primer spodnje Drave
S093 Kako do usklajenega medsektorskega upravljanja rečnih koridorjev sodobnih rek – primer spodnje Drave towards reconciliated cross-sectoral river corridor management – pilot study lower drava river corridor, slovenia dr. Aleš bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh., Inštitut za vode Republike Slovenije Andrej grmovšek, univ. dipl. geog., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Lucija marovt, univ. dipl. komun., Alianta d. o. o. Mateja softić, Alianta d. o. o. Simon veberič, univ. dipl. biol., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ključne besede: sodobna reka, rečni koridor, integralno upravljanje voda, regionalno načrtovanje, zelena infrastruktura, vključevanje deležnikov, vizija, razvojni koncept keywords: contemporary river, river corridor, integrated water management, regional planning, green infrastructure, stakeholders involvement, vision, development concept V območjih rečnih koridorjev prihaja do prepletanja številnih gospodarskih, družbenih, naravovarstvenih in drugih interesov, posledično pa do vplivov na stanje vodnega okolja. Hkrati so za ta območja značilni spreminjajoči se naravni dejavniki, povezani predvsem z naravnimi ali človekovimi spremembami vodnega režima. Naloga strokovnjakov, pa tudi širše javnosti, je omogočiti reki, da izpolnjuje razvojne in socialne zahteve ter pričakovanja, in da hkrati v največji meri ohrani vse ekološko-hidrološke funkcije. Takšna sodobna reka je partnerica človekovega razvoja in pomembna nosilka ekoloških funkcij v krajinsko-ekološki strukturi zemeljske površine. Doseganje ciljev sodobne reke je mogoče doseči s strokovnim in usklajenim upravljanjem rečnega koridorja, upoštevanjem dobrih praks ter sodobnih strokovnih spoznanj, medsektorskim usklajevanjem in vključevanjem deležnikov na vseh ravneh, od lokalne do državne ter na mednarodnih rekah tudi čezmejne. Upravljanje rečnega koridorja Drave mora biti zato skladno tudi z relevantnimi direktivami Evropske unije: vodno, poplavno, ptičjo in habitatno ter nemalokrat z direktivo o rabi obnovljivih virov energije. Takšen celovit pristop, ki obsega procese vključevanja deležnikov »od spodajnavzgor« in hkrati »od zgoraj-navzdol«, na pilotnem območju rečnega koridorja reke Drave v Sloveniji uvaja projekt Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi (Sustainable Integrated Management of International River Corridors in SEE Countries, krajše: SEE River). River corridors are subject of many economic, social, nature protection and other interests, causing impacts on the status of water environment. Additionally, due to natural and human alterations of the water regime, natural factors are unsteady. Therefore, the task of water related professionals and also of the broader public is to assist the river in fulfilling developmental and social demands of society and on the other hand, to keep its eco-hydrological functions. Such contemporary river is a partner of human development and an important carrier of ecological functions in landscape-ecological structure of the Earth’s surface. Expert based and coordinated management of a river corridor, consideration of good practices and up-to-date achievements, cross-sectoral reconciliation and stakeholders’ involvement from local to transboundary level, is the basis for achieving goals of a contemporary river. Therefore, management of the Drava river corridor must be in accordance with relevant EU directives: Water Framework Directive, Floods Directive, Birds Directive, Habitat Directive and many times also with Renewable Sources Directive. On the Drava river corridor section from Melje to Zavrč such an integrated approach which consists of ‘bottomup’ and ‘top-down’ stakeholders’ involvement processes is promoted by the project Sustainable Integrated Management of International River Corridors in SEE Countries (SEE River). članki ekolist 10 11 legenda smer toka reke poplavne ravnice SCENARIJ REKE DRAVE - PRVINSKA REKA Slika 1: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: prvinska reka (risba: Andrej Bašelj, SEE River). Uvod Rečni koridorji so temeljni sestavni del krajinsko ekološke strukture zemeljske površine. Pomembni so kot posebna oblika habitata, še posebno z vidika preprečevanja vnašanja, omogočanja transporta snovi, selektivnega prehajanja snovi, energije in organizmov ter kot njihov vir ali ponor. Številna območja vzdolž rek, predvsem v Sloveniji, so naravno še relativno dobro ohranjena in imajo izjemno velik pomen za ohranjanje kakovosti voda in biotske raznovrstnosti, hkrati pa nudijo tudi številne ekosistemske storitve, na primer zagotavljanje in čiščenje pitne vode, zadrževanje visokovodnih valov, pridelavo hrane, lesno pridelavo, proizvodnjo energije, turizem, rekreacijo in druge. legenda Zaradi privlačnosti vode kot razvojne priložnosti se v območjih rečnih koridorjev že zgodovinsko prepletajo interesi številnih sektorjev in vplivov, ki mnogokrat negativno učinkujejo na stanje rečnih koridorjev, rečni režim in kakovost vodnega ekosistema. Tako tudi v izbranem delu rečnega koridorja spodnje Drave od Malečnika do Zavrča raba prostora in izvajanje dejavnosti povzročata številna nasprotja, vplivata na stanje voda in celo povečujeta škodo, ki jo povzročajo naravni pojavi, predvsem poplave. Slabša se tudi kakovost in obseg habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ekosistemska storitvena sposobnost območja. legenda smer toka reke poplavne ravnice smer toka reke poplavne ravnice kanalizirana struga SCENARIJ REKE DRAVE - POSELITEV Slika 2: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivna poselitev (risba: Andrej Bašelj, SEE River). 12 legen ekolist 10 članki SCENARIJ REKE DRAVE - KMETIJSTVO Slika 3: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivno kmetijstvo (risba: Andrej Bašelj, SEE River). SCEN Reka Drava od danes do vizije 2030 Reka Drava je najbolj energetsko izkoriščana reka v Sloveniji. Hidroenergetska infrastruktura poteka po celotnem slovenskem teku reke. Od Dravograda do Maribora in od Maribora do Ormoža je lociranih šest pretočnih in dve derivacijski hidrocentrali, ki so močno vplivale na gospodarski in socialni razvoj Podravja, prav tako pa na stanje reke. V spodnjem teku slovenskega dela reke, predvsem na DravskoPtujskem polju, se raztezajo intenzivne kmetijske površine. Visokovodni dogodki vsakokrat znova povzročijo gospodarsko škodo in opozarjajo na potrebo po zmanjšanju poplavne ogroženosti. Sčasoma se je percepcija posameznika o reki Dravi zožila na reko za pridobivanje energije, njeni ostali potenciali pa so bili marginalizirani in zato verjetno v razvoju neopaženi in zanemarjeni. V skrbi za trajnosten razvoj dejavnosti in umerjeno rabo reke Drave so udeleženci mednarodnega simpozija o viziji reke Drave v Mariboru leta 2008 oblikovali 10 prioritetnih ciljev upravljanja reke Drave na njeni poti do sodobne reke. Cilji so zapisani v Dravski deklaraciji, sprejeti na omenjenem simpoziju. Dravska deklaracija zaradi mednarodne razsežnosti in celostnega pristopa k obravnavanju reke Drave predstavlja vsebinsko izhodišče izvajanja projekta SEE River, ki se ukvarja z njeno praktično aplikacijo na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Prihodnost Drave je vsekakor v rokah odločanja na nacionalni ravni, lokalne demokracije in upravljavcev pa tudi obrežnega prebivalstva. Glede na gospodarske, socialne in naravne danosti pilotnega dela legenda koridorja reke Drave od Melja do Zavrča je mogoče opredeliti več vizij (tudi vzorčna podoba, nem. leitbild, ang. guiding view), kot so prvinska reka (hipotetično), intenzivna poselitev koridorja, intenzivno kmetijstvo v koridorju, intenzivni gospodarski razvoj in sodobna reka (umerjeno združevanje razvojnih in varstvenih komponent razvoja) (slike 1 – 5). Poudariti velja, da sodobno upravljanje rečnih koridorjev temelji na zmanjševanju poplavne ogroženosti, vračanju površin naravnim procesom ter povečevanju fonda športno-rekreacijskih površin in zelenega turizma za oddih prebivalstva. Ob tem seveda sledi načelom spodbujanja zelene infrastrukture kot evropske iniciative za izboljšanje evropskega naravnega kapitala. Odprtost procesa in sodelovanje z deležniki kot temelj oblikovanja razvojnega koncepta Za opredelitev kakovostnih in trajnih rešitev na področju upravljanja rečnih koridorjev, ki bodo poleg tega imele široko podporo javnosti, projekt SEE River uvaja način dela, ki omogoča prilagodljivost procesa, znotraj tega pa odprto komunikacijo in sodelovanje z deležniki. S tem uresničuje določila Aarhuške konvencije (1998), EU vodne direktive (2000) in direktive o participaciji (2003). Tako konvencija kot direktivi določata nujnost vključevanja vseh deležnikov že od prvih korakov načrtovanja in sprejemanja odločitev na področju varovanja (vodnega) okolja ter zagotavljanja kakovostnega in zdravega življenjskega okolja. Vendar pa se pri uresničevanju teh principov še vedno najpogosteje uporablja zgolj posvetovanje z déležniki, legenda smer toka reke poplavne ravnice infrastruktura (ceste, poti, dovozi) SCENARIJ REKE DRAVE - INDUSTRIJA IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Slika 4: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: intenzivni gospodarski razvoj (risba: Andrej Bašelj, SEE River). poplavne ravnice SCENARIJ REKE DRAVE - SODOBNA REKA Slika 5: Vzorčna podoba koridorja reke Drave 2030: sodobna reka (risba: Andrej Bašelj, SEE River). članki ekolist 10 13 Slika 6: Vključevanje deležnikov v projektu SEE River na lokalni in nacionalni ravni za rečni koridor spodnje Drave. bistveno manj pa aktivno vključevanje déležnikov. Za zagotavljanje učinkovitosti procesa in vsebin je bil eden prvih korakov projekta SEE River natančna opredelitev različnih skupin deležnikov in sistematično načrtovanje, katere vsebine so namenjene izbranim déležnikom in kateri deležniki lahko sodelujejo pri oblikovanju vsebin. Temeljni kriterij za ločevanje različnih načinov sodelovanja z déležniki je vloga, ki jo imajo v celotnem procesu oziroma stopnja njihovega sodelovanja in vključenosti. Na splošno ločimo tri ravni sodelovanja z déležniki. To so obveščanje, posvetovanje in aktivno vključevanje déležnikov. Obveščanje je osnovna komunikacijska aktivnost in začetna stopnja vsakega sodelovanja z deležniki, saj morajo naprej (s)poznati vsebine oziroma biti z njimi seznanjeni. Aktivnosti obveščanja so običajno namenjene najširšemu krogu déležnikov. Posvetovanje je dvosmerni način komuniciranja, ki déležnike spodbuja k aktivni vlogi, podajanju povratnih informacij, mnenj in stališč o obravnavanih vsebinah. Zato posvetovanje poteka z ožjo skupino deležnikov, ki ji prilagodimo tudi posamezno metodo dela. Aktivno vključevanje déležnikov predstavlja višjo raven, kjer deležniki sooblikujejo rešitve ter se vključujejo v njihovo izvajanje. Aktivno vključevanje déležnikov je kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in medsebojnega sodelovanja. Prav zaradi opisanih razlik je vključevanje deležnikov bistveni del projekta SEE River. Dosedanje sodelovanje z deležniki, tudi tistimi, ki delujejo v sektorskih inštitucijah, kaže, da ti le zelo površno poznajo administrativne postopke in sektorsko upravljanje, pogosto pa se pojavljajo tudi nepravilne interpretacije. 14 ekolist 10 članki Zaradi tega so mnogokrat napačno razumljeni tudi cilji posameznih sektorjev. Zaupanje in odnosi med sektorji so slabo razviti, še posebej med naravovarstveniki in vodarji oziroma energetiki. Deležniki na območju rečnega koridorja spodnje Drave poudarjajo tudi slabo povezanost lokalne in nacionalne ravni. Oviro predstavlja tudi pomanjkanje regionalnega prostorskega načrtovanja in povezovanja. Vključevanje deležnikov omogoča boljši prenos informacij in znanja med sektorji in deležniki ter med različnimi ravnmi: lokalno, nacionalno in prekomejno. Za uresničevanje ciljev projekta SEE River je zato vključevanje deležnikov pot za izboljšanje komunikacije ter sodelovanja med deležniki, hkrati pa predpogoj za preseganje sektorskih in individualnih ciljev. Udejanjanje razvojnega koncepta rečnega koridorja, ki bo presegal sektorske in individualne cilje, bo mogoče le z dolgoročnim medsebojnim zaupanjem. Vključevanje deležnikov »od spodaj navzgor« V dosedanjih aktivnostih projekta SEE River so bili poleg kabinetnih analiz strateških sektorskih dokumentov, rabe prostora in drugih dokumentov ter terenskih ogledov, ki jih je izvedla projektna skupina, skupaj z izbranimi deležniki opredeljeni poglavitni izzivi v rečnem koridorju Drave. Za te bo v nadaljevanju aktivnosti projektna skupina prav tako s tesnim sodelovanjem deležnikov iskala sprejemljive rešitve. Ker je temeljni cilj projekta oblikovati razvojni koncept rečnega koridorja, ki je pomemben predvsem za deležnike v rečnem koridorju, je pomembno, da le-ti niso vključeni zgolj v načrtovanje, temveč predvsem Slika 9: Vključevanje deležnikov in opredelitev akcijskih načrtov ter predlogov projektov za uresničevanje vizije po zaključku projekta SEE River. v implementacijo razvojnega koncepta. Zato mora biti razvojni koncept pripravljen s sodelovanjem deležnikov in tako, da bodo le-ti sami prevzeli izvajanje aktivnosti, s tem pa tudi odgovornost za uresničevanje razvojnega koncepta. Vključevanje deležnikov v celotnem mednarodnem projektu SEE River je načrtovano sistematično in izvedeno kot sklop različnih aktivnosti, predvsem interaktivnih delavnic in sestankov na lokalni, nacionalni ter mednarodni ravni. Največ aktivnosti je usmerjenih v aktivnosti na lokalni ravni. Tako so bili na območju rečnega koridorja spodnje Drave identificirani deležniki, ki imajo interese ali so kakorkoli povezani z izbranim območjem rečnega koridorja spodnje Drave, med njimi predvsem: lokalne skupnosti, sektorske vodarske, kmetijske, gozdarske, naravovarstvene in druge lokalne službe, razvojne agencije, uporabniki vode (hidroenergetika, namakanje), lokalna interesna društva (ribiška, lovska, turistična) in zasebne družbe. Ne glede na izjemen pomen sodelovanja z deležniki na lokalni ravni pa aktivnosti na lokalni ravni ne morejo potekati izolirano, zato jih projekt povezuje z nacionalno ravnjo. Na tej ravni so kot deležniki, s katerimi potekajo posvetovalne aktivnosti, prepoznani predstavniki ministrstev za kmetijstvo in okolje, infrastrukturo in prostor, gospodarstvo ter njihovih služb, prav tako pa tudi druge strokovne institucije z različnih sektorjev, ki lahko zagotovijo prenos informacij in znanja med nacionalno in lokalno ravnjo. Prenos informacij in idej med lokalno, nacionalno ter mednarodno ravnjo pa nadalje predstavljajo mednarodne delavnice. S kombinacijo aktivnosti »od spodaj navzgor« in »od zgoraj navzdol« projekt zagotavlja skupno analiziranje, načrtovanje in odločanje za posamezno projektno območja ter hkrati celoten mednarodni koridor reke Drave. Vloga neodvisne, interdisciplinarne ter z evropskimi sredstvi financirane projektne skupine SEE River je torej predvsem usmerjevalna in povezovalna. Osrednja točka sodelovanja z deležniki v rečnem koridorju spodnje Drave so t. i. lokalne delavnice, na katere so povabljeni identificirani deležniki na lokalni ravni. Na prvi lokalni delavnici je bila artikulirana vizija rečnega koridorja Drave od Zavrča do Melja kot sodobne reke, prepoznani so bili interesi in nasprotja v koridorju Drave ter pridobljena izhodišča za oblikovanje razvojnega koncepta reke Drave 2030. S tem namenom je bila kot rezultat delavnice izdelana t. i. karta interesov, kot osnova za nadaljnje vsebinsko in Slika 7: Delo v skupinah na lokalni delavnici v Dvorjanah (avtor: Primož Skrt, SEE River) članki ekolist 10 15 procesno delo. Poleg tega so deležniki na lokalni delavnici navedli področja oziroma teme, pri katerih se bodo vključevali v nadaljnjih aktivnostih projekta. Deležniki so kot najbolj pomembne teme razvojnega koncepta rečnega koridorja Drave od Melja do Zavrča izpostavili skupni vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetski vodni režim na odseku Melje–SD 1– Ptujsko jezero in ureditev visokovodnih zadrževalnih območij, poplavnim in vodonosnim območjem prilagojeno kmetijsko prakso s poudarkom na podtalnici Dravsko-Ptujskega polja, razvoj na področju rekreacije in zelenega turizma s poudarkom na rekreacijski osi Maribor– Ptuj–Ormož ter ureditev izobraževalnega centra o Dravi. Od opredelitve vizije do uresničevanja razvojnega koncepta Nekatere teme, ki so jih izpostavili deležniki na prvi delavnici kot najbolj pomembne, se na območju rečnega koridorja Drave od Melja do Zavrča pojavljajo že vrsto let. Prav zato bo imelo v nadaljevanju projekta velik pomen delovanje v t. i. akcijskih jedrih oziroma akcijskih skupinah, v katerih bodo imeli prav deležniki, predstavniki sektorjev in uporabniki obrečnega prostora, vodilno vlogo in v katerih bodo postopoma prevzemali določene naloge. Namen dela akcijskih skupin je obravnavati prepoznane teme, opredeliti priložnosti in slabosti ali morebitne vrzeli za njihov razvoj, identificirati manjkajoče deležnike, ki bi lahko pripomogli k doseganju ciljev ali jih onemogočili, ter opredeliti nadaljnje korake za pripravo akcijskih načrtov in predlogov projektov. Namen oblikovanja in delovanja akcijskih skupin že med izvajanjem projekta SEE River je v tem, da bodo deležniki skozi akcijske skupine aktivno vključeni v sooblikovanje razvojnega koncepta in hkrati določili korake, vloge in odgovornosti za njegovo uresničevanje na izbranih področjih po zaključku projekta. Predvideni rezultat dela akcijskih skupin je medsektorsko in interesno usklajen razvojni koncept reke Drave. Naloga akcijskih skupin je tudi akcijski načrt, ki bo izveden na dveh nivojih. Prva raven bo načrt neposredne implementacije usklajenega razvojnega koncepta v sektorske načrte, prostorsko planiranje, delovanje civilnih iniciativ ter mednarodnih teles kot so na primer bilateralne komisije. Ker pa nekaterih delov razvojnega koncepta bodisi zaradi kompleksnosti bodisi iz finančnih razlogov ne bo mogoče neposredno implementirati, je na drugi ravni predvideno kandidiranje za sredstva v finančni perspektivi EU 2014–20. V ta namen bodo akcijske skupine ob podpori in usmerjanju projekta SEE River pripravile izdelane projektne predloge, primerne za prijave na razpise EU finančnih programov. Tako bo preko neposredne implementacije razvojnega koncepta in nadaljnjih projektnih aktivnosti v dravskem rečnem koridorju zagotovljeno uveljavljanje modela sodobne reke, kot ga je utemeljila leta 2008 podpisana Dravska deklaracija. Literatura in viri: BLFUW, AKL. 2009. Gewässerentwicklungskonzept Gurk. Austrian Federal Ministry for Agriculture, Forestry, Environment and Water Management. Vienna, Government of Carinthia, Department of Water Management. Gramberger M. 2001. Citizens as Partners. OECD Handbook on Information, Consultation and Public Participation in Policy-Making. Paris, France: 116 str. Life Vein Upper Drau. 2008. Is the Drava River Basin management sustainable and well on the way?. International Symposium Drava River Vision v okviru projekta Life Vein Upper Drau. Maribor, 23–25. september Marovt L., Bizjak A. 2007. Prve aktivnosti in izkušnje posvetovanja z déležniki pri pripravi strokovnih podlag NUV 2009 v Sloveniji. V: 18. Mišičev vodarski dan 2007, zbornik referatov: 65–72.. Marovt L., Bizjak A. 2008. Approaches, methods and experiences of stakeholders’ information and consultation in the preparation of River Basin Management Plans. Paper. 11th International Specialised Conference on Watershed and River Basin Management. Budapest, Hungary. Slika 8: Skupno oblikovanje vizije Drava 2030 na lokalni delavnici v Dvorjanah (avtor: Primož Skrt, SEE River) 16 ekolist 10 članki Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi / Vodilni partner: Inštitut RS za vode / Partnerstvo: 26 institucij iz 12 držav jugovzhodne in srednje Evrope / Trajanje: 1. 10. 2012 – 30. 9. 2014 / Financiranje: Program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa / Vrednost celotnega projekta: 2,107,354.30 EUR / www. see-river.net / FB: www.facebook.com/pages/SEE-River-Project
© Copyright 2024