S093
Kako do usklajenega medsektorskega
upravljanja rečnih koridorjev
sodobnih rek – primer spodnje Drave
towards reconciliated cross-sectoral river corridor
management – pilot study lower drava river corridor, slovenia
dr. Aleš
bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh., Inštitut za vode Republike Slovenije
Andrej grmovšek, univ. dipl. geog., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Lucija marovt, univ. dipl. komun., Alianta d. o. o.
Mateja softić, Alianta d. o. o.
Simon veberič, univ. dipl. biol., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
ključne besede: sodobna reka, rečni koridor, integralno upravljanje voda, regionalno načrtovanje,
zelena infrastruktura, vključevanje deležnikov,
vizija, razvojni koncept keywords: contemporary
river, river corridor, integrated water management,
regional planning, green infrastructure, stakeholders involvement, vision, development concept
V območjih rečnih koridorjev prihaja do prepletanja številnih gospodarskih, družbenih, naravovarstvenih in drugih interesov, posledično pa
do vplivov na stanje vodnega okolja. Hkrati so
za ta območja značilni spreminjajoči se naravni
dejavniki, povezani predvsem z naravnimi ali človekovimi spremembami vodnega režima. Naloga
strokovnjakov, pa tudi širše javnosti, je omogočiti
reki, da izpolnjuje razvojne in socialne zahteve ter pričakovanja, in da hkrati v največji meri
ohrani vse ekološko-hidrološke funkcije. Takšna
sodobna reka je partnerica človekovega razvoja
in pomembna nosilka ekoloških funkcij v krajinsko-ekološki strukturi zemeljske površine.
Doseganje ciljev sodobne reke je mogoče doseči s strokovnim in usklajenim upravljanjem
rečnega koridorja, upoštevanjem dobrih praks
ter sodobnih strokovnih spoznanj, medsektorskim usklajevanjem in vključevanjem deležnikov na vseh ravneh, od lokalne do državne ter
na mednarodnih rekah tudi čezmejne. Upravljanje rečnega koridorja Drave mora biti zato
skladno tudi z relevantnimi direktivami Evropske unije: vodno, poplavno, ptičjo in habitatno
ter nemalokrat z direktivo o rabi obnovljivih
virov energije. Takšen celovit pristop, ki obsega
procese vključevanja deležnikov »od spodajnavzgor« in hkrati »od zgoraj-navzdol«, na pilotnem območju rečnega koridorja reke Drave
v Sloveniji uvaja projekt Celostno upravljanje z
mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni
Evropi (Sustainable Integrated Management of
International River Corridors in SEE Countries,
krajše: SEE River).
River corridors are subject of many economic,
social, nature protection and other interests,
causing impacts on the status of water environment. Additionally, due to natural and human
alterations of the water regime, natural factors
are unsteady. Therefore, the task of water related professionals and also of the broader public
is to assist the river in fulfilling developmental
and social demands of society and on the other
hand, to keep its eco-hydrological functions. Such
contemporary river is a partner of human development and an important carrier of ecological
functions in landscape-ecological structure of
the Earth’s surface.
Expert based and coordinated management of a
river corridor, consideration of good practices and
up-to-date achievements, cross-sectoral reconciliation and stakeholders’ involvement from local
to transboundary level, is the basis for achieving
goals of a contemporary river. Therefore, management of the Drava river corridor must be in
accordance with relevant EU directives: Water
Framework Directive, Floods Directive, Birds Directive, Habitat Directive and many times also
with Renewable Sources Directive. On the Drava
river corridor section from Melje to Zavrč such an
integrated approach which consists of ‘bottomup’ and ‘top-down’ stakeholders’ involvement
processes is promoted by the project Sustainable
Integrated Management of International River
Corridors in SEE Countries (SEE River).
članki
ekolist 10
11
legenda
smer toka reke
poplavne ravnice
SCENARIJ REKE DRAVE - PRVINSKA REKA
Slika 1: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: prvinska reka (risba: Andrej Bašelj, SEE River).
Uvod
Rečni koridorji so temeljni sestavni del krajinsko ekološke strukture zemeljske površine. Pomembni so kot
posebna oblika habitata, še posebno z vidika preprečevanja vnašanja, omogočanja transporta snovi, selektivnega prehajanja snovi, energije in organizmov ter
kot njihov vir ali ponor. Številna območja vzdolž rek,
predvsem v Sloveniji, so naravno še relativno dobro
ohranjena in imajo izjemno velik pomen za ohranjanje
kakovosti voda in biotske raznovrstnosti, hkrati pa
nudijo tudi številne ekosistemske storitve, na primer
zagotavljanje in čiščenje pitne vode, zadrževanje visokovodnih valov, pridelavo hrane, lesno pridelavo,
proizvodnjo energije, turizem, rekreacijo in druge.
legenda
Zaradi privlačnosti vode kot razvojne priložnosti
se v območjih rečnih koridorjev že zgodovinsko
prepletajo interesi številnih sektorjev in vplivov,
ki mnogokrat negativno učinkujejo na stanje rečnih koridorjev, rečni režim in kakovost vodnega
ekosistema. Tako tudi v izbranem delu rečnega
koridorja spodnje Drave od Malečnika do Zavrča
raba prostora in izvajanje dejavnosti povzročata
številna nasprotja, vplivata na stanje voda in celo
povečujeta škodo, ki jo povzročajo naravni pojavi,
predvsem poplave. Slabša se tudi kakovost in obseg
habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter
ekosistemska storitvena sposobnost območja.
legenda
smer toka reke
poplavne ravnice
smer toka reke
poplavne ravnice
kanalizirana struga
SCENARIJ REKE DRAVE - POSELITEV
Slika 2: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivna
poselitev (risba: Andrej Bašelj, SEE River).
12
legen
ekolist 10
članki
SCENARIJ REKE DRAVE - KMETIJSTVO
Slika 3: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivno
kmetijstvo (risba: Andrej Bašelj, SEE River).
SCEN
Reka Drava od danes do vizije 2030
Reka Drava je najbolj energetsko izkoriščana reka
v Sloveniji. Hidroenergetska infrastruktura poteka
po celotnem slovenskem teku reke. Od Dravograda
do Maribora in od Maribora do Ormoža je lociranih
šest pretočnih in dve derivacijski hidrocentrali, ki
so močno vplivale na gospodarski in socialni razvoj
Podravja, prav tako pa na stanje reke. V spodnjem
teku slovenskega dela reke, predvsem na DravskoPtujskem polju, se raztezajo intenzivne kmetijske
površine. Visokovodni dogodki vsakokrat znova povzročijo gospodarsko škodo in opozarjajo na potrebo
po zmanjšanju poplavne ogroženosti. Sčasoma se je
percepcija posameznika o reki Dravi zožila na reko za
pridobivanje energije, njeni ostali potenciali pa so bili
marginalizirani in zato verjetno v razvoju neopaženi
in zanemarjeni.
V skrbi za trajnosten razvoj dejavnosti in umerjeno rabo reke Drave so udeleženci mednarodnega
simpozija o viziji reke Drave v Mariboru leta 2008
oblikovali 10 prioritetnih ciljev upravljanja reke Drave na njeni poti do sodobne reke. Cilji so zapisani v
Dravski deklaraciji, sprejeti na omenjenem simpoziju.
Dravska deklaracija zaradi mednarodne razsežnosti
in celostnega pristopa k obravnavanju reke Drave
predstavlja vsebinsko izhodišče izvajanja projekta
SEE River, ki se ukvarja z njeno praktično aplikacijo
na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.
Prihodnost Drave je vsekakor v rokah odločanja na
nacionalni ravni, lokalne demokracije in upravljavcev pa tudi obrežnega prebivalstva. Glede na gospodarske, socialne in naravne danosti pilotnega dela
legenda
koridorja reke Drave od Melja do Zavrča je mogoče
opredeliti več vizij (tudi vzorčna podoba, nem. leitbild,
ang. guiding view), kot so prvinska reka (hipotetično),
intenzivna poselitev koridorja, intenzivno kmetijstvo
v koridorju, intenzivni gospodarski razvoj in sodobna
reka (umerjeno združevanje razvojnih in varstvenih
komponent razvoja) (slike 1 – 5).
Poudariti velja, da sodobno upravljanje rečnih koridorjev temelji na zmanjševanju poplavne ogroženosti, vračanju površin naravnim procesom ter
povečevanju fonda športno-rekreacijskih površin
in zelenega turizma za oddih prebivalstva. Ob tem
seveda sledi načelom spodbujanja zelene infrastrukture kot evropske iniciative za izboljšanje evropskega
naravnega kapitala.
Odprtost procesa in sodelovanje z
deležniki kot temelj oblikovanja
razvojnega koncepta
Za opredelitev kakovostnih in trajnih rešitev na področju upravljanja rečnih koridorjev, ki bodo poleg
tega imele široko podporo javnosti, projekt SEE River
uvaja način dela, ki omogoča prilagodljivost procesa,
znotraj tega pa odprto komunikacijo in sodelovanje
z deležniki. S tem uresničuje določila Aarhuške konvencije (1998), EU vodne direktive (2000) in direktive
o participaciji (2003). Tako konvencija kot direktivi
določata nujnost vključevanja vseh deležnikov že od
prvih korakov načrtovanja in sprejemanja odločitev
na področju varovanja (vodnega) okolja ter zagotavljanja kakovostnega in zdravega življenjskega okolja.
Vendar pa se pri uresničevanju teh principov še vedno
najpogosteje uporablja zgolj posvetovanje z déležniki,
legenda
smer toka reke
poplavne ravnice
infrastruktura
(ceste, poti, dovozi)
SCENARIJ REKE DRAVE - INDUSTRIJA IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Slika 4: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivni
gospodarski razvoj (risba: Andrej Bašelj, SEE River).
poplavne ravnice
SCENARIJ REKE DRAVE - SODOBNA REKA
Slika 5: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: sodobna reka
(risba: Andrej Bašelj, SEE River).
članki
ekolist 10
13
Slika 6: Vključevanje deležnikov v projektu SEE River na lokalni in nacionalni ravni
za rečni koridor spodnje Drave.
bistveno manj pa aktivno vključevanje déležnikov.
Za zagotavljanje učinkovitosti procesa in vsebin je
bil eden prvih korakov projekta SEE River natančna
opredelitev različnih skupin deležnikov in sistematično načrtovanje, katere vsebine so namenjene izbranim déležnikom in kateri deležniki lahko sodelujejo
pri oblikovanju vsebin. Temeljni kriterij za ločevanje
različnih načinov sodelovanja z déležniki je vloga, ki
jo imajo v celotnem procesu oziroma stopnja njihovega sodelovanja in vključenosti. Na splošno ločimo
tri ravni sodelovanja z déležniki. To so obveščanje,
posvetovanje in aktivno vključevanje déležnikov.
Obveščanje je osnovna komunikacijska aktivnost
in začetna stopnja vsakega sodelovanja z deležniki,
saj morajo naprej (s)poznati vsebine oziroma biti z
njimi seznanjeni. Aktivnosti obveščanja so običajno
namenjene najširšemu krogu déležnikov. Posvetovanje je dvosmerni način komuniciranja, ki déležnike
spodbuja k aktivni vlogi, podajanju povratnih informacij, mnenj in stališč o obravnavanih vsebinah. Zato
posvetovanje poteka z ožjo skupino deležnikov, ki ji
prilagodimo tudi posamezno metodo dela. Aktivno
vključevanje déležnikov predstavlja višjo raven, kjer
deležniki sooblikujejo rešitve ter se vključujejo v njihovo izvajanje. Aktivno vključevanje déležnikov je
kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva visoko
stopnjo zaupanja in medsebojnega sodelovanja.
Prav zaradi opisanih razlik je vključevanje deležnikov
bistveni del projekta SEE River. Dosedanje sodelovanje z deležniki, tudi tistimi, ki delujejo v sektorskih
inštitucijah, kaže, da ti le zelo površno poznajo administrativne postopke in sektorsko upravljanje, pogosto pa se pojavljajo tudi nepravilne interpretacije.
14
ekolist 10
članki
Zaradi tega so mnogokrat napačno razumljeni tudi
cilji posameznih sektorjev. Zaupanje in odnosi med
sektorji so slabo razviti, še posebej med naravovarstveniki in vodarji oziroma energetiki. Deležniki na
območju rečnega koridorja spodnje Drave poudarjajo
tudi slabo povezanost lokalne in nacionalne ravni.
Oviro predstavlja tudi pomanjkanje regionalnega
prostorskega načrtovanja in povezovanja.
Vključevanje deležnikov omogoča boljši prenos informacij in znanja med sektorji in deležniki ter med
različnimi ravnmi: lokalno, nacionalno in prekomejno.
Za uresničevanje ciljev projekta SEE River je zato vključevanje deležnikov pot za izboljšanje komunikacije
ter sodelovanja med deležniki, hkrati pa predpogoj
za preseganje sektorskih in individualnih ciljev. Udejanjanje razvojnega koncepta rečnega koridorja, ki bo
presegal sektorske in individualne cilje, bo mogoče le
z dolgoročnim medsebojnim zaupanjem.
Vključevanje deležnikov
»od spodaj navzgor«
V dosedanjih aktivnostih projekta SEE River so bili
poleg kabinetnih analiz strateških sektorskih dokumentov, rabe prostora in drugih dokumentov ter
terenskih ogledov, ki jih je izvedla projektna skupina,
skupaj z izbranimi deležniki opredeljeni poglavitni
izzivi v rečnem koridorju Drave. Za te bo v nadaljevanju aktivnosti projektna skupina prav tako s tesnim
sodelovanjem deležnikov iskala sprejemljive rešitve.
Ker je temeljni cilj projekta oblikovati razvojni koncept rečnega koridorja, ki je pomemben predvsem za
deležnike v rečnem koridorju, je pomembno, da le-ti
niso vključeni zgolj v načrtovanje, temveč predvsem
Slika 9: Vključevanje deležnikov in opredelitev akcijskih načrtov ter predlogov projektov za uresničevanje vizije
po zaključku projekta SEE River.
v implementacijo razvojnega koncepta. Zato mora
biti razvojni koncept pripravljen s sodelovanjem deležnikov in tako, da bodo le-ti sami prevzeli izvajanje
aktivnosti, s tem pa tudi odgovornost za uresničevanje razvojnega koncepta.
Vključevanje deležnikov v celotnem mednarodnem
projektu SEE River je načrtovano sistematično in
izvedeno kot sklop različnih aktivnosti, predvsem
interaktivnih delavnic in sestankov na lokalni, nacionalni ter mednarodni ravni. Največ aktivnosti je
usmerjenih v aktivnosti na lokalni ravni. Tako so bili
na območju rečnega koridorja spodnje Drave identificirani deležniki, ki imajo interese ali so kakorkoli
povezani z izbranim območjem rečnega koridorja
spodnje Drave, med njimi predvsem: lokalne skupnosti, sektorske vodarske, kmetijske, gozdarske,
naravovarstvene in druge lokalne službe, razvojne
agencije, uporabniki vode (hidroenergetika, namakanje), lokalna interesna društva (ribiška, lovska,
turistična) in zasebne družbe.
Ne glede na izjemen pomen sodelovanja z deležniki na lokalni ravni pa aktivnosti na lokalni ravni ne
morejo potekati izolirano, zato jih projekt povezuje
z nacionalno ravnjo. Na tej ravni so kot deležniki, s
katerimi potekajo posvetovalne aktivnosti, prepoznani predstavniki ministrstev za kmetijstvo in okolje,
infrastrukturo in prostor, gospodarstvo ter njihovih
služb, prav tako pa tudi druge strokovne institucije z
različnih sektorjev, ki lahko zagotovijo prenos informacij in znanja med nacionalno in lokalno ravnjo.
Prenos informacij in idej med lokalno, nacionalno ter
mednarodno ravnjo pa nadalje predstavljajo mednarodne delavnice. S kombinacijo aktivnosti »od spodaj
navzgor« in »od zgoraj navzdol« projekt zagotavlja
skupno analiziranje, načrtovanje in odločanje za
posamezno projektno območja ter hkrati celoten
mednarodni koridor reke Drave. Vloga neodvisne,
interdisciplinarne ter z evropskimi sredstvi financirane projektne skupine SEE River je torej predvsem
usmerjevalna in povezovalna.
Osrednja točka sodelovanja z deležniki v rečnem koridorju spodnje Drave so t. i. lokalne delavnice, na
katere so povabljeni identificirani deležniki na lokalni
ravni. Na prvi lokalni delavnici je bila artikulirana vizija rečnega koridorja Drave od Zavrča do Melja kot
sodobne reke, prepoznani so bili interesi in nasprotja
v koridorju Drave ter pridobljena izhodišča za oblikovanje razvojnega koncepta reke Drave 2030. S tem
namenom je bila kot rezultat delavnice izdelana t. i.
karta interesov, kot osnova za nadaljnje vsebinsko in
Slika 7: Delo v skupinah na lokalni delavnici v Dvorjanah
(avtor: Primož Skrt, SEE River)
članki
ekolist 10
15
procesno delo. Poleg tega so deležniki na lokalni delavnici navedli področja oziroma teme, pri katerih se bodo
vključevali v nadaljnjih aktivnostih projekta. Deležniki
so kot najbolj pomembne teme razvojnega koncepta
rečnega koridorja Drave od Melja do Zavrča izpostavili
skupni vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetski
vodni režim na odseku Melje–SD 1– Ptujsko jezero in
ureditev visokovodnih zadrževalnih območij, poplavnim in vodonosnim območjem prilagojeno kmetijsko
prakso s poudarkom na podtalnici Dravsko-Ptujskega
polja, razvoj na področju rekreacije in zelenega turizma
s poudarkom na rekreacijski osi Maribor– Ptuj–Ormož
ter ureditev izobraževalnega centra o Dravi.
Od opredelitve vizije do uresničevanja
razvojnega koncepta
Nekatere teme, ki so jih izpostavili deležniki na prvi
delavnici kot najbolj pomembne, se na območju rečnega koridorja Drave od Melja do Zavrča pojavljajo že
vrsto let. Prav zato bo imelo v nadaljevanju projekta
velik pomen delovanje v t. i. akcijskih jedrih oziroma
akcijskih skupinah, v katerih bodo imeli prav deležniki, predstavniki sektorjev in uporabniki obrečnega
prostora, vodilno vlogo in v katerih bodo postopoma
prevzemali določene naloge. Namen dela akcijskih
skupin je obravnavati prepoznane teme, opredeliti
priložnosti in slabosti ali morebitne vrzeli za njihov
razvoj, identificirati manjkajoče deležnike, ki bi lahko pripomogli k doseganju ciljev ali jih onemogočili,
ter opredeliti nadaljnje korake za pripravo akcijskih
načrtov in predlogov projektov. Namen oblikovanja
in delovanja akcijskih skupin že med izvajanjem
projekta SEE River je v tem, da bodo deležniki skozi
akcijske skupine aktivno vključeni v sooblikovanje
razvojnega koncepta in hkrati določili korake, vloge
in odgovornosti za njegovo uresničevanje na izbranih
področjih po zaključku projekta.
Predvideni rezultat dela akcijskih skupin je medsektorsko in interesno usklajen razvojni koncept reke
Drave. Naloga akcijskih skupin je tudi akcijski načrt,
ki bo izveden na dveh nivojih. Prva raven bo načrt
neposredne implementacije usklajenega razvojnega
koncepta v sektorske načrte, prostorsko planiranje,
delovanje civilnih iniciativ ter mednarodnih teles kot
so na primer bilateralne komisije. Ker pa nekaterih
delov razvojnega koncepta bodisi zaradi kompleksnosti bodisi iz finančnih razlogov ne bo mogoče
neposredno implementirati, je na drugi ravni predvideno kandidiranje za sredstva v finančni perspektivi
EU 2014–20. V ta namen bodo akcijske skupine ob
podpori in usmerjanju projekta SEE River pripravile
izdelane projektne predloge, primerne za prijave na
razpise EU finančnih programov. Tako bo preko neposredne implementacije razvojnega koncepta in
nadaljnjih projektnih aktivnosti v dravskem rečnem
koridorju zagotovljeno uveljavljanje modela sodobne
reke, kot ga je utemeljila leta 2008 podpisana Dravska deklaracija.
Literatura in viri:
BLFUW, AKL. 2009. Gewässerentwicklungskonzept Gurk. Austrian Federal Ministry for Agriculture, Forestry, Environment
and Water Management. Vienna, Government of Carinthia,
Department of Water Management.
Gramberger M. 2001. Citizens as Partners. OECD Handbook
on Information, Consultation and Public Participation in
Policy-Making. Paris, France: 116 str.
Life Vein Upper Drau. 2008. Is the Drava River Basin management sustainable and well on the way?. International
Symposium Drava River Vision v okviru projekta Life Vein
Upper Drau. Maribor, 23–25. september
Marovt L., Bizjak A. 2007. Prve aktivnosti in izkušnje posvetovanja z déležniki pri pripravi strokovnih podlag NUV 2009 v
Sloveniji. V: 18. Mišičev vodarski dan 2007, zbornik referatov:
65–72..
Marovt L., Bizjak A. 2008. Approaches, methods and experiences of stakeholders’ information and consultation in the
preparation of River Basin Management Plans. Paper. 11th
International Specialised Conference on Watershed and
River Basin Management. Budapest, Hungary.
Slika 8: Skupno oblikovanje vizije Drava 2030 na lokalni delavnici v
Dvorjanah (avtor: Primož Skrt, SEE River)
16
ekolist 10
članki
Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi
rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi / Vodilni partner: Inštitut RS za vode / Partnerstvo: 26 institucij iz
12 držav jugovzhodne in srednje Evrope / Trajanje:
1. 10. 2012 – 30. 9. 2014 / Financiranje: Program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa /
Vrednost celotnega projekta: 2,107,354.30 EUR / www.
see-river.net / FB: www.facebook.com/pages/SEE-River-Project