(za)varovanih območij
SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor. SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ www.natreg.eu MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SMERNICE 1 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Priporočilo za MAREGA, M., URATARIČ, N. Smernice za vključevanje citiranje: deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih SOUTH EAST območij. Regionalni center za okolje za srednjo in EUROPE Transnational Cooperation Programme vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana. Ljubljana Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Avtorji: Milena Marega, Nina Uratarič Datum: April 2011 S M EDelovni R Nsklop: I C E3.3 Razvoj smernic prevod ZASlovenski VKLJUČEVANJE V Henrik Ciglič in lektoriranje: Nina Uratarič, DELEŽNIKOV PRIPRAVO UPRAVLJANJA Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić Pregled in revizija:NAČRTOV (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ZAVOD Slika na naslovnici: arhiv AGNATURE, Oblikovanje, Avtorji: Milena Marega, Nina Uratarič prelomi: AvantGuarde Design, Beograd, Srbija Datum: April 2011 Tisk: Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor. Delovni sklop: 3.3. Razvoj smernic Število izvodov: 100 Viri · Spletna stran projekta NATREG http://www.natreg.eu · NATREG platforma Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/ · The Guide to Effective Participation / The A-Z of Effective Participation http://www.partnerships.org.uk/guide/AZpartic.html · Working space on Protected Areas and Governance – Governance, Participation, Equity and Benefit Sharing http://protectedareasandgovernance.groupsite.com/main/summary · Creative Techniques: Clustering http://www.gabrielerico.com/home/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 · Effective Meetings http://www.effectivemeetings.com/ SMERNICE 3 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 2 Project code: Starting date: Ending date: Project WEB site address: Lead partner organisation: Project manager: E-mail: Telephone number: Title of the deliverable: WP/activity related to the deliverable: Type (internal or restricted or public): WP leader: Activity leader: Editor(s)/Author(s): E-mail: Telephone number: Javno Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Milena Marega, Nina Uratarič [email protected] +386 1 426 96 51 AKRONIMI IN OKRAJŠAVE VZO SWOT JSIMPA MP NATREG (Za)varovano območje Analiza prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti Enotna strategija za integrirano upravljanje z (za)varovanimi območji Načrt upravljanja Kako upravljati (za) varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj KAZALO I Uvod II. Izhodišča III. Identifikacija in analiza deležnikov IV. Različne ravni vključevanja deležnikov V. Orodja za obveščanje, posvetovanje in sprejemanje odločitev VI. Izzivi in tveganja pri vključevanju deležnikov VII. Spremljanje in vrednotenje procesa sodelovanja – kazalci uspešnosti VIII. Namen in cilji vključevanja deležnikov v upravljanje (za)varovanih območij IX. Praktične smernice za vključevanje deležnikov v proces priprave načrtov upravljanja na NATREG-ovih pilotnih območjih NATREG-ov pristop Preplet faz načrtovanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov 1. faza načrtovanja upravljanja: Predhodno načrtovanje Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja 2. faza načrtovanja upravljanja: Zbiranje in analiza podatkov Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov 3. faza upravljavskega načrtovanja: Priprava osnutka načrta upravljanja Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja X. Literatura in viri 4 5 8 12 13 15 16 17 17 17 19 20 20 24 26 28 29 31 DEVELOPMENT WITH NATURE DEVELOPMENT WITH NATURE Project acronym: Project title: DELIVERABLE SUMMARY PROJECT INFORMATION NATREG Kako upravljati (za)varovana območja, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj SEE/A/479/2.3/X 11.03.2009 31. 7. 2011 www.natreg.eu Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Gregor Danev [email protected] 00 386 1 23 09 532 DELIVERABLE INFORMATION Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih območij WP 3 - Enotna strategija za integrirano upravljanje z (za)varovanimi območji ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 4 SMERNICE 5 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ DEVELOPMENT WITH NATURE I. UVOD Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo integriranih načrtov upravljanja za (za)varovana območja so ene izmed petih dokumentov ENOTNE STRATEGIJE ZA UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI (JSIMPA), katere namen je pomagati NATREG-ovim projektnim partnerjem pri načrtovanju upravljanja (za)varovanih območij. Slonijo na prepričanju, da je načrtovanje upravljanja (za)varovanih območij najuspešnejše takrat, ko so ključni deležniki – še posebej lokalni prebivalci – obveščeni in vključeni v proces načrtovanja, tako da se z načrtom upravljanja poistovetijo in tudi nadalje sodelujejo pri izvedbi upravljavskih ukrepov. Glavni namen tega dokumenta je zagotoviti strateške smernice in praktična orodja za vključevanje deležnikov v proces načrtovanja upravljanja. Glavni cilji smernic so: · zagotoviti enotno razumevanje pomena vključevanja deležnikov; · za NATREG-ova (za)varovana območja definirati skupne cilje in pristope vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja in izvajanje; · zagotoviti smernice za pripravo/načrtovanje vključevanja deležnikov v procese načrtovanja upravljanja; · identificirati tako ovire kot potrebe za krepitev zmogljivosti ('capacity-building'); · podpreti dosledno vrednotenje procesa vključevanja deležnikov z identifikacijo kazalnikov. Dokument sestoji iz dveh delov. Prvi del je pretežno teoretičen; njegov namen je zagotoviti enotno razumevanje pomena sodelovanja deležnikov v omenjenih procesih. Podaja osnovna načela sodelovanja deležnikov v načrtovanju upravljanja ter definicijo širšega pomena deležnikov in njihovega vključevanja v kontekstu dobrega upravljanja (za)varovanih območij. Hkrati predstavlja priložnosti in ovire, glavna načela, načine za identifikacijo deležnikov kot tudi različne ravni in orodja za njihovo vključevanje. Zaključi pa s predstavitvijo kazalnikov za spremljanje in vrednotenje izvedenih načrtovalskih procesov. Drugi del vsebuje smernice, kako vključevanje deležnikov na NATREG-ovih pilotnih območjih izpeljati v praksi. Na osnovi projektnih ciljev daje priporočila za povezovanje faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov. Za vsako fazo načrtovanja podaja opis pomena vključevanja deležnikov, skupaj s predlogi, kako to izpeljati v praksi. Da bi dosegli načrtovane naravovarstvene cilje, je treba upoštevati specifičnosti, lokalne razmere in tradicije vsakega pilotnega območja. To pomeni, da pristop „en model za vse“ ni ustrezen. Na osnovi teh smernic je potrebno za vsako pilotno območje določiti najustreznejši, za točno to območje specifični načrtovalski proces. 1. del: Splošni vidiki sodelovanja deležnikov II. IZHODIŠČA »Načrtovanje je intelektualna ali ‹umska› komponenta procesa naravovarstvenega upravljanja. To je sam po sebi dinamičen, ponavljajoč se proces. Gre za spoznavanje stvari, ki so pomembne, in za odločanje o tem, kaj želimo doseči in kaj moramo za to tudi storiti. Pri načrtovanju gre za povezovanje tega procesa z drugimi, tako da lahko dosežemo določen dogovor; gre za komunikacijo in učenje. Je najpomembnejša izmed vseh dejavnosti naravovarstvenega upravljanja. Načrtovanje upravljanja mora biti vse vključujoč proces. Vsakogar, ki je kakorkoli vključen v upravljanje nekega območja, oziroma bodo/bi lahko upravljavske odločitve nanj kakorkoli vplivale, je treba upoštevati in, kadar mogoče in primerno, vključiti v proces odločanja.« Citat iz knjige „Načrtovanje naravovarstvenega upravljanja“ Mika Alexandra kar najbolje ponazarja pomen vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja. Vključevanje deležnikov je na splošno priznano kot mehanizem, ki lahko pomaga pri ohranjanju in učinkovitem upravljanju (za)varovanih območij, saj tesni odnosi med upravljavci območij in lokalnimi deležniki pomembno prispevajo k reševanju zapletenih načrtovalskih vprašanj. Danes se soočamo z zahtevnim izzivom, kako na najboljši možni način uravnotežiti razvoj in naravovarstvo, hkrati pa tudi, kako najti ravnotežje med okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi potenciali (za)varovanih območij. Eden izmed predpogojev za doseganje tega ravnotežja so dobri odnosi in obojestransko zaupanje med deležniki, ki pa jih lahko še izboljšamo, če te deležnike spodbudimo k sodelovanju pri načrtovanju in uresničevanju procesov. Diana Pound v knjigi “Ekosistemski pristop – kaj to pomeni v praksi?” pravi, da je za uresničevanje eko-sistemskega pristopa potrebno povezovanje ljudi z zelo različnimi interesi in strokovnimi znanji, pri čemer bodo to znanje delili med seboj in razvili skupno razumevanje. To vključuje različne discipline, različne sektorje in različne interese tistih, ki živijo in delajo v obravnavanem ekosistemu. Šele ko se to res zgodi, je mogoče najti medsebojno sprejemljive poti naprej in ekosistem pravično upravljati. Vsekakor potrebujemo premik v razumevanju sprejemanja odločitev. Na splošno se premalo zavedamo, kako način, na katerega se odločitve sprejmejo, vpliva na to, kakšne odločitve bodo sprejete. Slab proces odločanja, ki odtujuje deležnike ali ignorira nekatere oblike znanja, bo prinesel slabe rezultate, pa naj bodo znanstvene informacije ali strokovne podlage še tako dobri. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 6 Vključevanje deležnikov je orodje, ki lokalnim prebivalcem omogoča, da sodelujejo pri načrtovanju in oblikovanju inovativnih rešitev za lokalne probleme. Proces vključevanja jim daje možnost, da izrazijo svoja mnenja, ustvarja priložnost za razprave, jim daje moč, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, in zagotavlja, da se deležniki s temi odločitvami poistovetijo (jih vzamejo za svoje). Z vključevanjem dobijo priložnost, da so dobro obveščeni, da se učijo in preudarjajo. Pri tem pa različni deležniki komunicirajo ne le s tistimi, ki odločitve sprejemajo, marveč tudi med seboj. DEVELOPMENT WITH NATURE NATREG-ov pristop k vključevanju deležnikov K skupnemu načrtovanju upravljanja je po Eurosite-ovem Priročniku za načrtovanje upravljanja (Management Planning Toolkit), je mogoče pristopiti na različne načine: · s posvetovanjem še pred začetkom priprave načrtov; · s sodelovanjem med celotnim procesom načrtovanja; · s posvetovanji v različnih fazah priprave načrtov; · s posvetovanji o zaključenih načrtih. NATREG-ov pristop kot najustreznejši način zagovarja posvetovanje v različnih fazah priprave upravljavskih načrtov, saj le-ta hkrati tudi najbolj spoštuje določila Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah (Aarhus Convention On Access To Information, Public Participation In Decision-making And Access To Justice In Environmental Matters) in določila Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki upravljanje kopnega, voda in živih virov opredeljuje kot predmet družbene izbire. NATREG-ov pristop poudarja, da je za uspeh procesa vključevanja nadvse pomembno obveščanje in vključevanje deležnikov v zgodnji fazi, saj se s tem okrepi njihovo zaupanje v prihodnje dejavnosti. Deležnike je potrebno vključiti, ko so različne možnosti še odprte, in z vključevanjem nadaljevati skozi celoten proces načrtovanja. Če so deležniki vključeni v pozni fazi procesa ali pa v fazi, ko so odločitve že sprejete, se lahko počutijo izigrane in izgubijo zaupanje. V takšnih primerih je boljše, da k sodelovanju sploh ne pristopimo. (NATREG-ov pristop k vključevanju deležnikov je opisan v 2. delu tega dokumenta.) Koristi in pomanjkljivosti vključevanja deležnikov Največja korist sodelovanja deležnikov pri načrtovanju upravljanja je boljša kakovost načrtov upravljanja. Kot zapisano v IUCN-ovih Smernicah za načrtovanje upravljanja (za)varovanih območij, so koristi naslednje: · močnejše poistovetenje; · večja podpora načrtu upravljanja; · povezanost naravovarstvenega načrtovanja z razvojnim načrtovanjem; · dobra obveščenost. Vključevanje deležnikov vnaša v načrtovalski proces seznanjanje s problemi in potrebami, spodbuja državljane k izražanju mnenj o predlaganih možnostih, omogoča razprave o SMERNICE 7 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ alternativnih rešitvah in zagotavlja priložnost, da javnost razpravlja o zapletenih vprašanjih in jih hkrati tudi razume. Omogoča kakovostnejše odločitve in ustvarja skupno osnovo za usklajeno delovanje. Izboljšuje zavedanje o vedenjskih ravnanj, pomaga pri poenotenju pogledov ter povečuje javno podporo in družbeno sprejemljivost. Vključevanje deležnikov tudi povečuje legitimnost načrtovanja in sprejemanja odločitev, saj omogoča dialog in razmišljanje o različnih problemih. Prav tako omogoča povratne informacije deležnikov o sprejemljivosti in uporabnosti upravljavskih ukrepov. Vključevanje deležnikov je zahteven proces, pri katerem pogosto naletimo na različne ovire, ki so največkrat povezane s pomanjkanjem zmogljivosti in veščin za sodelovanje, s težavami pri doseganju konsenza, s podaljševanjem načrtovalskega procesa zaradi vključitve deležnikov ter s povečanimi stroški. (Več o teh ovirah lahko preberete v poglavju Izzivi in tveganja pri vključevanju deležnikov.) Načela sodelovanja deležnikov Nadvse pomembna za uspešno vključevanje deležnikov so naslednja glavna načela: · Učinkovitost: Načelo ‚učinkovitosti‘ terja jasne in dobro oblikovane postopke kot tudi načrt vključevanja deležnikov, kar zadeva obveščanje, posvetovanja in aktivno sodelovanje pri sprejemanju odločitev. · Vključenost in preglednost: To načelo terja odprtost in preglednost procesa ter vključitev široke palete udeležencev iz skupnosti. Poseben poudarek na pravilni identifikaciji glavnih deležnikov in ustrezno prilagojenih posvetovanjih. · Dejanski vpliv: Načelo ‚dejanskega vpliva‘ zahteva, da se v celoti upoštevajo pogledi deležnikov ter da imajo resničen učinek na razvoj in izvedbo načrtov. Kadar pa deležniki nimajo jasne vloge ali ni gotovo, da lahko vplivajo na odločitve, njihova vključitev ni smiselna, saj lahko prinese le negativne učinke. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 8 III. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA DELEŽNIKOV Deležnik je katerikoli posameznik, skupina ali organizacija, ki živi znotraj vplivnega območja, ali na katero/ega utegne upravljavska odločitev oz. ukrep vplivati, ter katerikoli posameznik, skupina ali organizacija, ki utegne vplivati na upravljanje območja. DEVELOPMENT WITH NATURE Na splošno so deležniki v procesu sodelovanja zastopani v okviru naslednjih treh glavnih skupin: · javni sektor, · poslovni sektor, in · civilna družba. Jasno sliko o tem, kdo so primerni deležniki, najučinkoviteje dobimo z analizo deležnikov, kar pomeni, da identificiramo vse potencialne deležnike, določimo razlike med različnimi kategorijami deležnikov ter raziščemo povezave z (za)varovanim območjem in deležniki ter tudi med deležniki samimi. Analiza deležnikov omogoča rangiranje deležnikov glede na njihove interese in potencialni vpliv na proces načrtovanja. Slika 1: Diagram razvršča deležnike glede na stopnjo, do katere lahko vplivajo na problem/upravljavski ukrep ali pa so vpliva deležni sami. Tabela 1: Deležniki, ki so praviloma vključeni v vodenje (za)varovanega območja, so: Javni sektor ministrstvo za okolje ministrstvo za kmetijstvo druga ministrstva regionalna vlada lokalne oblasti lokalne javne agencije / službe upravljavci zaščitenih območij agencije za regionalni razvoj partnerska telesa predstavniki kmetijskega sektorja predstavniki gozdarskega sektorja predstavniki turističnega sektorja prostorski načrtovalci Poslovni sektor nacionalna poslovna združenja glavni delodajalci Civilna družba naravovarstvene in okoljske nevladne organizacije lastniki zemljišč zasebni finančniki mednarodna/nacionalna podjetja regionalna/ lokalna podjetja lokalna poslovna združenja mala podjetja sindikati lokalne interesne skupine trgovci na drobno lokalni prebivalci javna storitvena podjetja (npr. elektrika, telekom) …… mediji organizacije lokalnih skupnosti obiskovalci Drugo raziskovalni zavodi univerze šole izvedenci z drugih območij ustanove vzgojne inštitucije …… inženirji/izvajalci transportni operaterji/ oskrbovalci svetovalci ….. prometni načrtovalci Pri razvijanju participativnega procesa moramo jasno vedeti, na koga bodo oz. bi lahko sprejete odločitve in ukrepi vplivali ter tudi, kdo lahko vpliva na samo oblikovanje odločitev ter na kasnejše izvajanje le-teh. Preden se lotimo procesa vključevanja, moramo natančno identificirati glavne deležnike, kajti zelo pomembno je, da zagotovimo zastopanost vseh tistih, na katere bo določen ukrep neposredno ali posredno vplival. Poleg tega pa identificiramo tudi vse tiste, ki lahko s svojimi znanji, pozicijo ali zaradi drugih dejavnikov vplivajo bodisi na načrtovanje bodisi na kasnejšo izvedbo odločitev (načrt upravljanja). Vir: Journal of Environmental Management: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis methods for natural resource management Analizo deležnikov lahko pripravimo v matrični obliki, na kateri so predstavljeni interesi, dejanska vloga, moč, odgovornost, zmogljivosti za sodelovanje in potencialni prispevek deležnikov k načrtovanju in uresničevanju upravljavskih ukrepov. Matrica v Tabeli 2 prikazuje primer analize deležnikov na naslednji strani. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE 9 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 10 Tabela 2: Matrica analize deležnikov Deležniki Kontakti (po kategorijah) Poslanstvo, odgovornosti, povezane z ZO Človeški in drugi viri, povezani z ZO Potekajoče dejavnosti, projekti, procesi, povezani z ZO Stopnja, do katere lahko vplivajo ali pa so vpliva deležni zaradi načrtovanja/ upravljanja z ZO DEVELOPMENT WITH NATURE Deležniki iz javnega sektorja Deležniki iz zasebnega sektorja Civilna družba Potencialna vloga deležnikov v procesu načrtovanja upravljanja (za)varovanega območja (ZO): · Ključni – deležniki z velikim interesom in vplivom. · Vplivneži – zelo vplivni deležniki, a z majhnimi interesi; ker pomenijo določeno tveganje, jim je potrebno posvetiti posebno pozornost. · Subjekti – deležniki z velikimi interesi, a majhnim vplivom; navadno pripravljeni ponuditi podporo, a imajo prešibke sposobnosti, da bi bilo čutiti njihov vpliv (potrebujejo spodbudo); lahko postanejo vplivni s sklepanjem zavezništev z drugimi deležniki. · Množica – deležniki z malo interesa ali vpliva na želene rezultate; majhna potreba po njihovem mnenju ali vključevanju. (Vir: Journal of Environmental Management: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis methods for natural resource management) Interesi, povezani z Povezave z drugimi Potencialna vloga v Zaželeni načini Druge pripombe upravljanjem ZO deležniki procesu načrtovanja vklju-čevanja, nasveti in upravljanja ZO potreba po podpori DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE 11 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE DEVELOPMENT WITH NATURE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 12 SMERNICE 13 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Metode za identifikacijo deležnikov V. ORODJA ZA OBVEŠČANJE, POSVETOVANJE IN SPREJEMANJE ODLOČITEV Za identifikacijo deležnikov lahko uporabimo več pristopov, kot na primer: · strokovna mnenja, · ciljne skupine, · razgovore, · samo-prijave zainteresiranih, · dogodke, · izdelavo seznama možnih/najverjetnejših deležnikov ali · kombinacije le-teh. Ponavadi med procesom, ko se analiza še nadaljuje, dodajamo nove deležnike. Na voljo so številna orodja in njihove kombinacije za obveščanje, posvetovanje in aktivno sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Izbor metod in orodij je odvisen od ciljev in učinkov, ki jih želimo s procesom participacije doseči: · če se želeni učinki nanašajo na ozaveščanje in izobraževanje javnosti, zadostujejo orodja za obveščanje; · če želimo od državljanov dobiti povratno informacijo, bomo izbrali posvetovalna orodja; · če je želeni učinek vključiti deležnike vključiti v oblikovanje novih odločitev, uporabimo orodja za aktivno participacijo. Identifikacija deležnikov je mogoča le takrat, ko je jasen celoten kontekst načrtovalskega procesa in ko je jasno definiran namen, ki ga želimo doseči z vključevanjem deležnikov. Le tako lahko identificiramo tiste, ki so bodisi kakorkoli deležni vpliva bodisi lahko vplivajo na odločitve, povezane z načrtovanjem upravljanja. Če tega ne vemo, je težko določiti, katere deležnike bi morali povabiti k sodelovanju. a. Orodja za obveščanje Pomembno je tudi upoštevati, da se v različnih fazah načrtovalskega procesa po potrebi lahko posvetujemo z različnimi deležniki: nekaterih faze načrtovanja zahtevajo vključevanje vseh deležnikov, nekatere pa le določenih deležniških skupin za presojanje o specifičnih zadevah. Ustrezno zagotavljanje informacij je predpogoj za kakršnokoli sodelovanje, saj se ‚informirane odločitve‘ lahko sprejemajo le na osnovi ustreznih informacij. Da bi lahko učinkovito sodelovali pri procesu, potrebujejo deležniki dvojno informacijo, ki sestoji iz: · tehnične informacije, povezane z načrtom upravljanja, in · informacije o participativnem procesu, ki vsebujejo cilje vključevanja deležnikov, koledar posvetovalnih dogodkov, razpoložljivo pomoč deležnikom za sodelovanje, načine, kako bodo pripombe upoštevane, itd. Po tem, ko smo deležnike dodobra analizirali, moramo ugotoviti, kdaj in kako naj le-ti postanejo del participativnega procesa in kako njihovo sodelovanje najučinkoviteje vključiti v načrtovalski proces. Cilji obveščanja (ozaveščanja in izobraževanja) obsegajo pripravo ustreznih informativnih gradiv, ki bodo izbrani ciljni javnosti razumljiva. To je opisano v načrtu vključevanja, ki upošteva cilje vključevanja in značilnosti določenih deležniških skupin ter sloneč na tem definira ustrezne tehnike in orodja za obveščanje, posvetovanje in aktivno sodelovanje deležnikov pri sprejemanju odločitev. Deležnike lahko dosežemo z različnimi komunikacijskimi orodji, vsekakor pa je potrebno skrbno razmisliti o izbiri ustreznih orodij in kanalov za doseganje specifičnih deležnikov, še posebej mladine in ranljivih skupin. IV. RAZLIČNE RAVNI VKLJUČEVANJA DELEŽNIKOV Izbiramo lahko med različnimi nivoji participacije: 1. Zagotavljanje informacij – najnižja raven participacije; enosmeren proces od zgoraj navzdol, s katerim zainteresirane redno obveščamo; 2. Posvetovanje – korak več od obveščanja; z deležniki potekajo pogovori, njihovi pogledi so zabeleženi, a ne nujno tudi upoštevani in realizirani; 3. Skupno odločanje – tisti, na katere bodo odločitve vplivale, so povabljeni, da aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev; 4. Skupno delovanje – deležniki so vključeni v uresničevanje odločitev; 5. Podpiranje interesov neodvisnih skupnosti – to je najvišja raven sodelovanja, kjer lokalna oblast omogoči, da interesne skupine v skupnosti razvijejo svoje lastne strategije in uresničijo sprejete odločitve. Orodja za zagotavljanje informacij: · pasivno zagotavljanje dostopa do informacij na osnovi zahtev deležnikov: - spletni portal, - interno upravljanje informacij, - katalogi, registri, - “vprašanja in odgovori”(Q&A), … · aktivno zagotavljanje informacij prek različnih informativnih gradiv ali publikacij: - uradni dokumenti, - pripravljalne uredbe in pravni dokumenti, - poročila, - pisma, - informativne pole, - priročniki, vodniki, letaki, brošure, posterji, - okrožnice, - avdio trakovi, filmi, igre ... DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 14 DEVELOPMENT WITH NATURE Informacijska orodja moramo izbirati tako, da ustrezajo določenim ciljem. Prav tako moramo poskrbeti, da so informacije, ki so namenjene določeni javnosti, le-tej privlačne in da jo dejansko dosežejo. Komunikacijski kanali: · neposredni kanali: - izjave/govori, - direktno pošiljanje, - spletne tehnike (informativne strani, novice) in na spletu temelječi forumi (klepetalnice, ankete, javne informacijske table, on-line povratne informacije), - telefonske informacijske linije ter popisi in intervjuji, - informacijska središča in stojnice, - lastne prireditve in razstave, - oglaševanje; · posredni kanali: - sporočila za medije, - tiskovne konference in intervjuji, - radijske in TV prireditve, napovedi in oglasi. - SMERNICE 15 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ c. Orodja za aktivno sodelovanje pri sprejemanju odločitev Orodja za aktivno sodelovanje omogočajo deležnikom uveljavljanje pomembnega vpliva na sprejemanje odločitev, čeprav imajo zadnjo besedo še vedno odločevalci. Ta orodja so pomembna za opozarjanje na specifična vprašanja in stališča, ki zadevajo določene probleme, in pri pripravi priporočil. Orodja za aktivno sodelovanje: · konference soglasja, · državljanske porote, · delovne skupine, · oblikovanje vizij in scenarijev, · forumi deležnikov, · in drugi načini dialoga. Natančnejši opisi teh orodij so na voljo v naslednjih dokumentih: · OECD Handbook on information, consultation and public participation in policy-making; · Community Planning Handbook, Nick Wates; Communityplanning.net. b. Posvetovalna orodja VI. IZZIVI IN TVEGANJA PRI VKLJUČEVANJU DELEŽNIKOV Posvetovanja z deležniki so še posebno pomembna pri obravnavanju obstoječih problemov, oblikovanju vizij, iskanju alternativnih rešitev in scenarijev, določanju posebnih ciljev ter pri vrednostnih ocenah. Glede na cilje, ki jih želimo doseči, lahko vključitev deležnikov pomeni velik ali majhen del dejavnosti v katerikoli določeni fazi. Deležniki lahko prek posvetovanja neposredno vplivajo na sprejemanje odločitev. Do povratne informacije deležnikov lahko pridemo pasivno brez zahteve zanje, ali pa aktivno s povabilom, da se odzovejo. Razlogov, zakaj je vključevanje deležnikov tako zahtevna naloga, je več. Med najpomembnejšimi je zagotovo pomanjkanje razumevanja, zaupanja, znanja pa tudi kulture in spretnosti na obeh straneh – tako deležnikov kot tistih, ki odločitve sprejemajo. Iz nedavnih izkušenj lahko opozorimo na nekatera tveganja, ki bi lahko še bolj otežila vključevalni proces, in jih je zato potrebno upoštevati že na izhodišču vsakega načrtovanja vključevanja deležnikov. Orodja za nezahtevane povratne informacije: · pisemski nabiralniki, · analitična poročila. Orodja za zahtevane povratne informacije (kadar deležnike prosimo za njihova mnenja): · anketiranje, poslušanje in poročanje, · razprave v ciljnih skupinah, · popisi, · javnomnenjske raziskave, · vključitev posameznih deležnikov v posvetovalna telesa, · delavnice, seminarji, konference, · javne razprave, · neobvezujoči referendumi, · 'dnevi odprtih vrat', · državljanski odbori, · svetovalni odbori, itd. · Politična volja in zavezanost sta predpogoja za spoštovanje načel in pravil vključevanja deležnikov. Brez te zavezanosti za najvišji ravni vključujočega procesa ni mogoče uspešno izpeljati. · Dvomi o participaciji – še vedno prevladujeta skepticizem in nezaupanje med deležniki in odločevalci. · Lokalni prebivalci kot šibka deležniška skupina – medtem ko so deležniki iz javnega in poslovnega sektorja močnejši in že uveljavljeni v procesih načrtovanja in sprejemanja odločitev, se državljani s tem šele na novo srečujejo. Še posebno v srednji in vzhodni Evropi imamo na tem področju zelo malo izkušenj oziroma dobrih praks. Lokalni prebivalci namreč pogosto ostajajo zunaj procesov načrtovanja in sprejemanja odločitev, zato za kakovostno sodelovanje razumljivo potrebujejo dodatno podporo. Če prebivalci niso organizirani v interesnih skupinah in nimajo svojih predstavnikov, je težko učinkovito nadzirati vključevanje velikega števila zainteresiranih posameznikov; to terja učinkovito organizacijo, izurjene moderatorje in več časa za posvetovalni proces. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 16 · Jasni cilji in nameni v izogib nerealističnim pričakovanjem deležnikov – če cilji in nameni vključujočega načrtovanja niso jasni, lahko naletimo na velike težave in celo spore. Razlika med zadevami, o katerih se ne moremo pogajati, in zadevami, za katere je prispevek deležnikov zelo pomemben za proces načrtovanja, mora biti zelo jasno predstavljena, če se želimo izogniti pričakovanjem, ki jih ni mogoče izpolniti. DEVELOPMENT WITH NATURE · Zasebni interes je pogosto postavljen pred javni interes – deležniki pogosto dajejo prednost zasebnemu kot javnemu interesu, kar zagotovo še dodatno otežuje dialog. · Pomanjkanje motivacije za sodelovanje – če so deležniki vključeni prepogosto, se utegnemo srečati z ‹utrujenostjo deležnikov›; če so intervali med vključevanji predolgi, pa lahko deležniki izgubijo interes. Tu in tam se lahko soočimo tudi s pomanjkanjem pripravljenosti za delitev odgovornosti. · Uravnotežena zastopanost deležnikov je prvi pogoj za učinkovito sodelovanje – identifikacija deležnikov, še posebej lokalnih prebivalcev, ki naj bi bili vključeni v procese sodelovanja, je zahtevna naloga in analiza deležnikov je pri tem lahko koristna. Posebno pozornost je treba nameniti marginaliziranim skupinam. · Skrbno upoštevanje želja deležnikov – pripombe in predloge deležnikov je potrebno skrbno preučiti in morajo biti v končnih odločitvah ustrezno upoštevane. Če pripombe deležnikov niso upoštevane, je njihovo sodelovanje nesmiselno; vsekakor pa zadnja odločitev pripada oblastem. Upoštevati je treba tudi, da se zadeve, ki se deležnikom zdijo pomembne, vselej uvrstijo na dnevni red sestankov. VII. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE PROCESA SODELOVANJA – KAZALCI USPEŠNOSTI Vključevanje deležnikov zahteva dobro načrtovano komunikacijo, odprt in zanimiv proces vključevanja, ustrezno izbrane tehnike vključevanja, dobre priložnosti za razprave in posvetovanja ter podporo tistim deležnikom, ki to potrebujejo. Z učenjem iz izkušenj bomo izboljšali svoj pristop v prihodnjih procesih. Zato sta nadvse pomembna kritično vrednotenje procesa in definicija pomembnih kazalcev – izkušnje in lekcije, ki smo se jih naučili, bi morali uporabiti za boljše delo v prihodnosti. Za vrednotenje vključevanja deležnikov bodo uporabljeni naslednji parametri: 1. Deležnikom so bile na voljo dvojne informacije (informacije, povezane s tehničnimi vidiki načrta upravljanja in procesom vključevanja). 2. Obveščanje in proces vključevanja sta se začela v zgodnji fazi, ko so bile različne možnosti še odprte. 3. V procesu participacije so bili zastopani predstavniki vseh treh glavnih deležniških skupin. 4. Deležnikom je bila zagotovljena ustrezna podpora in jim je omogočila participacijo. SMERNICE 17 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ 5. Posvetovanja so deležnikom omogočila, da so skupaj razpravljali o problemih in rešitvah. 6. Deležnikom so bile predstavljene povratne informacije o obravnavi in vplivu njihovih mnenj in predlogov. 7. Povečalo se je število dobrih praks vključevanja deležnikov. 8. Povečali so se spretnosti in znanje udeležencev za participacijo. 2. del: Smernice za praktično izvedbo vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja NATREG-ovih pilotnih območjih VIII. NAMEN IN CILJI VKLJUČEVANJA DELEŽNIKOV V UPRAVLJANJE (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Partnerji v projektu NATREG smo se zavezali, da bomo v načrtovanje upravljanja pilotnih območij vključili deležnike predvsem z namenom, da prepoznamo njihovo razumevanje problemov in potreb, njihovo vizijo in usmeritve za trajnostne rešitve, pa tudi načine za njihovo sodelovanje pri izvedbi upravljavskih ukrepov. Glavni cilji vključevanja deležnikov na NATREG-ovih pilotnih območjih: · Dvigniti participativno kulturo na vseh NATREG-ovih pilotnih območjih (z obveščanjem in ozaveščanjem deležnikov, odprtjem posvetovalnih procesov ter z upoštevanjem mnenj in predlogov deležnikov pri načrtovanja upravljanja); · Pospešiti sodelovanje med sektorji v načrtovalskem procesu z obveščanjem in vključevanjem deležnikov iz različnih sektorjev, ki skupaj razpravljajo o vprašanjih in rešitvah glede upravljanja (za)varovanih območij; · Prispevati k spreminjanju praks (posebno na lokalni ravni) z razvijanjem partnerskih odnosov med javno upravo, zasebnim sektorjem in civilno družbo pri uresničevanju trajnostnega upravljanja. To bo omogočilo razpravo in podporo praksam, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju (za)varovanih območij ter so namenjene naravovarstvu in reševanju okoljskih problemov. IX. PRAKTIČNE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PROCES PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA NA NATREG-OVIH PILOTNIH OBMOČJIH NATREG-ov pristop Po definiciji Eurosite je vključevanje deležnikov »nekaj, kar počnemo zato, da bi izboljšali upravljanje območja«. V kontekstu projekta NATREG je vključevanje deležnikov v funkciji priprave DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE SMERNICE 19 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE kakovostnega načrta upravljanja, ki temelji na potrebah in prioritetah deležnikov. Vključujoči pristop upošteva različne interese in spodbuja vključevanje deležnikov v vseh pogledih načrtovanja upravljanja. Vključevanje deležnikov je del celega niza dejavnosti. Komunikacija in posvetovanja z deležniki se začnejo že zgodaj v pripravljalni fazi načrtovanja in se nadaljujejo skozi celoten proces, oblikujejo pa se glede na specifična vprašanja, ki so pomembna v vsaki posamezni fazi načrtovanja. Vključevanje deležnikov namreč ni enako pomembno v vseh fazah načrtovanja – cilji, povezani z vključevanjem deležnikov, so v različnih fazah različni. Zato moramo upravljavske dejavnosti načrtovati za vsako fazo posebej z ozirom na te cilje. Pa vendar so najpomembnejši trenutki, kjer deležniki prispevajo največ, identifikacija problemov in potreb, razvoj vizije ter nabor upravljavskih ciljev in dejavnosti za reševanje problemov ali zadovoljevanje potreb. Prvi korak v načrtovanju vključevanja deležnikov je določitev namena vključevanja deležnikov v načrtu upravljanja, ki je v pripravi, ter določitev specifičnih ciljev in vprašanj, ki so relevantna za posvetovanje z deležniki v posamezni fazi načrtovanja. Na osnovi ciljev in izzivov za vsako fazo načrtovanja identificiramo relevantne deležnike, ki bodo vključeni v proces (lahko izdelamo tudi analizo deležnikov), in izberemo dejavnosti vključevanja, ki so potrebne za dosego teh ciljev in primerne za specifične skupine deležnikov. Na osnovi ciljev vključevanja in tipov relevantnih deležnikov se faze načrtovanja prepletejo z dejavnostmi vključevanja (obveščanje in posvetovanje). Slika 3 Da bi ti koraki načrtovanja kar najbolj ustrezali posameznim NATREG-ovim pilotnim območjem, jih lahko spremenimo ali prilagodimo. Preplet faz načrtovanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov Celovit pristop vključevanja deležnikov je predstavljen na sliki 4. Pod vsako fazo načrtovanja je opis glavnih ciljev/izzivov, pomembnih za posvetovanje z deležniki v posamezni fazi načrtovanja. Metode in tehnike vključevanja so predstavljene v nadaljevanju besedila. Slika 4 Rezultati in učinki vsakega posvetovanja z deležniki se integrirajo kot vnosi v naslednjo fazo načrtovanja, tako kot prikazano na sliki 2. Slika 2 Z uporabo opisanega pristopa so v nadaljevanju dokumenta (slika 3) predstavljene praktične smernice za vključevanje deležnikov. Definirane so glede na glavne faze načrtovanja upravljanja (za)varovanih območij, kot jih navajajo smernice IUCN: World Commission on Protected Areas (WPCA) and IUCN Guidelines for Management Planning in Protected Areas. Ta pristop smo uporabili slovenski projektni partnerji (Zavod RS za varstvo narave, Regionalni center za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zasebnim podjetjem ALIANTA d.o.o.) v procesu vključevanja deležnikov v pripravo osnutka načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje, ki je na naslednjih straneh predstavljen kot vzorčni primer Pohorje. DEVELOPMENT WITH NATURE DEVELOPMENT WITH NATURE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 18 ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 20 DEVELOPMENT WITH NATURE 1. faza načrtovanja upravljanja: Predhodno načrtovanje Načrtovanje vključevanja deležnikov je v prvi vrsti odvisno od specifičnih okoliščin in ravni participativne kulture v določenem pilotnem območju. V tem pogledu je analiza stanja participativne kulture dobro orodje za seznanitev s tradicijo in prakso v participaciji deležnikov v neki skupnosti, z najpogosteje uporabljenimi instrumenti za vključevanje deležnikov in še posebej lokalnih prebivalcev, z zakonodajo in institucionalnimi mehanizmi ter s primeri dobrih praks vključevanja deležnikov, ki jih je mogoče uporabiti kot primere v prihodnosti. Drugi pomembni faktor, ki definira vključevanje deležnikov, je niz ciljev, ki jih želimo doseči s participacijo deležnikov v vsaki fazi načrtovanja. Ko so ti cilji definirani in so hkrati identificirani tudi vsi deležniki, imamo dobro osnovo za pripravo načrta vključevanja deležnikov. Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi predhodnega načrtovanja Načrt vključevanja deležnikov pripravimo s prepletom faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi vključevanja (obveščanjem in posvetovanjem z deležniki). Tako bodo zainteresirani deležniki jasno videli, kdaj se bo njihovo sodelovanje začelo in kako bo potekalo. Koraki v pripravi načrta vključevanja deležnikov so naslednji: · identifikacija ciljev vključevanja deležnikov; · identifikacija in analiza deležnikov; · definiranje specifičnih izzivov/vprašanj, o katerih se je smiselno posvetovati z deležniki, povezovanje faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi vključevanja, izbira ustreznih tehnik, priprava seznama in urnika dejavnostmi vključevanja (dejavnosti za obveščanje, posvetovanje in/ali sprejemanje odločitev) in napoved načrta za vključevanje deležnikov. Za uspešno organizacijo in koordinacijo procesa je dobro imenovati koordinatorja za vključevanje deležnikov ter zagotoviti ustrezne finančne vire. Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja Predhodno načrtovanje V prednačrtovalni fazi smo najprej pripravili Načrt za pripravo osnutka načrta upravljanja ZO Pohorje s podrobnim opisom procesa vključevanja deležnikov, v katerem smo identificirali cilje vključevanja deležnikov, ki so: · dvig ravni participativne kulture na Pohorju (obveščanje in ozaveščanje deležnikov, začetek posvetovalnih procesov ter upoštevanje mnenj in predlogov deležnikov v procesu načrtovanja upravljanja); · izboljšati sodelovanje med sektorji v vključujočem procesu načrtovanja z obveščanjem in vključevanjem deležnikov iz različnih sektorjev, jih povezati med seboj in jim omogočiti, da skupaj razpravljajo o problemih in rešitvah upravljanja; · prispevati k spreminjanju praks (še posebej na lokalni ravni) z razvijanjem partnerskih odnosov med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem in civilno družbo pri uresničevanju trajnostnega upravljanja. Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja Identifikacija deležnikov Naslednji korak je bila identifikacija deležnikov, temu pa je sledila analiza deležnikov, ki je bila opravljena v dveh fazah. Identifikacijo deležnikov smo naredili projektni partnerji sami s preprosto tehniko ‘viharjenja možganov’ (brainstorming), pri čemer smo se vprašali, katere so naše ciljne skupine za načrt upravljanja pilotnega območja Pohorje. Za osnovo smo uporabili Tabelo 1 iz teh smernic. Slika 5: Nabor najrazličnejših deležnikov z območja Pohorja, ki smo se jih mogli domisliti. Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja Analiza deležnikov V prvi fazi smo partnerji naredili tudi analizo deležnikov, kar je pomenilo bolj podrobno razporeditev deležnikov znotraj vnaprej začrtanih ciljnih skupin (slika 6). Ocenili smo tudi moč in interese naših deležnikov, kar nam je omogočilo, da smo vsaj približno ugotovili, kateri deležniki so najmočnejši in najbolj vplivni v upravljanju in imajo hkrati največ interesov v tako rekoč vsem, kar se dogaja na Pohorju. Potem smo napravili seznam relevantnih deležnikov in njihovih kontaktov (adremo), ki smo ga v celotnem procesu potrebovali za pošiljanje vabil, publikacij itd. Slika 6 DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE 21 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 22 Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja Naznanilo V podporo našim dejavnostim smo pripravili informativni letak (slika 9), ki je – poleg poziva k izpolnitvi vprašalnika – vseboval vse pomembne informacije o nameri za izdelavo načrta upravljanja, skupaj s shemo o procesu načrtovanja upravljanja, načini za vključevanje deležnikov in s pojasnilom, kako bodo njihovi predlogi upoštevani. Letak smo poslali vsem deležnikom in ga objavili na spletni strani Zavoda RS za varstvo narave. ٠maj 2011 ٠konec marca 2011 Javne predstavitve in javna razprava Projektna delav nica za predsta vitev akcijskega načrta in obliko vanja zasnov projektnih idej ٠januar, februar 2011 Skupna zaključna delavnica SWOT ٠oktober 2010 Preliminarna delavnica SWOT skozi vprašalnike ٠september 2010 3 regionalne delavnice za dokončanje vizije ter določitev strateških ciljev in nabora prioritetnih aktivnosti v akcijskem načrtu 2 sektorski delavnici SWOT ٠junij 2010 Sektorska analiza SWOT prek intervjujev ٠junij–september 2010 Individualni stiki z deležniki ključnimi delež niki o načrtu vključevanja javnosti Pripravljalna faza Posvetovanje s Strokovne podlage in predhodne analize 3 uvodne regionalne delavnice Aktivnost posvetovanja oziroma soodločanja Obvestilo o osnutku pNU Poročilo o dosedanjem sodelovanju delež nikov in o učinkih sodelovanja Vabilo na projektno delavnico Vabilo na regionalne delavnice Poročilo o doseda njem sodelovanju deležnikov Poročilo o dosedanjem sodelovanju deležnikov Obvestilo o akcijskem načrtu Obvestilo o prvem osnutku vizije in prvem naboru strateških ciljev Vabilo k sodelovanju pri izdelavi analize SWOT Vabilo k posredovanju informacij in mnenj Obvestilo o vsebinah analize stanja Pismo o nameri priprave pNU z vključevanjem javnosti Analiza prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti (analiza SWOT) Zbiranje podatkov za analizo območja in stanja Program priprave pNU in načrta vključevanja javnosti Analiza stanja Faze Obveščanje Obvestilo o dosedanjem sodelovanju deležnikov Akcijski načrti Vizija, strateški cilji in conacija Osnutek pNU Končni osnutek pNU Slika 8 Projekt NATREG financira program transnacionalnega teritorialnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa www.southeast-europe.net Letak izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE za vsebino ni odgovorno. Izdal Regionalni center za okolje; junij 2010. Z anketo smo tudi ugotovili, kakšni so interesi deležnikov in njihovih organizacij glede načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje, in pridobili njihovo mnenje o sodelovanju z drugimi sektorji (glede na močno ‘sektorsko raznolikost’). Anketirance smo tudi prosili, naj nam zaupajo stopnjo svoje pripravljenosti za sodelovanje pri izdelavi osnutka načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje in kako v tem vidijo svojo vlogo, kar je prikazano na sliki 8. ww.natreg.eu Več informacij: Dr. Jurij Gulič, lokalni koordinator, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor, tel. 02 333 13 74 / 041 731 976; e-pošta: [email protected] Podrobnejši načrt vključevanja javnosti s predvidenimi termini dogodkov si lahko ogledate v shemi na hrbtni strani. Predlog procesa izdelave osnutka načrta upravljanja, skupaj z načrtom vključevanja javnosti, najdete na spletni strani Zavoda RS na varstvo narave www.zrsvn.si Tega pa se bomo lotili v sodelovanju v Vami, saj prav Vi z vašimi dejavnostmi sooblikujete vsakodnevni utrip Pohorja! Kot smo že začeli v letu 2009, bomo tudi v prihodnje organizirali več različnih posvetovanj, delavnic, izobraževanj in individualnih sestankov, na katerih bomo skupaj z Vami obravnavali ključne izzive, specifične potrebe in probleme območja ter oblikovali vizijo, strateške cilje in prednostne ukrepe akcijskih načrtov. Shema načrta vključevanja javnosti v proces priprave osnutka Načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje DEVELOPMENT WITH NATURE Pohorje je v zadnjem času preobremenjeno z negativnimi vplivi; njihov skupni učinek močno ogroža obstoj celotnega sistema in vrednosti območja. Velik del težav izvira predvsem iz administrativne razdrobljenosti območja, ki botruje pomanjkanju skupnega upravljanja. Prav zato smo si v okviru projekta NATREG, katerega glavni namen je spodbujati potenciale (za)varovanih območij, kot enega izmed ključnih ciljev zastavili tudi pripravo osnutka Načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Obvestilo o načrtovanih projektih Slika 9 Slika 7 Vabilo k izpolnitvi ankete Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja Za drugo fazo analize deležnikov smo pripravili anketo, jo poslali vsem relevantnim deležnikom in objavili na projektnih spletnih straneh. Namen te ankete je bil natančno definirati ključne deležnike, njihovo poslanstvo, mandat/ pristojnosti, obstoječe dejavnosti in odstotek izvedencev, ki le-te izvajajo. Pridobili smo tudi mnenje deležnikov o tem, kakšen učinek bo imel osnutek načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje nanje ter kako lahko oni in njihove dejavnosti vplivajo na njegovo pripravo. Slika 7 prikazuje strukturo deležnikov, ki so izpolnili našo anketo. Spletna podpora Vsem dejavnostim, povezanim s pripravo osnutka načrta upravljanja, smo zagotovili spletno podporo na tako imenovani ‘Platformi Pohorje’ (www.natreg.eu/pohorje), kjer so (bile) deležnikom na voljo vse informacije, od tega, kako lahko v procesu sodelujejo, do vabil in rezultatov delavnic. Platforma omogoča objavo različnih projektnih idej, o katerih lahko vsi zainteresirani tudi izrazijo svoje mnenje. Povezava do platforme je bila objavljena tudi na vseh spletnih straneh okoliških občin DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE 23 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 24 2. faza načrtovanja upravljanja: Zbiranje in analiza podatkov DEVELOPMENT WITH NATURE Koraki načrtovanja upravljanja v tej fazi so: 1. zbiranje podatkov in identifikacija problemov; 2. vrednotenje informacij o (za)varovanem območju; 3. identifikacija različnih ovir, priložnosti, nevarnosti. V praksi je (za)varovano območje ustanovljeno na osnovi začetnih podatkov, ki so uporabljeni za določanje ciljev upravljanja. Zbrani podatki vključujejo informacije o samem območju in informacije o trendih, ki nanj vplivajo (ter o iz trendov izhajajočih izzivih za upravljanje). Podatki se navezujejo tako na fizične vidike območja kot na njegovo družbeno/kulturno in ekonomsko pomembnost. V procesu zbiranja podatkov lahko poleg strokovnega znanja, ki je osnovni in najpomembnejši dejavnik v procesu načrtovanja, k predstavitvi stanja in k identifikaciji upravljavskih problemov pomembno prispeva tudi lokalno znanje. Lokalni prebivalci pogosto vedo o posebnostih območja več kot izvedenci (npr. o krajevnem rastlinstvu in živalstvu). Poleg tega pa skupni napori za identifikacijo in oceno problemov, povezanih z naravovarstvom, rabo zemljišč, varstvom okolja in ekonomskim razvojem, ustvarjajo širše razumevanje in omogočajo deležnikom, da skupaj poiščejo informacije in podatke, ki bodo uporabljeni pri načrtovanju ukrepov in rešitev. Na tak način lokalno znanje dopolnjuje podatke in informacije, ki jih zberejo strokovnjaki z uporabo znanstvenih metod. Kot navajajo smernice WCPA (Guidelines for Management Planning in Protected Areas), gre upoštevati tudi možnosti, da se za zbiranje nekaterih podatkov uporabi, in celo plača, znanje lokalnih deležnikov. Kljub stroškom utegne to biti finančno učinkovito in lahko pospeši tudi zanimanje deležnikov za sodelovanje pri načrtu upravljanja. Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi zbiranja in analize podatkov Najboljši način za zbiranje tovrstnih podatkov je neposreden individualen pristop k deležnikom, ki imajo specifično znanje oz. podatke, ter prek vprašalnikov, popisov ali tematskih delavnic za skupine deležnikov. Preden deležnike povabimo k sodelovanju, je potrebno začetek priprave načrta upravljanja javno naznaniti, skupaj z jasno shemo procesa načrtovanja upravljanja in načini, kako se deležniki lahko v ta proces vključijo. Poleg tega je treba tudi opisati fazo zbiranja podatkov in potencialno vlogo deležnikov. Naslednja dva koraka v upravljavskem načrtovanju sta vrednotenje informacij o (za)varovanem območju in analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Glavni namen vrednotenja je ugotoviti in razumeti, zakaj je (za)varovano območje sploh pomembno (ocena njegove pomembnosti). To pomaga pri opisu vrednot, povezanih z (za)varovanim območjem, pojasnjuje, zakaj je bilo izbrano in identificira njegove koristi za družbo. Vrednotenje vključuje dva vidika: (i) identifikacijo izjemnih vrednot, ki jih je treba zaščititi; in (ii) opis pomena, ki ga ima zavarovano območje za lokalno skupnost ali za določene interesne skupine. SMERNICE 25 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Namen SWOT-analize je dobiti jasno sliko o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih, ki so povezane z upravljanjem (za)varovanega območja. Vrednotenje informacij o (za)varovanem območju mora biti odprt proces. V tej fazi načrtovanja upravljanja je pomembno, da se zagotovi razumevanje vrednot lokalnih prebivalcev in tudi vrednot drugih deležnikov v (za)varovanem območju. Le tako namreč načrt upravljanja lahko natančno upošteva lokalne vrednote in potrebe. Če načrt upravljanja ne naslovi interesov in skrbi lokalnih prebivalcev, ne bo mogoče zagotoviti njihove kasnejše podpore pri izvedbi ukrepov. Enako velja za SWOT-analizo – deležniki pomembno prispevajo k celostnosti te analize, saj so prav oni tisti, ki živijo v in z (za)varovanim območjem. Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi zbiranja in analize podatkov Eden izmed mehanizmov, s katerim je mogoče identificirati in opisati vrednote in potrebe lokalnih deležnikov, je dobro načrtovano in široko posvetovanje z deležniki. To je mogoče izvesti na različne načine, na primer z anketami, intervjuji ali, še bolje, z različnimi posvetovalnimi dogodki. Večji posvetovalni dogodek, na katerem vsi ključni deležniki izrazijo svoje poglede in prisluhnejo mnenjem drugih, lahko predstavlja dodano vrednost k tej fazi načrtovanja upravljanja: ustvarja skupno razumevanje o tem, zakaj je pomembno in vredno zaščititi in upravljati območje na trajnostni način, ter tudi začetno zavezanost ključnih deležnikov, da bodo sledili tej poti. Takšen dogodek, če je seveda dobro organiziran, bi lahko uporabili tudi za pripravo analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Za SWOT-analizo lahko uberemo različne pristope, pomembno pa je, da je izvedena na posvetovalen način, saj ta analiza pomembno vpliva na prihodnost (za) varovanega območja in njegovih prebivalcev. Lahko je izpeljana tudi v obliki vprašalnikov, poslanih ključnim deležnikom, vendar ponavadi interaktivna delavnica prinese precej boljše rezultate. Najbolj učinkovita pa je kombinacija obeh – vnaprejšnje SWOT-analize in nato delavnice deležnikov za izvedbo končne SWOT-analize. Sodelujočim naj bodo na voljo vse osnovne informacije kot tudi podatki, kako bodo mnenja in predlogi deležnikov uporabljeni v naslednjih fazah načrtovanja. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 26 DEVELOPMENT WITH NATURE Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov Zbiranje podatkov in identifikacija problemov V fazi zbiranja podatkov smo poleg izdelave več strokovnih študij organizirali tri uvodne regionalne delavnice z naslovom ‘Razvojne priložnosti za južno/zahodno/vzhodno Pohorje’, ki so potekale v treh različnih mestih na tem območju in z različnimi deležniki (skupaj 105 udeležencev). Na delavnicah smo predstavili proces priprave osnutka načrta upravljanja; lokalni deležniki pa so predstavili svoje poglede na razvoj Pohorja in svoje projekte, vse v iskanju sinergij. Poleg tega so bile delavnice namenjene tudi zbiranju podatkov za analizo, identificiranju skupnih vrednot lokalnih deležnikov in poudarjanja pomena naravovarstva. Poleg tega smo organizirali tudi 20 sestankov z deležniki, ki dobro poznajo to območje in imajo veliko znanja, potrebnega za kakovostno pripravo osnutka načrta. Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov Samoocena Pomemben del te faze je bilo tudi vrednotenje (za)varovanega območja. Enodnevno delavnico z naslovom ‘Samoocena pilotnih območij’ je vodilo podjetje E.C.O. – Inštitut za ekologijo Celovec. Pri delu smo uporabili aplikacijo ‘IPAM Toolbox’ (http://www.ipam.info/), s katero je mogoče analizirati razvoj in življenjski cikel nekega (za)varovanega območja: začne se z osnovno idejo o območju, se nadaljuje s pripravo priročnika za načrtovanje in pozneje s podrobnim načrtovanjem območja, konča pa z izvedbo, kot prikazuje slika 10. Namen samoocenjevanja na pilotnem območju je bila izdelava pregledne strukture in trenutne celostne slike območja. Rezultati naj bi prispevali k sistematičnemu pregledu dejanskih statusov na območju. Rezultati samoocene za pilotno območje Pohorje so osvetlili razsežnost območja in veliko število različnih skupin deležnikov, hkrati pa razkril, da je treba na Pohorju dati poudarek povezovanju deležnikov in ozaveščanju na področju varstva narave. Slika 10 SMERNICE 27 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov Vključevanje deležnikov v pripravo SWOT-analize Identifikacija deležnikov je pokazala, da je na Pohorju veliko deležnikov in različnih sektorjev. Zato smo organizirali predhodne SWOT-delavnice z deležniki iz treh najpomembnejših sektorjev na tem območju, in sicer gozdarstva in lovstva, kmetijstva ter turizma, kjer smo skupaj z 62 deležniki identificirali glavne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti območja. Pri tem delu smo uporabljali tehniki ‘vrtiljak’ in ‘rangiranje’. Po zaključku teh delavnic smo zbrali vse dejavnike, ki so jih udeleženci označili kot najpomembnejše v posameznih sektorjih (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti), in jih uporabili kot osnovo za skupno SWOT-delavnico, na katero smo povabili vse deležnike iz različnih sektorjev; delavnice se je udeležilo 37 oseb. Udeležence smo prosili, naj skrbno pregledajo vnaprej pripravljeni izbor prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter jih bodisi potrdijo bodisi dopolnijo; naslednji korak je bil zopet ‘rangiranje’. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki so jih udeleženci tokrat označili kot najpomembnejše, so postale rezultati zadnje skupne SWOT-analize, ki nam je nadalje služila kot osnova za določanje ciljev. DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 28 3. faza upravljavskega načrtovanja: Priprava osnutka načrta upravljanja DEVELOPMENT WITH NATURE Ta faza sestoji iz naslednjih načrtovalskih korakov: 1. oblikovanje vizije in ciljev upravljanja; 2. razvoj (in vrednotenje) možnosti za doseganje vizije in ciljev, vključno s conacijo; 3. priprava osnutka načrta upravljanja in akcijskega načrta. S stališča vključevanja deležnikov sta oblikovanje vizije in upravljavskih ciljev med najpomembnejšimi trenutki. Oblikovanju vizije sledi določanje nabora ciljev za njeno uresničevanje. Po tem, ko so upravljavski cilji določeni, se je treba lotiti vprašanja, kako te cilje najbolj učinkovito doseči. V ta namen je treba razviti nabor ukrepov upravljanja in izbrati najustreznejše med njimi. Tudi izbiranje med alternativnimi ukrepi je pomemben moment v procesu participacije. Deležniki morajo biti vključeni tudi v oblikovanje meril in v razpravo o alternativnih rešitvah in ukrepih. Dejavnosti vključevanja deležnikov v pripravo osnutka načrta upravljanja Za najširšo možno paleto deležnikov, ki zastopajo prav tako raznolike interese, organiziramo srečanje za oblikovanje vizije, na katerem bodo razmišljali o svoji prihodnosti, določili skupna izhodišča in pripravili bodisi elemente vizije bodisi izjavo o viziji, za kar se lahko uporabijo različne tehnike (npr. vodena izgradnja skupne vizije). V drugem delu se srečanje deležnikov lahko nadaljuje z določanjem strateških ciljev in definiranjem ukrepov za doseganje ciljev. Takšno srečanje deležnikov (ali več srečanj) terja profesionalno organizacijo, kar pomeni, da ga morajo pripraviti in koordinirati za to ustrezno usposobljeni posamezniki. Kjer je npr. veliko deležnikov, lahko celoten dogodek z organizacijskega stališča postane zelo zahteven. Vključitev bi morala biti omogočena na različnih ravneh. Lokalne skupnosti ali specifične interesne skupine bi lahko najprej o problemih razpravljale interno in imenovale svoje zastopnike, ki bi na zadnjem srečanju deležnikov govorili tudi v njihovem imenu. Lahko bi organizirali tudi zelo velika srečanja s stotimi ali več udeleženci, vendar bi jih bilo treba organizirati zelo skrbno, če želimo doseči začrtane cilje. Ob tovrstnih srečanjih moramo zagotoviti tudi vse ključne informacije, povezane z načrtovanjem upravljanja, in informacije o participaciji deležnikov. Za pripravo osnutka načrta upravljanja so odgovorni upravljavci in/ali koordinatorji. Ko je dokončni osnutek nared, je potrebo deležnikom in zainteresirani javnosti zagotoviti možnost, da ga pregledajo in podajo zadnje pripombe. SMERNICE 29 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Dejavnosti vključevanja javnosti pri dopolnjenem osnutku načrta upravljanja Zadnja stopnja participacije deležnikov so javne predstavitve in obravnave, ki sicer z vidika vključevanja deležnikov niso tako zelo pomembne. Deležniki so najintenzivneje vključeni v prve faze načrtovalnega procesa, ko je njihovo sodelovanje nujnejše. Na tej zadnji stopnji zgolj skupaj ocenijo, ali dokončni dokument zadovoljuje njihova pričakovanj in kakšen dejanski vpliv so imeli njihovi prispevki med celotnim procesom načrtovanja. Priporočljivo je, da dokončni dokument spremlja poročilo o tem, kako so deležniki sodelovali v procesu načrtovanja upravljanja in kako so prispevali h kakovosti načrta upravljanja. Naslednji koraki v upravljanju (za)varovanih območij (conacija, ocena privolitve, ponoven pregled osnutka načrta upravljanja, priprava dokončnega dokumenta in njegova potrditev ali izražena podpora) niso predmet teh Smernic. Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja Oblikovanje vizije Za oblikovanje vizije smo uporabili tehniko ‘metaplan’. Vsak izmed udeležencev je zapisal 3 misli, ki so se mu porodile ob razmišljanju o Pohorju v letu 2030. Sorodne misli smo nato združili v skupine in vsaki od dali ustrezen pomenski naslov; te naslove smo nato uporabili kot elemente vizije. Iz teh elementov je lokalni zapisovalec v sodelovanju z lokalno projektno skupino napisal besedilo vizije, in sicer krajšo različico, ki zajema bistvo, ter daljšo različico, ki podrobneje pojasnjuje, kako si predstavljamo Pohorje v letu 2030. Besedilo vizije je bilo potem objavljeno na spletni strani ZRSVN in v lokalnih glasilih, skupaj s pozivom zainteresirani javnosti, naj izrazi svoje pripombe in/ali predloge. Na naslednjih srečanjih pa smo udeležence povabili, naj morebitne pripombe in/ali predloge zapišejo na za to namenjen plakat (tehnika ‘parkirišče’). DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE DEVELOPMENT WITH NATURE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 30 Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja Določanje ciljev V prvi fazi se je določanja ciljev lotila projekta skupina, in sicer s tehniko ‘viharjenja možganov’ (brainstorming), pri čemer smo upoštevali rezultate SWOT-analize in vizijo Pohorja 2030 ter uporabili naše strokovno znanje o območju. Rezultat je bil niz strateških ciljev s pripadajočimi operativnimi cilji. V naslednji fazi smo organizirali 3 delavnice v treh različnih mestih, na katere smo povabili lokalne deležnike. Udeležence smo prosili, naj skrbno preverijo predhodno pripravljeni niz ciljev, in jih – če je treba – spremenijo, dopolnijo, dodajo ali črtajo. Potem smo zbrali vse pripombe/spremembe/dodane cilje itd. in pripravili zadnji izbor strateških in operacijskih ciljev, iz katerih je potem izhajal osnutek načrta upravljanja. Za vsak cilj smo določili tudi ključne kazalnike. Končne predloge ciljev smo deležnikom predstavili na naslednjem, četrtem skupnem srečanju. Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja Načrtovanje akcij (akcijski načrt) V drugem delu delavnic, namenjenih začrtovanju ciljev, smo se lotili zbiranja nabora prednostnih akcij (akcijski načrt), ki bo predstavljal osnovo za nove razvojne projekte. Uporabili smo tehniko ‘strukturirano viharjenje možganov’ (structured brainstorming). Udeležence v skupinah smo prosili, naj naštejejo kakršnekoli dejavnosti, ki bi jih bilo po njihovem mnenju smotrno izvajati/izvesti na tem območju. Nato so izmed vseh izbrali dve, ki sta jim bili najbolj všeč, in ju zapisali na lističe; za dve zamisli, ki sta dobili največ ‘glasov’, smo pripravili podrobnejši akcijski načrt. Na naslednjem, 4. skupnem srečanju je bil glavni namen najti sinergije med različnimi deležniki za nekatere izmed zamisli, ki so bile predlagane, predvsem zato, da se pripravijo osnove za sledeče projekte. SMERNICE 31 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ X. LITERATURA IN VIRI Literatura · Mike AlexAnder, 2008, Management Planning for Nature Conservation · diAnA Pound, 2008, The Ecosystem Approach, What does it mean in practice? diana.pound@ dialoguematters.co.uk · JournAl of environMentAl MAnAgeMent, 2009: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis methods for natural resource management · World CoMMission on ProteCted AreAs, iuCn, 2003, Guidelines for Management Planning in Protected Areas · OECD Handbook on information, consultation and public participation in policy-making; · niCk WAtes, 2008, The Community Planning Event Manual, communityplanning.net. · AArts, n. & vAn WoerkuM, C., 2000: Communication in nature management policy making. , European Centre for nature Conservation, Netherland, 27-47. · AbAdiA, r., CAstro, f. & CAstro, H., 2006: Designing a communication strategy. The 4-P Workshop. Lessons from the field: Conservation Awareness, Conservation International, Washington, 112S. · AnonyMus, 1998: Promoting local participation in sustainable forest management. In: euroPeAn CoMission (HRSG.): Life in action.Demonstration projects for Europe‘s environment.96 success stories, Office f. Official Publications of EC, Luxembourg, 183-184. · Arbter, k., HAndler, M., Purker, e., tAPPeiner, g., trAttnigg, r., 2007: The public participation manual. Shaping the future together. Wien, 64S. · bluM, b., borggräfe, k., kölsCH, o. &luCker, t., 2000: Partizipationsmodelle in der Kulturlandschaft. Analyse von erfolgsförderndenFaktoren in 13 Regionalentwicklungsprojekten. Naturschutz und Landschaftsplanung 32. Jg., 11/2000, 340-349. · borrini-feyerAbend, G. &kotHAri, A., 2004: Parks and people in a world of changes: Governance, participation and equity. In: bArber, C. V., Miller, K. R. &boness, M.: Securing Protected Areas in the Face of Global Changes Issues and Strategies. , IUCN - The World Conservation Union, Cambridge, 97-135. · CHAMbers, R., 2002: Participatory Workshops. A Sourcebook of 21 Sete of Ideas and Activities, Earthscan, London, 220S. · doriC, A., 2004: The Role of Citizen Participation in the Establishment of National Parks in Austria. Diplomarbeit Roskilde University, 127S. · HeinriCHs, H., 2005: Partizipationsforschung und nachhaltigeEntwicklung. GAIA Heft 1, 30-31. · Jones-WAlters, L., 2000: Communication: the basics. , European Centre for nature Conservation, Netherland · JungMeier, M., PAul-Horn, i., Zollner, d., borsdorf, f., lAnge, s., reutZ-Hornsteiner, b., grAseniCk, k., rossMAnn, d., Moser, r., diry, CH. 2009: „Part_b: Participation Processes in Biosphere Reserves - Development of an Intervention Theory, Analysis of Strategies and Procedural Ethics by example of BRs Nockberge, Vienna Forest and GroßesWalsertal (Austria) – Volume I: Main conclusions: Study on behalf of: Austrian MAB-National Committee, Austrian Academy of sciences, Klagenfurt, 107p. · liPP, U. &Will, H., 1996: Das große Workshop-Buch.Konzeption, Inszenierung und Moderation vonKlausuren, Besprechungen und Seminaren. , BeltzVerlag, Weinheim Basel, 299S DEVELOPMENT WITH NATURE SMERNICE SMERNICE DEVELOPMENT WITH NATURE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 32 · Mignotte, A., 2002: Versunegestionconertéeet participative des réseaux de sentiers et des espacesnaturels protégés. In: netZWerkAlPinersCHutZgebiete (Hrsg.): Revue de Géographie Alpine. Schutzgebiete - Forschungsgebiete. FallbeispielAlpenbogen. Internationales Journal of mountain research N 2, 45-59. · nAtionAl PArks And Wildlife serviCe (HRSG.): Stakeholder Management (Neighbour Relations), o.A.S.p · oPPerMAnn, B., 2000: Konfliktlösungs- und Partizipations modelle für ein ebürgernahe Naturschutz politik. In: sCHWePPe-krAft, B.: InnovativerNaturschutz - Partizipation und marktwirtschaftlicheInstrumente. AngewandteLandschaftsökologie Heft 34, 37-59. · PArks And Wildlife CoMMision (HRSG.), 2002: Public Participation in Protected Area Management Best Practice. , Nothern Territory, 28 p + appendix · PArks And Wildlife CoMMission of tHe nortHern territory, 2002: Public Participation In Protected Area Management - Best Practice. 28 p + appendix · Participation Thematische Synthese zum Forschungsschwerpunkt III„Zielfindung und Gestaltung“. · Pfefferkorn, W., golobiC, M., ZAugg stern, M., buCHeCker, M., 2006: Question 5: New Forms of Decision Making. What new forms of decision-making are the most promising with regard to sustainable development when it comes to negotiating regional planning demands? Final report. Vienna, Ljubljana, Zürich, Schaan, 121p. · rAMsAr Convention seCretAriAt (HRSG.), 2004: Ramsar Handbook 5: Participatory management. 2nd Edition, Ramsar Convention Secretariat, Gland, 96S. · reed, M. S., 2008: Stakeholder participation for environmental management: A literature review. Biological Conservation Volume 141, Heft 10, 2417-2413. · rientJes, S., 2000: Communicating Nature Conservation. A manual on using communication in support of Nature Conservation Policy and Action., European Centre for nature Conservation, Netherland, 95S. · siMMen, H. &WAlter, F., 2007: Landschaftgemeinsamgestalten - Möglichkeiten und Grenzen der · stoll-kleeMAnn, S. & WELP, M., 2008: Participatory and Integrated Management of Biosphere Reserves. Lessons from Case Studies and a Global Survey. GAIA S1 (2008), 161-168. W., 2008:financira Communication for Stakeholdersodelovanja Involvement,Jugovzhodna Venice, 20p +Evropa. annex · suske,NATREG Projekt programTools transnacionalnega uske, W., tielgroenestege, v. &ZeCHMAnn i. 2007: First Aid Kit to public participation. · s www.southeast-europe.net · Synthesebericht NFP 48, vdfHochschulverlag AB der ETH Zürich, Zürich, 142S. · tHe strAtegiC grouP of PArtiCiPAtion/ögut, 2003: Worksheets on Participation. Vienna. Publikacija izključno mnenja avtorjev; vodstvo programaLinking SEE ni odgovorno za J., 2005: Towards Participatory Management: People, Resources and · toMiCeviC, izraža kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Management. A Socio-Economic Study of Tara National Park. SchriftenreiheCulterra 43, Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS zaFreiburg, varstvo Freiburg, narave ter186S. Ministrstvo Republike InstitutfürLandschaftspflege der Universität , A.okolje &WiesMAnn , u. 2009: Critical Issues in Managing Protected Areas by Multi-Stakeholder · WAllnerza Slovenije in prostor. Participation - Analysis of a Process in the Swiss Alps. eco.mont Vol. 1, Nr. 1 - June 2009, 45-50 · WAllner, A. &WiesMAnn, U., 2009: Critical Issues in Managing Protected Areas by Multi-Stakeholder · WArner, K., 2002: Participatory Processes and Conflict Management in Community Forestry. In: ogletHorPe, J.: Adaptive management. From theory to practice. SUI Vol. 3, 83-91. Priporočilo za citiranje: Izdajatelj: MAREGA, M., URATARIČ, N. Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih območij. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana. Ljubljana Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Avtorji: Milena Marega, Nina Uratarič Datum: April 2011 Delovni sklop: Slovenski prevod in lektoriranje: 3.3 Razvoj smernic Nina Uratarič, Henrik Ciglič Pregled in revizija: Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić Slika na naslovnici: arhiv AGNATURE, ZAVOD Oblikovanje, prelomi: Tisk: Število izvodov: AvantGuarde Design, Beograd, Srbija Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija 100 Viri · Spletna stran projekta NATREG http://www.natreg.eu · NATREG platforma Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/ · The Guide to Effective Participation / The A-Z of Effective Participation http://www.partnerships.org.uk/guide/AZpartic.html · Working space on Protected Areas and Governance – Governance, Participation, Equity and Benefit Sharing http://protectedareasandgovernance.groupsite.com/main/summary · Creative Techniques: Clustering http://www.gabrielerico.com/home/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 · Effective Meetings http://www.effectivemeetings.com/
© Copyright 2024