slovenske avtohtone pasme živali slovenske

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 17 / 2012, 15. april 2012
PREDSTAVLJAMO
AVTOHTONE
PASME ŽIVALI
KODEKS MORA
ZAŽIVETI
IZBRANA NOVA
MLEČNA
KRALJICA
ZKZ MOZIRJE
ODPIRA NOVO
TRGOVINO
PODLUBNIKI
NAPADAJO
POMLADANSKA
UTRUJENOST
SLOVENSKE
AVTOHTONE
PASME ŽIVALI
140 let zadružništva
na Slovenskem
Mednarodno leto zadrug
쮿 IZ INTERVJUJA BENEDIKT JERANKO
쮿 VOLITVE V KGZS
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
je v lanskem letu v podporo slovenskemu
kmetijstvu in razvoju podeželja izplačala 296
milijonov evrov subvencij.
Konec maja bodo potekale volitve
v organe Kmetijsko-gozdarske
zbornice Slovenije za fizične in
pravne osebe.
dr.metrob H5
Ni vse zlato, kar se
sveti, a zdrava zrna
so naš zaklad.
dr.metrob H5 je izboljšana kombinacija učinkovitih herbicidov FRONTIER® X2 + STOMP® 400SC + KELVIN®
+ ARRAT® z močilom DASH®. Z enim škropljenjem
zatremo najtrdovratnejše plevele v koruzi, ko imajo širokolistni pleveli do 5 listov, travni do 2 lista. Prednosti:
čist posevek v kritični razvojni fazi koruze (3-6 listov),
talno in foliarno učinkovanje z izjemno prilagodljivostjo
vremenskim razmeram, velika ekološka sprejemljivost
brez oviranja kolobarja.
BASF od 1865.
Spoštujemo tradicijo,
ustvarjamo prihodnost.
BASF Slovenija d.o.o., Dunajska cesta 111 a
1000 Ljubljana, T: 041 640 246, www.basf.si
Distributer: METROB d.o.o., Začret 20a, 3202 Ljubečna;
Tel.: 03 7806 330; [email protected]; www.metrob.si
6WDQRYDQMHYVRVHVNL0HGYRGH1DNODQFXMHODKNRYD°H
N
G G
NO
O KN
VWDQRYDQMR
GP GR P
RG
(
85P G
R
(
85P SURGDMQHSRYU°
LQH]''
9
&HQDQHYNOMX
—XMH
SDUNLUQHJDP
HVWD
YH—LQIRUPDFLMRQHSUHPL—QLQDKQDLQIR#GEVOVL
YH—
LQIR
IRUPDFLMRQHSUHPLL—QLQDKQDLQIR
IR#GE
GEVOVL
LQ
LQ
=(/28*2'1,67$129$1-6.,.5(',7,
=(/28*2'1,67$1
129$1-6.,.5(',7,
]UR—QRVWMRGROHW
]UR—QRVWMR
RGROHW
YH—LQIRUPDFLMRNUHGLWLKQDZZZGEVVLLQ
YH—LQIR
IRUPDFLMRNUHGLWLKQDZZ
ZZZGE
GEVVLLQ
UVODNA MISEL
STATI INU OBSTATI
Sonja Arlič,
univ. dipl. inž.
zootehnike, kmetica
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
15. april 2012
Živinoreja, znotraj te pa govedoreja, je tista panoga, ki ima nesporen
primat v slovenskem kmetijskem prostoru. Velikokrat poslušam
pomembne in manj pomembne veljake, ki živinoreji pripisujejo poleg
gospodarskega tudi druge pomene: od socialnega, demografskega,
okoljskega do krajinskega. In zadnje čase zelo modernega prehranskega –
saj veste, prehranska varnost naroda je strateškega pomena. Živinorejci
smo res »multipraktiki«! Pa še zadovoljni bi morali biti s takšnim statusom.
Naključnemu opazovalcu se, tako od daleč, morda zdi živinoreja silno
preprosta, že skoraj romantična: domače živali, na mizi pa mleko, meso,
jajca, in da ne pozabim: med. A pravljice so doma samo v knjigah!
Živinoreja je krhek sistem različnih deležnikov, ki ga je treba skrbno
vzdrževati, saj ima vsak od njih svojo nezamenljivo vlogo. Rejci smo z
ustanovitvijo priznanih rejskih organizacij (PRO) postali glavni igralci v
tej zgodbi. Na ramena smo si naložili velikansko odgovornost. Pa se je tudi
zavedamo? Rejski programi nam nalagajo veliko dela in zahtevajo od nas
pametne odločitve. Kaj je pametna odločitev v govedoreji? Vedno večja
mlečnost, prirast? S pametnimi odločitvami pripomoremo k
ekonomičnosti reje, ki je rezultat genetike, dobrega počutja živali,
prehrane, itd.
Napačne odločitve se namreč v govedoreji in živinoreji pokažejo z
zamikom, imajo dolgoročne posledice, njihovo odpravljanje pa je drago in
dolgotrajno. Rejski programi zahtevajo tudi jasen pogled v prihodnost. To
je najtežje. Država Slovenija namreč nikoli ni imela dolgoročne kmetijske
politike, ker je vsak vladar gledal na živinorejo skozi svoja očala. Upam, da
ima aktualni jasen in pozitiven pogled na živinorejo. Zato je nujno, da na
tej poti hodimo skupaj z vsemi strokovnimi službami. Imamo veliko
znanja, institucije in organizacije, katerih korenine segajo sto in več let
nazaj. To je tista bogata dediščina, ki smo jo dobili, da jo izkoristimo,
obogatimo in predamo našim zanamcem.
V današnjih težkih časih je še kako aktualna misel Primoža Trubarja: Stati
inu obstati. Stati pomeni biti pokončen, pomeni vztrajati pri svojih
odločitvah in načrtih kljub težavam in nasprotovanjem. Le tako je mogoče
tudi obstati. Seveda pa samo prizadevanja živinorejcev ne bodo dovolj.
Nekaj pokončnosti in razumevanja upravičeno pričakujemo tudi od tistih,
ki pomagajo krojiti našo usodo. Veliko optimizma želim vsem ne glede na
to, ali imate v svojih hlevih avtohtone ali tradicionalne vrste oziroma
pasme živali.
ISSN 2232–4038
3
AKTUALNO
SLOVENSKE AVTOHTONE
PASME ŽIVALI
Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju
Republike Slovenije. Zanje je na podlagi zgodovinskih virov o pasmah dokazano,
da je bila Slovenija prvotno okolje za njihov razvoj in da zanje obstaja slovenska
rejska dokumentacija, iz katere je razvidno, da se za pasme vodi poreklo že
najmanj pet generacij. V posebnem poglavju Zakona o živinoreji je navedenih
osemnajst slovenskih avtohtonih pasem pri devetih vrstah domačih živali.
Pasme domačih živali so razvrščene v dve skupini:
− lokalne (avtohtone in tradicionalne) in
− tujerodne (alahtone, eksotične).
Tradicionalne pasme so tiste pasme domačih živali,
ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma
za katere to ni dokazano. Pasme so v Sloveniji v neprekinjeni reji več kot petdeset let (kopitarji, govedo)
oziroma trideset let (ostale vrste domačih živali). Za
pasme obstaja slovenska rejska dokumentacija, iz
katere je razvidno, da se za pasme vodi poreklo že
najmanj pet generacij. Za pasme se izvajajo rejska in
selekcijska opravila. Njihovo poimenovanje vključuje
besedo »slovenski« ali drugo slovensko krajevno ime.
Mednje sodijo ljutomerski kasač, haflinški konj,
slovenska sanska pasma, slovenska srnasta pasma,
slovenska grahasta kokoš, slovenska rjava kokoš in druge.
Avtohtone pasme živali pomenijo veliko zakladnico
genov, ki bo prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in ponudila priložnost za vključitev nekaterih
lastnosti v sosednje genotipe domačih živali. Zato se
po svetu iščejo ostanki pasem in ustvarjajo genske
banke. Za te pasme se izvajajo tudi rejska in selekcijska
opravila. Kljub prednostim, ki jih ima v zadnjih desetletjih
tržna živinoreja z modernimi, visoko proizvodnimi
pasmami domačih živali, so se, zahvaljujoč stoletnemu
kulturnemu odnosu slovenskih kmetovalcev do narave
in dediščine prednikov, avtohtone pasme domačih živali
v slovenski živinoreji ohranile in postale naša kulturna
in obenem naravna vrednota. Vseeno pa je zaradi tržnih
zakonitosti v živinoreji danes večina naših avtohtonih
pasem domačih živali ogrožena.
Tujerodne pasme so tiste pasme domačih živali, ki
niso nastale na območju Republike Slovenije in v
Sloveniji niso v neprekinjeni reji več kot petdeset
(govedo in kopitarji) oziroma trideset let (ostale vrste
domačih živali).
ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH AVTOHTONIH PASEM
Cikasto
govedo
Med avtohtone pasme živali spadajo:
– konji: lipicanski konj, posavski konj, slovenski
hladnokrvni konj;
– govedo: cikasto govedo;
– ovce: bovška ovca, istrska pramenka – istrijanka,
belokranjska pramenka, jezersko-solčavska ovca;
– koze: drežniška koza;
– prašič: krškopoljski prašič;
– kokoši: štajerska kokoš;
– ribe: soška postrv;
– čebele: kranjska čebela (Apis Mellifera carnica);
– psi: kraški ovčar, posavski gonič, kratkodlaki
istrski gonič, resasti istrski gonič in slovenski
planinski gonič.
Cikasto govedo je v
Sloveniji nastalo s
križanjem avtohto nega keltskega
goveda s pasmami
pincgaver in
belanskimi biki v drugi polovici 19. stoletja. Nastala
sta dva tipa cikastega goveda:
a) tolminsko cikasto govedo, ki je bilo manjše rasti in
zato primernejše za pašo po strmih terenih, in
b) gorenjsko cikasto govedo, ki je bilo večje rasti in
primernejše za ravninske predele.
4
AKTUALNO
Živali cikaste pasme so rdeče barve z značilno belo liso.
Bela lisa se začne na vihru, gre preko hrbta do repa, se
nadaljuje na repu, nato po stegnih v obliki pase, trebuhu
in prsnem košu ter se nadaljuje čez golen v obliki pase.
Bela lisa se združi pod vratom. Lisa naj ne bi segala
preko križnih kosti. Meja med rdečo in belo barvo naj
bi bila nazobčana. Živali dobro izkoriščajo krmo in
imajo glede na maso visoko mlečnost.
V začetku aprila je potekala druga državna razstava
cikastega goveda, ki jo je pripravilo Združenje rejcev
avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji na sejmu v
Komendi. Med 80 živali je strokovna komisija izbrala za
šampionko razstave štiriletno Šmarnico, katere lastnica
je Marijana Košir Karničar z Zgornjega Jezerskega.
načinu. Konji se odlikujejo po dobrem izkoriščanju
voluminozne krme, tudi slabše kakovosti. Zaradi mirnega
temperamenta je primeren pri paši z govedom in
drobnico, kar ugodno vpliva na strukturo rastlin na
pašniku. Posavski konj je manjšega okvira, manjše
suhe glave, ravnega profila, srednje dolgega vratu,
kratkega hrbta, kratkega, a zelo širokega zmerno
pobitega križa, zelo globok, čvrstega fundamenta,
razmeroma velikih, a čvrstih kopit. Noge so močno
porasle z zaščitno dlako. Njegov značaj je dobrohoten,
temperament pa miren. Posavskega konja odlikujejo
čvrsta konstitucija, zelo izražen spolni dimorfizem,
skromnost in dobra plodnost. To je lažji vprežni konj,
primeren tudi za zrejo klavnih žrebet.
Lipicanski konj
Slovenski
hladnokrvni
konj
Je ena od najstarejših
kulturnih pasem konj
na svetu. Ime pasme
se navezuje na Lipico,
kraj izvora pasme na
slovenskem Krasu.
Nastala je v kobilarni
Lipica, ki jo je leta
1580 ustanovil
avstrijski nadvojvoda
Karel. Lipicanca so
izoblikovali s
križanjem tedanjih
kraških, španskih in
napolitanskih konj,
pozneje pa še kladrubških in arabskih. Konj je v
baročnem tipu, srednjega okvira, plemenite suhe
glave zmerno konveksnega profila, visoko nasajenega
labodjega vratu, daljšega, a čvrstega hrbta, ravnega
križa, globok in širok, krajših nog z dobro oblikovanimi
sklepi in čvrstih kopit. Je dobrohotnega značaja in
živahnega temperamenta. Pasma je izjemno ustaljena,
njene posebnosti pa so pozna zrelost, dolgoživost,
skromnost in vzdržljivost. Lipicanski konji veljajo za
primerne za klasično dresurno jahanje in lažjo,
reprezentativno vprego. V 19. in 20. stoletju se je
pasma začela širiti in danes ga redijo v več kot 20
državah po svetu, skupaj pa naj bi jih bilo okrog 3000.
Ime je dobila po
kraju Bovec v
Zgornjesoški dolini,
kjer je tudi nastala.
Je mlečna pasma
ovc, ki jo odlikujejo
odlična odpornost,
prilagodljivost na
težke in skromne razmere ter sposobnost paše na
hribovskih in gorskih pašnikih, s čimer je najprimernejša
pasma za ohranjevanje kulturne krajine v svojem okolju.
Ima fino glavo, kratke uhlje, grobo pramenasto volno
bele barve, ki je lahko tudi rjava ali črna.
Posavski konj
Istrska
pramenka
Posavski konj je pasma konj, ki je tradicionalna na
območju Posavja, zlasti na območju Krškega polja in
Brežic, v večjem obsegu ga redijo tudi na Hrvaškem.
Pasmo so oblikovali kmetje sami z bolj ali manj
nenačrtnim križanjem s konji različnih pasem,
predvsem pa s hladnokrvnimi konji v tipu belgijskega
hladnokrvnega konja. Vzreja je temeljila na pašnem
Nastala je na
območju Krasa in
Istre. Odlikujejo jo
predvsem dolga hoja
in paša med
kamenjem ter velika
5
Fotografija: Urša Grčar
Bovška ovca
Fotografija: Drago Kompan
Pasma se je izoblikovala predvsem na
severovzhodnem
območju Slovenije
in na Gorenjskem
na osnovi domačih
hladnokrvnih konj. Dokončno je bila pasma izoblikovana
s križanjem z noričani, ki se uporabljajo še danes. Je
miren in prijazen konj, primeren za vprego in celo za
jahanje. Pasmo odlikujejo čvrsta konstitucija, vztrajnost,
dobro izkoriščanje krme ter dobra rast in plodnost.
AKTUALNO
odpornost in prilagojenost skromnemu okolju.
Popase tudi staro suho pašo, čeprav spretno išče
mlado travo med kamenjem. Temu primerno ima
ozko glavo z nosnim grebenom in dolg vrat. Ovca je
slabo poraščena, saj so trebuh in noge goli, volna je
večbarvna.
Avtohtona pasma, ki
je nastala s križanjem
primitivne domače
bele ovce z bergamaško in padovansko
ovco. Po teh dveh
pasmah ima tudi značilno izbočen profil glave in kakovostno volno. Je večinoma bele barve, lahko je tudi temno
rjava. Primerna je za strme gorske pašnike, je odporna
in zdrava ter plodna vse leto.
Drežniška
koza
Drežniška koza je
edina avtohtona
pasma koz v
Sloveniji, ki izvira iz
Zgornjesoške
doline. Je izrazito
pašna žival,
primerna za
ekstenzivne pogoje
reje. Zaradi vpliva
drugih pasem
kozlov, kar je
posledica omejitve oziroma celo prepovedi uporabe
koze po vojni, je pasma raznoliko, predvsem temno
obarvana. Odlikujeta jo odpornost in odlična
prilagojenost na skromne razmere. Obstajata mlečni
in mesni tip pasme.
Fotografija: arhiv Andrej Kastelic
Fotografija: Vida Rezar
Krškopoljski prašič izvira iz jugovzhodnega dela
Dolenjske. Ta ekstenzivna pasma je izredno odporna
in dobro prilagojena na skromne razmere reje in
prehrane ter ima meso zelo dobre kakovosti in
zamaščenost. Značilni sta tudi črna in bela barva
prašičev. Rejec Andrej Kastelic iz Novega mesta pravi:
»Krškopoljski prašiči so na naši kmetiji zamenjali
sodobne genotipe pred desetimi leti. Na naši kmetiji
imamo običajno po deset prašičev pitancev. V primerjavi
s komercialnimi pasmami imajo prašiči krškopoljske
pasme temnejše meso ter boljšo konsistenco in marmoriranost. Zaradi teh lastnosti so bolj primerni zlasti za
predelavo v trajne izdelke kot prašiči sodobnih genotipov.
Konkurenca evropskega trga s svinjino krškopoljcu na
naši kmetiji ne škodi, saj gre za prodajo visokokakovostnih domačih izdelkov.«
Štajerska kokoš
Prvotno so jo imenovali celjska kokoš, zaradi priljubljenosti pa so jo preimenovali v štajersko kokoš. Po
barvi ločimo rjavo štajersko kokoš, jerebičasto štajerko
in belo štajerko. Jajca so izredno lepa in okusna,
cenjena je tudi po zelo nežnem mesu.
Kranjska čebela
Razširjena je na severu
Grčije in porečju
Donave, na severu
Alp, na Koroškem,
Štajerskem, Češkem,
Slovaškem in do
Karpatov. Od vseh
čebeljih pasem je najbolj krotka in umirjena. Dobro
prezimuje in porabi malo hrane. Dodatno se hitro
razvija spomladi, dobro izkorišča gozdne paše, dobro se
orientira in ima izrazit čistilni nagon, kar posledično
spodbuja dobro odpornost proti boleznim.
6
Fotografija: arhiv Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje
Jezerskosolčavska ovca
Fotografija: Vida Rezar
Redili so jo na bre govih Kolpe,
predvsem v
hribovitih, kraških
predelih Bele
krajine. Ima resasto
volno bele barve, ki jo ščiti pred mrazom in dežjem.
Značilne so tudi črne lise ali pike po glavi ali nogah.
Odlikujeta jo velika odpornost in prilagodljivost na
težke razmere.
Fotografija: Davorin Koren
Belokranjska
pramenka
Krškopoljski prašič
AKTUALNO
Kraški ovčar
Soška postrv
Je prastara pasma psov, ki se je najverjetneje razvil iz
grškega molosa in se pozneje križal s številnimi psi
slovanskega ali rimskega in ilirskega porekla. Za vzrejo
in širitev so skrbeli pastirji, ki so rabili močne in
neustrašne pse za zaščito črede pred zvermi. Poleg tega
so psi trdnega značaja, vztrajni, zelo samozavestni in
se zanašajo na lastno presojo.
Najdemo jo v porečju Jadranskega morja, predvsem v
Soči, po kateri je dobila ime. Zaradi vse večjega onesnaževanja, regulacije potokov itd. spada med najbolj
ogroženo vrsto rib pri nas. Zato so ribiči začeli vlagati
neavtohtone tipe postrvi, ki so se lahko križale s soško
postrvjo. Soške postrvi so precej večje od drugih postrvi,
zrastejo lahko do enega metra.
Povzel Matjaž Podmiljšak po spletnih virih Ministrstva za kmetijstvo in okolje in drugih spletnih virih
VOLITVE V ORGANE KMETIJSKOGOZDARSKE ZBORNICE
SLOVENIJE
Konec maja, natančno 25. maja 2012, bodo potekale četrte volitve v organe
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Na tokratnih volitvah bodo prvič vsi člani z volilno pravico lahko glasovali tudi po pošti, ne le na volišču.
Volitve bodo potekale posebej za prvo volilno skupino, ki jo sestavljajo fizične osebe, in drugo volilno skupino,
ki jo predstavljajo pravne osebe, kamor sodijo tudi zadruge, ki so članice zbornice. Na volitvah bodo izvoljeni
predstavniki v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in v svete 13 območnih enot Kmetijsko-gozdarske
zbornice Slovenije. Obe skupini morata kandidature oziroma liste kandidatov vložiti pri Volilni komisiji
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije najpozneje do 20. aprila 2012 do 24.00 ure. Več o volitvah najdete
na spletni strani www.kgzs.si.
Kmetje zadružniki so se vse
od ustanovitve zbornice
organizirali v okviru
Kmečke liste – društva za
razvoj kmetijstva in
podeželja. Kmečka lista –
društvo za razvoj
kmetijstva in podeželja združuje slovenske kmete,
zadružnike in vse, ki jim je mar za prihodnost
slovenskega kmetijstva, ter si prizadeva za boljšo
prihodnost slovenskega kmeta, slovensko pridelavo
in predelavo hrane, ohranjanje slovenskega podeželja
in za razvoj zadružništva. Je nepolitična in nestrankarska
organizacija malih, srednjih in velikih kmetov. Kmečka
lista je imela pomembno vlogo pri ustanovitvi
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, postavila
je njene temelje, jo uspešno vodila dva mandata in
bila najuspešnejša skupina na zadnjih volitvah. S
svojimi prizadevanji in vztrajnim delom je Kmetijskogozdarska zbornica Slovenije postala enakopravna
sogovornica in glasnica slovenskega kmetijstva in
podeželja tako doma kot na tujem. Kmečka lista je
uspela zagotoviti podpore, primerljive evropskemu
kmetu, intenzivno posodabljanje kmetij, ohranitev
živilskopredelovalne industrije v slovenskem lastništvu,
socialno varnost kmetov, razvoj kmetijskega svetovanja
ter skrbela za gospodarno ravnanje s premoženjem.
Žal se danes glas zbornice, ki je stanovska
organizacija vseh kmetov, v javnosti sliši zelo malo.
To je treba spremeniti, saj so pred nami pomembne
odločitve, kot je prihodnja skupna kmetijska
politika do leta 2020, ki bo odločilno vplivala na
razvoj slovenskega kmetijstva, nerešeni problemi v
kmetijstvu, kot so kriza v prašičereji, v hmeljarstvu,
zato smo se kmetje zadružniki odločili sodelovati
na volitvah. Stopimo skupaj in zagotovimo varno
prihodnost za slovenskega kmeta, prihodnost za
slovenske zadruge in živilska podjetja. Prizadevali si
bomo za pravične cene kmetijskih pridelkov, pomoč
kmetijam za investicije tudi za tiste, ki kmetujejo v
hribovitih in težko dostopnih predelih, za večjo
samooskrbo in lokalno pridelavo, za ohranjanje
kmetijskih površin in večje skupno sodelovanje
kmetijskih organizacij.
Kmečka lista deluje na državni in lokalni ravni.
Želimo sooblikovati delo v Kmetijsko-gozdarski
zbornici Slovenije, vplivati na odločitve in spremeniti
stvari, ki nas motijo. Kmečka lista – društvo za razvoj
kmetijstva in podeželja ima pripravljen program z
jasno vizijo prihodnosti.
Stopimo skupaj za varno prihodnost
slovenskega kmeta.
M.P.
7
AKTUALNO
PLAČILNA NEDISCIPLINA POVZROČA TEŽAVE
Plačilna nedisciplina postaja vse večja
težava tudi za zadruge. Jožef Bračko,
predsednik Kmetijske zadruge Radgona
iz Gornje Radgone, ki letno ustvari
26 milijonov evrov prihodkov in je ena
od najuspešnejših zadrug v Pomurju,
opozarja: »Država mora čim prej nekaj
storiti in zakonsko pospešiti ureditev plačilne nediscipline. Naša zadruga kmetom plačuje v 30 do 45 dneh,
medtem ko zadruga na plačilo prodanega blaga čaka
tudi do 120 dni. To zmanjšuje konkurenčnost naše
zadruge, ki se trudi, da kmetu pomaga, da se kmet z
njo čuti povezanega in da kmet čuti, da je zadruga
zanj pomemben servis. Posebej bi rad poudaril, da v
naši zadrugi tako kmetje člani zadruge, upravni odbor
in uprava dobro sodelujemo. Pogovarjamo se o krepitvi
povezovanja in sodelovanja tudi z zadrugami preko
Mure, pred leti smo prevzeli trgovine Kmetijske zadruge
Martjanci, predvsem za konkurenčnejši nastop na trgu.«
Jože Bračko, ki tri leta vodi zadrugo, ve, kako pomembni
sta povezovanje in sodelovanje, ki zagotavljata večjo
konkurenčnost, in kaj pomeni lastništvo zadrug in
kmetov v živilskopredelovalni industriji. S strani
kmetov je bil pobudnik za nakup Pomurskih mlekarn
in delnega premoženja, ki je ostalo po razdružitvi KZ
Panonke.
A. J.
KODEKS MORA ZAŽIVETI
KRIZA V PRAŠIČEREJI ŠE TRAJA
Lani podpisani Kodeks dobrih poslovnih praks med
deležniki v agroživilski verigi naj bi zagotovil večjo
transparentnost znotraj agroživilske verige z uvedbo
neto neto cen in vzpostavil večjo povezanost posameznih
delov verige preskrbe s hrano s ciljem zagotoviti večjo
konkurenčnost na trgu. Prvi koraki k njegovemu
izvajanju so že storjeni, imenovan je odbor, ki naj bi
spremljal izvajanje kodeksa, izdelujejo se tudi ustrezne
baze podatkov za spremljanje. Na ustanovni seji odbora
za spremljanje in izvajanje kodeksa dobrih poslovnih
praks med deležniki v agroživilski verigi, ki je potekala
v začetku aprila, so izbirali predsednika odbora in
namestnike ter se dogovorili za delo v prihodnje.
Seznanili so se tudi z Resolucijo Evropskega parlamenta
z dne 19. januarja 2012 o neravnovesjih v verigi preskrbe
s hrano. Za predsednika odbora je bil imenovan Ciril
Smrkolj, njegova namestnika pa sta Srečko Bukovec
in Aleša Kandus Benčina.
Kriza na prašičerejskem sektorju v Sloveniji traja že
nekaj let in v tem obdobju so s prirejo prenehali številni
rejci prašičev, posledično se znižuje tudi samooskrba s
svinjskim mesom. Za izpolnitev zahteve, da se morajo
do leta 2013 vsi rejci prašičev prilagoditi evropskim
standardom, so potrebne velike investicije, za katere pa
prašičerejske kmetije zaradi dolga leta trajajoče krize v
prašičereji in vedno višjih stroškov prireje nimajo denarja
in jih bodo težko izvedle. »Zato je pomembno, da
prašičerejski sektor nujno pridobi neposredna plačila
za podporo prašičereji, ki bi se izplačevala na podlagi
obrazca B subvencijske vloge, in sicer 1.440 EUR/GVŽ
za plemenske svinje in 350 EUR/GVŽ za pitance. Spodnji
prag za pridobitev sredstev je 3 GVŽ za plemenske
svinje in za pitance,« o rešitvah pravi
Franc Pribožič, predsednik odbora za
prašičerejo pri KGZS in član ter prvi
predsednik Kmečke liste – društva za
razvoj kmetijstva in podeželja. »Urediti
je treba tudi sledljivost svinjskega mesa
vse do trgovskih polic in zagotoviti
namenske investicije v prašičereji.« Predloge rešitev so
udeleženci razširjene seje strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS, kjer so sodelovali tudi predstavniki zadrug,
podprli in jih posredovali pristojnim institucijam.
Ivan Kure, dolgoletni direktor in
sedaj predsednik Kmetijske zadruge
Metlika, hkrati pa tudi svetnik
Kmečke liste – društva za razvoj
kmetijstva in podeželja v Kmetijskogozdarski zbornici Slovenije o
kodeksu pravi: »S sprejetim
kodeksom je storjen napredek in prvi korak v smeri
urejanja odnosov, še vedno pa so odprta številna
vprašanja. Rad bi opozoril na študijo dr. Aleša
Kuharja, ki je bila predstavljena v Portorožu, v kateri
ugotavlja, da se cene proizvodov v trgovini dvigujejo
več, kot zanje dobijo kmetje in živilskopredelovalna
industrija. To pa pomeni, da kodeks še ni zaživel v
praksi, saj se razmerja poslabšujejo na škodo kmetov
in živilsko predelovalne industrije. Delati je treba
naprej in izvesti nadaljnje ukrepe.«
B. J.
M. P.
8
AKTUALNO
NOVICE
ZADRUGA MEDVODE
Z NOVIM VODSTVOM
Nizozemski veleposlanik
Jos Douma in ekonomski
svetnik Martijn Homan sta
se v začetku aprila srečala s
Petrom Vriskom in sodelavci
na Zadružni zvezi Slovenije.
Pogovori so potekali na temo
prihodnje skupne kmetijske
politike in o problematiki
slovenskega kmetijstva.
K. K. H.
EVA KERŽIČ OKRONANA ZA
MLEČNO KRALJICO
Fotografija: Blaž Lah
Kmetijska zadruga Medvode, ki združuje 259 članov
in letno ustvari več kakor 10 milijonov evrov
prihodkov, je konec marca imela občni zbor, na
katerem so izvolili nove organe zadruge. Zadrugo bo
še naprej vodil dosedanji predsednik
Janez Šušteršič, ki načrte zadruge
opisuje takole: »Ponosni smo na
dobro sodelovanje članov z zadrugo
in ustvarjeno zaupanje tako s člani
zadruge kot z našimi poslovnimi
partnerji. V prihodnje nameravamo
krepiti dobre poslovne odnose. Načrtujemo večjo
investicijo v gradnjo regionalnega kmetijskega centra v
Ljubljani na Brodu, kjer bomo kupcem ponujali
izključno slovensko hrano.«
Predsednik nadzornega odbora pa je postal Janez
Koželj. Zadruga, ki letno odkupi več kakor 10
milijonov litrov mleka in več kot 4000 glav govedi,
ima pa tudi štiri maloprodajne trgovine, v katerih iz
leta v leto povečuje promet, je poslovno leto zaključila
z dobičkom. Preko zadružnega zbirnega centra pa
poteka prodaja več kot 2000 govedi za kupce in
zadruge.
A. J.
Z NIZOZEMSKIM
VELEPOSLANIKOM
O PRIHODNJI SKP
ZKZ MOZIRJE ODPIRA NOVO
TRGOVINO
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje bo 21.
aprila 2012 v Lučah odprla novo tehnično trgovino z
repromaterialom v velikosti 800 m2, kjer bo trgovski
del obsegal 120 m2 in 100 m2 pokritega zunanjega
skladišča. Zadruga, ki šteje 450 članov in 123
zaposlenih ter na leto ustvari 23 milijonov evrov
prihodkov, ima že 16 trgovin, ki na leto ustvarijo 15
milijonov prometa, zadruga pa odkupi 12,3 milijona
litrov mleka, 293 ton mesa, 17,6 milijona jajc in
38.000 m3 lesa. Predsednik zadruge Stanko Zagožen,
ugleden kmet zadružnik, nekdanji
podžupan občine Ljubno, ki o
načrtih zadruge pravi: »V naši
zadrugi stremimo k čim boljšemu
poslovanju zadruge, saj smo le tako
lahko dober servis svojim članom.
Prizadevamo si za dobro sodelovanje
zadružnikov z zadrugo ter za večje sodelovanje in
povezovanje med zadrugami, zlasti na področju
nabave repromateriala. S trgovino, ki jo odpiramo, se
želimo še bolj približati našim kupcem.«
Eva Keržič iz Vodic,
21-letna študentka
mednarodnih odnosov, je
bila na gala prireditvi v
Laškem okronana za
mlečno kraljico Zelene
doline Slovenije za leto
2012. Mladenka, doma z
gorenjske kmetije, na
kateri se razen z
živinorejo ukvarjajo tudi s
poljedelstvom in
gozdarstvom, si je krono
prislužila predvsem z
dobrim poznavanjem
mlekarstva in mleka kot
živila, svoje kraljevsko
poslanstvo pa jemlje sila resno. »Slovensko mleko je
kakovostno in ne vsebuje gensko spremenjenih
organizmov, zato je njegovo uživanje zdravo in varno.
Kot mlečna kraljica bom ljudi vseh starosti, predvsem
pa otroke po šolah, osveščala o pomenu uživanja mleka
in mlečnih izdelkov v zdravem načinu prehranjevanja,
spodbujala jih bom k rednemu uživanju mleka,
opozarjala na nevarnosti gensko spremenjene hrane ter
posebej poudarjala pomen uživanja domače hrane in
gibanja za njihovo zdravje. Promocijski dogodki, na
katerih bom kot mlečna kraljica sodelovala, se bodo v
naslednjih tednih in mesecih kar vrstili: srečanja z
otroki po osnovnih šolah, sejmi, strokovne prireditve …
A ne bo mi težko, saj bom svoje poslanstvo opravljala
sicer odgovorno, a tudi z veliko veselja.«
D. S.
A. J.
9
INTERVJU
ČRPANJE
EVROPSKIH
SREDSTEV
LETOS NE BO
OGROŽENO
Intervju z generalnim direktorjem Agencije
Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja Benediktom Jerankom
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in
razvoj podeželja, ki je v lanskem letu v podporo
slovenskemu kmetijstvu in razvoju podeželja
izplačala 296 milijonov evrov subvencij, pretežno
iz evropskih skladov, letošnje zahtevke pa še zbira,
čakajo po sprejetju nove skupne evropske kmetijske
politike in po uvedbi prihodnje finančne perspektive
v letu 2014 precejšnje spremembe. A kakršne že
bodo, poudarja generalni direktor Benedikt Jeranko,
bodo podrejene predvsem dvema bistvenima ciljema.
Katerima?
Želimo, da bi pri zbirnih vlogah ohranili najmanj
sedanji standard, ki ob popolnih vlogah zagotavlja
prosilcem denarno izplačilo večinoma že ob koncu
leta, pri zaprosilih za pomoč pri naložbah pa bi radi
postopke od oddaje vlog do izdaje odločb bistveno
skrajšali. Seveda pa teh dveh ciljev ne bo preprosto
doseči, saj bodo spremembe, kot se v obrisih kažejo
sedaj, res velike.
Katere spremembe bodo skoraj zagotovo
uveljavljene pri neposrednih plačilih?
Uvedene bodo nove kategorije prosilcev, kot so mladi
kmetje, mali kmetje ali aktivni kmetje, ki bodo od
agencije terjale povsem drugačen in še natančnejši
nadzor nad razdelitvijo in porabo sredstev, razen tega
bo pri neposrednih plačilih zelo poudarjena tudi
zelena komponenta. Zbirne vloge za dodelitev
sredstev bodo v celoti spremenjene, kar od agencije
terja popolno prenovo informacijskega sistema, saj
zdajšnji v novem programskem obdobju praktično ne
bo več uporaben. Da bomo spomladi leta 2014, ko bo
10
AKTUALNO
INTERVJU
začela veljati nova finančna perspektiva, pripravljeni
na kampanjo zbiranja – glede na nova merila –
spremenjenih in natančnejših vlog, pa bomo morali
glavnino nalog, vključno s spremembo informacijskega
sistema, na agenciji opraviti že prihodnje leto.
Ali po vaši oceni v Sloveniji dobro izkoristimo
denar, ki nam je iz evropskih skladov na voljo
podpori našemu kmetijstvu in razvoju podeželja?
Menim, da smo pri neposrednih plačilih kar uspešni.
Lani je agencija okoli 60 tisoč upravičencem izplačala
za 139 milijonov evrov neposrednih plačil,
najpogostejši znesek na kmetijo pa je bil med dva in
tri tisoč evri. V okviru kmetijsko-okoljskih ukrepov in
podpore za območja z omejenimi dejavniki smo
izplačali 80,5 milijona evrov, investicijam za razvoj
podeželja pa na podlagi 1880 izdanih odločb odobrili
117 milijonov in že izplačali 53,6 milijona evrov. Pri
nekaterih tehnoloških in proizvodnih naložbah pa se
nam kažejo težave, saj je kar nekaj kmetov zaprosilo
za podaljšanje roka do njihovega zaključka ali od
naložbe celo odstopilo.
S konference direktorjev evropskih plačilnih agencij leta 2008 na Brdu pri Kranju
Skupinska slika udeležencev konference direktorjev evropskih plačilnih agencij
leta 2008 v Ljubljani
Kako pa je z letošnjim naložbenim denarjem?
Na razpise za ta sredstva vsako leto dobimo tri do
štiri tisoč vlog, letos pa smo jih samo do februarja
prejeli že okoli 1500. Vse kaže, da bo denarja za
nekatere investicijske namene bistveno premalo glede
na velik interes prosilcev. Po eni strani nam je žal, da
moramo toliko prosilcev za denar zavrniti, po drugi
pa nas veseli, da bodo v medsebojni tekmi zmagali le
najboljši projekti. Pri tem posebej izstopa zelo veliko
število vlog za pridobitev razpisanih sredstev s
področja gozdarstva, ki jih bomo morali dve tretjini
zavrniti, ker je pač znesek razpisanih sredstev
omejen. Izjemno povpraševanje je tudi po denarju za
obnovo in razvoj vasi. Med njimi so predvsem taki, ki
se lotevajo prenove vaških jeder, ohranjajo kulturno
dediščino, pridobiti je mogoče tudi podporo za selitev
kmetij na obrobje vasi. Izključno komunalnih
objektov namreč ne financiramo.
S koliko denarja pa bo agencija letos sploh
razpolagala?
Predvidoma bo rebalans državnega proračuna zagotovil
dovolj sredstev za slovensko soudeležbo, zato črpanje
evropskih sredstev ne bo ogroženo. Predvideni obseg
finančnih sredstev za podporo kmetijstvu in razvoju
podeželja pa bo ostal na lanski ravni.
Damjana Stamejčič
1111
Fotografije: arhiv Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Benedikt Jeranko osebno
Petdesetletni Benedikt Jeranko, po izobrazbi
univerzitetni inženir strojništva, je na Agenciji RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja zaposlen vse
od njene ustanovitve leta 2000, kot generalni
direktor pa jo vodi od leta 2008. Otroštvo in
mladost je preživel na kmetiji v Šmarju pri Jelšah,
zdaj pa z ženo ter hčerko in sinom – obema
študentoma – živi v Ribnici. Strogo in dosledno
ločuje javno funkcijo od zasebnega življenja, zato
o svojih hobijih in življenjskem slogu razkriva
zgolj veselje do fotografiranja, ki se mu predaja že
od dijaških dni. Kljub spoštovanju Jerankove
zasebnosti pa vseeno velja zapisati, da je njegov
sin prav tisti Samo Jeranko, ki je državni prvak in
z 205 metri v bazenu tudi naš rekorder v
potapljanju na dah.
STROKOVNJAK SVETUJE
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti
pri Deželni banki Slovenije
Foto: arhiv DBS
PREDNOSTI ZAVAROVANJA
KREDITA Z ŽIVLJENJSKIM
ZAVAROVANJEM
Kreditojemalec, ki v banki najame kredit, ga mora ustrezno
zavarovati. Kratkoročni krediti so praviloma zavarovani z
zavarovalno premijo ali s poroštvom najmanj dveh kreditno
sposobnih porokov, dolgoročni pa z zastavo nepremičnine
(hipoteka).
V primeru neplačila kredita, zavarovanega z obveznim
zavarovanjem, banki poplača dolg zavarovalnica, le-ta potem
izterja sredstva od kreditojemalca, v primeru njegove smrti pa
od njegovih dedičev. Če kreditojemalec ne plačuje obveznosti,
ki izhajajo iz hipotekarnega kredita, lahko banka zaseže
nepremičnino, s katero je zastavljen kredit. Poroki morajo v
primeru, da kreditojemalec ne plačuje kredita, prevzeti
obveznosti za poplačilo kredita.
Življenjsko zavarovanje je dodatna storitev pri najemu kredita,
ki zagotavlja večjo finančno varnost kreditojemalčevih najbližjih.
Namenjeno je vsem, ki v primeru svoje smrti z odplačilom kredita
ne želijo bremeniti dedičev (npr. zakonski partnerji, otroci), saj
poplačilo preostanka kredita krije zavarovalnica. Ker se pri
življenjskem zavarovanju upošteva nižanje glavnice, je zavarovalna
premija v primerjavi z drugimi oblikami življenjskih zavarovanj
bistveno ugodnejša. Plačilo zavarovalne premije je lahko v
enkratnem znesku ali obročno, obroki premije se v času
odplačevanja ne spreminjajo.
Če kreditojemalec ob najemu kredita sklene življenjsko
zavarovanje, mu banka nudi ugodnejšo obrestno mero za kredit,
s sklenitvijo življenjskega zavarovanja v banki si prihrani tudi
dodatno pot do zavarovalnice.
Manca Petelin, pravnica
SPREJETA
ODPRAVA
OMEJITVE
GOTOVINSKEGA
POSLOVANJA
Ministrstvo za finance se je odločilo za dvig
meje za gotovinsko poslovanje med poslovnimi
subjekti z dosedanjih 50 na novih 420 evrov.
Omejitev je bila spremenjena s Pravilnikom o
spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o
davčnem postopku, začeti pa je veljala 20.
marca 2012.
Omejitev na 50 evrov je bila uvedena z namenom omejevanja sive ekonomije, ki naj bi je
bilo največ ravno pri gotovinskem poslovanju.
Dosedanji restriktivni omejitvi 50 evrov je že
od vsega začetka nasprotovala Obrtno-podjetniška zbornica, ki je opozarjala na težave pri
vsakodnevnem poslovanju obrtnikov in
malih podjetnikov. Nizka meja gotovinskega
poslovanja naj bi po mnenju Obrtne zbornice
Slovenije najbolj koristila bankam, na sivo
ekonomijo pa naj ne bi imela vpliva.
Kljub dvigu meje gotovinskega poslovanja na
420 evrov je želja nekaterih, da se v prihodnjih
mesecih, po vzoru Avstrije in Nemčije,
omejitev celo popolnoma ukine, oziroma se
meja postavi na raven 1.000 evrov, kot to
velja v sosednji Italiji.
KAJ JE LOMBARDNO POSOJILO?
Lombardno posojilo je posojilo, ki je zavarovano z zastavo ene od oblik finančnega premoženja. Najpogosteje
so pri lombardnem posojilu v zastavo vzeti nematerializirani vrednostni papirji (delnice, obveznice), manj
pogosto pa tudi bančni depoziti in police življenjskega zavarovanja. Bistvena značilnost takšnega zavarovanja
je, da ga je mogoče v primeru, da posojilojemalec ne poravnava svojih pogodbenih obveznosti, hitro unovčiti,
s čimer upnik (banka) poplača svojo terjatev. V primeru zastave vrednostnih papirjev se zastava vpiše v
centralno klirinško depotno družbo (KDD). Vrednost zastavljenega premoženja mora pri lombardnem
posojilu za določen odstotek (ki ga določi banka) presegati vrednost posojila, kar banki zagotavlja določeno
varnostno rezervo pri poplačilu. Zaradi dejstva, da je lombardno posojilo zavarovano s hitro unovčljivim
premoženjem (v vrednosti, ki presega vrednost posojila), banka za odobritev posojila ne ugotavlja bonitete
posojilojemalca, pač pa se osredotoči na ugotavljanje kakovosti in likvidnosti zavarovanja. Obrestne mere
lombardnih posojil so ponavadi nekoliko višje kot pri drugih posojilih, za ta posojila pa je tudi značilno, da se
glavnica posojila ponavadi ne odplačuje anuitetno, ampak v celoti ob zapadlosti posojila.
A. G.
12
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PODPIRA
OHRANJANJE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM
Z ukrepi na področju ohranjanja se ob finančni podpori
ministrstva že od leta 1991 ukvarjajo intenzivneje in
zelo načrtno na Oddelku za zootehniko Biotehniške
fakultete. Ta fakulteta je bila v letu 2010 na javnem
razpisu izbrana za koncesionarja, ki izvaja javno službo
nalog genske banke v živinoreji, in izvaja sedemletni
Program varstva biotske raznovrstnosti.
Ta program za obdobje 2010 do 2016 predvideva, da je
treba rejam avtohtonih pasem dati smisel s povečanjem
ekonomike take reje ter da je ohranjanje teh pasem
treba povezati z uporabo na način, da so čim manj
ogrožene. Obsega tudi vse potrebne neposredne in
posredne ukrepe za zavarovanje ogroženih avtohtonih
pasem, kot so popis, spremljanje stanja in ogroženosti,
možni načini samega ohranjanja in drugo.
V okviru letnih programov varstva biotske raznovrstnosti
v slovenski živinoreji so bile v letih 2009 do 2011 na
podlagi sheme pomoči de minimis dodeljene spodbude
za rejo odbranih in potrjenih plemenjakov ogroženih
slovenskih avtohtonih pasem domačih živali in njihovih
mater za vključitev v gensko banko v živem v višini
81.977 evrov. Znatnejši obseg sredstev za ohranjanje
avtohtonih pasem se namenja v sklopu Programa razvoja
podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki kot kmetijskookoljski podukrep vsebuje rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, cilj pa je ohranjanje
tovrstnih pasem v reji. Pogoje za izvajanje kmetijsko-
okoljskih podukrepov poleg slovenskih predpisov določajo tudi predpisi EU na področju razvoja podeželja.
Za izvajanje določb nacionalne in evropske zakonodaje
se podpore za rejo domačih lokalnih pasem lahko dodelijo za rejo tistih pasem, ki jim grozi, da bodo izgubljene
za kmetovanje. Pri tem je treba upoštevati tudi merila
za določitev meje na podlagi števila plemenic, ko se šteje,
da je pri posameznih vrstah domačih živali pasma v
nevarnosti, da bo izgubljena za kmetovanje. To število
mora potrditi priznani tehnični organ ali rejska organizacija/združenje, ki mora tekoče voditi rodovniško
knjigo za posamezno pasmo. Za te namene so bila v letih
2007 do 2010 namenjena sredstva v višini 2.090.169,59
evra. Ti ukrepi so pripomogli, da je skoraj pri vseh
vrstah slovenskih avtohtonih domačih živali za zdaj
preprečeno zmanjševanje njihovega števila. Za trajnostno
rabo, razvoj in ohranjanje avtohtonih pasem domačih
živali sta tudi v prihodnje potrebna dobro sodelovanje
in podpora rejcev in rejskih organizacij, strokovnjakov
in znanstvenikov ter ne nazadnje potrošnikov. Zato
moramo omogočiti partnerstvo in tesno sodelovanje med
ministrstvom in omenjenimi, da pravočasno zaznamo
slabosti na tem področju in se pravočasno izognemo
oviram pri upravljanju s temi pomembnimi genskimi
viri in tudi na ta način zagotavljamo prehransko varnost potrošnikov, izboljšujemo prehranski status prebivalstva in pripomoremo k razvoju podeželja.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Fotografija: Marijan Denša, ZGS
PODLUBNIKI NAPADAJO
V letošnjem letu lahko
pričakujemo povečanje
škode zaradi podlubnikov.
V območjih, kjer v kratkem
ne bo obilnejših padavin,
bodo drevesa oslabela in
postala bolj izpostavljena
napadom škodljivih žuželk,
zlasti podlubnikov, in
okužbam bolezni gozdnega
drevja. Podlubniki bodo zaradi visokih temperatur kmalu
rojili. Posledica rojenja bodo na novo napadena drevesa
s podlubniki, ki jih imenujemo tudi lubadarke.
Učinkovito varstvo pred podlubniki obsega:
− nadzor gozdov iglavcev in odkrivanje lubadark,
− hiter posek lubadark in uničenje podlubnikov s
pravočasno predelavo oziroma lupljenjem lubadark,
− dosledno izvajanje gozdnega reda pri rednih sečnjah
iglavcev,
− čim hitrejšo sanacijo poškodovanih dreves iglavcev
v naravnih ujmah.
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije redno
pregledujemo gozdove in lastnikom gozdov odredimo
posek poškodovanih ali kako drugače oslabelih in s
podlubniki napadenih dreves. Za izvedbo poseka in
drugih potrebnih del v gozdovih so odgovorni lastniki
gozdov. Posek in izdelavo lubadark in druga potrebna
dela za uničenje podlubnikov je treba izvesti najpozneje
v 21 dneh po odkritju žarišča oziroma v krajšem roku,
ki ga Zavod za gozdove Slovenije določi z odločbo.
Izjemoma lahko zavod določi tudi daljši rok.
Priporočamo, da lastniki gozdov svoj gozd v spomladanskem in poletnem času pregledate vsaj enkrat na
mesec in obvestite gozdarja o svojih opažanjih lubadark.
Črvina ob vhodnih odprtinah na ležečih deblih oziroma
na tleh tik ob stoječem drevju ter ob luskah lubja je prvi
znak napada osmerozobega smrekovega lubadarja.
Besedilo pripravila Marija Kolšek, ZGS
13
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
POMLADNA UTRUJENOST
Ko se začne zima prevešati v pomlad in dobijo sončni žarki nove moči,
marsikdo postane nenavadno utrujen. Pa ne samo v telo. Pogosto se
»utrujeno« obnaša naša duševnost, kar se kaže kot obdobje depresije.
Pojavijo se vrtoglavica, glavoboli, bolečine v sklepih in za nameček
smo še nenavadno razdražljivi. V žargonu rečemo, da nas je napadla
»pomladna utrujenost«, v medicini pa poznamo stanje »pomladne
depresije«. Na prvi pogled paradoksno, kajneda! Pričakovali bi, da
moč sonca napolni telo in dušo z novo energijo.
Vzroki pomladne utrujenosti
Vzrok pomladnih motenj počutja in razpoloženja naj bi bilo
hormonsko neravnovesje med serotoninom in melatoninom. Ker je
tvorba serotonina ali hormona sreče povezana z vplivom sončne
svetlobe, se zaloge tega hormona čez zimo izčrpajo, in ravno ko se
pomlad dobro začne, se to stanje najbolj izrazi. Zato se bolj pozna
učinek hormona spanca: melatonina. Z daljšanjem dneva začne telo
tudi razvijati večje količine spolnih hormonov in endorfinov, kar je za
telo naporno in potrebuje nekaj časa, da se nanje navadi. Svoje doda še
vpliv velikih temperaturnih sprememb, ki se pojavijo spomladi in
predstavljajo za telo še dodaten napor.
Prva pomoč
Prehod zime v poletje je torej za marsikoga zelo naporen. Zato
prisluhnimo telesu in mu privoščimo nekoliko več počitka in mu
dajmo čas, da se navadi na nove pogoje delovanja. Veliko pomaga tudi
skrb za redno in kakovostno prehrano, v kateri naj bo poudarek na
živilih, ki so dober vir beljakovin in vitaminov. Dodatno pozitivno
učinkuje tudi zmerna športna aktivnost oziroma vsako gibanje na
svežem zraku. Telo v težkih časih potrebuje podporo in zato se
izogibajmo raznim »dietam«, ki bodo telo še dodatno osiromašile
zaradi omejene izbire živil.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
Starši moramo biti odrasli
Kaj mislim s tem? Pogostokrat se dogaja,
da srečamo družino z najstnikom in se
sprašujemo, kdo v tej družini je najstnik.
Mati in hči, ki sta enako oblečeni, s pisano
frizuro, v minicah ali celo pearsingom kje
v obrazu. Ali oče in sin, zabrita, z uhanom
in strganimi hlačami. Nedavno nazaj so
zgodbo »katera ima večji in lepši tatoo –
mati ali hči?« uporabili v reklami za
Renault. Zakaj? Ker je veliko staršev, ki
verjamejo, da z najstnikom lahko ostaneš v
stiku samo, če se spustiš na njegovo
stopnjo. Moje vprašanje je, do kam to
lahko pripelje? Do skupnega žuriranja,
popivanja, celo kajenja trave? V tem
smislu najstnik potrebuje odrasle starše.
Starše, ki znajo poslušati in jasno
postavljati meje. Starše, ki so sposobni
zagotoviti varnost v odraščanju in biti
neomajna opora ob vseh eksperimenti ranjih, ki nam odraslim jemljejo sapo. Stik
z najstnikom ohranjamo v polju varnih
meja, s pogovorom in razumevanjem.
Naša identifikacija z najstnikom pa kaže
na našo nezrelost in daje sporočilo, da
sami še veliko stvari iz tistega obdobja
nismo rešili.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE
ČEMAŽ
Po gozdovih so se pojavile zelene preproge, ki opozarjajo nase z
značilnim močnim vonjem in bodo kmalu belo zacvetele. To je lepo
videti, še koristneje pa je nabrati nekaj teh rastlin, ki so odlično
sredstvo za spomladansko čiščenje in razstrupljanje organizma.
Čemaž (Allium ursinum), ki ga poznamo tudi pod imenom gozdni,
divji ali medvedji česen, je ena od najbolj zdravilnih divjih rastlin.
Užitna je cela rastlina: listi, čebulica, popki, cvetovi in plodovi.
Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Zelo je cenjen v ljudski medicini, ker
spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkovito razkužuje in je
dobro sredstvo proti zajedavcem v črevesju. Učinkovit je pri astmi, z njim si pomagamo pri boleznih jeter in
žolča, znižuje holesterol, visok krvni pritisk in vročino, zdravi poapnenje žil, dober je proti strnjevanju krvi,
pri revmi, čisti ledvica in mehur, zelo uspešen je pri izpiranju belega toka, čisti kožo ter posledično odpravlja
izpuščaje in lišaje, pospešuje celjenje ran, zvišuje odpornost proti infekcijam in blagodejno vpliva na celo telo.
Čemaž uživajmo v zmernih količinah, saj sicer lahko razdraži prebavila. Pripravimo si svežega, lahko ga vložimo v olje
ali zamrznemo, pripravimo tinkturo ali čemaževo vino. Poda se k solatam ali pa kot začimba k juham in omakam.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
14
PREDSTAVLJAMO
Kmetijska zadruga
Selnica ob Dravi
leži v Dravski
dolini. Njene
korenine segajo v
daljna štirideseta
leta prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je zadruga
imela pomembno razvojno vlogo in jo ima tudi danes,
kar je posebej prepoznavno v hribovskih območjih. Veliko
je prispevala h graditvi infrastrukture na podeželju, k
pospeševanju turizma na kmetijah in k izobraževanju
svojih članov. Danes ima v svoji posesti kmetijska
zemljišča, kjer pridelujejo kakovostna jabolka, pred
nekaj leti pa so začeli s proizvodnjo vrtnin in nekaterih
poljščin. Je ena redkih zadrug, ki ima svojo lastno
proizvodnjo, zato je uspešnost poslovanja v veliki
meri odvisna od danih vremenskih razmer, potrebnih
za dober pridelek. Poleg lastne pridelave odkupuje
kmetijske proizvode
ter oskrbuje kmete
in druge kupce z
raznim trgovskim
blagom. Zadruga je
v lanskem letu
povečala odkup
živine, mleka in
imela večji pridelek
jabolk.
Fotografije: arhiv KZ Selnica ob Dravi
KZ SELNICA OB DRAVI Z
LASTNO PROIZVODNJO JABOLK
Janko Stojkovič poslovanje zadruge
ocenjuje: »Zadruga je poslovno leto
zaključila uspešno, ustvarila je 2,5
milijona evrov prihodkov. Združuje
78 članov in 13 zaposlenih. Lani je
zadruga uspešno zaključila investicijo
v sončno elektrarno, ki je postavljena
na strehi zadružne hladilnice. Investicija v vrednosti
260.000 evrov naj bi se povrnila v sedmih letih in dolgoročno prispevala k razvoju zadruge. Zadruga vsako leto
načrtno obnavlja sadovnjake in jih opremlja s protitočnimi
mrežami.« Janko Stojkovič, ki je že 12 let direktor zadruge
in eden od ključnih nosilcev nakupa deleža v Ljubljanskih
mlekarnah, je zelo dejaven tudi v svoji občini, zasebno pa
je velik ljubitelj kulture, saj že več kot 30 let sodeluje v
Kulturnem društvu Pavza kot pevec in amaterski igralec.
Stanislav Kraner, ki je na občnem zboru konec marca
ponovno dobil zaupanje članov za naslednje štiriletno
vodenje zadruge kot predsednik zadruge, o načrtih za
prihodnje pravi: »V prihodnje nameravamo povečati
prihodek, posodobiti kmetijsko pridelavo, povečati
kakovost kmetijskih
pridelkov in poiskati
nove prodajne
možnosti ter širiti
prodajne artikle.
Vse to bomo s
pomočjo že pridob ljenih javnih sredstev
tudi izvedli.«
A. J.
KMETIJA DUŠANA PINTARJA OHRANJA TRADICIJO
Na Gorenjskem kmetje pridelujejo kakovostne proizvode, ki jih tržijo preko svojih zadrug ter klavnice in
mlekarne, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Ena takih kmetij je kmetija Dušana
Pintarja, na kateri kmetujejo že več sto let več generacij. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo mleka, mesa in
gozdnih proizvodov. Dušan Pintar je že
drugi mandat podpredsednik škofjeloške
zadruge, aktiven v Kmetijsko-gozdarski
zbornici Slovenije vse od njene ustanovitve,
popoldne pa svoj prosti čas namenja obnavljanju starodobnih vozil in potovanjem.
Prizadeva si za čim boljše sodelovanje
kmetov z zadrugo in potrošniki.
»Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je
stanovska organizacija kmetov, ki mora
delati v korist kmetov in skrbeti za dobro
sodelovanje z vsemi kmetijskimi in nekme tijskimi organizacijami. Zbornica bi morala
poskrbeti za gospodarske možnosti, ki bodo
kmetom omogočile čim boljše gospodarjenje
na svojih kmetijah,« pa meni o zbornici,
katere član je.
15
ZANIMIVOSTI
ČE JE APRIL DEŽEVEN,
KMET NE BO REVEN
Po starih vremenskih pregovorih sodeč je prav od
aprilskega vremena v mnogočem odvisna letina vrtnin in
poljščin. Če je dežja ravno prav, bo letina dobra, je
razumeti gornji pregovor, a »če je v aprilu preveč dežja,
kmet nad slabo letino godrnja« in »če se aprila vreme
smeje, se bo kisalo pozneje,« pa nad pogosto muhastim
aprilskim vremenom že svarita naslednja dva
vremenska pregovora.
Kakor koli, v vrtu, sadovnjaku in na polju nas čaka v aprilu
že kar veliko dela. Ko so tla že dovolj ogreta, v vrtne grede
posejemo korenček, peteršilj in redkvico, še je čas tudi za
sajenje čebulčka in česna. Na prosto presadimo sadike
zgodnje solate, zelja, cvetače in kolerabice, prve posevke
pa v začetku aprila še prekrijemo z vrtno kopreno. Sejemo
grah, vse vrste zelja, pozno kolerabo, poletno endivijo,
ohrovt in rdečo peso. Če želimo imeti vedno pri roki
špinačo, jo sejemo vsak teden. Kumare in buče sejemo v
lončke in jih pripravimo za kaljenje in poznejše sajenje na
prostem. Ponekod so kmetje na njive že posadili krompir,
drugod pa jih le pripravili za sajenje krompirja, fižola in
koruze. Zelo moramo paziti, da s škropljenjem ne
motimo ali celo zastrupimo čebel. Na okrasne grede
posejemo trpežne enoletne cvetlice, nežnejše sejemo
v toplo gredo. Na prosto presadimo nageljne in cvetlice,
ki smo jih vzgajali od prejšnje jeseni. V vrt presadimo
rododendron in druge okrasne rastline.
D. S.
V MAJU BO POTEKAL
TEDEN GOZDOV
Letošnji teden gozdov bo potekal od 21. maja do 27. maja
2012 pod motom »Povezovanje v gozdu in lesu«. Namen
prireditve je bolje povezati vse tiste, ki lahko sodelujejo
v gozdovih, od lastnikov, strokovnih institucij pa do
členov v verigi gozd-les. Gozdovi so pomembni tako v
ekonomskem pogledu, vedno bolj pa jih bomo cenili
tudi po njihovih drugih socialnih in okoljskih funkcijah,
npr. v turizmu, kot zaščito pred vetrom, plazovi, kot
vir pitne vode. Eden od ciljev je tudi spodbuditi rabo
in predelavo lesa. Po vsej državi bo v tednu gozdov
veliko različnih prireditev. V osrednji Sloveniji jo skupaj
pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski
inštitut Slovenije ter gozdarski in lesarski oddelek
Biotehnične fakultete. Prireditve bodo potekale v
Ljubljani med 22. in 26. majem 2012, zlasti šolarjem
bodo na vodenih ogledih pokazali bogastvo drevesnih
vrst in njihovo uporabnost. Osrednja prireditev bo
25. maja 2012, na njej pa se bo predstavil celoten
gozdarsko-lesni sektor pod naslovom »Od vznika do
proizvoda«.
Damjan Oražem, ZGS
Informacije o dogodkih v vašem kraju nam
lahko posredujete na [email protected] in z
veseljem jih bomo objavili.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Fotografija arhiv DBS
ZBRANI ZBIRATELJI
Z VSEGA SVETA
ZASEBNI MUZEJ
TONIJA ŠTRIGLA
Sejem Collecta, ki se je odvijal od 23. do 25. marca 2012
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je mednarodni
sejem zbirateljstva, na katerem se je predstavilo več
kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 18 držav. Le-ti hranijo
in prodajajo zbirke s področij filatelije, numizmatike,
kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in
zgoščenk, stripov ter različne druge zbirke. Obiskovalci
so pokazali veliko zanimanje za spominske in zbirateljske
kovance, ki jih Republika Slovenija vsako leto izda ob
različnih priložnostih in ki so od leta 2008 v prodaji
izključno v izbranih poslovalnicah Deželne banke
Slovenije, v času sejma pa so bili na voljo tudi na
razstavnem
prostoru
Deželne banke
Slovenije. Na
sejmu je bila na
ogled tudi
največja razstava
družabnih iger
»Saj ni res, pa
je!«, izpeljana je
bila dražba
starih knjig in
tiskov, organizirana pa so bila
tudi številna
predavanja na
temo zbirateljstva.
Zbiratelj Toni Štrigel iz Selovca na meji treh občin na
Koroškem se od leta 2002 skupaj z družino ukvarja z zbiranjem raznih predmetov. Zbira zastave občin Republike
Slovenije, Evropske unije in sveta ter vojaške, policijske,
gasilske, rudarske, godbeniške in druge uniforme.
S. V.
B. J.
Do sedaj je zbral že okoli 300 različnih uniform in drugih
eksponatov, ki jih je dobil od policije in vojske. V zbirki
so tudi uniforme vojakov in žandarjev iz obdobja
stare Avstrije in uniforma iz slovenske vojaške misije
v Afganistanu. Njegova zbirka predmetov, ki šteje več
kot 10.000 artiklov, je postala tako obsežna, da si je
muzej uredil kar doma. Ima pa tudi domačo apoteko,
riše na steklo, gravira v les in kovino, zbira družinske
pratike in stare knjige, Titove slike in kipe, fotografira
koroške kapele in znamenja, embleme in medalje.
Njegove zbirke si lahko ogledate v zasebnem muzeju
v Selovcu ali ga pokličete na 02/884 36 38.
V Državnem svetu RS se bodo do konca maja odvijali naslednji posveti:
24. april 2012: Posvet z naslovom Korporativna varnost – pogoj za uspešno delovanje gospodarstva, ki ga
pripravlja Inštitut za korporativne varnostne študije.
8. maj 2012: Predstavitev programa Skupnostne psihiatrije, ki ga pripravlja Svet za koordinacijo
skupnostne psihiatrije v RS.
10. maj 2012: Posvet o vplivu sodišč na sodne postopke in gospodarsko zakonodajo ter gospodarstvo, ki
ga pripravlja Združenje stečajnih upnikov.
17. maj 2012: Posvet z naslovom So programi socialnega varstva izraz potreb uporabnikov?, ki ga
pripravlja ŠENT.
22. maj 2012: Posvet z naslovom Rehabilitacija demokracije skozi rehabilitacijo prava, ki ga pripravlja
Akademija za demokracijo.
31. maj 2012: Posvet z naslovom Evropska državljanska pobuda – izziv in priložnost za aktivno
državljanstvo, ki ga pripravlja Evropski ekonomsko-socialni svet, skupina različnih interesov.
Vir: Državni svet RS
17
Foto: arhiv Toni Štrigel
ZANIMIVOSTI
AKTUALNO
RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS
Foto: IZI FOTO
PODOBA SV. ANTONA
SKOZI ČAS,
Sv. Anton na Pohorju
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
ČEP
ITALIJANSKA
SOPRANISTKA
PATTI
MESTO V
ITALIJI,
ZNANO PO
POŠEVNEM
STOLPU
PLANETARNI
SISTEM
RUDOLF
MAISTER
VEK,
DOBA
NOTRANJA
STRAN
ROKE OD
ZAPESTJA
DO PRSTOV
PRIPADNIK
PEHOTNIH
ENOT
TURŠKE
VOJSKE
LJUBEZENSKO
PESNIŠTVO
SEKVENCA
Stalna razstava o zgodovini kraja stoji v
2
5
mežnariji, ki je tesno povezana s preteklostjo
vasi. Panoje s pisnim in slikovnim gradivom
SLOVENSKI
dopolnjujejo originalni predmeti v vitrinah KANTAVTOR
1
7
ALBANSKI
in predmeti, ambientalno postavljeni v
POLITIK
UŽITNO
(FATOS)
ŽIVALSKO
prostor, ki rekonstruirajo šolsko učilnico
TKIVO
IGOR
EMILI
8
iz prve polovice dvajsetih let prejšnjega
DOLG,
PRIPADNIKI
TANEK
stoletja na Antonu (učbeniki, Cicibani,
IRANSKEGA
SKUPEK
PLEMENA
VLAKEN
ALANOV
šolska tabla, šolske klopi, nalivniki …).
VIRUS AIDSA
6
9
PREBIVALEC
ČARGO
V stari mežnariji so imeli pouk prvič leta
ČEŠKE
IVAN
ŠUNDOV
1935 ter po drugi svetovni vojni do leta 1958.
IVANA
EDVARD
ZORAN
RUSJAN
ERCEG
4
Na panojih je zgoščen pregled duhovnikov,
SLOVENSKI
ki so zaznamovali življenje v kraju. Tudi
TROJANSKI
NOVINAR
KRALJ
KOŠIR
sedež antonske občine v Avstro-Ogrski je
TELEČJI
bil najprej v mežnariji. V mežnariji pa lahko
ALI
SVINJSKI
RELIGIJA
med drugim
HRBET S
KOSTMI
3
vidite tudi
delavsko
GESLO: __ __ __ __ __ __ __ __ __ Rešitev prejšnje
križanke je
knjižico, ki jo
1 2 3 4 5 6 7 8 9 HRANILNA VREDNOST.
je izdala še
občina Sv.
Anton, stare dokumente župnijskega
NEKOČ JE BILO …
urada, povojno knjižico z boni ali
Na razglednici, poslani 29. avgusta 1963
pikami za obleko …
iz Stare Fužine, lahko vidimo nič hudega
Ogled razstave oziroma zbirke je
sluteče cike, ki se mirno pasejo na
mogoč po predhodni najavi:
Uskovnici. Leta 1964 jih je namreč
Branko Kanop, 031 244 441.
tedanja stroka na simpoziju v Kranju
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
Del razstavljenih predmetov – učilnica.
ocenila kot govedo, ki z ekonomskega
vidika ni ustrezno, in jih s tem obsodila
OTVORITEV SEZONE NORDIJSKE
na propad. Vendar pa se je cika dvignila
kot ptič feniks iz pepela; na drugi
HOJE PO SLADKI POTI
državni razstavi cikastega goveda v
Veliko pohodnih poti in poti za nordijsko hojo v Pomurju je označenih
okviru kmetijskega sejma v Komendi
v naravi, veliko poti je primernih za kolesarjenje. Sladka pot je ena
1. aprila 2012 je kot avtohtona slovenska
od njih, dolga je osem kilometrov, obiščete pa lahko medičarstvo,
vrsta goveda zopet blestela v polnem
mlin in sirarno. Začne se v Ratkovcih na Goričkem, le 15 km stran
sijaju.
Stanislav Čičerov
od regijskega turističnega centra Moravskih Toplic. Konec marca
nas je obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki
nordijsko hojo izvaja kot obliko rekreacije že dobra štiri leta. Več
na www.sladka-pot.si in na www.czr.si.
Besedilo in fotografija Silva Nemeš
18
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 26. marca do 1. aprila 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
0,32
OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE
ZA OBČANE
Obročno varčevanje:
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
nad 180 dni
nad 1 leto
nad 2 leti
nad 3 leta
nad 4 leta do 10 let
dec
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
3,80
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
3,65
Nespremenljiva
obrestna mera
2,85 %
3,65 %
4,25 %
4,50 %
4,65 %
Najnižji obrok znaša 20 EUR.
MALI OGLASI
PRODAM ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
Prodam zgornjesavinjske želodce. Telefon: 041 783 630.
53
teden
PRODAM OBNOVLJENO KARILO, ČINKET
Prodam popolnoma obnovljeno karilo, činket uporabno
za delo ali okras na vrtu. Telefon: 041 419 888
Prašiči, razred E
1,65
1,64
1,60
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
1,55
€/kg k.t.
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
Pšenica
Stopimo skupaj za varno prihodnost
slovenskega kmeta.
3,40
3,10
Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in
podeželja bo tudi tokrat sodelovala na volitvah v
organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Prepričani smo, da lahko s skupnim delom,
zadružnimi vrednotami in brez političnih pritiskov
zagotovimo varno prihodnost vsakemu slovenskemu
kmetu ter izboljšamo prepoznavnost in vpliv
zbornice pri sprejemanju pomembnih odločitev na
področju slovenskega in evropskega kmetijstva.
2,80
€/kg
2,50
2,20
2,11
1,90
1,60
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2010
2011
2012
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako
lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo!
19
Z NAM
NAMI
MI DO CILJA
C
Ponujamo
P
j
vam
vaam )LQDQ—QL
)LQDQ—QLOL]LQJLQ'H³HOQLQDMHP]DNPHWLMVNRPHKDQL]DFLMR,
)L
— L OL]LQJ
OL L LQ
L 'H³HOQL
' ³ O L QDMHP
M
]D NPH
N HWLMVNR
LM N PHKDQL]DFLMR
K L LM , traktorje,
t k j
stroje in vso drugo opremo, potrebn
no za vaše kmetovanje.
potrebno
Kot strokovn
strokovnjaki
njaki na podroèju finan
financiranja
nciranja kmetijstva vam
m zagotavljamo individualne
individ
dualne in
prilagodljivee pogoje ter svetovanje in
i pomoè med celotnim
m obdobjem financiranja.
financiranjaa.
Kolodvorska
Kolodv
vorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2300
01/2300 500, faks: 01/2300 505,
5055, e-naslov: [email protected]
[email protected]