoru ter spodbujanje mednarodnega sodelovanja
skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostoru, s ciljem podpiranja gostovanj vrhunskih produkcij referenčnih umetnikov v mednarodnem prostoru na
referenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih, spodbujanja mednarodnih koprodukcij in
povezav ter predstavitev v mednarodnem prostoru in zanj.
Ocena finančnih sredstev SUK-a: 600.000 € na letni ravni (400.000 € MK; 200.000 € lokalne
skupnosti).
Starejšim samozaposlenim v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje
se po 20 letih aktivne samozaposlitve pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje
avtomatično podaljša do upokojitve. Podaljšanje velja brez dodatnih dokazil o izjemnih
rezultatih, vendar ob preverjanju dohodkovnega cenzusa in poročilu o aktivnostih, ki mora
biti v pisni obliki, sicer pa zanj ni nobenih drugih obličnih zahtev.
V to olajšavo so vključeni tudi posamezniki, ki izpolnjujejo posebni pogoj: 20 let delovne
dobe (opravljanje poklicev, za katere so registrirani kot samozaposleni in jih prej v registru
ni bilo), od tega vsaj 10 let vpisa v razvid samozaposlenih na področju kulture.
2. Pravica do plačila prispevkov po višji stopnji
Sprememba 83. člena/ZUJIK
Pravica do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi
POBUDA 2. / Spremenjena višina plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Samozaposleni na področju kulture, ki imajo status najmanj 6 let in izkazujejo posebne
izjemne rezultate, pridobijo pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna po višji
stopnji od sedanje zakonsko določene osnove.
Samozaposleni z izjemnimi rezultati vsakih nadaljnjih 6 let pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v višjem razredu od predhodnega.
18
19
3. Poklicna pokojnina in prehodno obdobje subvencionirane prekvalifikacije za plesalce sodobnega plesa
Doda naj se člen v ZUJIK ali pa se lahko pobude navežejo na predlagan člen 55a, ki govori
o poklicni pokojnini baletnih umetnikov, in se smiselno razširi za vse plesalce, ki se profesionalno ukvarjajo z umetniškim plesom.
POBUDA 1. / Dodatna zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem za samozaposlene v
kulturi s specializiranim poklicem plesalec (poklicna pokojnina plesalcev, ki so samozaposleni v kulturi).
POBUDA 2. / Samozaposleni v kulturi s specializiranim poklicem plesalca ali koreografa
ali plesalca-koreografa ima možnost prekvalifikacije ob koncu kariere.
Ples – rob – središče
19. septembra 2012 bomo organizirali javni posvet v Stari mestni elektrarni.
V zadnjih petih letih se je na področju sodobnega plesa v Sloveniji zvrstila vrsta strateških
kulturnopolitičnih iniciativ, s katerimi je nevladni sektor s sodobnoplesnega področja v
sodelovanju z Ministrstvom za kulturo skušal sistemsko optimizirati in profesionalizirati
pogoje dela na tem področju v smeri institucionalizacije sodobnega plesa ali v smeri opolnomočenja NVO za izvajanje tistih javnih služb, ki jih javni sektor ne izvaja.
Ena od teh iniciativ je bila Mreža sodobnega plesa 2011–2012 in Gibanica na turneji 2012.
Na posvetu bomo na kratko predstavili začrtane plane in dosežene rezultate projektov,
predstavili povzetek raziskave “Predlogi mreženja v okviru postprodukcije in pogledi na
občinstvo na področju sodobnega plesa v Sloveniji”, podali konkretne predloge za opolnomočenje NVO-sektorja v umetnosti in kulturi ter predloge za novo finančno perspektivo
za NVO v umetnosti in kulturi 2013–2015.
S posvetom pa bi radi predvsem odprli prostor med različnimi pogledi na prihodnost slovenskega sodobnega plesa, soočili predloge o novi finančni perspektivi za umetnost in kulturo,
o opolnomočenju NVO za izvajanje tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju, o
omogočanju profesionalnih pogojev dela v umetnosti in kulturi in o dvigu zaposljivosti v NVO.
Na posvetu bodo prisotni slovenski koreografi, plesalci, teoretiki in producenti sodobnega
plesa, predstavniki NVO organizacij iz umetnosti in kulture, predstavniki Ministrstva za
pravosodje in javno upravo RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS,
predstavniki oddelka za kulturo MOL in predstavniki medijev.
Opomba: Ta publikacija se je tiskala 17. septembra 2012, zato rezultati posveta niso vključeni.
2. Zagotavljanje servisne podpore
nevladnim organizacijam
www.sodobniples.si
Septembra 2011 smo vzpostavili spletno stran Mreža sodobnega plesa v slovenskem
jeziku, ki na atraktiven način informira NVO in širšo javnost o dejavnostih mreže:
• predstavitev zgodovine, vizije in poslanstva, ciljev, prizadevanj mreže
• predstavitev ekipe, financerjev, članov in partnerjev projekta
• predstavitev dejavnosti mreže s ključnimi dokumenti in press klipingom
Spletna stran ima tudi velik nabor uporabnih informacij za NVO:
• javne objave in razpisi
• vpis v razvid za samozaposlene
• štipendije MZK in MOL
• evropske in preostale mednarodne plesne mreže
• rezidence
• vadbeni prostori in prizorišča v Ljubljani
Na spletni strani so dostopni tudi:
• dokumenti, ki so nastali v projektu Mreža sodobnega plesa 2011–2012
• izbor javno dostopnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, ki se dotikajo sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti
• delovna gradiva predavateljev in govorcev z usposabljanj
• zapisniki sestankov, debat, srečanj in posvetov
Še posebej smo ponosni na koledar dogodkov, kjer na enem mestu zbiramo najave predstav,
gostovanja, festivale, delavnice in ostale aktivnosti akterjev sodobnega plesa in sodobnih
uprizoritvenih umetnosti, ki nastajajo v NVO-sektorju in jih redno ažuriramo. Šele s koledarjem dogodkov smo uvideli raznolikost slovenske sodobnoplesne produkcije ter njen obseg.
Rezultat:
• V enem letu beležimo 8.900 obiskov spletne strani in 34.000 ogledov posameznih strani.
• Od tega je 61% novih obiskovalcev in 39% tistih, ki se vračajo na spletno stran.
• 90% obiskovalcev je bilo iz Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, Avstrije, Srbije, Makedonije,
Nemčije, Belgije, ZDA, Francije, Nizozemske, Velike Britanije,... kar nas je navedlo do
20
21
tega, da v septembru 2012 odpiramo tudi angleško spletno stran mreže, ki bo nedvomno služila kot portal slovenskega sodobnega plesa za mednarodno strokovno javnost.
Karavane znanja
Za zainteresirane NVO smo pripravili serijo praktično-teoretičnih delavnic s področja menedžerskih, produkcijskih, komunikacijskih, servisno-tehničnih in umetniško-vodstvenih znanj.
Delavnice odgovarjajo potrebam po izobraževanju partnerskih organizacij in so tematsko organizirane v sklope Produkcija in postprodukcija na področju umetnosti in kulture;
Komuniciranje z javnostmi, vidnost in prepoznavnost NVO s področja kulture; Tehnično
servisiranje umetniške produkcije in Umetniško vodenje in zgodovina sodobnega plesa.
Delavnice in debate smo izvedli v okviru t. i. »karavan«, ki smo jih v sodelovanju z Gibanico
poimenovali Gibanica na turneji 2012, kjer so se izobraževalne dejavnosti in debate povezale z umetniškim programom in s tem zaokrožile kontekst produkcije in prikaza sodobnih
uprizoritvenih, predvsem plesnih umetnosti.
Izvedli smo 14 strokovnih usposabljanj za nevladne organizacije v mestih Kranj, Hrastnik,
Postojna, Koper, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica in Ljubljana.
Največ zanimanja je bilo predvsem za delavnice o pridobivanju finančnih sredstev, o kulturni
produkciji, pridobivanju novih občinstev in o zgodovini sodobnega plesa.
Usposabljanj so se udeležili predstavniki NVO in samozaposlenih: Zavod Vitkar, Društvo
Relik, Društvo Nikjer, Društvo Moment, KUD mreža, KUD Baobab, Društvo marionetno gledališče,
Elementali, Plesni studio Lai, NDA Slovenija, Pekarna - magdalenske mreže, Bach +++ project Touluse
(Francija), Center plesa Maribor, Zavod Udarnik, KUD Kibla, Festival Nagib, Mirovni inštitut Ljubljana
, Fraca ( Portugalska), Nomad Dance Academy Bulgaria, Station Service for Contemporary Dance
(Srbija), Frakcija (Hrvaška), Zavod Federacija, Lokomotiva (Makedonija), SAVart (BIH), KUD Samosvoj,
Kud NUM, CDU, Les Mondes Transversaux (Švica), Založba Goga, Klub študentov Kranj, ZD Kranj,
KD Qulenium, KD ORFGJ, Kulturno umetniško društvo Akopter, Društvo Terpsihora, KD M&N, Zavod
Bunker, Plesna izba Maribor, LGM Maribor, Dance Ireland Dublin (Irska), Campania TPO Prato (Italija),
Robert Bosch Fundation (Nemčija)...
Brezplačna pomoč strokovnjakov
“Sporočite nam vaše težave in potrudili se bomo poiskati rešitev”, je bil naš moto pri svetovanju nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi. Mreža je namreč usmerjena
v iskanje rešitev za težave, ki jih imajo nevladne organizacije na področju sodobnega plesa
in uprizoritvenih umetnosti. V tem smislu se povezujemo s strokovnjaki z mnogih področij
– pridobivanja finančnih sredstev, dela s prostovoljci, umetniške produkcije, upravljanja
kadrov, umetniškega vodenja, stikov z javnostmi in podobnimi.
Svetovali smo 16 nevladnim organizacijam:
• KUD Samosvoj, DSPS, Center plesa Maribor, Galerija plesa Maribor, KD Plesni Studio
Lai, Zavod Federacija, NDA Slovenija, Zavod Radio Cona, Plesni Teater Ljubljana,
Založba Goga, KUD Erato, Društvo Elementali, Hiša Layer, Plesni klub Terpsihora, Art
Dance Studio Portorož
• 6 neodvisnim ustvarjalcem na področju kulture
• 2 predstavnikoma javnih zavodov: v.d. CSPU/Centra sodobnih plesnih umetnosti, SNG
Nova Gorica
Rezultat:
Opravili smo okvirno 130 svetovalnih ur.
Podpora iniciativi DSPS proti ukinitvi edinega
javnega zavoda CSPU v Sloveniji
DSPS - Društvo za sodobni ples Slovenije
CSPU - Center sodobnih plesnih umetnosti v Sloveniji
Slovensko in mednarodno javnost in strokovno javnost na področju sodobnega plesa smo
pozvali, da s predlogi in komentarji ter s podpisom podprejo stališče DSPS glede ukinitve
CSPU. Predvsem pa smo jih prosili za stališča, zakaj je tak center v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru potreben. Za potrebo podpore iniciativi DSPS smo na spletni
strani Mreže sodobnega plesa tehnično odprli peticijo.
Rezultat:
Rezultat:
Usposabljanj se je udeležilo 80 predstavnikov NVO in samozaposlenih kot tudi 9 predstavnikov javnih zavodov in pa 85 dijakov 3. letnika gimnazije Novo mesto.
Peticijo je podpisalo 887 ljudi, med njimi uveljavljeni slovenski,evropski in mednarodni
umetniki, programerji na področju uprizoritvene umetnosti in direktorji plesnih hiš in mednarodnih mrež.
22
23
Mateja Bučar, koreografinja, predsednica DUM - društvo umetnikov
Ukinjati nekaj, kar je ravnokar ustvarjeno in kar se je/smo ustvarjali 20 let intenzivno (posredno pa
vsaj še pol prejšnjega stoletja več), ne more prinesti ne kratkoročnega ne daljnoročnega profita. S
polno ukinitvijo takega procesa lahko le vsi izgubimo! CSPU, v sodobnem času lahko in mora delovati
znotraj evropskega merila. Z ukinitvijo sporočamo, da nas Evropa kulturno in civilizacijsko ne zanima!
Mr. Dejan Srhoj, plesalec
CSPU je možnost, da ustvarimo najnaprednejši Javni Zavod v Sloveniji, ki bo z načinom dela, sodelovanjem in vključevanjem primer dobre prakse ne le v Sloveniji temveč v celotni Evropi! Trenutna vlada
želi s spodbujanjem inovativnosti, kreativnosti, povezovanja ustvarjati boljše gospodarske pogoje in
posledično višji standard vseh nas! Inovativnost, povezovanje, kreativnost so v samem srcu ustvarjanja v sodobnem plesu! Gospodarstvo in politika naj vložita v razvoj sodobnega plesa in zahtevata
znanje, ki se tam akumulira. Give and take. Podpisujem peticijo z željo po visokih ciljih, sodelovanju
s politiko in gospodarstvom. Javni Zavod, ki bo životaril in poustvarjal delovno ne-vzdušje mnogih
drugih kulturnih Javnih Zavodov me ne zanima! Draga Vlada, vse ali nič!
Gregor Kamnikar, raziskovalec Federacija
Kar menite, da lahko naredi nevladni sektor namesto javnega zavoda, je potrebno formalizirat, da se
bo lahko nevladni sektor ukvarjal več z umetnostjo kot formalizacijo le-te.
Liz King, Dance Identity
Slovenia is recognized internationally for its innovative Dance Scene. It is important that your country
remains a part of the world wide network.
Anna Arthur, Manager, Aerowaves
When economic times are hard, the arts are one of the first areas to be cut, but they are also one of
the first places people go to for intellectual and spiritual nourishment, that's why they are so important
and should be supported.
Brendan Keaney, Director, Greenwich Dance (UK)
I am dismayed to learn that Slovenia is considering closing their National Dance Institute. Whilst I
understand that across Europe all governments are facing difficult financial decisions, dance delivers
a number of practical and economic premiums. As a non-verbal art form, Dance transcends national
boundaries and can play a key role in extending International cultural diplomacy. However it is not
simply an extraordinary art form, here in the UK it is also at the forefront of our government’s battle to
challenge the increasingly sedentary lifestyles of young people. Unlike other art forms Dance provides
exercise for the mind and body investment now could well provide economic dividends in the future.
Mirna Žagar, Artistic Producer, Croatian institute for Movement and Dance
For Slovene contemporary dance and in general for the benefit of development of contemporary
dance in Europe it is important to have continuity and infrastructure regarding initiatives such as
these. It is irresponsible for governments to initiate and invest and then not commit to support
without giving even a chance for the initiative to develop. The funds that these initiatives require are
usually not even a fragment of administrative costs governments put to waste in general. Decisions
such as these, show lack of vision and lack of understanding regarding the capacity and the
potential investments into arts have for the benefit of society as well as economic contributions of
arts in general. Unfortunately when the governments need the arts the arts are always there rising
to the occasion = when the arts need governments to support this is usually first to default.
Hannes Gellner, Film director, Gellnerfilm Paris, Vienna
Contemporary dance is one of the most outstanding and versatile art fields that may combine dance,
music, theatre, performance, philosophy, psychology and political awareness.” Slovenia would profit
on all levels by supporting this exciting experience that allows encounters on an international and
interdisciplinary level. I definitely support the Center of Contemporary Dance Arts Slovenia and wish
you all the best for a flourishing future.
Docent Andreja Jeličić, Akademija dramske umjetnosti Sveučilišta u Zagrebu
Active national support of contemporary dance on some sort of institutional level is a given in today's
cultural policies, as this art form due to its innately critical, interdisciplinary, collaborative and innovative character best represents the values of the current European and wider international cultural and
artistic fields. Contemporary dance also tends to be the best ambassador of a national culture abroad.
It would be extremely shortsighted to stop a great project of establishing the CSPU after much work
on its preparation and after all the success Slovenian artists and scientists have already achieved.
Jana Renee Wilcoxen, independent cultural worker and consultant
The abolition of the CSPU shows a lack of vision and extreme nonchalance for all the work that the
Slovenian contemporary dance field has done in the last 20+ years. To meet the though challenges
that we face requires strong leadership and qualified know-how to find and co-create new solutions
that can positively affect not only the dance community, but the entire spectrum of arts and culture in
Slovenia and the greater European space and beyond. It's time to build alliances, not trash institutions
that work for the good of the entire field.
Ulrike Kuner, Modul-dance / EU funded project
The slovenian dance community is highly recommended as developing and producing most exciting
art productions in entire Europe. The systems and facilities where dance and performance art can
and is produced are very fragile - as dancers/performers belongs very much to spaces, rooms and
collaborations. To disturb any (established or not) production possibilities harms always the artists
and the artistic productions. Slovenia should be proud of what has been developed within the last
decades and about their artists and should support them - and not irritate them with unclear situations and (budget) cuts. And please mind: It is always easy to ruin structures, and it is so hard (and so
expensive, too) to build them up (again).
Elisabetta Bisaro, Program Manager , Dance Ireland
The establishment of DanceHouse in Dublin in 2006 after more than 10 years of lobbying from the
Association of Professional Dancers in Ireland and joint public funding from The Arts Council and
Dublin City Council, has marked a significant development for dance in Ireland. DanceHouse has
become a hub for the professional dance community as well as the general public. Thousands of people use DanceHouse every year. To abolish the CSPU in Slovenia would mean to hamper the potential
for a great cultural landmark to be enjoyed by both the professional community and the general public.
In times when tough budgetary decisions need to be made, it is important to re-imagine long-term
public investment that contributes to human and social progress.
24
25
3. Krepitev vloge mreže NVO v okolju/
vsebinskem področju delovanja in krepitev
lastnih kapacitet mreže
poskušalo spodbuditi dialog o vnosu umetniške izkušnje v kurikulume vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Predstavili smo primere dobrih praks pri nas in v tujini (Kulturni anticiklon, Kulturstik,
Kulturno žlahtnenje otrok, “I like to move it, move it! Big school project LINZ 09). Skupaj smo
poskušali zasnovati strategijo, ki bi spodbudila izvajanje programa za sodobni ples v nižjih
glasbenih šolah po Sloveniji. Prvič smo tudi javno odprli debato o ustanovitvi Akademije za
sodobni ples, ki je bila za stroko sodobnega plesa procesno in kvalitativno sporna.
Prepoznavanje priložnosti
V letih 2011–2012 smo sprožili izpeljavo dveh raziskav. Prva je evidentirala razpoložljivo
javno infrastrukturo s področja umetnosti in kulture po Sloveniji ter možnosti za njihovo
večjo izrabo in souporabo za dejavnosti NVO s področja sodobnega plesa. Z drugo pa smo
nameravali raziskati primere dobrih praks postprodukcijskih mrež v tujini in podati različne
poglede o tem, kako misliti občinstvo.
Rezultat:
• Naredili smo dve raziskavi “Evidentiranje neizkoriščene javne infrastrukture. Primerni
prostori za vzpostavitev postprodukcijske mreže po Sloveniji” in “Predlogi mreženja v
okviru postprodukcije in pogledi na občinstvo na področju sodobnega plesa v Sloveniji”.
• Raziskavi sta v celoti objavljeni na naši spletni strani.
• Raziskavi sta pokazali na slovensko infrastrukturo, ki ni samo v objektih, ampak tudi v
organizacijah, ljudeh in znanjih. Iz druge raziskave smo lahko potegnili konkretne predloge za postprodukcijsko mrežo v Sloveniji.
• V okviru raziskave je plesalka in koreografinja Katja Legin opravila strukturirane intervjuje, ki razgrinjajo problematiko na relaciji: gledalec – predstava – občinstvo in izprašala
slovenske ustvarjalce: Andrejo Rauch, Majo Delak, Lejo Jurišić, Tejo Reba, Gregorja
Kamnikarja, Dejana Srhoja, in tudi nekatere tuje: Loup Abramovici (Portugalska,
Francija), Celine Larerre (Francija), in Pierra Yvesa Diacona (Švica). Dve tretjini intervjuvanih plesalcev prihajata iz Slovenije, ena tretjina iz tujine, vendar so bolj ali manj posredno povezani s slovenskim prostorom sodobnega plesa. Intervjuji so v celoti objavljeni
na www.sodobniples.si.
Umetnost na poti v šole
16 udeležencev, med njimi predstavniki z Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za kulturo,
predstavniki strokovne javnosti s področja sodobnega plesa (KD Qulenium, NOMAD Dance
Academy, Zavod Federacija, Plesna Izba Maribor, Zavod Bunker, Umetniško društvo Fičo
Balet, Plesni Studio Intakt) in predstavniki JSKD, Vrtec Vodmat, GŠ Kranj, SVŠGL Ljubljana, je
Rezultati in sklepi:
• Teoretično bi bilo možno zaposliti do 70 pedagogov sodobnega plesa v glasbenih šolah,
ki imajo prostorske kapacitete za izvajanje programa za sodobni ples. Za kader je zadostna končana Srednja glasbena in baletna šola ali primerna sodobnoplesna šola z opravljenim pedagoškim izpitom (strokovni izpit).
• Preučiti bi bilo treba pogoje in postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij na
Ministrstvu za šolstvo in šport, ki omogoča tudi tistim, ki v tujini izpolnjujejo pogoje za
opravljanje učiteljskega poklica, da s tem delom nadaljujejo tudi pri nas.
• Mreža sodobnega plesa naj organizira srečanje s predstavniki stroke, na katerem se
poskuša konsolidirati glede:
– vprašanj vnosa sodobnoplesne umetnosti v obstoječe šolske sisteme
– strokovne opredelitve do obstoječe Akademije plesa, ki se izvaja v Ljubljani
– Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, ki bo junija 2011 prvič po 1995 odprta
za predloge. Bela knjiga lahko predstavlja izhodišče za pripravo sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Zato se na srečanje povabi zainteresirane ljudi, ki bi želeli
pisati dokument, in se jih organizira v delovne skupine z jasnim ciljem
Opomba: 2. in 17. junija 2011 smo v prostorih Mreže sodobnega plesa organizirali 2 NVO srečanji
kot nadaljevanje debate “Izkušnja umetnosti”, vendar je bil odziv premajhen za resno nadaljevanje
sklepov iz javne debate.
Ples za vse brez izključevanj
V Novi Gorici smo organizirali javno debato “Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v
polje sodobnega plesa” in v organizaciji Gibanice pomagali izvesti delavnico za pedagoge
“Učenje učiteljev”. Skozi refleksijo in prakso so se udeleženci posvetili kulturi hendikepa kot
tisti točki, ki jo mora zase definirati vsaka človeška identiteta.
Na javni debati je bilo prisotnih 12 predstavnikov nevladnih organizacij in samozaposlenih,
javnih zavodov, izobraževalnih ustanov in mediji: Cirius Vipava, KD Integrali, OŠ Kozara Nova
Gorica, SNG Nova Gorica, Studio Intakt, Muzeum Ljubljana, Radio Koper, DanceAbility Austria.
26
27
Rezultat:
Akterji, ki delujejo v Sloveniji in Avstriji na področju sodobnega plesa in terapevtskih praks,
so se prvič srečali in izmenjali izkušnje s stališča ustvarjanja umetnosti in ukvarjanja s
terapijo skozi ples.
plesalec. Preboj prestraši. Pričakovanje in pravo ustvarjanje sta smrtno nevarna...”
Davor Buinjac: “...Do 2011 strategija MOL predvideva center za sodobni ples na Metelkovi, ki še ni uresničen, mesto še ni odkupilo zemljišč. Izboljšanje studiev, delovnih pogojev delno pokrivajo Španski borci...”
Vid Vodušek: “...ostati samo pri gibu, telesu ... .mogoče je to nemogoč projekt.”
Jasne misli II.
Prihodnost slovenskega sodobnega plesa v 7 minutah!
V okviru CoFestivala smo 30. maja 2012 organizirali Jasne misli II. – Prihodnost slovenskega sodobnega plesa kot možnost intersektorialnega sodelovanja s kulturo, znanostjo in
gospodarstvom. V 7-minutnem formatu so misleci in akterji s področja znanosti, umetnosti
in gospodarstva predstavili svoje videnje prihodnosti slovenskega sodobnega plesa.
Na dogodku je bilo poleg govorcev prisotnih še 7 predstavnikov nevladnih organizacij in
samozaposlenih (KD Integrali, Plesni Teater Ljubljana, Fičo Balet, NOMAD Dance Academy
Slovenija), 2 predstavnika javnih zavodov (SNG Opera in Balet, CUK Kino Šiška) predstavnik
javnega sklada (JSKD), 1 predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
in 1 predstavnik medijev (Delo).
Jasne misli so imeli: Simon Kardum (direktor CUK Kino Šiška), Dragan Živadinov (umetnik
in vodja projekta KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij), Janez Janša
(režiser, umetnik in direktor zavoda Maska), Barbara Novak (direktorica Asiatuma d.o.o),
Tanja Lesničar Pučko (novinarka kulturne redakcije Dnevnika), Vid Vodušek (psiholog na
Psihiatrični kliniki Ljubljana), Violeta Bulc (inovatorka in direktorica podjetja Vibacom d.o.o),
Davor Buinjac (predstavnik MOL), Miha Pribošič (plesalec in državni prvak v potapljanju) in
Andrej Blatnik (pisatelj, urednik in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).
Tanja Lesničar Pučko: “...Današnja perspektiva: sodobni plesalec je najboljši model tega, kar
vlada zahteva. Je fleksibilen “par excellance”, je vse, kar si vlada od delavcev želi: dela v različnih ekipah,
prostorih, lahko dela kjerkoli, idealen je, ker ni utesnjen v eno šablono, jezikovne okvire, menjava šefe,
je upogljivo orodje za različno uporabo. Preseneča me, da ni naletel na aplavz vlade, saj še tekstilna
delavka ni tako prilagodljiva in Ideal je utelešen. Oblast pozivam, da prepozna nomadstvo in vse preostale kvalitete plesalcev. Pripravljen je delati zastonj, za čast in slavo domovine, projekta, koreografa,
scenografa ... vseh tistih, ki še dobijo honorar za svoje delo. Plesalec je idealna forma bodoče družbe ...”
Miha Pribošič: “...prihodnost je izmuzljiva, na potres bomo pozorni non stop, zgodil pa se bo, ko
ga bomo čakali na kavi. Prihodnost je izmuzljiva. Preboji so naključni, preboja ne more delati en sam
Janez Janša: “...Zakaj ni bilo več javnih odzivov in polemik na ukinitev Centra za sodobno plesne
umetnosti? Odgovor je zelo preprost, ker je to ženska umetnost, so ti glasovi odrinjeni. CSPU je zame
kulturocid. Na Dunaju, recimo, ni bilo sodobnega plesa, preden so odprli Tanzquartier. Sedaj imajo
sceno, ljudje se tja selijo in plešejo za Avstrijo. Tako bi lahko pri nas ustanovili in šolo in center, ki bi
deloval regionalno. V Italiji tega nimajo, vse področje nekdanje Jugoslavije prav tako ne. Narobe je, da
se nacionalno veže vse, tudi center. Če se greš nacionalista, se pripravi na beg možganov.”
Violeta Bulc: “Zame je sodobni ples rob. To je najbolj zanimivo za spajanje, združevanje roba med
gospodarstvom, družbo, ekonomijo in plesom. Inovativnost – jezik je začetek vsega. Sodobni ples je
poligon, priložnost, odpira meje človeka, izziva meje sposobnosti. Drugačno in dinamično nas straši ...”
Andrej Blatnik: “...Dodatno me k upanju pri vstopu na plesno prizorišče motivira to, da je prepustnost umetnostne discipline premo sorazmerna z odsotnostjo formalnega izobraževanja, ki ga za
celo vrsto umetnostnih poklicev v Sloveniji sploh ni, in v tiste je lahko priti. Zato lahko naturščiki pišejo
knjige ali plešejo na odru – v Filharmonijo bi težko prišli brez diplome ustrezne akademije in tudi v
Kliničnem centru bi vas čudno gledali, če bi se šli prijavit za kirurga, češ da pač radi malo režete živa
bitja. Obstajajo formalne kvalifikacije, ki omejujejo dostop na določena polja veščin – zdi se mi, da jih
pri plesu in književnosti ni, to nas druži...”
“...Pravzaprav je umetnostno polje na preizkušnji, ki se je v pehanju za javnimi sredstvi še nismo prav
osvestili. Vprašanje je, če bo umetnost sploh še lahko poklic, ne le poklicanost, in morda bo morala
spet postati samo poslanstvo, brez misli na posel. Brezplačnost kulture, v kateri je tisti, ki ustvarja
simbolni kapital, bolj ali manj le s simbolnim kapitalom tudi plačan, pa ni samo rezultat kake subjektivne vladne frustracije ali zarote – s takega izhodišča na kulturo in njeno kroženje gledajo priznane
teoretske knjige (npr. Chris Anderson, Dolgi rep)...”
“...Res, v času gladiatorstva, ko po kolajne tečemo z zlomljenimi kostmi in smo pripravljeni za to, da
nam poplačajo dolgove, nastavljati bombe, je dobrodošel opomin, da danes, naj nam bo to všeč ali
ne, umetnost ni več vzvišeno poslanstvo, ki zavezuje k fanatizmu. Ko je konec zavez in fanatizma, pa
se začne svoboda, in to je za današnje dni dobra novica...”
Barbara Novak: “...Ta trenutek je treba vlagati v izobraževanje, zbirati informacije o zgodovini.
Treba je narediti tako, da bo nam in tudi sistemu dobro. Treba se je vprašati, kaj sploh je ustvarjalni
28
29
tok. Potrebujemo strukturo in mehki del, ki naj dela strukturo živo. Vse imate tukaj, vse ste povedali.
Ni strahu za prihodnost, vsak lahko nekaj prispeva v to skupnost. Stanje tega trenutka: potrebujete
vizijo, ki nadomešča strukture. Skupen prostor...”
Dragan Živadinov: “...Država se je že skoraj v celoti umaknila iz umetniškega plesa. Preselila se
je na televizijo. Kjer s pomočjo popularnega dance-a, izvirajočega iz nacističnega, biomehanskega
gibanja, nadzira kolektivno gibajoče, biomehansko telo države. Država 24 ur pleše od leta 1980 na
MTV-ju. Umik države pa je samo njena postmodernistična fikcija. Iluzija. Postinformacijska strategija.
Še vedno bi rada uporabljala ples za svojo paradno strategijo. Otvoritev olimpijskih iger oz. vseh oblik
manifestacij reda. Recimo proslave. V čast in slavo države ...”
“...Kaj je naslednje? To resnično ni težka futurološka naloga. Po moderni umetnosti, ki je šla v moderne
muzeje in sodobne umetnosti, ki se je preselila v sodobne muzeje, je napočil čas development arta
– razvojne umetnosti, ki še nima svojih muzejev. Umetnost novih tehnologij, protest, novih teles,
umetnost institucije, zajemanje gibalnega spomina, interstruktur, odnosi tistega, kar nam je bilo ves
čas, vsa tritisočletja, vsiljeno – terraperformativnost. Development art je že 10 let z nami tudi v plesu.”
Rezultat:
• Vpogled v prihodnost sodobnega plesa z različnih zornih kotov.
• Neformalno spoznavanje med udeleženci in preplet vizij in morebitnih sodelovanj.
• Video posnetki Jasnih misli II. so dostopni na spletni strani Mreže sodobnega plesa.
Delo na sebi
Uporaba ikt-opreme (Goran Bogdanovski, Sandra Đorem, Jože Bizovičar):
predavanja in mentorske ure – 14 ur
Usposabljanje za kulturnega producenta:
• delavnica za mlade kulturne producente F.I.T. (delno usposabljanje Sandra Đorem): predavanja in obisk predstav in razstave – 20 ur
• delavnica za mentorje prostovoljcem (delno usposabljanje Sandra Đorem): predavanja
in delavnica – 8 ur
• vodenje tima, motiviranje in komuniciranje / Slovensko združenje za projektni management: agencija Poti (delno usposabljanje Sandra Đorem in Jože Bizovičar): predavanja
in delavnica – 7 ur
• ogled dogodkov v okviru 18. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto Žensk
(delno usposabljanje Sandra Đorem); ogled dogodkov – 6 ur
• individualno mentorstvo z Ulrike Kuner/Tanzquartier Dunaj na področju pridobivanja
finančnih sredstev v kulturi (delno usposabljanje Sandra Đorem in Jože Bizovičar): individualno mentorstvo – 184 ur
Študijski obiski sorodnih mrež, ki se ukvarjajo s postprodukcijo (Petra Hazabent):
• srečanje v Barceloni z Virve Sutinen/DansNet Sweden
• obisk sorodne mreže Danses sur les Routes (Montreal-Kanada) / tedenski obisk organizacije in udeležba na dogodku, letnem srečanju članov mreže Danses sur les Routes
Pot pod noge
Obiskali smo in navezali stike s tujimi sorodnimi in drugimi organizacijami: postprodukcijska
mreža ONDA (Paris, Francija), kanadska mreža Danses sur les Routes (Montreal, Kanada)
in DansNat (Švedska), European Dance House Network, Tanzquartier (Dunaj, Austria) in
DanceAbility Austria.
V Sloveniji smo obiskali naslednje festivale: Kalejdoskop (KR; Nagib (MB); Pleskavica (LJ),
CoFestival (LJ), Exodos (LJ), Mesto žensk (LJ) in Mladi Levi (LJ).
Postanite del prizadevanj za preboj plesa
Mreže sodobnega plesa je ob začetku delovanja decembra 2010 pridobila podporo 25 članskih nevladnih organizacij z vsebinskega področja: E.P.I center, Kulturno umetniško društvo
Baobab, Terpsihora Dance Company, Zavod Federacija, Via Negativa, Zavod Sploh, Zavod
Emanat, KUD Samosvoj, Plesni Studio Intakt, Gledališče Glej, Kulturno umetniško društvo
NOR, Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, KD Plesna Izba Maribor, Zavod En-Knap,
Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi, Zavod Exodos, Plesni Teater Ljubljana,
DUM - Društvo umetnikov, Zavod Bunker, KUD Triola, Vitkar Zavod, Pekarna - magdalenske
mreže, Zavod Maska, KD Qulenium, Umetniško društvo Fičo Balet.
V času projekta Mreža sodobnega plesa pa so do 14. septembra 2012 postale članice
mreže še naslednje nevladne organizacije: Studio za svobodni ples Slovenije, Kulturno
in umetniško društvo Erato, Plesni studio Lai, Društvo Grad Teater, Umetniško društvo
M&N DC, Terpsihora plesni center Šempeter Vrtojba, Kulturno umetniško društvo Pozitiv,
NOMAD Dance Academy Slovenija, Kulturno ekološko društvo Smetumet, Kulturno umetniško društvo Moment, Društvo Pekinpah, Art Dance studio Portorož, KD ProstoRož, KD
Integrali, Celinka - društvo ustvarjalk sodobnega plesa.
Vaša organizacija si lahko olajša dostop do vsebin in storitev Mreže, lahko pa tudi
pomembno okrepi prizadevanja Mreže za izboljšanje pogojev dela
30
31
4. Skupne akcije/iniciative NVO z namenom
ozaveščanja posebnih ciljih skupin, tj. medijev
in gospodarstva, o pomenu NVO sektorja ali
ključnih razvojnih vprašanjih na določenem
vsebinskem področju in vlogi NVO
Kako velik je moj logo?
Oziroma ali se gospodarstvo in kultura razumeta?
Skupna akcija Mreže sodobnega plesa in DRPD Novo mesto - Regionalno stičišče JV
Slovenije za krepitev sodelovanja med kulturo in gospodarstvom
Mreža in intuicija
Če se ne moremo pogovarjati z gospodarstvom, potem bomo z gospodarstvom plesali!
V sodelovanju Fičo Baleta in InCo gibanja smo v okviru CoFestivala 5. junija 2012 organizirali
odprti trening in pogovor na temo Mreža in intuicije za plesalce in vodilne kadre v gospodarstvu.
Kako delujemo v mreži? Ali mreža lahko deluje brez vodje? Kaj je intuicija? Kakšno povezavo ima z občutki? Instinktom? Kdaj se zgodi prava odločitev in reakcija? Udeleženci
treninga so iskali odgovore na ta vprašanja z enostavnimi orodji za improvizacijo. Dogodka se je udeležilo 31 predstavnikov nevladnih organizaij in samozaposlenih ter
predstavnikov gospodarstva: Društvo za sodobni ples Slovenije, Zavod Bunker, SVŠGL
Ljubljana, NOMAD Dance Academy Slovenija, La Zampa (Francija), InCo gibanje, Vibacom
d.o.o., Studio Bracevar, Agens Engineering, Hedoni, Hewitt, Dream Plant, Kans d.o.o.
Fizičnemu treningu je sledila javna debata, v kateri smo prevprašali termine mreženja in intuicije.
30. marca 2012 smo prevetrili možne načine strateškega in kontinuiranega sodelovanja med
gospodarstvom in kulturo, saj v ustaljenih načinih sodelovanja, ki so pretežno omejeni na
enkratne sponzorske vložke v posamične umetniške projekte, zaznavamo pomanjkanje
vizije v smislu trajnega razvoja na tem področju. Ali se gospodarstvo in kultura lahko medsebojno oplajata? Skozi mnoge primere dobrih praks se kaže, da med njima obstaja polje
skupnih interesov in možnosti prepleta. Umetniške prakse se osredotočajo na intuitivno
in ustvarjalno delovanje, nekatera podjetja so odlična v razvijanju strategij, dolgoročnem
razmišljanju, razvijanju metodologij dela ... Na posvetu smo predstavili primere dobrih praks
sinergije med podjetji in kulturnimi organizacijami in umetniki ter teoretski pogled strokovnjaka na dano temo in na evolucijo poslovnih modelov.
Skupne akcije se je udeležilo 5 predstavnikov nevladnih organizacij in samozaposlenih,
javnih zavodov in izobraževalnih ustanov: KD Integrali, OŠ Kozara Nova Gorica, KC Janeza
Trdine in predstavnik romske skupnosti.
Opomba: Javne akcije se ni udeležil nihče iz gospodarstva, kar smo si v začetku šteli za neuspeh.
Ampak ta situacija nam je tudi omogočila, da smo se obrnili vase, v NVO in se iskreno pogovarjali o
tem, kakšna pričakovanja imamo zares od gospodarstva. Dobili smo tudi izčrpen vpogled v evolucijo
poslovnih modelov in v kakšni fazi se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo.
Rezultat:
• Pristno in človeško povezovanje med poslovneži in umetniki skozi sodobni ples.
• Sklep o nadaljevanju rednih treningov in soočenj v bližnji prihodnosti.
Maribor 2020? Mala malca!
Si znamo zamisliti Maribor 2020? Seveda, za malo malco.
20. septembra 2012 bomo organizirali skupno akcijo z Zavodom PIP - regionalno stičišče
NVO Podravja, Živimi dvorišči Maribora in Hišo. Akcija je preplet ozaveščanja medijev o
pomenu nevladnih organizacij v umetnosti in kulturi v Podravju, medresorskega sodelovanja med kulturo in gospodarstvom skozi format delovnega zajtrka na odprtem prostoru
– dvorišču.
V kreativni atmosferi se bodo lokalne nevladne organizacije v umetnosti in kulturi predstavile,
Regionalno stičišče NVO Podravja bo predstavilo ukrepe za izboljšanje stanja NVO na področju kulture v MOM, Mariborska razvojna agencija pa bo prestavila Regionalni načrt ustvarjalnih
panog 2014–2020 Podravske razvojne regije. To je material na mizi, skozi katerega se pogleda
v Maribor 2020.
Opomba: ta publikacija se je tiskala 17. septembra 2012, zato rezultati akcije niso vključeni.
32
33
Kaj so kulturne in kreativne industrije?
20. septembra 2012 bomo organizirali javno debato intersektorialnega sodelovanja.
Definiranje kulturnih in kreativnih industrij (KKI) ni preprosta naloga. Termin je bil v slovenščino prenesen iz drugih jezikov in okolij, v katerih je opredeljen na različne načine. O
KKI se veliko govori, a malo ve. Čeprav so bile, ne samo v Evropi tudi v Sloveniji, narejene
raziskave in študije na omenjeno temo, KKI v okviru strateških dokumentov Republike
Slovenije, še manj pa v okviru zakonodaje, niso definirane.
Po podatkih iz leta 2009 je bilo v Sloveniji na področju KKI evidentiranih 376 pravnih oseb
zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, 270 pravnih oseb javnega prava in 614
društev. Od navedenih pravnih oseb zasebnega prava se jih je največ ukvarjalo z umetniškim
ustvarjanjem in založništvom.
Na javni debati se odpirajo naslednja vprašanja:
Kaj so KKI? Kakšno je sodelovanje in spodbujanje povezovanja akterjev KKI med seboj in
z akterji na drugih področjih, predvsem povezovanja kulture z gospodarstvom, izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo? S kakšnimi instrumenti spodbuditi razvoj omenjenega
področja? Kdo je za to pristojen? Ali imamo za to ustrezne zakonske podlage? Ali je razdelan sistem izobraževanja akterjev v KKI in porabnikov ponudbe KKI? Kako je razdelana
promocija KKI kot agensov kreativnosti in inovativnosti?
Opomba: ta publikacija se je tiskala 17. septembra 2012, zato rezultati akcije niso vključeni.
5. Novi produkt Gibanice in Mreže sodobnega
plesa: GIBANICA NA TURNEJI
Poskusni program slovenske postprodukcijske
mreže za slovensko sodobnoplesno produkcijo
Festival Gibanica (produkcija Društvo za sodobni ples Slovenije) in Mreža sodobnega plesa
(produkcija Fičo Balet) sta v letu 2012 skupaj s partnerji iz Novega mesta (Kulturni center
Janeza Trdine, Založba Goga, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto ter
LokalPatriot), Kopra (Gledališče Koper, Plesni studio Lai, KUD Erato, KUD Nambole, Art
Dance Studio Portorož ter JSKD, OI Izola in OI Koper), Kranja (Prešernovo Gledališče Kranj,
KD Qulenium, Hiša Layer in JSKD, OI Kranj) in Nove Gorice (SNG Nova Gorica, Gimnazija
Nova Gorica, Plesni center Terpsihora, M&N Dance Company in Center za izobraževanje,
rehabilitacijo in usposabljanje Vipava), izvedla poskusni program slovenske postprodukcijske mreže za slovensko sodobnoplesno produkcijo.
Projekt smo poimenovali Gibanica na turneji 2012, povezan pa je z osrednjo strateško
težnjo festivala Gibanica (bienalnega festivala, t. i. platforme, ki vsako liho leto tuji strokovni
javnosti ponudi jagodni izbor slovenske sodobnoplesne produkcije), da svojo dejavnost
razširi izven Ljubljane. Gibanica na turneji 2012 pa je povezana tudi s poslanstvom Mreže
sodobnega plesa, ki si prizadeva povečati obseg postprodukcije in vzpostaviti partnerstva
z organizacijami po Sloveniji, ki bodo sposobne aktivno in kontinuirano programirati predstave sodobnega plesa. V omenjenih mestih smo od marca do konca aprila 2012 izvedli
4 manjše festivale sodobnega plesa, na katerih smo poleg predstav iz nabora programa
lanskoletnega festivala Gibanica 2011 ter predstav lokalnih nevladnih organizacij najširšemu
spektru občinstev in zainteresirane javnosti ponudili tudi različne izobraževalne module s
področja produkcijskih in tehničnih znanj, pa tudi sodobnoplesne zgodovine. Septembra
2012 smo partnerje z njihovimi plesnimi produkcijami povabili v Ljubljano, kjer se bodo
predstavili tamkajšnjemu občinstvu in kjer bo predstavljena tudi nadaljnja vizija delovanja
Mreže sodobnega plesa.
Zakaj pravzaprav vse to?
Četudi je bila domača sodobnoplesna dejavnost v zadnjih dveh desetletjih deležna velikih
mednarodnih uspehov (njeni glavni akterji so nastopili na vseh najpomembnejših festivalih
in prizoriščih v tujini) in navzlic dejstvu, da domače koreografinje in koreografi sodobni
ples v Sloveniji kontinuirano ustvarjajo že od leta 1927 (s prekinitvijo med leti 1943–1952),
sodobni ples državljani Slovenije poznajo dosti slabše kot druge umetniške prakse. Sodobni
34
ples, ki ga v 20. stoletju niti njegovi ustvarjalci sami niso vselej razumevali kot umetnost,
je v resnici star le nekaj več kot 100 let in šele v zadnjih desetletjih je pridobil svoje mesto
tudi v univerzitetnih kontekstih. Vendar sta tako njegova zgodovina kakor tudi aktualna
plesna umetniška praksa izjemno bogati in raznoliki: v njiju so razpoznavne telesne arheologije različnih kulturnih sedimentov, telesa in njihovi estetski inženiringi govorijo zgodbe
o različnih branjih teles, na rojstnem listu je sodobni ples datiran v čas različnih političnih,
družbenih in umetniških gibanj, v čas kinetike, hitrosti in mobilnosti, s sodobnim plesom so
povezana tudi različna politična naziranja, vključno z usodnimi koreografskimi spodrsljaji,
ki so telesno veščino pod pretvezo svobode pripeljali v uniformiranost, proti kateri so se
sprva borili. Z vsem tem je bil vselej povezan tudi sodobni ples v Sloveniji. Četudi nekako na
robu, je v svojih odločilnih zgodovinskih epizodah odplesal nekaj koreografskih trenutkov,
ki v zgodovini nimajo primere, na primer ples partizanske umetniške skupine med NOB.
Gibanica na turneji 2012 si je prizadevala sodobni ples ponuditi različnim občinstvom po
Sloveniji ter s tem tej umetniški praksi zagotoviti kakšen pogled, kakšen vidik, ki ga doslej
ni bila vajena. Želeli bi si, da bi različna občinstva po Sloveniji pri tem sodelovala v večjem
obsegu kot doslej in da bi Mreža sodobnega plesa skupaj s sedanjimi in bodočimi partnerji
vzpostavila trajno gostovalno platformo po vsej državi.
36
37
PROGRAM
GIBANICA NA TURNEJI
2012
Kranj
SOBOTA, 14. APRIL 2012
16.00–19.00 Individualno svetovanje za nevladne organizacije, Hiša Layer
20.00 Rosana Hribar in Gregor Luštek: Duet 012 , Prešernovo gledališče Kranj
21.00 Druženje in ples, Hiša Layer Nedelja,
Nedelja, 15. april 2012
Novo mesto
12.00–15.00 Plesna delavnica Sodobnoplesne tehnike z Gregorjem Luštkom, JSKD, OI Kranj
16.00–19.00 Delavnica Zgodovina sodobnega plesa, Prešernovo gledališče Kranj
20.00 Leja Jurišić in Teja Reba: Med nama, Prešernovo gledališče Kranj
ČETRTEK, 29. MAREC 2012
20.00 Mesto Goga, Branko Potočan: Pesmi z listka, Knjigarna Goga
PETEK, 30. MAREC 2012
11.00–13.30 Delavnica Zgodovina sodobnega plesa, Kulturni center Janeza Trdine, Trdinova dvorana
15.00–17.00 Individualno svetovanje za nevladne organizacije, Kulturni center Janeza Trdine, Mala dvorana
17.30–09.00 Javni posvet Kako velik je moj logo oziroma ali se gospodarstvo in kultura razumeta?,
Kulturni center Janeza Trdine, Mala dvorana
19.00 Projekcija kratkega filma Fahrenheit 451, Kulturni center Janeza Trdine, Avla
19.30 Rosana Hribar in Gregor Luštek: Duet 012, Kulturni center Janeza Trdine, Trdinova dvorana
20.15 Pogovor z umetnikoma, Kulturni center Janeza Trdine, Trdinova dvorana
21.00 Nada Žgank in Miha Fras: Otvoritev razstave Kot da nihče ne gleda l., Klub LokalPatriot
21.30 Plesna zabava, Klub LokalPatriot
Nova Gorica
PONEDELJEK, 23. APRIL 2012
20.00 Gregor Luštek in Rosana Hribar: Duet 012, SNG Nova Gorica, Veliki oder
21.00 Druženje in ples SNG Nova Gorica, preddverje
TOREK, 24. APRIL 2012
SOBOTA, 31. MAREC 2012
10.00–13.00
16.00–19.00
20.00
21.30
22.30
10.00–14.00Seminar za plesne pedagoge Dva leteča in en bos, Kulturni center Janeza Trdine,
večnamenska plesna dvorana JSKD, OI NM
Sreda, 25. april 2012
Koper
ČETRTEK, 5. APRIL 2012
19.00 Otvoritev razstave Stanislave Hiti in Vuke Kumarja Hiti, Gledališče Koper
20.00 Večer primorskega plesa (Plesni studio Lai, KUD Erato, KUD Nambole, Art Dance Studio
Portorož), Gledališče Koper
21.30 Druženje in ples, Loggia Caffe
PETEK, 6. APRIL 2012
09.00–12.00
13.00–15.30
16.00–19.00
20.00
21.00
Delavnica za plesne pedagoge Učenje učiteljev, Gledališče Koper, Mala dvorana
Delavnica o umetniški produkciji, Gledališče Koper, Mala dvorana
Individualno svetovanje za nevladne organizacije, Gledališče Koper
En-Knap Group: 10 min, Gledališče Koper
Druženje in ples, Bar Cameral
Individualno svetovanje za nevladne organizacije SNG Nova Gorica, preddverje
Delavnica Zgodovina sodobnega plesa, Gimnazija Nova Gorica
Katja Bucik: Rdeči čeveljčki, SNG Nova Gorica, Veliki oder
Plesni filmi En-Knapa: Dom svobode in Vrtoglavi ptič, SNG Nova Gorica, Mali oder
Druženje in ples, SNG Nova Gorica, preddverje
10.00–12.00 J
avni posvet Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v polje sodobnega plesa, SNG
Nova Gorica, Mali oder
13.00–16.00 Delavnica za plesne pedagoge Učenje učiteljev, Gimnazija Nova Gorica, telovadnica
19.00 Gimnazija Nova Gorica: Stereo-Tip, SNG Nova Gorica, Mali oder
19.30 Daša Grgić: VAL, SNG Nova Gorica, Mali oder
20.00 En-Knap Group: 10 min, SNG Nova Gorica, Veliki oder
38
39
Rezultati Gibanice na turneji 2012:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
vzpostavljena partnerstva v štirih slovenskih mestih
9 plesnih predstav
2 pogovora z umetniki
2 razstavi
2 projekciji plesnih filmov
1 pesniški večer
5 druženj s plesom
7 usposabljanj (110 ljudi)
individualna svetovanja za nevladne organizacije (21 ur)
skupna akcija z regionalnim stičiščem za ozaveščanje gospodarstva o pomenu NVO v
kulturi (6 ljudi)
• javna debata o vključevanju ljudi s posebnimi potrebami v polje sodobnega plesa (7 ljudi)
• preko 1500 obiskovalcev dogodkov
• preko 80 objav v medijih
Princip:
• Partner mreže je tisto mesto, ki ima vzpostavljeno sodelovanje med akterji NVO in javnim
zavodom, izpostavo JSKD in ima podporo občine. Zelo zaželeno je tudi sodelovanje z
gimnazijami in univerzitetnimi programi.
Nadaljnja potreba:
• Nov sistemski mehanizem MIZKŠ in občin, ki bi stimuliral vse akterje v mestu, da začnejo
sodelovati pri kreaciji in prezentaciji sodobnoplesne umetnosti, kot tudi sodelovati pri
dolgoročnem razvoju občinstva za sodobne uprizoritvene umetnosti.
• Uravnotežen program gostujočih sodobnoplesnih predstav in lokalne NVO produkcije.
Zaželjene so tudi predstave iz tujine.
• Povezovanje s šolami in razvoj novih programov za vnos umetniške izkušnje v šolske
programe, kut tudi sama kulturna vzgoja.
• Z novim sistemskim mehanizmom MIZKŠ, občin in JSKD omogočiti produkcijo mladim
koreografom iz partnerskih mest, ki pod mentorstvom izkušenih koreografov in dramaturgov pridejo do kreacije predstav, ki zaokrožijo po mreži.
• Skozi partnerstva razviti rezidenčne vadbene in namestitvene prostore po Sloveniji za
kreacijo umetnosti.
• Okrepiti sodelovanje med samimi akterji v mestih (NVO, javni zavodi, JSKD, občine ...)
skozi konkretne naloge dela v sodelovanju z mrežo.
6. Povzetek raziskave: Predlogi mreženja
v okviru postprodukcije in pogledi na
občinstvo na področju sodobnega plesa
v Sloveniji
Primeri dobrih praks drugod
Pregled postprodukcijskih mrež in drugih oblik mreženja v mednarodnem prostoru
1. DANCENET SWEDEN - Švedska mreža za sodobni ples
Mreža deluje znotraj švedskega teatra Dansens Hus, kar pomeni da gre za neformalno
strukturo, ki deluje znotraj obstoječe organizacije. Cilj mreže je postprodukcija sodobnoplesnih predstav po Švedski. Za delovanje in aktivnosti mreže so znotraj Dansens Hus
zaposlene 3 osebe z različnim delovnim časom: za administracijo – 75% zaposlitev, tehnično vodenje – 90% zaposlitev ter produkcija, kamor spadajo tudi aktivnosti za razvijanje
občinstva – 50% zaposlitev. Mreža je podprta s strani sklada za umetnost (Arts Council),
za katero država nameni 66% sredstev in 33% občine.
Mrežo je v letih 2001–2002 vzpostavilo 6 partnerjev (mest), in sicer so med njimi pomembno
vlogo predstavljale lokalne in regionalne oblasti. Danes mrežo sestavlja 12 partnerjev in
30 teatrov. Slednji morajo izpolnjevati “osnovne” tehnične in prostorske pogoje – velikost
odra, tehnična oprema, kot so luči in zvok … Vsako leto mreža objavi javni razpis, namenjen
neodvisnim/samostojnim umetniškim plesnim skupinam. Ožji izbor predstav oblikuje vseh
12 partnerjev, ki se sestanejo 6-krat v enem letu. V postprodukcijsko mrežo izberejo 10–12
predstav na leto, ki krožijo med vsemi partnerji. Od izbranih predstav jih je 60% nacionalne
produkcije, preostalo je mednarodna. V času turneje so umetniki oziroma umetniške skupine zaposleni za določen čas. Partnerji imajo popolno kuratorsko avtonomijo, vsak izmed
njih prevzame promocijo, tehnično izvedbo in finančni del. Vsak partner mora na leto izbrati
5 predstav iz mreže, za katere pokrije vse stroške honorarjev, prevoza in nočitve. Sklad za
umetnost (Arts Council) jim pokrije oz. dofinancira 45% vseh nastalih stroškov. Za dodatna
sredstva pa lahko zaprosijo še na lokalnem in nacionalnem nivoju. Mreža si prizadeva širiti
članstvo in partnerje.
40
41
2.DANSE SUR LES ROUTES, CANDANCE, ONTARIO DANCES/
ART’S COUNCIL – mreže v Kanadi
2.1 CanDance – nacionalna mreža programerjev in producentov sodobnega plesa v Kanadi 1
CanDance je nacionalna mreža, torej ustanovljena s strani države, s statusom dobrodelne
organizacije. Finančno podporo prejemajo kot del kulturne dediščine oz. sklada, ki je namenjen ohranjanju in podpori kulturne dediščine. Dodatna sredstva poleg državnih (sklada za
kulturno dediščino) dobijo iz članarin – višina članarine vsakega partnerja je odvisna od
velikosti/proračuna posamezne organizacije. Dejavnosti mreže so, poleg povezovanja teatrov in selektorjev/programerjev, tudi finančna podpora umetniškim projektom, predvsem
tistim, kjer gre za izmenjavo znanja, praks in izkušenj med različnimi umetniškimi zvrstmi
in projekti, namenjenimi razvijanju občinstva (The creative exchange project fund). Mreža
podpira tudi turneje izbranih produkcij po Kanadi (Creation Fund), ki deluje po principu
“matching funds ”, saj mreža prispeva 50% vseh stroškov turneje oziroma gostovanja. Isti
delež prispeva tudi vsak partner. Vložek vsakega partnerja v posamezne turneje/gostovanja
ter mreže je 50 : 50. Za mrežo delajo 3 osebe, zaposlene za polovični delovni čas (odvisno od funkcije). Sodelujejo pa tudi z zunanjimi programerji/presenterji, ki v sodelovanju z
drugimi partnerji izbirajo in “kurirajo”/predlagajo posamezne umetnike v mrežo. Torej imajo
“zunanje” kuratorje, ki zbirajo predstave/umetnike za turneje. Trenutno mrežo sestavlja 39
partnerjev/teatrov in drugih producentov, kateri med seboj komunicirajo preko posebne
spletne strani, ki deluje kot orodje za organizacijo turnej (minimalno število partnerjev za
turnejo je 3, oziroma s tremi partnerji umetnik postane del mreže). Prav tako CanDance
skrbi za zbiranje statističnih podatkov kot preostale informacije o obstoječih organizacijah,
festivalih, umetniških skupinah, ki delujejo v Kanadi. Odgovorni so tudi za organizacijo
različnih izobraževanj o načinih programiranja, postprodukcije oziroma organizacije turnej,
promocije, razvoja občinstev.
2.2 ONTARIO DANCES - Regionalna multidisciplinarna mreža oziroma fundacija v
Kanadi 2
Ontario Dances pravzaprav deluje kot fundacija, ustanovljena in podprta s strani Ministrstva
za turizem, kulturo in šport. Podpirajo oziroma financirajo vse zvrsti umetnosti kot tudi
organizacije, posameznike, na primer Ontario Dances/Arts Council je v letu 2010 in 2011
podprla 1720 produkcij samostojnih umetnikov, 1057 projektov, prijavljenih s strani organizacij, in 223 socialnih/družbenih projektov v regiji Ontario. Celotni proračun, namenjen
tem projektom, je znašal 52,3 milijona ameriških dolarjev. V istem letu so odprli tudi novi
(1) Več na: www.candance.ca/onlinedirectory
(2) www.arts.on.ca
sklad, v katerega so vložili 10,7 milijona ameriških dolarjev, z namenom okrepiti in dodatno
podpreti delovanje nevladnih organizacij na področju umetnosti. V okviru mreže so zaposlene 3 osebe, vendar sodelujejo tudi z zunanjimi/strokovnimi sodelavci. V večini so to
programerji, menedžerji. Fundacija oziroma mreža deluje namreč tudi kot agencija, saj od
(dodatnih) prodanih predstav prejema deleže od odkupa. Fundacija oziroma njeni strokovni
sodelavci skrbijo za nabor projektov in umetnikov za katere organizirajo turneje, gostovanja,
kjer posameznik oziroma mreža prejme tudi sredstva od odkupa predstav.
2.3 DANSE SUR LES ROUTES (Parcours Danse) – regionalna mreža 3
Mreža DSLR deluje kot nevladna organizacija, a je podprta s strani države. Ta mreža se je
pravzaprav razvila iz oddelka za uprizoritveno umetnost na ministrstvu za kulturo, od leta
1979 naprej pa obstaja kot samostojna mreža oziroma organizacija, ki povezuje umetnike
in preostale akterje z različnih umetniških področij v regiji Quebec in širše (neodvisno od
ministrstva za kulturo). Za svoje delovanje DSLR prejema od 75% do 80% sredstev od
države, druga sredstva pa predstavljajo med drugim še članarine (mreža zajema 90 članov,
med drugim tudi druge mreže). Glavna vloga DSLR je organizirati srečanja za partnerje, kjer
jim predstavijo določene strategije, raziskave ter tudi umetnike. Poleg strokovnih analiz in
predlogov za izboljšanje in razvoj NVO-sektorja ter produkcije in prezentacije umetniških
projektov objavljajo tudi razpis za umetnike, ki jim ponudijo rezidence, le-ti pa se nato
predstavijo na njihovih dogodkih (npr. Parcours Danse je dogodek, ki združuje predavanja
in predstavitve strokovnih analiz/raziskav prezentacije in pogovore z rezidenčnimi umetniki,
diskusije in predstave). Za DSLR delajo 3 osebe, ki so polovično zaposlene. Skrbijo tudi
za promocijo umetnikov, povezovanje in mreženje med umetniki in programerji ter informirajo akterje o novih kulturnopolitičnih modelih, akcijah, raziskavah. (Na primer prezentacija
master plana za področje plesa v regiji Quebec 2011–2021, kjer so partnerji in udeleženci
konference praktično preverjali in dajali predloge, kako povezati “teorijo” in “prakso” oziroma ali teorija/modeli ustrezajo stanju v praksi). Lahko bi rekli, da skrbijo za praktičnost
novih predlogov in strukturnih modelov kulturne politike.
3. ONDA – postprodukcijska mreža in institucionalizacija
sodobnega plesa v Franciji
ONDA je samostojna postprodukcijska mreža, ki jo 100% finančno podpira Ministrstvo za
kulturo. Zaposluje od 15 do 20 ljudi, ki nenehno obiskujejo festivale, si ogledujejo predstave,
spoznavajo umetnike in skrbijo za mreženje. Povezujejo teatre, direktorje, razne centre,
ki so primerni in zainteresirani za prezentacijo različnih umetnikov in produkcij. Njihovo
poslanstvo oziroma vloga je, da predlagajo umetnike v mrežo in nadzorujejo postprodukcijo
(3) www.ladansesurlesroutes.com/en/
42
43
oz. turneje. Njihovo moto je “supporting the risk of presenting contemporary dance performances”, kar pomeni, da pomagajo oz. dofinancirajo tiste teatre, ki utrpijo izgubo/deficit
pri prezentaciji sodobnoplesnih predstav. Finančno podporo namenjajo tistim predstavam
in teatrom, ki gostijo manj uveljavljene umetnike ali eksperimentalne predstave, ki niso
namenjene širši publiki.
MMT je bila sprva zasnovana kot raziskava, zato so pri vzpostavitvi modela sodelovali
tudi strokovnjaki s področja uprizoritvene umetnosti z Ministrstva za kulturo in Oddelka za
kulturo na MOL. Financiranje mreže za obdobje enega leta je sovpadalo s podporo enega
projekta uveljavljenega avtorja iz NVO. MMT je imela programski svet, ki je bil odgovoren
za oblikovanje programa posameznih »zank 1-2-3-4« oziroma za izbor gostujočih predstav:
V Franciji obstajajo tudi t. i. »koreografski centri«, podprti s strani države, torej na nacionalem nivoju, in so ustanovljeni z namenom podpore enemu umetniku oziroma ustvarjanju
enega umetnika za obdobje treh let. S tem umetniku omogočajo večletno ustvarjanje. Na
razpolago ima vadbene prostore, oder, tehniko, sodelavce, ki si jih sam izbira, obenem pa
centri skrbijo tudi za njegovo mreženje oziroma gostovanja na različnih festivalih. Čez 3
ali več let (možno je podaljšati status »hišnega umetnika«) pa centri vzamejo pod okrilje
novega koreografa. Obstajajo tudi t. i. »raziskovalni centri«, ki so predvsem namenjeni
rezidencam, raziskovalnim procesom, študijam za različne umetnike. Le-ti predstavljajo vez
med občinstvom in umetniki oziroma povezujejo ustvarjalni proces s publiko. Med drugim
obstajajo tudi institucije, ki skrbijo za povezovanje vseh centrov – koreografskih in raziskovalnih s šolami. Ti oblikujejo tudi izobraževalne programe za področje plesa, ki jih izvajajo
v šolah za boljše razumevanje sodobnega plesa in ustvarjalnega procesa. S tem povezovanjem in programi izobražujejo mlade in vzpostavljajo neposreden stik s potencialno publiko.
»Npr. ZANKA 1 si je v oktobru 2000 s tremi gledališkimi predstavami in eno hrvaško utrla
pot na Primorsko in šla po poti: Kanal ob Soči–Izola–Nova Gorica–Izola. Izbor v 2. fazi
projekta je potekal glede na regijo npr: ZANKA 3/SCHLEIFE 3: slovenska in avstrijska
Štajerska: MC KIBLA Maribor; Pavlova hiša/Pavelhaus, Das Andere Theater Graz, Theater
am Bahnhof, Gradec, Klub slovenskih študentk in študentov Gradec/Graz«.
(Barbara Novakovič Kolenc)
Poskusi mreženja v Sloveniji
1. »Mreža za mobilnost teatra – MMT«4
Leta 1999 se je v sklopu programa zavoda Muzeum realiziral mednarodni seminar z naslovom »Mreža za mobilnost teatra«5.V okviru tega je izšel tudi zbornik, ki je vključeval intervjuje s predstavniki večjih (postprodukcijskih) mrež po Evropi kot primere dobrih praks in
analizo stanja na področju neinstitucionalne produkcije uprizoritvenih umetnosti pri nas.
Na podlagi vseh zbranih podatkov so oblikovali strukturo »Mreže za mobilnost teatra«.
Izpeljali so tudi praktično raziskavo, katere namen je bil pridobiti podatke in bazo obstoječih odrskih kapacitet po Sloveniji. V samo analizo so vključili 50 pomembnejših prizorišč v
42 slovenskih krajih, od katerih so zbrali informacije o njihovem programu (namembnost),
tehničnih in prostorskih kapacitetah ter številu delujočih/zaposlenih. Celotna podatkovna
baza je bila dostopna na spletu.
(4) Informacije, zbrane na podlagi intervjuja z direktorico in umetniško vodjo zavoda Muzeum, Barbaro Novakovič
Kolenc.
(5) Gavrilova, Dessy in Pejović, Katarina. 2000. Mobile Theatre Network. Ljubljana: Zavod Muzeum.
V mreži so poleg programske ekipe sodelovali še vodja projekta, tehnično vodstvo, koordinator in oseba za stike z javnostmi, v pogodbenem razmerju z zavodom Muzeum. Po
izkušnjah sodeč, bi za delovanje takšne mreže potrebovali ekipo vsaj treh ljudi in pomoč
s strani partnerjev. Mreža je povezovala tako NVO kot JZ, kjer so bile vloge enakomerno
porazdeljene. Med samimi partnerji ni bil vzpostavljen enotni finančni sistem, vendar so bile
upoštevane lokalne specifike. Pri izbiri in vzpostavljanju partnerstev je pomembno, da se v
mrežo vključujejo ustrezni strokovnjaki. Sezona 2000/2001 je bila obeležena kot prvi sklop
postprodukcije oziroma gostovanj izbranih predstav po različnih mestih (npr. Izola, Maribor,
Murska Sobota, Gledališče Zadar, Nova Gorica...). Po zaključeni »pilotski fazi« projekta
MMT je bil največji izziv vztrajati in delovati naprej. Vzpostavljena so bila partnerstva med
NVO-ji, javnimi zavodi in mednarodnimi mrežami, nekateri partnerji so projekt vzeli kot del
njihovega rednega programa, spet drugi kot enkratni dogodek ... izkušnje posameznih mest
so bile različne (predvsem v nihanju publike). MMT je zabeležila (le) eno sezono.
Izhodišča in ugotovitve »prve« postprodukcijske mreže – MMT:
Pomembna je baza organizacij, ki so primerne za prezentacijo uprizoritvenih umetnosti
(v raziskavo so zajeli 50 akterjev iz 42 mest po Sloveniji), kar predstavlja predpogoj za
vzpostavitev mreže.
• Preučevanje obstoječih mrež in primerov dobrih praks v tujini – finančna podpora s strani
ministrstva in občin ter oblikovanje skupnega finančnega mehanizma (z upoštevanjem
lokalnih specifik).
• Primerna ekipa ljudi, ki vodi mrežo ter programsko svetuje (vsaj trije), in posamezni partnerji, ki koordinirajo in selekcionirajo predstave na lokalnem območju.
• Povezovanje in različne oblike sodelovanj med NVO in JZ. Nujno je treba opredeliti partnerstva in odgovornosti akterjev glede na lokalne potrebe in zmožnosti. (Npr. posamezni
44
45
partnerji so vzeli MMT kot del svojega programa, drugi kot enkratno gostovanje zanimivega projektnega postprodukcijskega modela.)
• Akcije za občinstvo kot nujen in poglaviten del mreženja in vzpostavljanja postprodukcijskega modela.
• Potrebno je vključevanje strokovnjakov za posamezna področja.
Po trinajstih letih področje postprodukcije še vedno ni urejeno, pravzaprav ne
obstaja nobena mreža, ki bi omogočala gostovanja po Sloveniji za katerokoli umetniško produkcijo.
2. »Gibanica na turneji 2012« – ugotovitve in predlogi za
ureditev gostovanj glede na izkušnjo
»Gibanica na turneji 2012« predstavlja pilotski projekt in obenem »praktični« poskus
postprodukcije sodobnega plesa po Sloveniji. V mesecu aprilu 2012 se je zgodila karavana
sodobnoplesnih produkcij v štirih mestih: Novem mestu, Kopru, Kranju in Novi Gorici. V
prvotnem načrtu je bil tudi Maribor, ki bi pokrival SV del Slovenije, vendar ga je umetniško vodstvo programiralo v naslednjo sezono zaradi prevelike koncentracije dogodkov na
EPK 2012. Sodelovanje in povezovanje med mesti oziroma različnimi lokalnimi producenti
smo raziskali z namenom, da pridobimo sliko lokalnih specifik, na podlagi katerih bi lahko
v bodoče izpeljali sistemske spremembe, ki bi omogočale primerno strukturo mreženja
oziroma partnerstva v mehanizmih postprodukcije ter izpostavili določene strategije pri
pridobivanju novih ciljnih občinstev.
Glede na izkušnje letošnjega »drugega« poskusa gostovalne mreže na področju sodobnega
plesa po Sloveniji, specifike neinstitucionalne uprizoritvene produkcije in glede na lokalne
izkušnje partnerjev, so ugotovitve ali predlogi za ureditev gostovanj sledeči:
• Vnaprej dogovoriti oblike sodelovanj in partnerstva v posameznih mestih, in sicer za
organizacijo, promocijo, infrastrukturo, finančni del...
• Omogočiti lokalnim akterjem, da pridobijo dodatna sredstva za izvedbo gostovanj
(občine, JSKD in država). S podporo in kritjem nastalih stroškov bi prihodki od kart
lahko pomenili dofinanciranje organizacij za morebitne nepredvidljive stroške.
• Vključevanje plesnih predstav v abonmaje in redni program javnih institucij, npr. za
začetek tri na leto.
• Nenehno izvajati raziskave v lokalnih okoljih, kdo so novi akterji, festivali, in se nenehno
povezovati z njimi.
• Povezovanje s šolami in preostalimi interesnimi združbami, ki povezujejo mlade, saj je
načeloma publika, ki obiskuje plesne predstave, mlajša.
• Izbor predstav glede na infrastrukturo in programsko vizijo različnih akterjev ter
•
•
•
•
»sinergijska « časovna umestitev (povezovanje z že obstoječimi programi in festivali na
področju plesa, ki se dogajajo v določenem okolju).
Targetiranje posameznih skupin ljudi glede na vsebino predstav, npr. projekt Dance
Ability, lokalni ustvarjalci, ki imajo podporo in prepoznavnost v svojem okolju...
Aktivno povezovanje in sodelovanje z organizacijami, ki delujejo na področju plesa in v
preostalih umetniških zvrsteh.
Nacionalna in lokalna podpora medijev, več oglaševalskega prostora in brezplačna
mesta za NVO.
Delna zaposlitev lokalnih koordinatorjev iz NVO, ki kot partnerji mreže skrbijo za promocijo, povezovanje s šolami, koordinacijo, izbore lokalnih predstav (skupaj z ostalimi
lokalnimi partnerji). S tem se lahko minimalno reši »zaposlovanje« na področju kulture.
Namesto zaključka – priporočila
1. Predlog “produkcijske mreže” za mlade ustvarjalce partnerstva med JSKD, NVO in javnimi zavodi
• Povezati JSKD območne izpostave in lokalne NVO, predvsem tiste, ki izvajajo izobraževalne programe – sodobni ples, eksperimentalno gledališče, pisanje, dramatugija,
zvok… Tretji partner v mreži so javni zavodi oziroma teatri po Sloveniji, ki razpolagajo
s primerno infrastrukturo. Pomembna prizorišča so tudi šole, ki izvajajo razne kulturne dejavnosti in imajo urejeno prizorišče. Ti bi predstavljali prostor prezentacije in
postprodukcije.
• Izpostave JSKD v celoti podprejo vsaj eno lokalno produkcijo mladega umetnika ali
umetniške skupine (od raziskovanja do produkcije in prezentacije). Za izvršno produkcijo
in promocijo ter koordinacijo poskrbijo lokalne NVO, ki za to prejmejo sredstva. Finančna
sredstva za produkcijo prejmejo NVO, ki priskrbijo in plačajo izvršnega producenta in
umetniške mentorje (izkušene koreografe in dramaturge). Pri tem se lahko izbere tudi
kakšen mlad kader, ki se usposablja na področju kulturne produkcije ob mentorstvu
izkušenega producenta.
• Vsaka produkcija potrebuje najmanj 3 partnerje, torej 3 različna mesta. Izbrani mladi
ustvarjalci imajo s tem možnost daljšega procesa oziroma v obdobju enega leta gredo
čez 4 faze: nabor materiala in strokovnih sodelavcev (»research«), nekajtedensko rezidenčno ustvarjanje (potrebni vadbeni prostori) in nato proces produkcije, z možnostjo
vaditi tudi na odru. Zadnja faza je prezentacija in gostovanja. Vsaj tri mesta si porazdelijo posamezne faze ustvarjanja in prezentacije s ponovitvami. V produkcijske stroške
morajo biti vključeni tudi stroški mentorjev in preostalih strokovnih sodelavcev, ki jih
predlagajo lokalne NVO.
46
47
2. Predlog »postprodukcijske mreže«
za sodobni ples po Sloveniji
• Nabor primernih partnerjev (baza narejena že iz leta 1999, partnerji preko Gibanice ter
seznami preostalih akterjev).
• Zaposliti ekipo ljudi, ki bo skrbela za delovanje mreže (programska ekipa, koordinacija in
mreženje, administracija in PR) – najmanj 4 ljudje. K osnovni ekipi se priključijo še lokalni
koordinatorji: 1 iz NVO v vsakem mestu, ki je delno zaposlen za koordinacijo mreže,
promocijo in povezovanje med šolami, JSKD-jem, javnimi zavodi ter drugimi akterji s
sorodnih področij (vzpostavljanje publike). Drugi lokalni partnerji sodelujejo pri selekciji
predstav, promociji in ponujajo prizorišče dogajanja – to so predvsem JZ oziroma tisti,
ki imajo primerno infrastrukturo. Lokalni koordinator iz NVO-sektorja se zamenja vsaka
3 leta z možnostjo podaljšanja.
• Vzpostavitev finančnih mehanizmov: država financira delovanje notranje ekipe ljudi
(stroški dela), posamezne produkcijske in promocijske materialne stroške ter potrebne
tehnične in infrastrukturne investicije. Občine financirajo lokalne koordinatorje ter določene stroške gostovanj (honorarje, prenočišča in potne stroške posameznih gostovanj).
• Vsak partner na leto izbere najmanj 3 predstave, za katere mu občina zagotovi določeno višino potrebnih sredstev. Nepredvidljive stroške določenih gostovanj in ostalih
dogodkov v okviru mreže dofinancira mreža iz posebnega proračuna (posebni fond za
podporo oziroma deficit pri raznih gostovanjih).
• V mrežo se vključi najmanj 10 predstav, ki krožijo. Prizorišča, torej posamezni teatri,
le-te vključijo v abonmajsko ponudbo (minimalno vsaki drugi mesec ena sodobnoplesna predstava iz mreže in vmes še ena lokalna). Ob predstavah še kakšne delavnice,
predavanja. Gre torej za nekakšno »večdnevno dogajanje«, na primer v vsakem mestu
2 do 3 dni vsak drugi mesec. JZ pa podprejo vsak eno lokalno NVO-produkcijo v letu,
ki je nujno del abonmaja.
• JZ so kot partnerji za pomoč pri organizaciji in promociji ter kot prizorišče in tehnična
podpora.
• NVO skrbijo za koordinacijo, promocijo, izobraževanje, povezovanje z različnimi ciljnimi
skupinami...
• Vzpostavitev spletne strani, na kateri so vsi datumi, izbrani umetniki/predstave ...
• Vsako leto mreža objavi razpis za strokovne sodelavce, ki naredijo evalvacijo gostovanj,
iščejo nove partnerje, nadgradnjo finančnih mehanizmov...
• V času turnej so umetniki in njihove ekipe/sodelavci (delno) zaposleni.
Opomba: način delne zaposlitve je treba še pregovoriti zaradi nedorečenega statusa samozaposlenih
in tudi iz naslova, kdo pokriva delne plače: država, mesta ali ESS?
Vprašanje občinstva
1. Misliti občinstvo
Vprašanje postprodukcije se, še posebej v manjših okoljih, kot je Slovenija, tesno navezuje
na premislek o občinstvu. »Misliti občinstvo« na področju slovenskega sodobnega plesa
je težavna in večplastna naloga, ki jo je težko izmeriti oziroma opredeliti s »predvidljivimi«
in vnaprej pripravljenimi marketinškimi orodji. Segmentacija občinstva po starosti, spolu,
interesih in dnevnih navadah več ne pride v poštev. V naslednjih vrsticah bomo poskušali
opredeliti zakaj, medtem ko je raziskava občinstva, kot jo opredeljujemo v nadaljevanju,
potekala na drugačnem segmentu publike; namreč pri umetnikih samih. Izhodiščni problem je seveda povezan s statusom sodobnega plesa in njegove (ne)institucionalizirane
pozicije. Iz tega sklepamo, da se publika večinoma veže na širše zasnovano plesno sceno
in je precej povezana s prostorom uprizarjanja. To pomeni, da se publika osredotoča na
prostor uprizarjanja, medtem ko se odpira veliko vprašanje pritegnitve publike glede na
posamične tematike.
2. Problematika občinstva sodobnega plesa
Plesna publika je v izhodišču drugačna od gledališke, vendar ker javni zavodi v svoj program vse redkeje vključujejo plesne predstave, tudi zaradi majhnosti prostora in izredno
specifične publike, ki ne dosega množičnega dometa, nima izdelanih specializiranih marketinških orodij in PR-strategij, ki bi se strateško usmerile na razvijanje tovrstne komunikacije
in »vzgajanja občinstva« za sodobni ples, kar ni bilo storjenega že od začetkov devetdesetih
let naprej.
V tistem času smo bili priča bliskovitemu razvoju sodobnega plesa v Sloveniji, ki so ga
predstavljali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci (v tujini nagrajeni koreografi, številne plesne skupine in v tujini šolani plesalci in pedagogi), ki bi jim morala takratna kulturna politika
zagotoviti možnosti za vzpostavitev lastnega modela delovanja; od pedagoškega razvoja
in profesionalne produkcije do distribucije, kar bi jim edino lahko zagotovilo stalen stik z že
obstoječim plesnim občinstvom, pretokom informacij, komunikacije in distribucije z mednarodnimi mrežami in prvenstveno zagotoviti skrb za kontinuiran razvoj tega »mladega in
prodornega« področja slovenske kulture in umetnosti. Vendarle se je v različnih obdobjih
delovanja in zamiranja plesne produkcije vedno znova pokazalo, da ta ni nikoli pridobila
zaščite in modela, ki bi ga vpeljala v širše družbeno in kulturno življenje, prav tako pa sodelovala pri pridobivanju in vzgoji novih občinstev.
48
49
Sodobni ples v Sloveniji ni bil nikoli ustrezno menedžersko zastopan, kar ima vsaj dve
posledici: neprepoznavnost s strani domačega občinstva in nepreprezentiranost s strani
tujega občinstva. Tukaj velja omeniti tudi, da je občinstvo problematično tudi na drugih
področjih – recimo tudi na gledaliških predstavah lokalnih teatrov – vendar so ustvarjalci na
področju teatra veliko bolj zaščiteni z redno zaposlitvijo, poleg tega pa v slovenskem kulturnem prostoru že afirmirani preko AGRFT in drugih institucij. Rešitev se zagotovo kaže v
razširjanju programske sheme že obstoječih javnih zavodov, ki bi sodobnemu plesu morala
odpreti svoja vrata. V ta namen bi bilo treba razvijati in vlagati v razvoj menedžerskega
kadra, ki bi lahko zavzeto in kakovostno razvijal to področje in skozi to postavljal norme
domačih in mednarodnih distribucijskih mrež.
3. Drugačna konstrukcija plesnega občinstva
Pojem prepoznavanja se tesno navezuje na pojem »teksta« kot izhodišča za polje uprizoritvenih umetnosti, ki temelji na pisani besedi in njenem prepoznavanju. V ta namen za pripadajoče marketinško orodje za promocijo predstave zadostuje izpostavljanje teksta, avtorja
ali znanih igralcev. Pri predstavljanju plesnih formatov pa je treba biti veliko bolj premišljen;
na eni strani dovzeten za občinstvo lokalnega zavoda, po drugi pa odprt za predstavljanje
novih, bolj abstraktnih vsebin in form, ki se več ne vežejo toliko na formo predstave kot take,
ampak se vežejo na vsebine, ki jih tovrstni dogodek prinaša. Ob tem je nujno pomisliti, kaj
bi v tovrstnem kontekstu dodatne vsebine lahko bile. To so lahko bodisi projekcije filmov
pred dogodkom, odprtje razstave, pogovori z avtorjem … Vse to je bilo v letošnji Gibanici na
turneji že predstavljeno, ampak je umanjkal bistven člen; namreč vezljivost tovrstnih dogodkov, ki bi jim dajalo določeno specifično idejno komponento (ostro začrtan tematski blok).
Ustrezno vsebinsko in idejno izhodišče, ki nastane na presečišču med idejami avtorjev in
lokalnim kontekstom predstavljajo predpogoj za pridobitev publike. Ampak ne katerekoli
publike, temveč nove publike, ki bi jo ustrezno podprta idejna os pritegnila do tolikšne mere,
da bi se udeležila ne zgolj enega dogodka, temveč serije dogodkov v določenem kontekstu.
Dejstvo je, da je politika občinskih zavodov bolj ali manj vezana na ustaljen abonmajski
program, zato ji tovrstne prakse predstavljajo dodatne stroške in napor, vendar je na strani
menedžerjev in promotorjev sodobnega plesa, da slednjega ustrezno »zapakira« in fokusira
na določene ciljne skupine, ki se v »facebook in twitter generacijah« ne delijo več na spol,
starost in razred, temveč po specifičnih interesih in zanimanjih.
4. Targetiranje gledalca in proces ustvarjalca
V tem kontekstu gre predvsem za veščino targetiranja pogleda, ki je v našem kulturnem
prostoru še precej nerazvita. In v tem je tudi (morda edina) bistvena prednost sodobnega
plesa pri svoji promociji, saj ravno zaradi svoje abstraktne in odprte forme prenese (seveda
ustrezno podprto) targetiranje v okviru velikega števila različnih vsebin, formatov, dogodkov. Struktura plesnega občinstva bi tako kot predstave same morala izredno variirati,
kar v prvi vrsti izhaja iz različnih izhodiščnih formatov; na primer iz zvoka, giba, teksta ali
slike. To že v izhodišču pomeni, da bi sodobni ples lahko »združeval« in povezoval občinstva iz področja uprizoritvenih, vizualnih, intermedijskih in glasbenih umetnosti, in da ob
vsaki predstavi prevlada drugačen profil publike, kar pa seveda v današnjem času sega
onstran polja umetnosti in se veže predvsem na procesualnost kot tako, torej na videnje
procesa. Za odgovor na slednje vprašanje smo se pri raziskovanju slednjega morali obrniti
neposredno na umetnike, torej na plesalce in koreografe sodobnega plesa, ki dejavno
gradijo in sooblikujejo slovensko plesno sceno. Plesalka in koreografinja Katja Legin je v
ta namen opravila strukturirane intervjuje, ki razgrinjajo problematiko na relaciji: gledalec
– predstava – občinstvo; in povprašala slovenske ustvarjalce: Andrejo Rauch, Majo Delak,
Lejo Jurišić, Tejo Reba, Gregoja Kamnikarja, Dejana Srhoja in tudi nekatere tuje: Loup
Abramovici (Portugalska, Francija), Celine Larerre (Francija) in Pierre Yves Diacon (Švica).
Dve tretjini intervjuvanih plesalcev prihaja iz Slovenije, ena tretjina iz tujine, vendar so bolj
ali manj posredno povezani s slovenskim prostorom sodobnega plesa.
Vsi intervjuji so v celoti objavljeni in dostopni na www.sodobniples.si.
5. Specifična pozicija gledalcev in ustvarjalcev
Misel na občinstvo je integralni del procesa – kako, kdaj in na kakšen način je prisotna, je
odvisno od dotičnega procesa. Plesalka in koreografinja Katja Legin je v enem od vprašanj
prevpraševala pogost način dela, kjer gre v prvi fazi za nabiranje materiala, akumuliranje
informacij in raziskovanje, čemur sledi nagel preskok v drugo fazo, ki jo določa predvsem
izbira ustreznih odrskih sredstev za vzpostavljanje pogojev za komunikacijo s publiko, ki
narekuje določeno distanco do ustvarjenega materiala. V tej fazi je misel na gledalca prisotna v veliko večji meri, kot se zdi na prvi pogled, saj je izgradnja celotne komunikacije
pogojena z »izgraditvijo ali iznajdbo ustreznega komunikacijskega sistema, ki bi zagotovil
»ustrezno komunikacijo med publiko in ustvarjalcem/ustvarjalci.
6. Zaključek: Tema občinstva ni izoliran otok
Kot je izpostavila raziskovalka Katja Legin, ki je intervjuje opravila, tematika občinstva, ki
vključuje različne avtorje, zahteva različne načine pristopanja k zastavljeni temi; zato kakršnokoli vnaprejšnje posploševanje ali dajanje univerzalnih odgovorov (formul) v tem okviru
ne zadostuje. Odnos do občinstva tako narekujejo interes, tema, način dela, tip uprizoritve,
50
51
uprizoritveni prostor, faza dela, lokalna scena. Izhodiščna ideja preveriti vlogo občinstva v
kreativnem procesu pri devetih različnih umetnikih tako ponuja vpogled v še nedefinirane
pozicije gledalca in publike. Vprašanje občinstva je bilo tako nemogoče ločiti od drugih
dejavnikov v procesu ustvarjanja, saj je tematika publike in odnos do gledalcev vtkana v
samo jedro premisleka na presečišču drugih tem; formatov uprizoritev, kulturne politike,
financiranja, pogojev dela, stanja v družbi, postprodukcije.
Tema občinstva ni izoliran otok, saj doprinaša h kompleksnosti uprizoritve situacije, ki pa
je tudi bogat izvor za raznolikost možnih ustvarjalnih strategij pri pristopu do drugega, gledalca. Intervjuji, ki delujejo kot zaključena celota, so v celoti posredovani v prilogi. Delčki
intervjujev, ki se najbolj neposredno navezujejo na pozicijo občinstva in vlogo gledalca, pa
so zgoščeni do te mere, da delujejo kot nekakšna kontekstualizirana izjava avtorja, ki je v
pogledu raziskovanja občinstev najbolj plodno področje iskanja novih modelov in strategij
pri pristopu do gledalca in občinstev na področju sodobnega plesa.
Petra Hazabent, Andreja Kopač, Katja Legin, Rok Vevar
Po dveh letih lahko ugotovimo, da so bili cilji realizirani le delno. Partnerstva z organizacijami so sicer vzpostavljena, prostor za sodobni ples se je razprl, vendar žal ne moremo
ugotoviti, da so se sodobnoplesne organizacije izven Ljubljane vzpostavile kot organizacije,
ki lahko kontinuirano programirajo predstave sodobnega plesa.
Večje uspehe mreža beleži na področju povezovanja, celo v nasprotju s pričakovanji, ne
samo povezovanja med akterji v različnih mestih, ampak med akterji znotraj mest samih (v
okviru Gibanice na turneji recimo so se prvič povezale organizacije v Novem mestu, Novi
Gorici, Kranju,...), do največjega preboja je prišlo ravno pri povezovanju organizacij, ki sobivajo že leta, a jih je ravno mreža uspela povezati in med njimi vzpostaviti trajna sodelovanja.
Cilj priprave zakonodajnih pobud je sicer izpolnjen v celoti, zakonodajne pobude so bile
domišljene, spisane in oddane, a vendarle ima ocena rezultatov grenak priokus, saj vsaj
za časa trajanja projekta nobena od pobud ni »postala meso«. A vseeno same pobude
niso izgubljen napor, včasih je že neprestan pritisk na odločevalce dolgoročno ključen za
izboljšanje stanja.
Na kratko ocenimo še uresničevanje strateških ciljev projekta:
7. Povzetek evalvacije Mreže sodobnega plesa
Okoliščine spremenjene, cilj isti
Mreža sodobnega plesa je nastala na pobudo akterjev, ki so v pripravah slovenske sodobnoplesne platforme Gibanica iskali še druge možnosti za razvojne preboje slovenskega
sodobnega plesa. Gibanica je namreč postajala vse bolj omejena v svoji predstavitveni
oziroma promocijski vlogi, bienalnost pa je imela za posledico, da je po vsakem valu in koncentraciji dogajanja, želja in prizadevanj v dveh letih zamah izhlapel oziroma vsaj oslabel.
Mreža sodobnega plesa je bila tako zamišljena kot vzpostavitev trajnega mehanizma, ki
bi spodbujal razvoj slovenskega sodobnega plesa, kot glavni cilji mreže so bili zastavljeni:
• Do konca leta 2012 bomo po vsej Sloveniji vzpostavili vsaj 10 partnerstev z organizacijami, ki bodo sposobne aktivno in kontinuirano programirati predstave sodobnega plesa.
• Do konca leta 2012 bomo povezali vse nevladne organizacije, ki so sposobne producirati
kakovosten program na področju sodobnega plesa.
• Do konca leta 2012 bomo oblikovali predloge zakonodajnih podlag za izboljšanje položaja akterjev na področju sodobnega plesa.
• Spodbujamo strateško razmišljanje o sodobni umetnosti in kulturi kot temeljni
vrednoti slovenske družbe.
Projekt je seveda doprinesel k dodatnemu razmisleku o vrednosti in pomenu kulture, a
vendarle ugotavljamo, da ostaja to eden izmed ciljev za prihodnost, saj izven direktnih
naslovnikov projekta mreža ni imela dostopa do širšega kroga občinstva. Še najbolj sta to
poslanstvo izpolnili Gibanica in Gibanica na turneji, saj sta zaradi množičnosti dogodkov
uspeli nagovoriti najbolj široko občinstvo.
• Optimiziramo učinkovitost kadrov, ki znotraj NVO delujejo v produkciji, promociji
in organizaciji, ter povečujemo njihovo sposobnost pridobivanja sredstev za svoje
delovanje.
Ocenjujemo, da je to eden od ciljev, ki se je najbolj kakovostno udejanjil, saj je mreža skozi
izobraževanja, ki jih je organizirala za nevladne organizacije in za svoje lastne kadre, uspela
v dveh letih izobraziti mnogo profesionalcev ali šele nastajajočih profesionalcev s področja.
• Povečujemo vpetost NVO v lokalno okolje ter njihovo vidnost in prepoznavnost v
nacionalnem kulturnem prostoru.
52
53
Ta cilj je eden od večjih uspehov mreže, sploh skozi izobraževanja in projekt Gibanica na
turneji je mreži uspelo povezati posamezne NVO v mestih z lokalnimi oblastmi in z lokalnimi
javnimi zavodi.
Tudi tu mreža žanje uspehe: vsi parterji v projektu projekt zaključujejo bolj izobraženi in s
primerom dobre prakse; obenem vsem ostaja obilo novega znanja in povezav za nadaljnji
razvoj.
• Povečujemo izkoriščenost obstoječe javne infrastrukture skozi oblikovanje partnerstev z nevladnim in javnim sektorjem.
• Povečujemo mobilnost sodobne umetnosti in drugih znanj med posameznimi
slovenskimi regijami in motiviramo delavce v NVO za delovanje izven glavnega
mesta.
Kljub raziskavi, ki je mapirala obstoječo infrastrukturo in lahko služi kot izhodišče pri nadaljnjih prizadevanjih za prostore, žal izkoriščenost javne infrastrukture po dveh letih ni bistveno
večja, večinoma so razlogi zunanji: nepripravljenost javnih zavodov na sodelovanje, zapleti z
lastništvom, predvsem pa: sama infrastruktrura je manjši problem kot pridobivanje sredstev
za redno delovanje in vzdrževanje oziroma za programske stroške.
• Omogočamo dostop do znanj, ki krepijo konkurenčnost NVO organizacij v pridobivanju javnih sredstev.
Izobraževanje se je izkazalo za potrebno in zaželjeno, vsa ponujena izobraževanja so bila
dobro obiskana in upamo lahko, da se bodo dolgoročni učinki šele začeli kazati. Vendarle
velja opozoriti tudi na problematičnost kampanjske ponudbe izobraževanja, slovenski prostor potrebuje bolj sistematičen pristop in odmev tudi v akademski sferi, ki bo zmogla tudi
afirmirati področje kot znanstveno in kot raziskovalno.
• Znižujemo stroške produkcije z optimizacijo postprodukcije sodobnoplesnih
programov.
Postprodukcija ostaja pereč problem slovenskega sodobnega plesa. Delno je traso za
izboljšanje postprodukcije tlakoval projekt Gibanica na turneji, a radikalnejši in bolj dolgoročni premiki bi zahtevali širši angažma odločevalcev in sistemske rešitve na nacionalni
ravni.
• Povečujemo izkoristek javnih sredstev, tako da subvencionirane produkte delamo
dostopnejše na nacionalni ravni.
Za ta cilj velja podobno kot za prejšnji: dostopnost sodobnega plesa se v zadnjem obdobju zmanjšuje, potrebne bi bile širše sistemske rešitve, ki jih projekt kot je Mreža sodobnega plesa sicer lahko nakaže ali razpre, a je dolgoročna rešitev odvisna tudi od političnih
odločevalcev.
• Krepimo produkcijsko učinkovitost mrežnih partnerjev in s tem posredno omogočamo razvoj dobrih praks na področju produkcije.
Decentralizacija se odvija zelo počasi in mukoma: mreža je k decentralizaciji pripomogla
predvsem z izjemno regionalno razpršenostjo ponujenega izobraževanja in s projektom
Gibanica na turneji, prav tako je mreža spodbudila posamezne premike v lokalnih okoljih.
V celoti ocenjujemo, da je projekt Mreža sodobnega plesa izpolnil večino kratkoročnih ciljev
in izvedel vse zadane aktivnosti, vzroke za izmikanje doseganja dolgoročnejših ciljev pa
prepoznamo v štirih sklopih dejavnikov:
• Spremenjene okoliščine. Leta 2010, ko je bil projekt zasnovan, je bila kriza že vseprisotna in preteča, a vendarle je na nacionalni in na lokalnih odločevalskih ravneh še
obstajal pogum in odločenost, da bodo stvari šle na bolje. Leta 2010 so se na področju
sodobnega plesa obetale dolgo pričakovane spremembe: ustanavljala se je prva javna
institucija na področju sodobnega plesa, Center za sodobne plesne umetnosti, ki bi
dolgoročno lahko prevzel del poslanstva mreže, obstajala je pripravljenost na dialog
o uprizoritveni gostovalni mreži v Sloveniji, Španski borci kot prizorišče sodobnega
plesa so se razvijali, rezov v projektne in programske razpise, iz katerih se financira
večina sodobnoplesne produkcije v Sloveniji, še ni bilo, platforma Gibanica je z novim
programskim odborom najavljala spremembe… Skratka, okoliščine so bile obetavne in
pridobitev sredstev za mrežo je delovala kot ena izmed točk preloma, ki bi omogočila
razvoj in realizacijo dolgo pričakovanih in potrebnih sprememb. Žal so se okoliščine
v dveh letih radikalno spremenile: center so ukinili še preden je zares začel delovati,
sredstva za sodobni ples so radikalno zmanjšana, lokalne skupnosti se prav tako borijo
s prezadolženostjo občin in s kriznimi ukrepi, javnih zavodov še vedno nihče ne stimulira k odpiranju in sodelovanju, ampak jim z rezanjem sredstev prav tako onemogočajo
razvoj. Po dveh letih je videti, da so bile »sanje« izpred dveh let skoraj utopične in da bo
novo poslanstvo mreže, če bo nadaljevala z delovanjem, bolj borba za že pridobljeno,
pa izgubljeno s krizo.
• Narava financiranja projekta. Financiranje Evropskega socialnega sklada je sploh
omogočilo projekt mreža sodobnega plesa; a narava financiranja ima tudi svoje omejitve,
ki se seveda odrazijo tudi na rezultatih projekta. Kot ključne pomanjkljivosti prepoznavamo visoko birokratiziranost projekta, ki projektno ekipo časovno okupira do te meje,
54
55
da hromi vsebinsko in organizacijsko plat projekta, kot pomanjkljivost se je pokazala tudi
relativna nefleksibilnost pri odstopanju od napovedanih aktivnosti (sploh pri novih podvigih, kot je bila Mreža sodobnega plesa, se pogosto šele skozi delo izkažejo nove potrebe
ali izkristalizirajo novi cilji, ki so bolj pomembni od zastavljenih, vendar so spremembe
aktivnosti možne le delno, zahtevajo veliko administracije in zaradi vnaprejšnjega preverjanja s kontrolno službo ministrstva zahtevajo veliko časa) in relativna nefleksibilnost
pri spreminjanju napovedanega proračuna, kjer velja podobno kot pri prejšnji postavki:
potrebe se pogosto izkažejo šele med delom samim. Pretekli dve leti sta bili sploh leti
mnogih sprememb na sodobnoplesnem področju, na katere se je mreža lahko odzvala
le delno, saj so ad hoc akcije in ukrepi ter nasploh spremembe žal v neskladju z naravo
financiranja.
• Časovne omejitve. Za mnoge, sploh dolgoročne, cilje se izkazuje, da sta dve leti enostavno premalo; da je dve leti doba, ko se polje delovanja dodobra razišče, vzpostavi
povezave in šele začne udejanjati projekte. Torej dve leti je doba, da se popraska po
površini, za globlje spremembe pa je potrebnega več časa. Prav zato se skozi to evalvacijo kaže, da so vse aktivnosti, ki imajo rezultate že na kratki rok, najbolj uspešne, saj
je za bolj strateške premike zmanjkalo časa (in politične volje).
• Pripravljenost deležnikov za sodelovanje. Kljub poznavanju »scene« je ekipa pri pripravi projekta vseeno podcenila pasivnost deležnikov, pri tem kritika leti tako na samo
plesno sceno, kjer se stvari premikajo le počasi in ob obilo spodbude in animacije, predvsem pa na odločevalce, ki so vendarle podprli projekt z vsemi njegovimi cilji, a vendarle
pokazali malo posluha za spremembe in spodbude, ki presegajo raven načelne podpore
in posegajo na področje konkretnih kulturnih politik, ki opredeljujejo financiranje, rabo
javne infrastrukture, reformo javnega sektorja...
Ocenjujemo, da projekt Mreža sodobnega plesa po dveh letih pušča za sabo mnoge uresničene cilje in mnoge rezultate, ki so trajni in neprecenljivi (izobraževanje, povezovanje
akterjev, dve raziskavi,...), a vendarle projekt ob zaključku bolj kot zadovoljstvo z opravljenim evocira željo po več in še bolj razgalja vse pomanjkljivosti organiziranosti sodobnega
plesa v Sloveniji. Zato ocenjujemo, da je projekt nujno nadaljevati, a vendarle cilje prilagoditi sedanji situaciji; pričujoči zapis je pospremljen s slabimi obeti (na ministrstvu skoraj ni
sogovornika z odločevalsko močjo, ki bi bil pripravljen na dialog, največji oder v Ljubljani,
Cankarjev dom, klesti plesni program zaradi upada občinstva in pomanjkanja sredstev,
razpisi zamujajo, ker se obetajo dodatni rezi,...), je žal videti, kot da bo prihodnje obdobje
še težje in da bo mreža bolj kot v odpiranje novega in izboljševanje stanja usmerjala moči v
ohranjanje stanja; kot ključni področji delovanja zato prepoznavamo nadaljevanje in širitev
izobraževalnih programov in zagovorništvo v najširšem smislu.
Alma R. Selimović
Predlog Ministrstvu za izobraževanje, znanost,
kulturo in šport
CILJ
Ustanovitev Slovenske postprodukcijske mreže Gibanica
UKREP
Opolnomočenje nevladne organizacije za izvajanje javne službe – postprodukcija sodobnoplesnih in uprizoritvenih umetnosti, ki nastajajo v NVO sektorju, po Sloveniji.
POJASNILO
Umetniška produkcija sodobnoplesnih predstav in drugih področnih programov, ki jo v
Sloveniji izvajajo izključno NVO in ki je pretežno financirana iz državnih, v premajhnem
obsegu pa iz lokalnih in mednarodnih finančnih virov, zaradi pomanjkljivih znanj s področja kulturnega menedžmenta in zaradi kadrovske podhranjenosti produkcijskega sektorja
zastaja v lokalnih okoljih in je premočno vezana na Ljubljano, četudi izven glavnega mesta
deluje vrsta NVO s tega umetniškega področja. Distribucija sodobnoplesnih predstav je na
nacionalni ravni pomanjkljiva, zato je njena produkcija sorazmerno draga, umetniki (tako
rekoč vsi samozaposleni na področju kulture) pa zaradi nezadostnega obsega umetniškega
dela slabo plačani. Zaradi nezadostnega obsega postprodukcije po Sloveniji je vidnost
in prepoznavnost slovenskega sodobnega plesa slaba, kar ima za posledico slab obisk
v primerih, ko se postprodukcija po Sloveniji izvaja, slaba vidnost in prepoznavnost pa je
povečini vzrok, da je sodobnoplesna umetnost slabo integrirana v mrežo javne infrastrukture na področju umetnosti in kulture ter v gostovalne abonentske programe obstoječih
javnih zavodov.
Zato je logičen korak vzpostavitev postprodukcijske mreže po Sloveniji med nevladnimi
organizacijami, javnimi zavodi JSKD in nosilci kulturnih politik. Poslanstvo Slovenske
postprodukcijske mreže je spodbujanje povezovanja in sodelovanja znotraj celotne mreže
slovenske uprizoritvene umetnosti s poudarkom na sodobnem plesu in omogočanju
postprodukcije in gostovanja sodobnoplesnih produkcij po Sloveniji, kot tudi platforma za
izmenjave na nivoju izobraževanja in umetniških rezidenc.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem nove ali obstoječe nevladne organizacije
za izvajanje javne službe – postprodukcija sodobnoplesne in uprizoritvene umetnosti po
Sloveniji.
56
KDO
MIZKŠ ob predhodnem dogovoru z občinami, svojimi javnimi zavodi kot tudi z JSKD.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–januar 2013 – priprave in dogovori
• februar 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
• 340.000 EUR na leto / 140.000 EUR (stroški 4 zaposlenih) + 200.000 EUR programskih
sredstev (140.000 EUR iz ESS, 140.000 EUR iz MIZKŠ, 60.000 EUR lokalne skupnosti)
ODGOVORNOST
MIZKŠ, lokalne skupnosti.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe postprodukcija sodobnega plesa po
Sloveniji
• vzpostavitev infrastrukturne mreže in število partnerskih mest (NVO, javni zavod, JSKD,
občina)
• število vključenih programov NVO v programe javnih zavodov
• število novopridobljenih vadbenih in rezidenčnih prostorov
SEDANJOST
9. september 2012, ob 14.00 / KJE JE MREŽA
SODOBNEGA PLESA TA TRENUTEK?
Mreža je trenutno v zadnji pospešeni fazi vsebinskega in administrativnega zaključevanja
dvoletnega projekta, ki se zaključi čez 21 dni, in v fazi osveževanja poslanstva, ciljev in smislov delovanja za naprej. Mreža je v pospešenem toku procesa konca in novega začetka.
Želim si seveda, da bi lahko Mreža sodobnega plesa nadaljevala s svojim delom tudi v
prihodnosti in v okrilju Društva za sodobni ples Slovenije, kjer bi tak projekt imel naravno
lego. V obdobju 2011 in 2012 smo ravno vzpostavili delovanje mreže, se usposobili za administrativno vodenje projekta in svojo energijo usmerili predvsem v kulturnopolitični preboj za
izboljšanje pogojev dela akterjev sodobnega plesa. Pomembno je, da mreža ohrani svoje
vsebinsko področje sodobnega plesa in sodobnih uprizoritvenih umetnosti in da se ne širi
na celotno področje kulture, saj prav ta umetniška zvrst ni zastopana v javnem sektorju in
potrebuje svoj glas. V obdobju 2013 in 2014 pa bi lahko mreža začela polno delovati.
Brez ponovne podpore Ministrstva za pravosodje in javno upravo iz ESS, ali iz kakšnih
drugih javnih virov, mreža ne more delovati, saj ni usmerjena na trg in v prodajo svojih
produktov in storitev. Mreže v svojem bistvu tega ne bi smele početi.
Razpis, ki je podprl ta projekt, je omogočil manjši ekipi ljudi, da za dve leti usmeri svojo
energijo in poveže razpršene ideje o prihodnosti sodobnega plesa in jih usmeri v premike
in procese, ki občasno rezultirajo v konkretnih dejanjih.
Subjektivni pogled na Mrežo sodobnega plesa
Zadovoljen sem, da smo uspeli izpolniti veliko od začrtanih ciljev in imeli možnost narediti
tudi tiste, ki niso bili v začrtanem planu. Zadovoljen sem tudi, da smo uspeli vzpostaviti in
obdržati dobre odnose z ljudmi iz resornega ministrstva in drugih ministrstev, ki podpirajo
projekt mreže, kot tudi z akterji z vsebinskega področja, ne glede na kulturno politične
premike v Sloveniji.
58
Težave, s katerimi sem se soočal pri projektu:
• Podcenjeval sem kompleksnost projekta Mreža sodobnega plesa. Mislil sem, da ga
lahko peljem nekaj ur na dan tako, da mi še vedno ostane nekaj ur za umetniške in druge
procese. Uštel sem se. Oboje skupaj ne gre. Delovanje v kulturni politiki vsekakor polni
neke apetite v mojem umu, nek moj notranji občutek za “šah” z odločevalci in “odpiranje”
zaprtih pozicij in prostorov mi je bilo v izziv. Ob tem pa so bili zapostavljeni telo in duh,
kreiranje umetniške izkušnje... in moj ples je v tem času zgubil neko prvinsko radost.
• Dolgo sem se tudi spopadal z občutkom, da delamo preveč nepotrebne administracije.
Sedaj je ta občutek že malo bolj umirjen.
• Še vedno se z ekipo spopadamo z vgrajenim “softwerjem” v miselnosti poročanja projekta, ki nam onemogoča delovati z lahkoto. Na primer, namesto da bi neko zadevo
speljali tako kot mislimo in čutimo, se moramo vedno prej ustaviti in premisliti, kako
bomo to poročali in ali ta zadeva sploh spada pod cilje projekta in pod katero aktivnost
itd. V tem času, ko teče ta “sofwear”, bi stvar že z lahkoto naredili. In hitrost delovanja
mreže se upočasni vsaj za 3-krat, zgubi se tudi spontanost in kreacija. Hitro se ujameš,
da izpolnjuješ samo tisto, kar si pred dvema letoma na začetku projekta obljubil, čeprav
se dogajajo spremembe realnosti, vsak trenutek.
• Zaradi lastnega nepoznavanja finančnega mehanizma projekta iz ESS smo se večkrat
soočali s problemom kratkoročnih likvidnostnih težav. Sedaj smo se naučili in v prihodnosti ne pričakujemo več takšnih težav.
• Na sredini projekta so se zgodile predčasne volitve, ki so pripeljale do daljšega političnega brezvladja in menjave odločevalcev. Naša intenzivna prizadevanja civilnega dialoga
in zagovorništva z odločevalci kulturne politike in s tem povezani procesi in projekti, ki
smo jih vzpostavljali v prvi polovici projekta, so se ustavili.
V Ljubljani, 9. septembra 2012, ob 14.30
Goran Bogdanovski
vsebinski vodja Mreže sodobnega plesa
NAMESTO ZAKLJUČKA:
MOŽNA
PRIHODNOST?
Subjektivni predlogi Gorana
Bogdanovskega na 2 vprašanji:
1. Kako lahko izkoristimo strukturne sklade tudi za sistemsko ureditev statusa
samozaposlenih v kulturi in sistemsko ureditev nevladnih organizacij na
področju uprizoritvenih umetnosti?
2. Ali je institucionalizacija sodobnega plesa lahko tudi opolnomočenje
nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v
javnem sektorju?
PREDLOGI MIZKŠ IN VLADI RS
Nova kratkoročna finančna perspektiva za NVO v umetnosti in
kulturi 2013-2015
Predlog 1
ESS (Evropski socialni sklad) za sistemsko ureditev statusa samozaposlenih v kulturi
in delno za sistemsko ureditev nevladnega sektorja v umetnosti in kulturi.
Predlog 2
ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj) za razvoj infrastrukture na področju uprizoritvenih umetnosti.
Izračun, koliko dodatnih sredstev je potrebnih za kratkoročno finančno perspektivo za NVO
v umetnosti in kulturi s področja uprizoritvenih umetnosti 2013–2015.
60
61
2010 in 2011 smo NVO-ji v umetnosti in kulturi sodelovali z Ministrstvom za kulturo RS
pri oblikovanju Osnutka ciljev in ukrepov za Nacionalni program za kulturo 2012–2015.
Na podpročju uprizoritvenih umetnosti smo se konsolidirali pri naslednjih ciljih in ukrepih:
• 4,9 mio EUR – Izenačevanje pogojev za delovanje nevladnih producentov z javnimi
zavodi (3 mio EUR za delovanje in programske vsebine NVO in 1,9 mio EUR za ustanovitev in delovanje Odprte institucije / infrastruktura)
• 0,6 mio EUR – Povečanje postprodukcije ter uveljavljanje slovenske uprizoritvene
umetnosti v mednarodnem prostoru (600.000 EUR za ustanovitev in delovanje SUK Slovenska uprizoritvena kooperativa)
• še brez finančne ocene – Poslovna in stroškovna učinkovitost ter programska odličnost
(spodbuditev programov, ki bodo šolali poslovne kadre v kulturi)
• 2,9 mio EUR – Institucionalizacija sodobnega plesa (ustanovitev CSPU - Center sodobnih plesnih umetnosti in nadaljevanje dejavnosti profesionalizacije sodobnega plesa)
• 70 mio EUR – Razvoj infrastrukture na področju uprizoritvene umetnosti
(vzpostavitev infrastrukturne mreže vadbenih in predstavitvenih prostorov z lokalnimi skupnostmi in 20 mio EUR za gradnjo CSPU – Centra sodobnih plesnih umetnosti in 50 mio
EUR za gradnjo SNG Drame)
Potrebna dodatna sredstva v novi finančni perspektivi za razvoj NVO v umetnosti in kulturi
s področja uprizoritvenih umetnosti: 8,4 mio EUR letno + investicije v gradnjo 70 mio EUR.
Če iz predlogov izvzamemo 70 mio EUR za novogradnje in v obdobju 2013–2015, pripravimo vse pogoje za gradnjo CSPU v povezavi z MOL in gradnjo SNG Drame in s črpanjem
sredstev iz strukturnih skladov, NVO realno in nujno potrebujejo v obdobju 2013–2015
dodatno 8,4 mio EUR letno.
NVO v umetnosti in kulturi s polja uprizoritvenih umetnosti realno in nujno potrebujejo v obdobju 2013–2015 dodatnih 8,4 mio EUR na leto.
Predlog 1
CILJ 1:
Zagotoviti 8,4 mio EUR letno brez dodatnih državnih sredstev
za izboljšanje pogojev dela in sistemsko ureditev nevladnih
organizacij in samozaposlenih v umetnosti in kulturi.
UKREP
• MIZKŠ in vlada RS naj črpata 10,9 mio EUR na leto iz ESS (Evropskih socialnih skladov)
za ureditev in izboljšanje statusa samozaposlenih v kulturi. Od teh 10,9 mio EUR letno
naj porabi 8 mio EUR letno za plačevanje urejenih prispevkov za samozaposlene v kulturi
in 2,9 mio na leto za dvig zaposljivosti v NVO v umetnosti in kulturi.
• 5,5 mio EUR, ki jih MIZKŠ trenutno namenja za samozaposlene v kulturi, se preusmeri
za sistemsko ureditev nevladnega sektorja v umetnosti in kulturi.
• S takim črpanjem in notranjo prerazporeditvijo dobimo: 8 mio EUR za samozaposlene,
5,5 mio EUR za nevladne organizacije in 2,9 mio EUR za dvig zaposljivosti.
POJASNILO
Poslanstvo ESS (Evropskih socialnih skladov) je investirati v človeški kapital, ustvarjanje delovnih
mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativnosti. Več kot 10 odstotkov
celotnega proračuna EU je skozi ESS namenjeno investicijam v najpomembnejši kapital EU – ljudi.
Samozaposleni in nevladne organizacije v umetnosti in kulturi so najbolj prosperirajoč
domači kader in so v preteklosti in sedanjosti zagotavljali našo opaznost in prepoznavnost
v mednarodnem okolju ter so s svojimi povezavami tudi najobetavnejša slovenska evropska
in svetovna industrija. Samozaposleni in nevladne organizacije so tekmovalna prednost
Slovenije, zato bi bilo na ravni vlade nemudoma treba vzpostaviti okolje za ureditev pogojev
dela in izboljšanje njihovih statusov. Vložek je tako zanemarljivo majhen, če imamo pred
seboj koristi, ki jih ima država od njih.
Na ravni državnih mehanizmov je treba poiskati načine in nemudoma počrpati vsa manjkajoča sredstva iz ESS za sistemsko ureditev samozaposlenih in nevladnih organizacij v
umetnosti in kulturi ter dvig zaposljivosti v NVO.
KAKO
Preučiti vse možnosti, ki jih ponujajo Evropski socialni skladi, pripraviti načrt in začeti s
črpanjem sredstev.
62
63
KDO
MIZKŠ ob pomoči strokovnjakov evropskih strukturnih skladov in nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–januar 2013 priprave načrtov, medresorski dogovori in konsolidacija s
samozaposlenimi in z NVO v umetnosti in kulturi
• februar 2013 – črpanje 10,9 mio EUR letno iz ESS
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
• 0 EUR na leto (znotraj lastnih kapacitet vladnih služb)
• 200.000 EUR na leto (v primeru “outsourcanja” zunanjim izvajalcem črpanja ESS)
• 10,9 mio iz ESS na leto (od 2013 dalje)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in vlada RS.
KAZALNIKI
10,9 mio EUR letno iz ESS za sistemsko urejanje za izboljšanje pogojev dela in samozaposlenih in nevladnih organizacij v umetnosti in kulturi.
CILJ 2:
Sistemska ureditev statusa samozaposlenih v kulturi, 8 mio
EUR na leto
UKREPI
• izenačitev statusa samozaposlenih v kulturi z zaposlenimi v javnem sektorju (socialni
prispevki, bolniške, porodniške, regres, prekvalifikacije... )
• spodbujanje zaposlovanja v NVO v umetnosti in kulturi
moral prvenstveno skrbeti za svoje ljudi in jim omogočiti profesionalne pogoje za delo in
ustvarjanje.
Že dolgo je jasno, da kakorkoli obračamo kriterije za vpis v razvid, vemo, da vedno zmanjka
pribižno 3 mio EUR, ki bi izenačili status samozaposlenih v kulturi z zaposlenimi v javnem
sektorju (socialni prispevki, bolniške, porodniške, regres, prekvalifikacije... ). Veliko lažje je pridobiti sredstva iz ESS, kot pa se leta in leta pregovarjati v takih in drugačnih delovnih skupinah.
KAKO
Preučiti vse možnosti, ki jih ponujajo Evropski socialni skladi, pripraviti načrt, se konsolidirati z delovno skupino na MIZKŠ, ki je sklicana za sistemsko urejanje statusa samozaposlenih, in začeti črpati sredstva.
KDO
• MIZKŠ ob pomoči strokovnjakov evropskih strukturnih skladov in samozaposlenih
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–januar 2013 – priprave načrtov, medresorski dogovori, konsolidacija
delovne skupine za sistemsko urejanje statusa samozaposlenih
• februar 2013 – črpanje iz ESS
• maj 2013 – plačevanje urejenih socialnih prispevkov za samozaposlene v umetnosti in
kulturi
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
• 0 EUR na leto (znotraj lastnih kapacitet vladnih služb)
• 200.000 EUR na leto (v primeru “outsourcanja” zunanjim izvajalcem črpanja ESS)
• 8 mio EUR iz ESS na leto (od 2013 dalje)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in vlada RS.
POJASNILO
Trenutno MIZKŠ namenja 5,5 mio EUR za samozaposlene v kulturi, za približno 2500 najbolj ustvarjalnih ljudi v državi. Največja tovarna in najboljše podjetje z večinoma visokoizobraženim kadrom so temelji, na katerih bi morali načrtovati prihodnost. Tem ljudem bi
morali lajšati in omogočati profesionalne pogoje za delo, ne pa da jim grozimo z novimi
ovirami in kriteriji pri pridobivanju statusa in posledično z odvzemom pravic. MIZKŠ bi
KAZALNIKI
• izenačitev statusa samozaposlenih v kulturi z zaposlenimi v javnem sektorju (socialni
prispevki, bolniške, porodniške, regres, prekvalifikacije...)
• višina počrpanih sredstev na leto iz ESS ali drugih virov na leto, ki je namenjena za sistemsko ureditev položaja samozaposlenih v umetnosti in kulturi
64
65
CILJ 3:
Sistemska ureditev nevladnega sektorja za polje uprizoritvenih
umetnosti in kulturi 8,4 mio EUR dodatno na leto
UKREPI
• Izenačitev pogojev financiranja delovanja in programskih vsebin NVO s pogoji financiranja delovanja in programskih vsebin javnih zavodov.
• Institucionalizacija sodobnega plesa.
• Opolnomočenje NVO za izvajanje tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju.
• Dvig zaposljivosti v NVO.
POJASNILO
Že pred 10 letimi je bil ugotovljena potreba po dodatnih 3 mio EUR za delovanje NVO v
umetnosti in kulturi. Od takrat se je delovanje nevladnih organizacij v umetnosti in kulturi
zelo razvilo. Predvsem nevladne organizacije s področja uprizoritvenih umetnosti že dosegajo nivo javnih služb. Za normalno delovanje in razvoj danes potrebujejo dodatnih 8,4 mio
EUR. V preteklosti so storjeni mali koraki k izboljšanju, vendar nobenega večjega, nobenega sistemskega. Že desetletje odlašamo z reformo javnih zavodov v kulturi in nevladniki
zahtevajo izenačitev pogoje dela z javnim sektorjem. In že desetletje se sodobni ples bori
za profesionalizacijo pogojev.
Od previdenih 8,4 mio EUR na leto naj se:
• 2,5 mio EUR letno nameni za institucionalizacijo sodobnega plesa oz. za opolnomočenje
nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb, ki naj bi jih izvajal ukinjen Center
sodobnih plesnih umetnosti.
• 2,9 mio EUR letno za dvig zaposljivosti v NVO.
• 3 mio EUR letno + že obstoječa sredstva na MIZKŠ za izenačitev pogojev financiranja
delovanja in programskih vsebin NVO s pogoji financiranja delovanja in programskih
vsebin javnih zavodov.
KAKO
• Z javnimi razpisi ali direktnimi opolnomočenji novih ali obstoječih nevladnih organizacij
za izvajanje tistih javnih služb, ki jih ne izvaja javni sektor.
• Z javnim razpisom za zaposljivost v NVO.
• Z javnimi razpisi za programe, večletne in letne projekte.
Preučiti vse možnosti, ki jih ponujajo Evropski socialni skladi, pripraviti načrt, se medresorsko uskladiti in se konsolidirati z delovno skupino na MIZKŠ, ki je sklicana za sistemsko
urejanje NVO v umetnosti in kulturi in začeti s črpanjem sredstev in izvajanjem ukrepov.
KDO
MIZKŠ ob pomoči strokovnjakov evropskih strukturnih skladov in nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–januar 2013 – priprave načrtov, medresorski dogovori, konsolidalcija
delovne skupine za sistemsko urejanje NVO v umetnosti in kulturi
• februar 2013 – črpanje 2,9 mio EUR letno iz ESS
• februar 2013 – prerazporeditev 5,5 EUR mio znotraj MIZKŠ
• maj 2013 – javni razpisi za programe, večletne in letne projekte 2014–2017
• maj 2013 – javni razpisi in direktna opolnomočenja novih ali obstoječih nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb, ki jih ne izvaja javni sektor
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
•
•
•
•
0 EUR na leto (znotraj lastnih kapacitet vladnih služb)
200.000 EUR na leto (v primeru “outsourcanja” zunanjim izvajalcem črpanja ESS)
5,5 mio EUR iz MIZKŠ na leto (iz trenutne postavke za samozaposlene od 2013)
2,9 mio EUR iz ESS na leto (za dvig zaposljivosti v NVO od 2013 dalje)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in vlada RS.
KAZALNIKI
• višina počrpanih sredstev na leto iz ESS ali drugih virov na leto, ki je namenjena za sistemsko ureditev položaja NVO v umetnosti in kulturi
• višina dodatnih sredstev za izenačevanje pogojev za delovanje nevladnih producentov
z javnimi zavodi
• višina sredstev ki je namenjena za opolnomočenje NVO za izvajanje tistih javnih služb,
ki se ne izvajajo v javnem sektorju
• število na novo opolnomočenih nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb, ki
se ne izvajajo v javnem sektorju
• višina sredstev za dvig zaposljivosti v NVO v umetnosti in kulturi
• število na novo zaposlenih v NVO v umetnosti in kulturi na leto
66
67
Predlog 2
CILJ 4:
Razvoj infrastrukture na področju uprizoritvenih umetnosti s
sredstvi iz ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj)
KAZALNIKI
• višina počrpanih sredstev na leto iz ESRR ali drugih virov na leto, ki je namenjena za
razvoj infrastrukture na področju uprizoritvenih umetnosti in NVO v umetnosti in kulturi
• število novopridobljenih vadbenih in rezidenčnih prostorov za raziskavo in kreacijo umetnosti za NVO v umetnosti in kulturi
• število novopridobljenih prostorov za prezentacije umetnosti za NVO v umetnosti in kulturi
• število novogradenj za NVO v umetnosti in kulturi
UKREP:
Priprava projektov gradnje izhajajoč iz predloga ciljev in ukrepov NPK 2012–2015 za področje uprizoritvenih umetnosti: priprava projekta in gradnja SNG Drame in Centra sodobnih plesnih umetnosti, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za vzpostavitev infrastrukturne
mreže za področje uprizoritvene umetnosti ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za
zagotavljanje ustreznih vadbenih in uprizoritvenih prostorov za delovanje ustvarjalcev na
področju uprizoritvene umetnosti.
KAKO
Preučiti vse možnosti, ki jih ponujajo ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), pripraviti
načrt infrastrukture in projektov in začeti s črpanjem sredstev.
KDO:
MIZKŠ ob pomoči strokovnjakov evropskega sklada za regionalni razvoj in nevladnih
organizacij.
PREDLOGI ZA NVO S PODROČJA SODOBNIH
PLESNIH UMETNOSTI IN MIZKŠ
Ali je institucionalizacija sodobnega plesa lahko tudi
opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje tistih
javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju?
Predlog nabora programov in dejavnosti, ki jih lahko izvajajo NVO na vsebinskem
področju sodobnega plesa pod enakimi pogoji in na način, ki velja za javno službo.
Predlogi so za Cij 3 / ukrep 2. in. 3. seveda ob zagotovljeni novi finančni perspektivi 2013–
2015 (z dodatnimi 2,5 mio EUR za dejavnosti sodobnega plesa).
ČAS IZVEDBE:
• oktober 2012–januar 2013 – priprave načrtov in medresorski dogovori
• 2013–2014 – priprava projektov in mreže infrastrukturnih projektov
• 2015 – črpanje sredstev iz ESRR in gradnja investicij
1. Študijska infrastruktura in ustvarjanje
pogojev za kreacijo sodobnega plesa
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
• 0 EUR na leto (znotraj lastnih kapacitet vladnih služb)
• 200.000 EUR na leto (v primeru “outsourcanja” zunanjim izvajalcem črpanja ESS)
• 70 mio EUR iz ESRR (2015–2017)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in vlada RS.
• koordinacija obstoječih vadbenih prostorov in iskanje novih prostorov v Ljubljani
• vzpostavljanje mreže vadbenih in rezidenčnih prostorov (vadbeni in bivalni) po Sloveniji
za umetnike in skupine v skladu z načeli dostopnosti, pretočnosti ter soobstoja različnih
avtorskih estetik in poetik domačih in tujih ustvarjalcev v prostoru
• omogočanje pogojev za modul “Raziskovanje” sodobnega plesa
• omogočanje pogojev za modul “Rezidence” sodobnega plesa
68
69
POJASNILO
• Večino NVO najema vadbene prostore na trgu, deloma in v premajhnem obsegu so tudi
dostopni v obliki koprodukcij v obstoječi javni infrastrukturi PTL, SMEEL, Španski borci... Že tako skromna sredstva, ki jih dobivajo samozaposleni in NVO za produkcijo, v velikem
delu porabijo ravno za najemanje vadbenih prostorov oz. se čas priprave produkcije zelo
skrajša, saj se zdi umetnikom plačevanje vadbenega prostora na trgu na račun plačila
umetnikov nepravično. Zato je treba začasno zagotoviti tudi sredstva za plačilo najemnin
za vadbene prostore na trgu, poskrbeti za mrežno koordinacijo terminov in sočasno
vzpostavljati pogoje za mrežo vadbenih in rezidenčnih prostorov (vadbeni in bivalni) po
celi Sloveniji, skupaj z MIZKŠ, občinami in JSKD.
• Treba je razviti program, ki bi omogočal čas in prostor za raziskovanje umetniške materije
avtorjev, z manjšo ekipo sodelavcev (Raziskovanje) in odmik celotne ekipe na projektu v
umetniške rezidence, kjer se lahko celotna ekipa poglobi v samo kreacijo (Rezidenca), ki
lahko posledično pripelje do končne faze (Produkcija), ne pa tudi nujno. Brez podaljšanja
procesa pred samo produkcijo ne moremo pričakovati kvalitetnih umetniških del. Po
priporočilu European Dancehouse Network je treba umetnikom v modulu “Raziskovanje”
poleg infrastrukturnih pogojev omogočiti tudi dnevnice, saj v času raziskav (2–4 tednov)
ne morejo služiti denar drugje. V modulu “Rezidenca” pa poleg infrastrukturnih pogojev
in dnevnic tudi dnevni honorar v višini minimalno 80 EUR, saj gre ponavadi v rezidancah
(2–6 tednov) že za avtorsko delo na pripravo konkretnega projekta. V času rezidence
umetniška ekipa ne more služiti denar drugje.
Za delo na produkciji pa obstajajo že utečeni avtorski honorarji, ki so znani tudi producentom in javnim financerjem preko obstoječih razpisov za produkcije.
UKREP
Opolnomočenje nevladne organizacije za izvajanje javne službe – Študijska infrastruktura
in ustvarjanje pogojev za kreacijo sodobnega plesa.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem nove ali obstoječe nevladne organizacije
za izvajanje javne službe.
KDO
MIZKŠ ob predhodnem dogovoru z občinami, kot tudi z JSKD.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–Maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
230.000 EUR na leto
• 70.000 EUR na leto (zaposleni) + 160.000 EUR na leto programskih sredstev (subvencije
najemnin obstoječih vadbenih studiev na trgu v Ljubljani, sredstva za enostavne usposobitve novih prostorov, omogočanje pogojev za modula “Raziskava” in “Rezidenca” v
obliki potnih stroškov, namestitev, dnevnic in avtorskih honorarjev)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe Študijska infrastruktura in ustvarjanje
pogojev za kreacijo sodobnega plesa
• število na novo pridobljenih vadbenih in rezidenčnih prostorov v Ljubljani in po Sloveniji
• število umetnikov in umetniških skupin v sklopu programov “Raziskovanje” in “Rezidence”
2. Koprodukcija in boljša produkcija
sodobnega plesa
• Za produkcijo je deloma poskrbljeno že zdaj, preko javnih razpisov MIZKŠ. Za dvig kvalitete umetniške produkcije pa so potrebna dodatna sredstva, ki bi omogočala normalne
pogoje dela produkcije (plačilo dela ustvarjalcev in nevladnim organizacijam, materialne
stroške in storitve).
• Za koprodukcije s prizorišči pa bilo smiselno uvesti princip koprodukcije, ki omogoča
finalizacijo produkcije na odru z vso tehnično opremo in podporo prizorišča (tehnična,
PR...) vsaj 14 dni pred premiero. Za take koprodukcije bi prizorišča dobivala dodatna
sredstva.
UKREP
Dvig obstoječih sredstev na postavkah MIZKŠ Koprodukcija in produkcija sodobnega ples.
70
71
KAKO
Z javnim razpisom za programe za NVO, večletne projekte za NVO in samozaposlene in
enoletne projekte za NVO in samozaposlene ali z direktnimi opolnomočenji novih ali obstoječih nevladnih organizacij za izvajanje javnih služb.
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012 – maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje novih ali obstoječih nevladnih
organizacij za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
dodatnih 550.000 EUR na leto
• 400.000 EUR boljša produkcija (dvig kvalitete obstoječe slovenske sodobnoplesne
produkcije)
• 150.000 EUR koprodukcija (sredstva za obstoječa prizorišča za omogočanje finalizacij
produkcij)
Smiselno bi bilo tudi izdatno podpreti (poleg trenutno obstoječih) en velik festival, ki bi si
lahko privoščil pripeljati velika imena in predstave v Ljubljano. In smiselno bi bilo morda
opolnomočiti obstoječa prizorišča, da ustvarijo skupni slovenski in mednarodni program,
ki se izvaja preko cele sezone na vseh razpoložljivih prizoriščih.
UKREP
Dvig obstoječih sredstev na postavkah MIZKŠ - Predstavljanje sodobnega plesa.
KAKO
Z javnim razpisom za programe za NVO, večletne projekte za NVO in samozaposlene in
enoletne projekte za NVO in samozaposlene ali direktnimi opolnomočenji novih ali obstoječih nevladnih organizacij za izvajanje javnih služb.
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje novih ali obstoječih nevladnih
organizacij za izvajanje javne službe
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• Število koprodukcij (finalizacij produkcije na odru z vso podporo)
• Odzivi strokovne javnosti, občinstva in medijev na produkcije
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
dodatnih 350.000 EUR na leto
• 100.000 EUR dodatna ureditev in delovanje obstoječih prizorišč (PTL, SMEEL, Španski borci...)
• 250.000 EUR predstavitev slovenskega in mednarodnega plesa
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
3. Predstavljanje sodobnega plesa
• Organizacija, koordinacija in posredovanje prireditev, festivali.
• Smiselno bi bilo pomrežiti (profilirat) obstoječa prizorišča in jih dodatno financirati (PTL,
SMEEL, Španski borci... ), da uredijo infrastrukturne in tehnične probleme kot tudi problem pokrivanja tekočih stroškov delovanja.
• Prezentacijo sodobnega plesa povečini pokrivajo festivali, ki potekajo skozi celo leto in
obstoječa prizorišča.
KAZALNIKI
• število dobro opremljenih prizorišč za predstavljanje sodobnega plesa
• število predstavitev slovenskih produkcij na prizoriščih skozi sezono
• število skupnih programov prizorišč predstavljanja slovenskega in mednarodnega
sodobnega plesa
• število manjših festivalov
• število večjih festivalov
72
73
4. Postprodukcija v Sloveniji
• postprodukcijska mreža po Sloveniji in nacionalna platforma predstavitve sodobnega
plesa
Umetniška produkcija sodobnoplesnih predstav in drugih področnih programov, ki jo v
Sloveniji izvajajo izključno NVO in ki je pretežno financirana iz državnih, v premajhnem
obsegu pa iz lokalnih in mednarodnih finančnih virov, zaradi pomanjkljivih znanj s področja kulturnega menedžmenta in zaradi kadrovske podhranjenosti produkcijskega sektorja
zastaja v lokalnih okoljih in je premočno vezana na Ljubljano, četudi izven glavnega mesta
deluje vrsta NVO s tega umetniškega področja. Distribucija sodobnoplesnih predstav je na
nacionalni ravni pomanjkljiva, zato je njena produkcija sorazmerno draga, umetniki (tako
rekoč vsi samozaposleni na področju kulture) pa zaradi nezadostnega obsega umetniškega
dela slabo plačani. Zaradi nezadostnega obsega postprodukcije po Sloveniji je vidnost
in prepoznavnost slovenskega sodobnega plesa slaba, kar ima za posledico slab obisk
v primerih, ko se postprodukcija po Sloveniji izvaja, slaba vidnost in prepoznavnost pa je
povečini vzrok, da je sodobnoplesna umetnost slabo integrirana v mrežo javne infrastrukture na področju umetnosti in kulture ter v gostovalne abonentske programe obstoječih
javnih zavodov.
Zato je logičen korak vzpostavitev postprodukcijske mreže po Sloveniji med nevladnimi
organizacijami, javnimi zavodi JSKD in nosilci kulturnih politik. Poslanstvo Slovenske
postprodukcijske mreže je spodbujanje povezovanja in sodelovanja znotraj celotne mreže
slovenske uprizoritvene umetnosti s poudarkom na sodobnem plesu in omogočanju
postprodukcije in gostovanja sodobnoplesnih produkcij po Sloveniji, kot tudi platformo
za izmenjave na nivoju izobraževanja in umetniških rezidenc. Slovenske postprodukcijske
mreže Gibanica organizira letno tudi zgoščen prikaz slovenske sodobnoplesne umetnosti
v obliki platforme za tuje programerje in direktorje prizorišč in festivalov.
UKREP
Opolnomočenje nevladne organizacije za izvajanje javne službe – postprodukcija po
Sloveniji sodobnoplesnih in uprizoritvenih umetnosti, ki nastajajo v NVO sektorju.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem nove ali obstoječe nevladne organizacije
za izvajanje javne službe.
KDO
MIZKŠ ob predhodnem dogovoru z občinami, svojimi javnimi zavodi kot tudi z JSKD.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
dodatnih 420.000 EUR na leto
• 140.000 EUR (zaposleni), 280.000 EUR programskih sredstev
ODGOVORNOST
MIZKŠ, lokalne skupnosti, JSKD in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe postprodukcija sodobnega plesa po
Sloveniji
• vzpostavitev infrastrukturne mreže in število partnerskih mest (NVO, javni zavod, JSKD,
občina)
• število vključenih programov NVO v programe javnih zavodov
• število novopridobljenih vadbenih in rezidenčnih prostorov
5. Mednarodna izmenjava in mreženje
•
•
•
•
mreženje in “izvoz” slovenskega sodobnega plesa v tujino
povezovanje s sorodnimi javnimi in zasebnimi institucijami doma in v tujini
povezovanje z nacionalnimi in drugimi izobraževalnimi programi za sodobni ples
sodelovanje s prizorišči in festivali sodobnega plesa v Sloveniji
Potrebno je kontinuirano delo pri promociji slovenskega sodobnega plesa v tujini ter vzpostavitev mreže tujih programerjev in prizorišč, ki bodo kontinuirano programirali produkcije slovenskega sodobnega plesa v svoj program. Gre za spodbujanje povezovanja in
sodelovanja znotraj celotne mreže uprizoritvenih umetnosti, spodbujanje postprodukcije
v slovenskem nacionalnem prostoru ter spodbujanje mednarodnega sodelovanja skladno
s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostoru, s ciljem podpiranja
gostovanj vrhunskih produkcij referenčnih in mladih umetnikov v mednarodnem prostoru
na mednarodnih prizoriščih in festivalih, spodbujanja mednarodnih koprodukcij in povezav
ter predstavitev v in za mednarodni prostor.
74
75
UKREP
Opolnomočenje nevladne organizacije za izvajanje javne službe – mednarodna izmenjava
in mreženje.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem nove ali obstoječe nevladne organizacije
za izvajanje javne službe.
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
210.000 EUR na leto
• 70.000 EUR (zaposleni) + 140.000 EUR programskih sredstev (pokrivanje 50% stroškov
gostovanj slovenskih umetnikov in ostali delovanja)
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe mednarodna izmenjava in mreženje
• št. vzpostavitev kontinuiranih odnosov s tujimi programerji in mrežami
• št. gostovanj in sodelovanj slovenskih umetnikov v tujini
6. Neformalno izobraževanje
• plesna praksa (dnevni treningi/classi, tedenske in večtedenske delavnice, sezonski
programi)
• koreografska praksa (tedenske in večtedenske delavnice, sezonski programi)
• teoretska praksa (predavanja, tedenske in večtedenske delavnice, sezonski programi )
• izobraževanja za deficitarne poklice menedžer, producent, PR, razvoj občinstev... (predavanja, tedenske in večtedenske delavnice, sezonski programi)
• nove izobraževalne prakse (dnevne, tedenske in večtedenske prakse, sezonske prakse)
• priprava pogojev za ustanovitev mednarodne akademije sodobnih plesnih umetnosti
Profesionalni plesalci nimajo možnosti kontinuiranega izobraževanja (brezplačni treningi
in klasi). Paradoks je, da morajo plačevati izobraževanje za to, kar delajo. Predstavljajte
si vrhunskega športnika, ki bi moral vsak dan plačati, da bi lahko delal dnevni trening. V
Sloveniji že potekajo odlični manjši programi in projekti neformalnih izobraževanj za profesionalce, polprofesionalce in vse zainteresirane ljudi v polju sodobnoplesnih umetnosti.
Smiselno bi jih bilo podpreti in razviti do te meje, da lahko organsko vzpostavijo mednarodno akademijo sodobnoplesnih umetnosti. Taka akademija ne obstaja v JV Evropi in to je
odlična priložnost za dvig kvalitete izobraževanja in ustvarjanja sodobnega plesa pri nas v
povezavi z mednarodnim prostorom.
UKREP
Opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje javne službe – Neformalno izobraževanje
v polju sodobnega plesa.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem novih ali obstoječih nevladnih organizacij
za izvajanje javne službe.
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
dodatnih 390.000 EUR na leto
• 105.000 EUR (zaposleni) + 285.000 EUR programskih sredstev
76
77
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe neformalno izobraževanje v polju sodobnega plesa
• število izobraževalnih programov in usposabljanj
• število mentorjev in predavateljev izobraževalnih programov in usposabljanj
• število udeležencev izobraževanj in usposabljanj
• priprava projekta mednarodne akademije sodobnih plesnih umetnosti
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
210.000 EUR na leto
• 105.000 EUR (3 zaposleni) + 105.000 EUR programskih sredstev
7. Raziskovanje, dokumentiranje in
zgodovinjenje sodobnega plesa
• raziskovalna dejavnost na področju teorije in zgodovine sodobnega plesa (seminarji,
simpoziji, publikacije...)
• snemanje, montaža in arhiviranje tekoče umetniške produkcije
• zgodovinjenje in arhiviranje sodobnega plesa
Nimamo problemsko in analitično napisane zgodovine slovenskega sodobnega plesa od
1894 naprej, če ni zgodovine, ni prihodnosti. Nimamo sistemsko urejenega avdio-vizualnega gradiva slovenske tekoče produkcije, kot tudi produkcije iz zgodovine. Nimamo urejenega sistemskega ukvarjanja s teorijo sodobnega plesa. Gledališke in plesne študije so
razpršene in posledično nimamo vrhunskega strokovnega jezika slovenskega sodobnega
plesa. Imamo pa vrhunske strokovnjake (ki svoje znanje delijo pretežno v tujini, saj tukaj ni
urejenih pogojev dela) iz vseh teh področij, ki bi lahko začeli delati na raziskovanju, dokumentiranju in zgodovinjenju sodobnega plesa.
UKREP
Opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje javne službe – raziskovanje, dokumentiranje in zgodovinjenje sodobnega plesa.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem novih ali obstoječih nevladnih organizacij
za izvajanje javne službe.
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe raziskovanje, dokumentiranje in zgodovinjenje sodobnega plesa
• število raziskovalnih dejavnosti in število publikacij
• vzpostavljen sistem snemanja, montaže, spletnega in fizičnega arhiviranja tekoče
produkcije
• vzpostavljen sistem arhiviranja zgodovine sodobnega plesa
8. Izvajanje podpornih dejavnosti za sodobni ples
• civilni dialog in zagovorništvo
• zagotavljanje servisne podpore nevladnim organizacijam s področja sodobnih uprizoritvenih umetnosti
• krepitev vloge sodobnega plesa v okolju
Informiranje, strokovna usposabljanja, mentorstvo, svetovanja, organizacija srečanj, javnih
debat in posvetov in raziskav, kontinuirano pogovarjanje z oblastmi, zastopanje in spodbujanje stališč NVO v procesih priprave in sprejemanje sektorskih politik, promocija sodobnega plesa v družbi ter njegovo zagovorništvo.
78
Upravičenec projekta mreža sodobnega plesa:
Umetniško društvo Fičo Balet
Konzorcijski partnerji mreže sodobnega plesa:
Plesna Izba Maribor, Kulturno društvo Qulenium, Društvo za sodobni ples Slovenije
UKREP
Opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje javne službe – Izvajanje podpornih dejavnosti za sodobni ples.
KAKO
Z javnim razpisom ali direktnim opolnomočenjem novih ali obstoječih nevladnih organizacij
za izvajanje javne službe.
KDO
MIZKŠ ob pomoči nevladnih organizacij.
ČAS IZVEDBE
• oktober 2012–maj 2013 – priprave in dogovori
• september 2013 – javni razpis ali direktno opolnomočenje nove ali obstoječe nevladne
organizacije za izvajanje javne službe
OCENA FINANČNIH SREDSTEV
140.000 EUR na leto
• 70.000 EUR (zaposleni) + 70.000 EUR programskih sredstev
Člani Mreže sodobnega plesa:
E.P.I center, Kulturno umetniško društvo Baobab, Plesni center Dance Company Terpsihora, Zavod Federacija,
Via Negativa, Zavod Sploh, Emanat - zavod za afirmacijo in razvoj umetnosti plesa in sodobne umetnosti, KUD
Samosvoj, Plesni Studio Intakt, Gledališče Glej, Kulturno umetniško društvo NOR, Umetniško društvo Fičo Balet,
Aksioma - zavod za sodobne umetnosti, KD Plesna Izba Maribor, Zavod En-Knap, Mesto žensk - društvo za
promocijo žensk v kulturi, Zavod Exodos Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, DUM Društvo umetnikov, Zavod Bunker,
KUD Triola, Vitkar Zavod, Pekarna - magdalenske mreže, Zavod Maska, KD Qulenium, Studio za svobodni ples,
Kulturno in umetniško društvo Erato, Plesni studio Lai, Društvo GradTeater, Umetniško društvo M&N DC, Terpsihora
plesni center - Šempeter Vrtojba, Kulturno umetniško društvo Pozitiv, NOMAD Dance Academy Slovenia, Kulturno
ekološko društvo Smetumet, Kulturno umetniško društvo Moment, Društvo Pekinpah, Art Dance studio Portorož,
KD ProstoRož, KD Integrali, Celinka - društvo ustvarjalk sodobnega plesa.
Vsebinski vodja projekta mreža sodobnega plesa:
Goran Bogdanovski
Izvršno vodenje, koordinacija in administracija projekta Mreža sodobnega plesa:
Sandra Đorem
Snovalci projekta in umetniški odbor:
Tamara Bračič Vidmar, Rok Vevar, Alma R. Selimović, Goran Bogdanovski
Zaposleni na projektu:
Goran Bogdanovski, Sandra Đorem, Mojca Kasjak, Jože Bizovičar
Zunanji sodelavci projekta:
Tamara Bračič Vidmar, Alma R. Selimović, Rok Vevar, Igor Medjugorac, Tanja Radež, Jure Srpčič, Petra Hazabent,
Katja Legin, Andreja Kopač, Irena Pivka, Mojca Dimec Bogdanovski, Maks Soršak, Marija Mojca Pungerčar, Vesna
Bukovec, Christine Gillinger, Zvonimir Dobrović, Dragana Alfirević, Ulrike Kuner, Violeta Bulc, Mojca Mladenovič,
Polona Cimerman, Tamara Rijavec, Manca Stare, Tanja Lesničar Pučko, Katja Beck Kos, Vera Rebl, Ingrid Kašca Bucik
Teksti v publikaciji:
Goran Bogdanovski, Petra Hazabent, Alma R. Selimović, Igor Medjugorac, Tamara Bračič Vidmar, Rok Vevar,
Katja Legin, Andreja Kopač, Sandra Đorem
ODGOVORNOST
MIZKŠ in nevladne organizacije.
KAZALNIKI
• opolnomočenje NVO za izvajanje javne službe – Izvajanje podpornih dejavnosti za
sodobni ples na vsebinskem področju
• število akcij / iniciativ za javno upravo z namenom spodbujanja civilnega dialoga
• število srečanj / posvetov z NVO z namenom uskladitve pogledov oziroma predpisov, ki
urejajo delovanje NVO na nacionalni ravni
• število svetovalnih / mentorskih ur za vsebinske NVO
• število strokovnih usposabljanj za NVO z namenom povečanja usposobljenosti NVO na
posameznem vsebinskem področju
• število raziskav
Zahvala:
mag. Jurij Mezek, Uroš Rojšek, Julija Marošek, Mojca Jan Zoran, Davor Buinjac, Mojca Zupanič, Bara Kolenc,
Teja Reba, Dragan Živadinov, Dejan Srhoj, Miha Pribošič, Vid Vodušek, Janez Janša, Barbara Novak, Gregor
Kamnikar, Andrej Blatnik, Jedrt Jež, Simon Kardum, Regionalno stičišče NVO Notranjsko-kraške regije Boreo
Postojna, Regionalno stičišče NVO Podravja - Zavod PIP Maribor, festival Rdeči revirji, festival Pleskavica, festival
CoFestival, festival Nagib, festival Mladi Levi, Peter Sotošek, Igor Teršar, Matjaž Farič, Igor Dobričić, Katja Praznik,
Berthram Muller, Francesc Casadesus, Virve Sutinen, Barbara Novakovič, Andreja Rauch Podrzavnik, Blaž Lukan,
Miha Fras, Dušan Smodej, Jernej Šulc, Saša Šepec, Klavdija Kotar, Matic Bobnar, Katja Pegan, Lilijana Ujčič,
Vesna Stojnić, Siniša Bukinac, Anja Slavec, Vita Osojnik, Mateja Palčič, Ira Ratej, Borut Bašin, Daša Grgič, Katja
Bucik, Jasmina Bremec, Igor Sviderski, Gimanzija NG, Maja Jerman Bratec, Mirijam Drnovšček, Marinka Poštrak,
Hiša Layer, Saša Lončar, Zvonka Radojevič, Branka Bukovec, Silva Cattonaro, Nataša Tovirac, Nina Meško, InCo
gibanje, CNVOS, Urška Urbančič, Guido Reimitz, Gordana Savić, Radharani Pernarčič, Andrej Srakar, Leja Jurišič,
Loup Abramovici, Pierre Yves Diacon, Celine Larrere, Maja Delak, Slovenska Filantropija, Agencija Poti d.o.o, Zavod
Exodos, Marko Brumen, Anela Bešo in vsem prijateljem sodobnega plesa. Mrežo sodobnega plesa omogočajo:
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo RS, Evropski socialni sklad
www.sodobniples.si