Referat - Šolski center Kranj

RAZPAD SFRJ IN VOJNA
V BIH IN NA HRVAŠKEM
Jakob Križaj 3.Mb
Mentor: Irena Jerala
Tehniški šolski center Kranj
šolsko leto 2011/12
KAZALO
1. PREDSTAVITEV SFRJ
2. VOJNE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI
3. KRONOLOŠKI POTEK RAZPADA JUGOSLAVIJE
4. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
5. OBLEGANJE SARAJEVA
6. OPERACIJA NEVIHTA
7. POBOJI CEVILISTOV V SREBRENICI
8. DAYTONSKI SPORAZUM
9. BOMBARDIRANJE SRBIJE
10. VIRI
PREDSTAVITEV SFRJ:
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko
Jugoslavija, je bila balkanska država, ki je obstajala med letoma 1963 in 1991. Pod
imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz
ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1945 spremenila ime v
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ.
SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in
Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na
Jadransko morje.
VOJNE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI:
Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlje bivše SFRJ od
leta 1991 do 2001. V vojne je bilo vmešanih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih
republik. V nekaterih se je vojna končala hitro, kot npr. v Sloveniji, v drugih
republikah, kot sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina, pa je trajala skoraj štiri leta. Po
nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na Kosovu, ki se je nato razširil na
Makedonijo, kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna.
Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti
med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te
konflikte je podžigala še politika nekaterih srbskih politikov kot je npr. Slobodan
Miloševič, kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na evropskih tleh po drugi
svetovni vojni.
KRONOLOŠKI POTEK RAZPADA
JUGOSLAVIJE
1968
Študenti na Kosovu zahtevajo več pravic za Albance.
1971
Demonstracije na Hrvaškem.
1974
Nova jugoslovanska ustava vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic.
1980
Umre Josip Broz Tito.
1981
Začne se gospodarska kriza. Na Kosovu pride do novih protestov. Albanci zahtevajo,
da Kosovo postane republika.
1989
Na oblast pride Slobodan Miloševič.
1990
V jugoslaviji pride do prvih demokratičnih volitev. Na oblast pride srbska elita, ki želi
preprečiti demokratične spremembe vendar ji to spodleti. Hrvaški srbi začnejo upor
proti novi hrvaški vladi.
1991
Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne desetdnevna vojna.
JLA nato zapusti Slovenijo in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za
Vukovar, Dubrovnik in Osijek.
1992
Vojna na Hrvaškem se razširi. Makedonija in Bosna razglasita neodvisnost. Začne se
vojna v Bosni. OZN uvedle sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo,
Hrvaško ter Bosno.
1993
Začne se vojna med Hrvaško in Bosno. V spopadih v Mostarju hrvati porušijo
Mostarski most.
1994
Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško in Bosno.
1995
V Srebrenici pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operacijo Nevihta in Blisk.
NATO napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je Dejtonski
sporazum.
1996
Jugoslavija prizna Hrvaško in Bosno.
1998
Na Kosovu pride do spopadov med Srbi in Albanci.
1999
NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu. Nadzor na Kosovom
prevzame OZN.
2000
Slobodan Miloševič izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Jugoslavije postane
Vojislav Koštunica.
2001
V Makedoniji pride do vojaških spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi
skrajneži.
2002
Slobodana Miloševića aretirajo in ga izročijo Haškemu sodišču.
2003
Jugoslavija se preimenuje v državo Srbija in Črna gora.
2005
Ante Gotovino aretirajo, obsojen 2011 .
2006
Črna gora se po referendumu odcepi od Srbije.
2008
Kosovo razglasi neodvisnost od Srbije.
2008
Srbske oblasti aretirajo Radovana Karadžića.
2011
Srbske oblasti aretirajo Ratka Mladića.
2011
Srbske oblasti aretirajo Gorana Hadžića, zadnjega obtoženca za vojne zločine na
območju bivše Jugoslavije.
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 so se začele gospodarske in politične razmere
zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Prvo jasno zahtevo po
neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v 57. številki Nove
revije. Zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila
aretacija in sodni pregon treh sodelavcev političnega tednika Mladina in podčastnika
JLA (Janez Janša, David Tasić, Franci Zavrl in Ivan Borštner).
V letih 1988 in 1989 so nastale prve opozicijske politične stranke, ki so v majniški
deklaraciji leta 1989 zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Aprila 1990 so
bile v Sloveniji prve demokratične volitve, na katerih je zmagala opozicija, združena v
DEMOS. 23. decembra istega leta se je na plebiscitu prek 88 odstotkov volivcev
odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. 25. junija 1991 je slovenski parlament
sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je
Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Naslednji dan je
novo državo napadla jugoslovanska vojska. Po desetdnevni vojni je bilo 7. julija z
Brionsko deklaracijo sklenjeno premirje. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo
odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije in oktobra 1991 je
odšel iz Slovenije zadnji vojak JLA. Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji,
decembra pa nova ustava. Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi
januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992.
OBLEGANJE SARAJEVA:
Obleganje Sarajeva je bilo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini. Boji
okoli mesta so se začeli že 5. aprila 1992, popolnoma pa je bilo mesto obkoljeno do
2. maja 1992, tako je ostalo vse do 25. februarja 1996, čeprav so boji okoli mesta
prenehali že nekaj mesecev prej. Do obleganja mesta je prišlo med Bošnjaško vojno,
ki je nastala zaradi odcepitve Bosne in Hercegovine od Jugoslavije. Odcepitvi so
nasprotovali Srbi, ki so živeli v Bosni; ti so nato ustanovili svojo državo Republiko
Srbsko, kar je pripeljalo do vojne in posledično do obleganja Sarajeva.
V času obleganja je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je bilo
ranjenih. Zaradi velikega števila mrtvih in beguncev se je populacija mesa
zmanjšalana 63% predvojnega prebivalstva
OPERACIJA NEVIHTA
Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki so jo izvedle
Oborožene sile Republike Hrvaške in policija in je trajala od 4. avgusta do 7. avgusta
1995. Z uničenjem samooklicane Republike srbske Krajine je osvobodila večji del
Hrvaške in praktično zaključila vojno (Domovinski rat).
Akcija se je pričela v petek, 4. avgusta ob 5.00 z raketno-topovskim napadom in
prodorom pehote. 5. avgusta opoldne je že padel Knin. 6. avgusta so se združile
enote Hrvaške vojske z bosansko vojsko. Srbski civilisti so imeli izhod preko Srba in
Dvora. Akcija je bila zaključena 7. avgusta, ko se je predal poveljnik 21. korpusa. Na
hrvaški strani je padlo 174 ljudi na srbski pa 575 vojakov. Do popolne kontrole nad
hrvaškim ozemljem je manjkalo še Podonavje.
Kljub pozivu hrvaškega vodstva srbskim civilistom, naj ne zapuščajo Hrvaške, jih je
večji del pobegnil v Bosno in Srbijo, Hrvati ocenjujejo da jih je bilo 90.000 ljudi, OZN
okrog 150.000, srbski viri pa trdijo da jih je bilo 200.000-250.000.
POBOJI CEVILISTOV V SREBRENICI
Srebreniški pokol pomeni poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga
julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi pod vodstvom generala Ratka
Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića. Poboj se
je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši po 2. svetovni vojni. Mladić in drugi
častniki iz vrst bosanskih Srbov so bili obtoženi za vojne zločine in genocid pred
sodiščem v Haagu. Večina osumljencev je še na prostosti.
Srebrenica je leta 1993 med vojno v Bosni postala »varno območje« pod zaščito
Združenih narodov, ki ga je »varovalo« 600 nizozemskih UNPROFOR-jevcev. Na
področju je bilo kljub sporazumu še nekaj oboroženih sil Bošnjakov, vodil jih je Naser
Orić.
DAYTONSKI SPORAZUM
Daytonski sporazum je sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ
novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim
končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
NAJVAŽNEJŠI DOGOVORI SPORAZUMA:
Bosna in Hercegovina ostaja enotna država v svojih dosedanjih mejah in bo priznana
od mednarodne skupnosti. Zvezna Republika Jugoslavija priznava to državo,
uvedejo se medsebojni diplomatski odnosi.
Bosanska država je sestavljena iz dveh delov: bošnjaško-hrvaške Federacije in
Republike Srpske. Federacija obsega 51 %, Republika Srbska pa 49 % državnega
ozemlja. Srbi obdržijo tudi nekdanji zaščitni coni OZN, Srebrenico in Žepo. Sarajevo
ostane združeno glavno mesto države.Osebe, ki so obsojene za vojne zločine, bodo
izločene iz političnih uradov in ne smejo prevzemati javnih nalog. Med nekdanjimi
vojnimi linijami bo začasno zgrajena okoli 2 km široka zona.V roku 4 mesecev se
morajo umakniti vsa težka orožja in vsi vojaki se morajo vrniti v vojašnice.Vse vojne
ujetnike morajo takoj izpustiti.
BOMBARDIRANJE SRBIJE
Operacija Zavezniška sila (angleško Operation Allied Force) je naziv za letalskoraketno operacijo, med katero je zveza NATO prisilila Zvezno republiko Jugoslavijo,
da preneha represijo nad Albanci in da se umakne s pokrajine Kosovo.
24. marca 1999 so ZDA v okviru zveze NATO začele letalske in raketne napade na
ZR Jugoslavijo z namenom prisiliti varnostne sile države k umiku iz pokrajine Kosovo.
Ko enotedensko bombardiranje ni značilnejše škodovalo varnostnim silam, je zveza
NATO izvedla več napadov na civilne objekte in infrastrukturo širom Srbije. Napad je
bil končan po 79 dneh s podpisom vojaško-tehniškega sporazuma med zvezo NATO
in Vojsko Jugoslavije, s katerim so bile določene potankosti umika varnostnih sil
Jugoslavije s Kosova.
VIRI
http://sl.wikipedia.org/wiki/Daytonski_sporazum
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vojne_v_nekdanji_Jugoslaviji
Jugoslovanske vojne, Avtor:Jože Pirjevec, Založba:Cankarjeva
založba, Leto izdaje:2003