RAZPAD SFRJ IN VOJNA V BIH IN NA HRVAŠKEM Jakob Križaj 3.Mb Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj šolsko leto 2011/12 KAZALO 1. PREDSTAVITEV SFRJ 2. VOJNE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI 3. KRONOLOŠKI POTEK RAZPADA JUGOSLAVIJE 4. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE 5. OBLEGANJE SARAJEVA 6. OPERACIJA NEVIHTA 7. POBOJI CEVILISTOV V SREBRENICI 8. DAYTONSKI SPORAZUM 9. BOMBARDIRANJE SRBIJE 10. VIRI PREDSTAVITEV SFRJ: Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila balkanska država, ki je obstajala med letoma 1963 in 1991. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1945 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ. SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na Jadransko morje. VOJNE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI: Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlje bivše SFRJ od leta 1991 do 2001. V vojne je bilo vmešanih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. V nekaterih se je vojna končala hitro, kot npr. v Sloveniji, v drugih republikah, kot sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina, pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na Kosovu, ki se je nato razširil na Makedonijo, kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna. Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžigala še politika nekaterih srbskih politikov kot je npr. Slobodan Miloševič, kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. KRONOLOŠKI POTEK RAZPADA JUGOSLAVIJE 1968 Študenti na Kosovu zahtevajo več pravic za Albance. 1971 Demonstracije na Hrvaškem. 1974 Nova jugoslovanska ustava vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic. 1980 Umre Josip Broz Tito. 1981 Začne se gospodarska kriza. Na Kosovu pride do novih protestov. Albanci zahtevajo, da Kosovo postane republika. 1989 Na oblast pride Slobodan Miloševič. 1990 V jugoslaviji pride do prvih demokratičnih volitev. Na oblast pride srbska elita, ki želi preprečiti demokratične spremembe vendar ji to spodleti. Hrvaški srbi začnejo upor proti novi hrvaški vladi. 1991 Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne desetdnevna vojna. JLA nato zapusti Slovenijo in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za Vukovar, Dubrovnik in Osijek. 1992 Vojna na Hrvaškem se razširi. Makedonija in Bosna razglasita neodvisnost. Začne se vojna v Bosni. OZN uvedle sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo, Hrvaško ter Bosno. 1993 Začne se vojna med Hrvaško in Bosno. V spopadih v Mostarju hrvati porušijo Mostarski most. 1994 Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško in Bosno. 1995 V Srebrenici pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operacijo Nevihta in Blisk. NATO napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je Dejtonski sporazum. 1996 Jugoslavija prizna Hrvaško in Bosno. 1998 Na Kosovu pride do spopadov med Srbi in Albanci. 1999 NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu. Nadzor na Kosovom prevzame OZN. 2000 Slobodan Miloševič izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Jugoslavije postane Vojislav Koštunica. 2001 V Makedoniji pride do vojaških spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži. 2002 Slobodana Miloševića aretirajo in ga izročijo Haškemu sodišču. 2003 Jugoslavija se preimenuje v državo Srbija in Črna gora. 2005 Ante Gotovino aretirajo, obsojen 2011 . 2006 Črna gora se po referendumu odcepi od Srbije. 2008 Kosovo razglasi neodvisnost od Srbije. 2008 Srbske oblasti aretirajo Radovana Karadžića. 2011 Srbske oblasti aretirajo Ratka Mladića. 2011 Srbske oblasti aretirajo Gorana Hadžića, zadnjega obtoženca za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE Po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 so se začele gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Prvo jasno zahtevo po neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in sodni pregon treh sodelavcev političnega tednika Mladina in podčastnika JLA (Janez Janša, David Tasić, Franci Zavrl in Ivan Borštner). V letih 1988 in 1989 so nastale prve opozicijske politične stranke, ki so v majniški deklaraciji leta 1989 zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične volitve, na katerih je zmagala opozicija, združena v DEMOS. 23. decembra istega leta se je na plebiscitu prek 88 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Naslednji dan je novo državo napadla jugoslovanska vojska. Po desetdnevni vojni je bilo 7. julija z Brionsko deklaracijo sklenjeno premirje. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije in oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak JLA. Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992. OBLEGANJE SARAJEVA: Obleganje Sarajeva je bilo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini. Boji okoli mesta so se začeli že 5. aprila 1992, popolnoma pa je bilo mesto obkoljeno do 2. maja 1992, tako je ostalo vse do 25. februarja 1996, čeprav so boji okoli mesta prenehali že nekaj mesecev prej. Do obleganja mesta je prišlo med Bošnjaško vojno, ki je nastala zaradi odcepitve Bosne in Hercegovine od Jugoslavije. Odcepitvi so nasprotovali Srbi, ki so živeli v Bosni; ti so nato ustanovili svojo državo Republiko Srbsko, kar je pripeljalo do vojne in posledično do obleganja Sarajeva. V času obleganja je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi velikega števila mrtvih in beguncev se je populacija mesa zmanjšalana 63% predvojnega prebivalstva OPERACIJA NEVIHTA Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki so jo izvedle Oborožene sile Republike Hrvaške in policija in je trajala od 4. avgusta do 7. avgusta 1995. Z uničenjem samooklicane Republike srbske Krajine je osvobodila večji del Hrvaške in praktično zaključila vojno (Domovinski rat). Akcija se je pričela v petek, 4. avgusta ob 5.00 z raketno-topovskim napadom in prodorom pehote. 5. avgusta opoldne je že padel Knin. 6. avgusta so se združile enote Hrvaške vojske z bosansko vojsko. Srbski civilisti so imeli izhod preko Srba in Dvora. Akcija je bila zaključena 7. avgusta, ko se je predal poveljnik 21. korpusa. Na hrvaški strani je padlo 174 ljudi na srbski pa 575 vojakov. Do popolne kontrole nad hrvaškim ozemljem je manjkalo še Podonavje. Kljub pozivu hrvaškega vodstva srbskim civilistom, naj ne zapuščajo Hrvaške, jih je večji del pobegnil v Bosno in Srbijo, Hrvati ocenjujejo da jih je bilo 90.000 ljudi, OZN okrog 150.000, srbski viri pa trdijo da jih je bilo 200.000-250.000. POBOJI CEVILISTOV V SREBRENICI Srebreniški pokol pomeni poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića. Poboj se je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši po 2. svetovni vojni. Mladić in drugi častniki iz vrst bosanskih Srbov so bili obtoženi za vojne zločine in genocid pred sodiščem v Haagu. Večina osumljencev je še na prostosti. Srebrenica je leta 1993 med vojno v Bosni postala »varno območje« pod zaščito Združenih narodov, ki ga je »varovalo« 600 nizozemskih UNPROFOR-jevcev. Na področju je bilo kljub sporazumu še nekaj oboroženih sil Bošnjakov, vodil jih je Naser Orić. DAYTONSKI SPORAZUM Daytonski sporazum je sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti. NAJVAŽNEJŠI DOGOVORI SPORAZUMA: Bosna in Hercegovina ostaja enotna država v svojih dosedanjih mejah in bo priznana od mednarodne skupnosti. Zvezna Republika Jugoslavija priznava to državo, uvedejo se medsebojni diplomatski odnosi. Bosanska država je sestavljena iz dveh delov: bošnjaško-hrvaške Federacije in Republike Srpske. Federacija obsega 51 %, Republika Srbska pa 49 % državnega ozemlja. Srbi obdržijo tudi nekdanji zaščitni coni OZN, Srebrenico in Žepo. Sarajevo ostane združeno glavno mesto države.Osebe, ki so obsojene za vojne zločine, bodo izločene iz političnih uradov in ne smejo prevzemati javnih nalog. Med nekdanjimi vojnimi linijami bo začasno zgrajena okoli 2 km široka zona.V roku 4 mesecev se morajo umakniti vsa težka orožja in vsi vojaki se morajo vrniti v vojašnice.Vse vojne ujetnike morajo takoj izpustiti. BOMBARDIRANJE SRBIJE Operacija Zavezniška sila (angleško Operation Allied Force) je naziv za letalskoraketno operacijo, med katero je zveza NATO prisilila Zvezno republiko Jugoslavijo, da preneha represijo nad Albanci in da se umakne s pokrajine Kosovo. 24. marca 1999 so ZDA v okviru zveze NATO začele letalske in raketne napade na ZR Jugoslavijo z namenom prisiliti varnostne sile države k umiku iz pokrajine Kosovo. Ko enotedensko bombardiranje ni značilnejše škodovalo varnostnim silam, je zveza NATO izvedla več napadov na civilne objekte in infrastrukturo širom Srbije. Napad je bil končan po 79 dneh s podpisom vojaško-tehniškega sporazuma med zvezo NATO in Vojsko Jugoslavije, s katerim so bile določene potankosti umika varnostnih sil Jugoslavije s Kosova. VIRI http://sl.wikipedia.org/wiki/Daytonski_sporazum http://sl.wikipedia.org/wiki/Vojne_v_nekdanji_Jugoslaviji Jugoslovanske vojne, Avtor:Jože Pirjevec, Založba:Cankarjeva založba, Leto izdaje:2003