Mrest – Mreža nevladnih organizacij Zasavja
STIČIŠČE ZASAVSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ številka 1, junij 2009 2 UVODNIK N apočil je čas, da se nevladne organizacije v zasavski regiji začnejo povezovati in ustvarjati ugodno okolje za uspešno delovanje. Z implementacijo projekta MREST – Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga že drugo leto pod okriljem Ministrstva za javno upravo, izvaja Sklad dela Zasavje, se bo izboljšal odnos s ciljnimi javnostmi, izboljšala se bo promocija delovanja nevladnega sektorja v zasavski regiji ter dvignila prepoznavnost in medijska pokritost delovanja nevladnega sektorja v regiji. Sodelovanje in povezovanje nevladnih organizacij v zasavski regiji bo omogočilo večji pretok informacij in znanja, hkrati pa se pričakuje vzpostavitev aktivnejšega sodelovanja z državnimi organi, gospodarskim in javnim sektorjem. Povezovanje nevladnih organizacij predstavlja ključno komponento pri realizaciji razvoja nevladnega sektorja v regiji, pri čemer le-to omogoča in vzpodbuja aktivnejši razvoj nevladnega sektorja, učinkovito zaznavanje in reševanje problemov, povečuje pa se tudi vpliv na zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij, saj bomo med njimi vzpostavili dialog, kar bo ustvarilo novo dodano vrednost nevladnemu sektorju. Razpršenost, nepovezanost, nezaupanje in nesodelovanje med nevladnimi organizacijami v zasavski regiji se je izrazilo v šibki moči celotnega sektorja, povezovanje pa prinaša dobre obete prihodnjega sodelovanja. Ustvarila se bo mreža izkušenj, nasvetov, dobrih praks in znanj, prednost pa bo predstavljala tudi skupna aktivna promocija. Regionalno stičišče nevladnih organizacij v zasavski regiji bo predstavljalo osnovo za izvajanje podpore in strokovne pomoči, predvsem na področju informiranja, usposabljanja, svetovanja, pridobivanja finančnih sredstev, administrativno tehnične podpore, povezovanja, krepitve dialoga z drugimi inštitucijami, lobiranja, cenovno dostopnejših storitev, promocije in stikov z javnostmi. Hkrati bomo zagotovili celovito informiranje ter ugodnejši dostop do informacij in pomoči za nevladni sektor, pri čemer bo omogočen dostop do nujne tehnične opreme ter sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Pred vami je prva številka časopisa Mrest, ki bo izhajal v okviru projekta Mrest - Mreža 3 nevladnih organizacij v zasavski regiji. Informacije, ki jih bo posredoval časopis, bodo pripomogle k učinkovitejšemu razvoju NVO in s tem uspešnejšemu delovanju, dostikrat prezrtega nevladnega sektorja. NVO bodo pridobile informacije o priložnostih za sodelovanje z drugimi organizacijami in mrežami. Časopis bo s svojim programom povezoval NVO-je in jim na enem mestu nudil koristne informacije. Časopis bo temeljil na obveščanju nevladnih organizacij in pripomogel k ustvarjanju podpornega okolja za njihov učinkovit razvoj ter s tem uspešno delovanje. Na ta način bo skušal vsebinsko širiti polje razvoja nevladnega sektorja v zasavski regiji. Urednik Izdajatelj: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi Urednik: mag. Franci Čeč Telefon: 03-56-60-575 e-mail: [email protected] Oblika: RCRoblika Tisk: Vinkotisk s.p. Naklada: 500 izvodov Elektronski časopis Mrest: www.skladdela-zasavje.si Časopis Mrest je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvu za kulturo RS Časopis Mrest je brezplačen 4 INTERVJU z gospo Polonco Šega Gospa Polonca Šega v krogih poznavalcev velja za eno najpomembnejših strokovnjakinj na področju razvoja nevladnih organizacij. Trdo delo, predanost in zaupanje v projekt, razkrivajo njeno uspešno delo na področju razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji. Nikdar zadovoljna z doseženim, ves čas išče nove dosežke in izzive, pri čemer pa tudi uspehi ne izostanejo. S strani Ministrstva za javno upravo je med drugim odgovorna skrbnica pogodbe za projekt Regionalno stičišče v Zasavju – MREST. Z njo smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji, dilemah in načrtih za prihodnost na tem področju. 1. Katere so prioritetne naloge Ministrstva za javno upravo na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami? Ministrstvo za javno upravo je na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami zadolženo za reševanje horizontalnih vprašanj nevladnih organizacij. Omenjeno zajema predvsem pripravo in uresničevanje ukrepov za krepitev civilnega dialoga tj. krepitev sodelovanja nevladnih organizacij v procesih priprave in izvajanja javnih politik (zakonov in drugih predpisov) ter vzpostavljanje sistemskih pogojev za njihov razvoj . V tem mandatu bo posebna pozornost posvečena tudi pripravi Zakona o prostovoljstvu ter ureditvi pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij. Tako Ministrstvo zagotavlja organizacijske, administrativne in tehnične naloge za Stalno medresorsko delovno skupino za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja Vlade Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami, ki jo je aprila 2009 ustanovila Vlada RS in deluje na petih vsebinskih področjih: civilni dialog, sistemsko pravni okvir, zaposlovanje v nevladnih organizacijah, financiranje v nevladnih organizacijah in ureditev položaja prostovoljstva. Ena izmed osrednjih nalog je tudi še zagotavljanje sofinanciranja za projekte, predvsem mrežnih nevladnih organizacij (na vsebinski, regionalni in horizontalni ravni) tako s sredstvi proračuna RS kot s sredstvi Evropskega 5 socialnega sklada. Ministrstvo za javno upravo je namreč vključeno v izvajanje kohezijske politike in sicer Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Navedene ukrepe izvajamo s ciljem zagotovitve hitrejšega razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji, da bi se ta po stopnji razvitosti vendarle približal visoko razvitim evropskim državam. 2. Ali nevladne organizacije dovolj izkoriščajo priložnosti, ki se ponujajo v okviru sredstev Evropskega socialnega sklada? Pri izvajanju kohezijske politike so možnosti za vključevanje nevladnih organizacij zelo različne. Še največ priložnosti se tako ponuja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov (OPRČV), ki se sofinancira s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS), kjer je tudi določeno, da naj bi nevladne organizacije do leta 2013 pridobile kar 7% vseh sredstev tega operativnega programa. Podrobnejših analiz glede vključenosti oziroma uspešnosti nevladnih organizacij v izvajanje projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi ESS zaenkrat nimamo. Je pa bila dana pobuda, da se leta 2010 opravi vrednotenje izvajanja ukrepov OPRČV, s katerim bi preverili doseganje omenjenega 7% cilja. Cilj vrednotenja bo predvsem predlog ukrepov s katerimi bi nevladnim organizacijam olajšali dostop do omenjenih sredstev. Zavedamo se namreč, da gre za projekte, ki so administrativno zelo zahtevni in se mnoge nevladne organizacije, kljub dobim idejam in veliki pripravljenosti za delo, ne odločajo za pripravo projektne dokumentacije in prijavo na razpise. Prav pri animaciji nevladnih organizacij in pomoči, da se iskrive in inovativne ideje vendarle uresničijo, lahko in morajo pomembno vlogo odigrati tudi regionalna NVO stičišča, ki nevladnim organizacijam zagotavljajo brezplačno pomoč tako pri iskanju ustreznih javnih razpisov kot tudi pri pripravi vlog oziroma prijav. Mogoče bi omenila še serijsko publikacijo Strukturokop, ki jo Ministrstvo za javno upravo pripravlja skupaj s CNVOSom (Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). V Strukturokopih na preprost način predstavljamo evropsko kohezijsko politiko in aktualna vprašanja povezana z izvajanjem le-te. Pri tem bi nevladne organizacije pozvala, da naj bodo pogumne in možnost za nadaljnji razvoj in realizacijo iščejo tudi z izvajanjem projektov sofinanciranih s sredstvi ESS, saj številni primeri dobrih praks kažejo, da tudi t.i. strukturni skladi niso nepremagljivi. 6 3. Se vam zdi, da so nevladne organizacije dovolj vpete v regionalne razvojne programe? Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, predstavnike nevladnih organizacij sicer omenja kot člane regionalnih razvojnih svetov, vendar je njihova dejanska vključitev v veliki meri odvisna predvsem od posluha drugih partnerjev, ki sodelujejo pri načrtovanju regionalne politike. Vsebina regionalnih razvojnih programov kaže na to, da nevladne organizacije niso dovolj vpete v njihovo pripravo in izvajanje. Krepitev t.i. civilnega dialoga je tako nujna tudi na lokalni in regionalni ravni. S tem v zvezi bi si želeli, da bi regionalna NVO stičišča, točke združevanja, povezovanja in oblikovanja skupnih stališč NVO v regiji, pri oblikovanju regionalnih razvojnih programov odigrala pomembnejšo vlogo in s tem dosegla večjo vključenost predlogov NVO tako v pripravo kot tudi v izvajanje regionalnih projektov. 4. Zdi se, da tudi uvajanje podjetniških prvin v nevladni sektor postaja potrebno v smislu zagotavljanja njihove dolgoročne finančne vzdržnosti? Vpeljevanje podjetniških prvin v delovanje nevladnega sektorja ni nujno primerno za vse oziroma vse tipe nevladnih organizacij in je na tem mestu potrebna določena mera previdnosti. V kolikor uvajanje podjetniških prvin pomeni odmik od poslanstva in vizije nevladne organizacije le-to ni primerno, v kolikor pa doprinese k višji stopnji kakovosti izvajanja storitev, povečevanju družbene vključenosti, večji družbeni kohezivnosti ter spodbujanju družbene odgovornosti podjetij, je dobrodošlo in nujno. Dobro pa bi bilo, če bi vse nevladne organizacije upoštevale in sledile lastnostim dobrega podjetnika, kot jih navaja Wikipedija. Po tej prosti enciklopediji je namreč dober podjetnik tisti, ki je inovativen, samozavesten, kreativen, ambiciozen, odločen, vztrajen, usmerjen h kupcem (članom in potrebam širše skupnosti), ima pozitiven odnos do tveganja organizacijske sposobnosti in izkušnje. 5. Zakon o društvih je v prenovi, Zakon o ustanovah je pomanjkljiv, Zakon o zavodih pa naj bi bil spremenjen tako, da bi se ukinili zasebni zavodi. Kako ste zadovoljni z zakonodajo na področju nevladnega sektorja? Strinjala bi se, da je zakonodaja na področju nevladnega sektorja pomanjkljiva oziroma bi bilo za doseganje hitrejše krepitve in rasti nevladnega sektorja potrebno dopolniti številne predpise. Tu bi bilo potrebno izpostaviti predvsem nedorečenosti na področju opredelitve pojma nevladna organizacija oziroma opredelitve javnega interesa. Kot sem delno že pojasnila, bo Vlada tem vprašanjem posebno pozornost namenila tudi v okviru stalne medresorske delovne skupine za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja Vlade Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami. Na Ministrstvu pa pripravljamo tudi Zakon o prostovoljstvu. 7 6. Delež zaposlenih v NVO sektorju v Sloveniji trenutno znaša 0,7 % in je v primerjavi z razvitim svetom zelo nizek. Kje vidite rešitve za dvig ravni zaposlovanja v NVO sektorju? Delež zaposlenih v sektorju je zelo nizek, tudi tu je razlog, da potencialov, ni mogoče izkoristiti v polni meri. Na to vpliva predvsem prevladujoče projektno financiranje, ki je večinoma kratkoročno in ne zagotavlja dolgoročnih ter stalnih zaposlitev. Zato bi bilo smiselno podpreti dobre prakse nekaterih ministrstev, ki zagotavljajo sredstva programsko tj. tudi do pet let, dodatno pa bi bilo nujno zagotoviti večje vključevanje nevladnih organizacij v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter oblikovanje posebnih zaposlitvenih programov namenjenih spodbujanju zaposlovanja v nevladnem sektorju. Predvsem za tiste nevladne organizacije, ki delujejo na področju zagotavljanja storitev, pa se kot dodatna možnost kaže predvsem razvoj ukrepov na področju socialnega podjetništva. 7. Kako vidite vlogo nevladnega sektorja pri razreševanju globalne finančne in gospodarske krize? Najprej pri reševanju neposrednih stisk in težav socialno najbolj ogroženih in marginalnih družbenih skupin in posameznikov, torej tudi tistih, ki iz različnih razlogov izpadejo iz uradno zagotovljenih shem pomoči. Dodatno bo, zaradi njihove prilagodljivosti, inovativnosti ter usmerjenosti v potrebe svojih članov in širše skupnosti, zelo pomembna vloga nevladnih organizacij pri oblikovanju novih instrumentov in ukrepov predvsem na področju zaposlovanja za znižanje brezposelnosti ipd. V časih skrhanega zaupanja pa bo nepogrešljiva tudi vloga NVO pri gradnji družbene kohezivnosti in vzpostavljanju sodelovanja med različnimi družbenimi skupinami. 8. Kakšen naj bi bil nevladni sektor v Sloveniji po zaključku finančne perspektive 2007-2013? Po zaključku finančne perspektive naj bi bil sektor vitalen, aktiven in privlačen za zaposlovanje najboljših kadrov. Za kakšno odstotno točko pa naj bi se zvišal tudi njegov prispevek v bruto domačem proizvodu. V okviru prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga na MJU predvidevamo, da bomo vzpostavili regionalna stičišča v vseh slovenskih regijah (zaenkrat na ravni statističnih regiji), podprli projekte vsebinskih in horizontalnih mrež NVO in s tem okrepili zmogljivost nevladnih organizacij za izvajanje politik in programov ter javnih služb. Pri tem pa je pomembno poudariti, da bo, v kolikor bomo želeli zagotavljati trajnost doseženih rezultatov, potrebno vložiti veliko truda ter zagotoviti dodatne finančne vire, ko usahnejo sredstva strukturnih skladov. 8 Izjava za časopis MREST Fundacije bodo dvignile rast zaposlovanja v NVO sektorju Z elo verjetno sodijo fundacije med najstarejše nevladne organizacije, saj obstajajo dokumenti o njih že ob koncu prvega tisočletja našega štetja (Stiftung). Seveda to nikakor ne pomeni, da danes pri nas obvladamo smisel fundacij. Izraz ustanova,kakor ga narekuje zakon, se uporablja v zelo širokem pomenu, zato je uporaba izraza fundacija umestna. Približno dvesto fundacij deluje danes v Sloveniji, od tega jih je trideset povezanih v Združenje slovenskih ustanov – fundacij (ZSU). ZSU je nacionalna horizontalna mreža, katere osnovna naloga je predvsem ustvariti ustrezne pogoje za delovanje fundacij ter povezovanje znotraj nevladnega sektorja, sodelovati v trialogu z gospodarstvom in vlado ter informirati in povezovati področje fundacij tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ustreznejša zakonodaja, za katero si prizadeva ZSU, bo omogočila razcvet in razvoj fundacij v Sloveniji, s tem pa postavila temelj neodvisnemu financiranju nevladnih organizacij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Zagotovo pa sodi med najpomembnejše cilje združenja, da ob primernem sodelovanju z vlado in njenimi organi prenaša naloge in pooblastila za opravljanje nekaterih pomembnih dejavnosti na nevladni sektor z namenom, da bi se stopnja zaposlenosti dvignila vsaj na raven evropskega povprečja (danes je skoraj desetkrat večja od slovenske stopnje). Prav skladi dela, ki imajo status fundacij, so velika priložnost za povečanje zaposlenosti v nevladnem sektorju. Ob spremenjenem Zakonu o ustanovah in osveščanju javnosti o vlogi in pomenu fundacij lahko zanesljivo pričakujemo bolj uravnoteženo ravnovesje med vsemi tremi stebri naše družbe. Tomaž Bole, predsednik ZSU 9 Povezovanje nevladnih organizacij Nevladne organizacije so neprecenljivega pomena za sleherno sodobno družbo, saj je njihovo delovanje eden ključnih pogojev za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije, kot tudi za trajnostno naravnan družben razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. V njih se uresničuje ustavna pravica do mirnega zbiranja in združevanja, svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, prav tako pa je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj demokratizacije sodobne družbe, njihovo delovanje na področjih zaščite človekovih pravic, izobraževanja, varstva okolja in ohranjanja narave, socialnega in zdravstvenega varstva, znanosti, dobrodelne pomoči, varstva potrošnikov, kulture, športa in še mnogih drugih.(vir www.cNVOs.info) Z vidika CNVOS - Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij imamo pri povezovanju zelo različne perspektive in sicer nacionalno, horizontalno, informacijsko, podporno in mednarodno. V okviru CNVOS namreč ravno s pomočjo povezovanja nudimo razvoj metode in storitev, ki omogočajo nevladnim organizacijam uspešnejše in učinkovito delovanje na nacionalni ravni. Nekaterim pomagamo z informiranjem, drugim s svetovanjem, tretjim z izobraževanji, četrtim z mreženjem, ... Manjšim nevladnim organizacijam ponujamo tehnično-administrativno pomoč in jim s tem pomagamo dosegati njihovo poslanstvo. Kot neke vrste mrežna nacionalna organizacija pa v slovenskem in evropskem prostoru prepoznavamo potrebe in izzive nevladnega sektorja in v partnerstvu z drugimi iščemo nov položaj NVO glede na spremembe v družbi, ki so predvsem v času ekonomske in socialne krize zelo velike. V prihodnosti si želimo spodbujati sodelovanje med horizontalnimi mrežami, regijskimi središči, vsebinskimi mrežami in “think-tank” organizacijami v Sloveniji, česar je po naši oceni bistveno premalo. Pri našem delu se pogosto pozabimo ozreti nazaj, ga strokovno oceniti, kaj šele, da bi se managerji ali vodje programov med seboj pogovorili in skupaj načrtovali aktivnosti za prihodnost celotnega sektorja NVO. Prav povezovanje nam lahko prinese dodatne priložnosti za NVO sektor in nam ponudi garancijo uspeha tudi na dolgi rok. Jože Gornik, direktor CNVOS 10 Zveza društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) ZDOS je horizontalna mreža NVO na nacionalni ravni, ki trenutno združuje 12 osrednjih nacionalnih zvez društev, in sicer: Avto-moto zvezo Slovenije, Gasilsko zvezo Slovenije, Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez, Planinsko zvezo Slovenije, Ribiško zvezo Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Slovensko inženirsko zveza, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zvezo kulturnih društev Slovenije, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Zvezo za tehnično kulturo Slovenije ter Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Poslanstvo ZDOS je zavzemati se za in s svojim delovanjem prispevati k zagotavljanju boljših pogojev za delovanje in razvoj društvenih organizacij, ki prispevajo k celotnem družbenem razvoju in blaginji ljudi. Dejavnosti ZDOS so zlasti: povezovati NVO, predvsem društvene organizacije za zagotavljanje ugodnejšega položaja društev in zvez društev v Republiki Slovenji, zavzemati se za priznavanje pomena dejavnosti društev in društvenih organizacij oziroma nevladnih organizacij kot tretjega sektorja v družbi nasploh, predstavljati skupne interese članic pred vladnimi in drugimi organizacijami na območju Republike Slovenije zavzemati se za ustrezno (so)financiranje delovanja ter iskanje trajnih legitimnih finančnih virov za delovanje in razvoj, pripravljati in usposabljati organizacije in njihova vodstva za soočanje z novimi izzivi v družbi ter učinkovitejše in kakovostnejše delovanje, povezovati se z drugimi sorodnimi organizacijami in mrežami tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru s ciljem povečanja blaginje. Izražanje skupnih interesov čim večjega števila teh organizacij predstavlja pomemben prispevek h krepitvi civilne družbe, ki mora dobiti v naši državi bistveno večji pomen, kot ga ima sedaj. Podobno kot to velja za razvite demokracije, je potrebno tudi v Sloveniji priznati nevladnemu sektorju pomembno vlogo pri krepitvi in zagotavljanju demokracije, pluralizma ter blaginje v družbi. Društvene organizacije, povezane v Zvezi društvenih organizacij Slovenije, smo prepričane, da smo že do sedaj pomembno prispevale k temu in bomo v prihodnje še več. Vizija razvoja ZDOS: ZDOS se bo razvila v mrežo društvenega dela nevladnega sektorje in svojim članicam nudila storitve pri usposabljanju, povezovanju, koordinaciji in skupnem nastopanju v dialogu z državo ter tako povečala njihovo kompetentnost in nivo razvitosti v celoti. ZDOS bo razvil nove metode in orodja komuniciranja med članicami in NVO nasploh, kar bo članicam omogočilo učinkovitejše komuniciranje in nastopanje. Prav tako bo ZDOS postal nosilec skupnih projektov članic, povezovalec z drugimi deli NVO sektorja ter mediator precejšnjega dela le tega. Rado Stojanović, podpredsednik ZDOS NVO vključene v regionalna stičišča zasavske regije Planinsko društvo Zagorje ob Savi ŠENT – slovensko združenje za duševno zdravje ŠENTPRIMA – Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov AMK FEŠTAJN, Izlake Motocross klub Trbovlje Konjeniški klub Vajkard Valvasor – Zagorska dolina, Kisovec Kulturno društvo SVOBODA Trbovlje Društvo upokojencev Trbovlje Društvo za kadrovsko dejavnost Zasavja SOŽITJE – Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Trbovlje Društvo prijateljev mladine Trbovlje Turistično društvo Trbovlje Gimnazija in Ekonomska srednja šola – športno društvo, Trbovlje Prosvetno društvo Čeče Konjeniško društvo Trbovlje Društvo organizatorjev dela Zasavje Kegljaški klub Zagorje Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije (DNSOS), Kisovec Društvo za zaščito ptic v Zasavju Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat NK Rudar Trbovlje Društvo KRT Čolnišče Karate klub PON-DO-KWAN, Izlake Društvo upokojencev Hrastnik Društvo EKOS Zasavje Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje Društvo proti mučenju živali, Trbovlje Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje Foto klub Hrastnik Košarkarski klub Rudar Trbovlje SPIN – društvo športa, rekreacije in družabnosti, Zagorje PGD Čolnišče Društvo radioamaterjev Trbovlje Športno društvo Pljusk, Trbovlje Združenje potrošnikov Zasavja Občinsko združenje slovenskih častnikov Zagorje Območno združenje Rdečega križa Trbovlje Zveza kulturnih društev Trbovlje Športno društvo KUM FLY Turistično razvojno društvo Krajinski park KUM Dobovec Turistično društvo Čemšenik Društvo glasbenih ustvarjalcev AVF Prosvetno društvo Čemšenik OO ZSSS Zasavje 11 Zasavska pokrajinska zveza društev upokojencev PGD Čeče Turistično društvo Ruardi, Zagorje Društvo za vzgojo mladih nogometašev “Vili Ameršek” Rotary klub Zagorje Kum Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje Društvo za pomoč živalim Šnoflja Društvo osteoporoze Trbovlje Izobraževalno združenje SMER Trbovlje Pihalni orkester SVEA Društvo za preprečevanje osteoporoze Zagorje ŠD KISUC KS MePZ Akademik Trbovlje Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše MATKULTRA Občinski odbor ZB NOB Plesni center Zasavje Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Trbovlje EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Zveza športnih društev Trbovlje Karate klub Trbovlje 12 Nevladne organizacije vključene v regionalno stičišče Zasavja Razpisi so postali del našega vsakdanjika: dobra možnost za pridobivanje finančnih sredstev za uresničevanje programov in projektov posamičnih društev, ustanov in drugih organizacij, in morda še boljša možnost, priložnost za spoznavanje sorodnih organizacij in povezovanje z njimi. Ker vam želimo olajšati iskanje primernih razpisov, kamor lahko prijavite svoje programe, vam predstavljamo nekaj povezav, ki predstavljajo razpise, ki so morda objavljeni prav po vaši meri. http://www.skladdela-zasavje.si/ http://www.uradni-list.si/ http://www.mju.gov.si/si/za_nevladne_organizacije/ http://www.svlr.gov.si/si/javni_razpisi/ September 2009 November 2009 November 2009 Okt - nov 2009 Okt - nov 2009 Februar 2010 Februar 2010 Maj 2010 Maj 2010 September 2010 Oktober 2010 http://www.razpisi.info/ http://www.eeagrants.org/ http://www.euskladi.si/ Delavnica – Krepitev socialnih veščin za vključevanje socialnega dialoga 2. izdaja časopisa MREST Dan NVO v Zasavju Seminar – Prenos dobrih praks Brošura – Prenos dobrih praks Delavnica – Komuniciranje in odnosi z javnostmi Okrogla miza 3. izdaja časopisa MREST Delavnica – Vodenje in neprofitno upravljanje organizacije Dan NVO v Zasavju 4. izdaja časopisa MREST 13 Kako se uspešno prijaviti na razpis? a b c Ko na spletnih straneh najdete ustrezen razpis, je potrebno pridobiti vso razpisno dokumentacijo. Le ta se običajno nahaja na spletni strani razpisa. Za te namene si na računalniku oblikujte posebno mapo, v kateri bo shranjeno gradivo razpisa. d g V fazi pisanja projekta na razpis bodite pozorni na upravičenost aktivnosti ter upravičenih stroškov. e Vso korespondenco, korespondenčno e – pošto ter vse priloge je dobro shranjevati. V fazi izpolnjevanja razpisne dokumentacije spremljajte obvestila razpisovalca (sprememba datuma oddaje razpisa, sprememba razpisnih pogojev, razveljavitev razpisa, itd), običajno so le-ta objavljena na njegovi spletni strani. f V kolikor kaj ne veste oziroma vam kaj ni povsem jasno posredujte vprašanje na kontaktno točko objavljeno s strani razpisovalca. Ko je projekt napisan in ste pripravljeni na oddajo, arhivirajte vso razpisno dokumentacijo ter vse priloge razpisa. Razpisno dokumentacijo imejte vedno tudi v pisni obliki, saj boste tako lažje našli ključne zadeve razpisa. Ko preberete razpisno dokumentacijo, si izpišite oziroma označite rok oddaje razpisne dokumentacije, naslov kamor je treba razpis oddati oziroma poslati, vrednost razpisa, seznam vseh prilog ki so potrebne za uspešno prijavo projekta itd. Odločite se ali boste razpis pisali sami ali pa bo razpis izpolnjeval delovni tim. V kolikor je za prijavo projekta na razpis odgovoren delovni tim določite delovne sestanke, ki bodo osnova za specifikacijo delovnih nalog posameznih sodelavcev tima. Razpis vam lahko izpolni tudi kompetentni zunanji sodelavec. V tem primeru je priporočeno zelo tesno sodelovanje z zunanjim sodelavcem, saj bo le tako razpisna dokumentacija uspešno izpolnjena. h i 14 KONFERENCA »Je prihodnost slovenskih NVO v podjetniških izzivih?« Nevladni sektor v Sloveniji je slabo razvit in nepovezan, v primerjavi z državami članicami EU. Poleg vseh težav, ki vplivajo na NVO-je so najpomembnejša finančna sredstva in profesionalizacija nevladnega sektorja. NVO-ji se soočajo s pomembnimi težavami v razvoju človeških virov, finančnih in institucionalnih zmogljivosti, potrebnih za učinkovito izvajanje samouprave – finančnih pristopov. Delež javnih sredstev za NVOje je nizka. Glede na podatke Pravno informacijskega centra za NVO-je, delež javnih sredstev v Sloveniji predstavlja 25% vseh prihodkov NVO-jev. Medtem, ko mednarodna primerjava kaže, da je raven javnih sredstev za NVO-je v drugih državah EU v povprečju med 40% in 50%. Poleg tega je Pravno informacijski center za NVO-je splošni javnosti predložil podatke o zaposlitvi v javnem sektorju, ki znaša le 0,7% aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Obstaja pomanjkanje simulativnih ukrepov, ki se nanašajo na zaposlovanje v nevladnem sektorju. Glede na posredovane podatke pa je ena od možnosti za razvoj nevladnega sektorja tudi v razvijanju podjetniške mentalitete članov. V mesecu marcu 2009 je Sklad dela Zasavje, skupaj z ameriško ambasado, organiziral konferenco »Je prihodnost slovenskih NVO v podjetniških izzivih«. Na konferenci sta imela uvodna govora predstavnik Sklada dela Zasavje mag. Franci Čeč in predstavnica ameriške ambasade Susan Shultz. V konferenčni sobi Regionalnega centra za razvoj v Zagorju je 51 udeležencev spremljalo predavanja sedmih predavateljev. Polonca Šega iz Ministrstva za javno upravo je predstavila trende razvoja NVO v Sloveniji, Matej Verbajs iz Pravno informacijskega centra je predaval o pridobitni dejavnosti 15 NVO – pravnem – zakonodajnem okviru, Jože Gornik iz Centra nevladnih organizacij Slovenije je predaval o implikaciji spodbujanja podjetništva v NVO – konkurenčnost, spodbujanje podjetniške miselnosti ter vplivi na gospodarsko okolje, Franci Čeč iz Sklada dela Zasavje je predstavil podjetniške vidike zaposlovanja v NVO, Damjana Košir iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je predavala o ESS in možnostih zaposlovanja v NVO, Sonja Klopčič iz Trima Trebnje je predstavila idejo o spodbujanju družbene odgovornosti podjetij skozi trajnostni razvoj, Boris Kante iz LRF Banjske in Trnovske planote pa je predstavil primer dobre prakse. Udeleženci so bili s predavatelji zadovoljni in so se aktivno vključevali v diskusijo, ki je sledila predavanjem. Konferenca, katere cilj je bil obveščanje in seznanjanje slovenskih NVO-jev, z možnostmi uvajanja podjetništva v nevladne organizacije, je uresničila pričakovanja prisotnih in širše javnosti. 14 Namenite del dohodnine nevladnim organizacijam v Zasavju Po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS št. 117/2006 z dne 16. 11. 2006) lahko zavezanec zahteva, da se do 0,5 % dohodnine od dohodkov, odmerjene po tem zakonu, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni tudi za financiranje splošno-koristnih namenov. Za splošno-koristne namene se po tem členu štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so ustanovljeni za opravljanje teh kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Seznam upravičencev do donacije je objavljen na spletni strani Slovenije. Davčne uprave Republike http://objave.uradni-list.si/files/RS_-2008-077-03453-OB~P001-0000.PDF. € SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi tel.:+ 386 (0)3 56-60-571 http://www.skladdela-zasavje.si € Pristopna izjava k mreži nevladnih organizacij v zasavski regiji PODATKI O NEVLADNI ORGANIZACIJI (društvu, ustanovi, zasebnem zavodu, klubu ali drugi nevladni organizaciji): ____________________________________ NAZIV: ________________________________________________________________ NASLOV: ________________________________________________________________ ODGOVORNA OSEBA: ___________________________________________________ ______________________ ______________________ ______________________ KRAJ IN DATUM: __________________ @ _______________________ ŽIG: Podpis: ___________________ Prijavnico pošljite na naslov: SKLAD DELA ZASAVJE, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi 15 STIČIŠČE priložnost in izziv za zasavsko regijo ZASAVSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada. Operacija se izvaja v o okviru Operativenga programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete “institucionalna in administrativna usposobljenost”; prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga”
© Copyright 2024