1. No category

Re-Co
Re-Commissioning
PRVI KORAK
K ENERGETSKI UČINKOVITOSTI
Co-funded by the Intelligent Energy Europe
Programme of the European Union
http://www.re-co.eu
Kazalo
UVOD
3
STE ŽE SLIŠALI ZA OPTIMIZACIJO DELOVANJA
ENERGETSKIH SISTEMOV?
4
KAJ JE OPTIMIZACIJA DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV?
6
ZAKAJ OPTIMIZACIJA DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV?
10
PERSPEKTIVE OPTIMIZACIJE DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
14
PREGLED PILOTNIH PROJEKTOV Re-Co
15
Tehnična optimizacija in motivacija uporabnikov spodbujata druga
drugo – celota je pri tem več kot le vsota njenih delov
18
Izkušnje strokovnjaka in notranje znanje vodijo k optimalnemu
učinku ukrepov učinkovite rabe energije
19
Z optimizacijo delovanja energetskih sistemov do 16 % nižjih stroškov energije
20
Z optimizacijo delovanja energetskih sistemov do večjega ugodja
in nižjih stroškov energije
21
Pilotni projekt Re-Co na Tehnični univerzi Braunschweig
22
Ugasni, ko ne rabiš!
23
Osrednja bolnišnica Seinäjoki
24
Optimizacija rabe energije v Domu zdravja Zagreb Center
25
S skupinskim delom do velikega uspeha
26
Še vedno obstaja potencial za optimizacijo delovanja energetskih
sistemov v Bolnišnici srca Jezusovega na Dunaju
27
Univerza Tomáš Bata v Zlínu, Češka republika – zmanjšanje rabe energije
v stavbi univerzitetnega središča
28
Široka paleta ukrepov povečuje prihranke in ozaveščenost
29
Do velikih prihrankov energije z optimizacijo sistema upravljanja stavbe
30
PROJEKT Re-Co
31
PROJEKTNI PARTNERJI Re-Co
32
1
Obvestilo uredništva
Projekt Re-Co
Urednik in izdajatelj
Zmanjšanje stroškov energije z optimizacijo delovanja energetskih sistemov in vedenja uporabnikov v obstoječih
nestanovanjskih stavbah, s poudarkom na zdravstvenem sektorju, univerzah in pisarniških stavbah.
Projekt poteka v okviru programa Inteligentna energija – Evropa (IEE) Evropske komisije (IEE/10/328/SI2.589423).
Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost
Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana
(www.rcp.ijs.si/ceu)
Lektoriranje
Nina Novak Kerbler
Oblikovanje
Meta Žebre za Schwarz Print, d. o. o.
Tisk
Naklada
Datum
Schwarz Print, d. o. o.
300 izvodov
maj 2014
Natisnjeno na recikliranem papirju.
Več informacij o projektu Re-Co je na voljo na spletni strani www.re-co.eu in pri koordinatorju projekta
Graz Energy Agency (www.grazer-ea.at), Avstrija, v Sloveniji pa tudi pri Centru za energetsko učinkovitost
Instituta »Jožef Stefan« (www.rcp.ijs.si/ceu/).
Za to publikacijo so odgovorni izključno avtorji. Vsebina publikacije ne izraža nujno mnenja Evropske unije. Ne EACI
ne Evropska komisija nista odgovorni za kakršnokoli uporabo podatkov, ki so navedeni v publikaciji.
Vse pravice pridržane. Reproduciranje je dovoljeno, le če je naveden vir. Izdajatelj in avtorji ne jamčijo za pravilnost
vsebine in zanjo ne prevzemajo nikakršne odgovornosti.
2
Uvod
Drage bralke, dragi bralci!
Optimizacija delovanja energetskih sistemov (angl. re-commissioning, Re-Co) je
sistematičen pristop za doseganje energetske učinkovitosti. Začne se z energetskim pregledom kot prvim korakom in nadaljuje z izvajanjem ukrepov, ki so bili
izbrani pri pregledu. Pomemben vidik tega pristopa je, da ukrepi ne zahtevajo
visokih naložb – gre v glavnem za pameten razmislek, spremembo upravljanja
in specifično tehnološko znanje.
Pristop Re-Co se osredotoča na obstoječe energetske sisteme v stavbi, postopke
njihovega delovanja in vzdrževanja ter interakcijo z uporabniki stavbe. Da bi
dosegli želeno delovanje stavbe, je treba razviti ukrepe za izboljšanje trenutnega stanja, jih izvesti in spremljati s pomočjo instrumentov za nadzor in zagotavljanje kakovosti. Pri tem je zlasti pomembna interdisciplinarnost pristopa,
ki se ne osredotoča samo na tehnična vprašanja, ampak tudi na ekonomske,
finančne, organizacijske in zakonodajne vidike obratovanja obstoječih energetskih sistemov. Pristop Re-Co se običajno uporablja pri obstoječih kompleksnih energetskih sistemih, kot so na primer sistemi ogrevanja, prezračevanja in
klimatizacije (HVAC), nadzorni in električni sistemi oz. sistemi za stisnjen zrak.
Projekt Re-Co lahko izvaja/-jo osebje stavbe, zunanji strokovnjaki ali pa projektna
skupina, sestavljena iz obojih.
V preteklih treh letih je konzorcij Re-Co analiziral pristop Re-Co, kakšna je
njegova uporabnost, kateri objekti so zanj najprimernejši in kateri ukrepi so
najučinkovitejši. Izvedena je bila tudi raziskava, s katero smo želeli opredeliti
proces in primerna orodja, hkrati pa zbrati koristne in potrebne dokumente in
smernice, povezane z izvajanjem optimizacije delovanja energetskih sistemov.
Te informacije smo strnili v priročniku Re-Co.
Da bi pokazali in dokazali izvedljivost pristopa Re-Co v praksi, so bili pristop in
ustrezna orodja za njegovo izvedbo v okviru projekta Re-Co uporabljena v 14
pilotnih projektih po Evropi. Osredotočili smo se predvsem na bolnišnice, ki
so tipičen primer stavb s kompleksnimi energetskimi sistemi, in univerzitetne
stavbe. Projektna ekipa je v praksi pokazala, da je realno pričakovati od 10- do
15-odstotno zmanjšanje rabe energije z dobo vračanja izvedenih ukrepov leto
dni in manj.
V konzorcij Re-Co je vključeno deset organizacij iz osmih držav, vsako organizacijo pa sestavlja skupina strokovnjakov za tehnična, ekonomska in komunikacijska
vprašanja. Tako je bilo mogoče razpravljati o vseh vidikih projektov optimizacije
(o izvedljivosti, donosnosti, podobi) in jih vgraditi v samo en celovit in zanesljiv
pristop.
V tej publikaciji boste izvedeli več o optimizaciji delovanja energetskih sistemov
ter zmanjšanju rabe in stroškov energije, ki ju je mogoče doseči z njenim izvajanjem, in obetih za izvajanje pristopa Re-Co v prihodnosti.
Želim vam veliko uspeha pri izvajanju pristopa Re-Co!
Boris Papousek
Koordinator projekta Re-Co
Graz Energy Agency
3
Ste že slišali za optimizacijo
delovanja energetskih sistemov?
Več kot dve tretjini vprašanih, ki sta sodelovali v kratki
raziskavi o optimizaciji delovanja energetskih sistemov
(angl. re-rommissioning), zanjo še nista slišali. Re- (ali retro-)
commissioning je sistematičen pristop za zmanjšanje rabe
in stroškov energije brez večjih naložb, samo z optimizacijo
delovanja obstoječih energetskih sistemov v stavbi in z
motivacijo zaposlenih za učinkovitejše ravnanje z energijo.
Optimizacija delovanja energetskih sistemov vam lahko
pomaga povečati dobiček, okrepiti konkurenčno prednost
ter izboljšati vaše delovno okolje in podobo vaše organizacije v javnosti. Je to že razumljivejše?
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI NA SPLOŠNO
Večina od 176 vprašanih iz 8 držav, ki so sodelovali v
raziskavi, je zaposlena v zdravstvenem sektorju (35 %),
sledita izobraževanje (18 %) in zasebne storitve (15 %).
Zanimivo je, da je za organizacije, ki so bile vključene v
raziskavo in od katerih sta skoraj dve tretjini v javni lasti,
energetska učinkovitost zelo ali izjemno pomembna. Skoraj
dve tretjini vseh organizacij imata na področju učinkovite
rabe energije že zastavljene cilje, polovica organizacij pa je
že izvedla več energetsko učinkovitih projektov.
Od energetsko učinkovitih projektov organizacije
največkrat pričakujejo zmanjšanje stroškov in rabe energije,
medtem ko sta največji oviri za izvajanje teh projektov
pomanjkanje finančnih sredstev in razpoložljivega časa
tehničnega osebja.
OPTIMIZACIJA DELOVANJA
ENERGETSKIH SISTEMOV
Podobno kot pri energetski učinkovitosti na splošno
69 % vprašanih meni, da je zmanjšanje rabe in stroškov
Slika 1
Glavne ovire za izvajanje
projektov optimizacije
delovanja energetskih
sistemov
energije tudi najpomembnejši cilj projektov optimizacije delovanja energetskih sistemov. Vprašani so kot
največjo oviro za izvajanje tovrstnih projektov navedli
pomanjkanje finančnih sredstev (slika 1), ki je v zdravstvenem sektorju in izobraževanju celo pomembnejše kot
v splošnem.
Daleč najpomembnejši cilj projektov Re-Co je torej
zmanjšanje stroškov in rabe energije (87 %), sledita mu
izboljšanje vedenja uporabnikov energije (39 %) in optimizacija delovanja obstoječih energetskih sistemov
(36 %). Področja, na katerih vprašani vidijo največji
potencial za zmanjšanje rabe energije, so vedenje uporabnikov energije (54 %), ogrevanje (50 %), hlajenje (43 %)
in prezračevanje (40 %).
Ključna oseba, ki odloča o izvedbi projekta Re-Co, je
v 43 % organizacij generalni direktor, za njim pa vodja
tehničnega področja (14 %). In kateri so najpomembnejši
dejavniki, ki vplivajo na odločanje o izvajanju projektov
Re-Co? Kot prva na lestvici so vprašani navedli
pričakovano zmanjšanje rabe in stroškov energije ter
ceno projekta.
Zaradi različnih razlogov, večinoma zaradi zmanjšanja
rabe in stroškov energije, dolgoročne pomembnosti in
skladnosti s cilji organizacije (slika 2), bi izvedbo projekta
optimizacije pristojnemu za odločanje v svoji organizaciji
priporočilo 79 % vseh vprašanih. Skoraj dve tretjini od
teh bi projekt izvedli v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, 12 % pa bi izvajanje v celoti oddalo zunanjim izvajalcem. Zanimivo je, da se nekatere organizacije, ki že
same izvajajo podobne projekte, ne bi odločile za Re-Co,
55,7 %
za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije
ni na voljo finančnih sredstev
48,9 %
49,2 %
56,3 %
tehnično osebje nima časa za izvajanje dodatnih nalog
36,9 %
39,3 %
37,5 %
uporabniki energije niso naklonjeni spremembam vedenja
znanje za izvajanje neinvesticijskih ukrepov in ukrepov
s kratko dobo vračanja je slabo
20,5 %
21,3 %
6,3 %
koncepta re-commissioninga ne poznamo dovolj dobro
za izvedbo projekta ni na voljo dovolj podatkov
o rabi in stroških energije
vodstva energetska učinkovitost ne zanima
3,1 %
17,6 %
14,8 %
15,6 %
15,9 %
13,1 %
15,6 %
10,8 %
14,8 %
10,2 %
8,2 %
6,3 %
6,8 %
6,6%
6,3 %
ni motivacije za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije
drugo
0%
4
70,5 %
68,8 %
20 %
skupni rezultati
zdravstvo
izobraževanje
40 %
60 %
80 %
medtem ko druge organizacije kljub lastni dejavnosti na
tem področju še vedno zanima tudi pogled zunanjega
strokovnjaka na njihove energetske sisteme.
strokovno znanje in izkušnje zunanjega strokovnjaka.
Projekt optimizacije se lahko tudi prilagodi ravni strokovnega znanja tehničnega osebja stavbe.
IN ZAKAJ POTEM SPLOH OPTIMIZACIJA
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV?
Se zdaj sprašujete, ali bi bila optimizacija delovanja energetskih sistemov morda prava rešitev tudi za vas? Naj vam
pomagamo odgovoriti na to vprašanje.
Optimizacija omogoča zmanjšanje rabe in stroškov
energije z izvedbo neinvesticijskih ukrepov učinkovite
rabe energije in ukrepov učinkovite rabe energije s kratko
dobo vračanja. Pilotni projekti Re-Co kažejo, da je realno
pričakovati 10-odstotni prihranek končne energije.
Optimizacija je veliko več kot samo energetski pregled,
saj neinvesticijski ukrepi in ukrepi s kratko dobo vračanja
niso le identificirani, ampak tudi izvedeni.
Optimizacija se lahko uporablja tudi v primerih, v katerih
pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (angl.
Energy Performace Contracting – EPC) zaradi različnih
razlogov ne pride v poštev.
Zaradi doseženih prihrankov energije na eni in identificiranih investicijskih ukrepov med izvedbo projekta
Re-Co na drugi strani lahko optimizacija delovanja
energetskih sistemov odpre vrata energetsko
učinkovitim naložbam tam, kjer trenutno ni denarja ali
volje za vlaganja v nove sisteme.
Optimizacija je primerna za stavbe s kompleksnimi
energetskimi sistemi, vključno s stavbami, v katerih je
potrebna visoka stopnja zanesljivosti obratovanja (npr.
bolnišnice). Ukrepe Re-Co je mogoče izvajati tudi med
delovanjem stavbe.
Optimizacija se lahko in se mora izvesti v sodelovanju
s tehničnim osebjem stavbe, ki lahko s pridom izkoristi
Slika 2
Razlogi za priporočilo
projekta optimizacije
delovanja energetskih
sistemov
2,6 %
2,6 %
2,6 %
Še vedno razmišljate, ali lahko to izvedete? Seveda lahko!
In mi vam lahko pri tem pomagamo.
3,8 %
KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE Re-Co
3,8 %
Re-commissioning je javnosti relativno slabo znan.
Nekatere organizacije podobne projekte sicer že izvajajo.
3,8 %
Odločanje o izvajanju tovrstnih projektov je v večini primerov
v pristojnosti direktorja oz. upravnega odbora organizacije.
6,4 %
50,0 %
7,7 %
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na odločitev
o izvajanju projektov optimizacije, sta pričakovano zmanjšanje
rabe in stroškov energije ter cena projekta.
Glavne ovire pri izvedbi projektov Re-Co so pomanjkanje
finančnih sredstev, pomanjkanje časa tehničnega osebja
in nepripravljenost uporabnikov energije za spremembo vedenja.
7,7 %
9,0 %
zmanjšanje rabe ali/in
stroškov energije
zanimiv koncept
dolgoročna pomembnost
stalen proces
v skladu s cilji organizacije
strokoven pristop
podobne projekte že izvajamo
optimizacija energetskih
sistemov
zunanji pogled na energetske
sisteme
5
Storitve Re-Co se lahko prilagajajo individualnim
potrebam naročnika (zmanjšanje rabe in stroškov
energije, boljša kakovost notranjega zraka, izboljšani
delovni pogoji …).
Izvedba optimizacije je lahko tudi priprava za vpeljavo
sistema upravljanja z energijo (tj. ISO 50001).
Optimizacija delovanja energetskih sistemov je zelo
pomembna po prenovi stavbe, ki vključuje kakovostno
toplotno zaščito ovoja. Le z optimizacijo delovanja
energetskih sistemov in uporabe stavbe je mogoče
izrabiti vse potenciale in koristi za zmanjšanje rabe
energije.
okoljska pomembnost
drugo
Najprimernejša področja za izvajanje optimizacije
so vedenje uporabnikov energije, ogrevanje, hlajenje,
prezračevanje in ovoj stavbe.
Optimizacijo delovanja energetskih sistemov – nizka
naložba za velik prihranek energije – lahko razumemo
kot enega od načinov za spodbujanje prvih korakov
pri izrabi razpoložljivega potenciala za zmanjšanje rabe energije
v organizaciji.
Kaj je optimizacija
delovanja energetskih sistemov?
DEFINICIJA
Optimizacija delovanja energetskih sistemov (angl. recommissioning, tudi recommissioning, retro-commissioning, Re-Co) je sistematičen pristop, ki vključuje pregled
obstoječih energetskih sistemov stavbe, njihovega delovanja in vzdrževanja ter interakcije z uporabniki stavbe. Za
projekte optimizacije velja, da:
se z njihovo izvedbo stroški energije po navadi znižajo
za 5–15 %;
temeljijo na izvedbi neinvesticijskih ukrepov učinkovite
rabe energije in ukrepov učinkovite rabe energije s
kratko dobo vračanja;
se ukrepi izvajajo na obstoječih energetskih sistemih;
lahko ukrepe izvede tehnično osebje v stavbi, zunanji
izvajalci ali pa projektna skupina, sestavljena iz obojih.
PROCES
Proces optimizacije delovanja energetskih sistemov sestavljajo štirje glavni koraki, predstavljeni na sliki 3.
Slika 3
Štirje glavni koraki procesa
Re-Co
1. KORAK
cilji
1. KORAK cilji
vključitev vseh vpletenih v projekt
določitev strateških energetsko učinkovitih ciljev,
stavb in postopka vrednotenja
2. KORAK pregled
energetski pregled stavb
analiza stroškov in koristi ukrepov
in
3. KORAK izvedba
vrednotenje
priprava ukrepov in postopka vrednotenja
izvedba ukrepov in vrednotenje rezultatov
preoblikovanje ukrepov
4. KORAK nadaljevanje
predaja projekta
stalno izvajanje ukrepov
novi cilji
Vključitev vseh vpletenih oseb v projekt in opredelitev
projekta sta prva ključna koraka procesa optimizacije, ki ga
zato, da bi bil projekt jasen in razumljiv vsem vpletenim,
skupaj izvedeta strokovnjak Re-Co in naročnik projekta.
Že na začetku izvajanja projekta je treba zagotoviti, da ima
projekt podporo višje ravni vodstva naročnika. Vsekakor
se je treba zavedati, da je komunikacija zelo pomembna,
morda celo odločilna za uspeh projekta optimizacije.
Raziskava pri 9 projektnih partnerjih znotraj projekta Re-Co
je pokazala, da kar 8 od njih komunikacijo z uporabniki
energije in naročniki ocenjuje kot »zelo pomembno«, hkrati
pa za večino od njih taka komunikacija pomeni velik izziv.
Najpomembnejši rezultati tega dela procesa so:
seznam vključenih oseb,
seznam strateških ciljev,
seznam izbranih stavb,
seznam ključnih kazalnikov uspešnosti (Key Performance
Indicators, KPIs).
6
2. KORAK
pregled
V okviru tega koraka strokovnjak Re-Co pregleda stavbni fond,
identificira področja z visokim potencialom za zmanjšanje rabe
energije ter določi specifične ukrepe za izboljšanje obstoječega
stanja in načrt za njihovo izvedbo. Za lažjo odločitev o izvedbi
posameznega ukrepa prejme naročnik pregleden izračun
stroškov in koristi posameznih predlaganih ukrepov. V primeru 1
je opisano, kako je izvajalec Re-Co z natančnim pregledom stanja
energetskih sistemov v bolnišnici določil stroškovno učinkovite
ukrepe učinkovite rabe energije, s katerimi je bilo doseženo
8-odstotno zmanjšanje rabe toplote in električne energije.
Najpomembnejši rezultati tega dela procesa so:
seznam mogočih ukrepov;
ožji izbor mogočih ukrepov;
vrednotenje ukrepov;
seznam ukrepov, ki jih je treba izvesti.
primer 1
Kako z natančnim
pregledom
stavbe in
vključevanjem
tehničnega
osebja do izbire
stroškovno
učinkovitih
ukrepov Re-Co
Da bi bolnišnici olajšal proces odločanja, je svetovalec
Re-Co izvedel grobo analizo obstoječega stanja, v okviru
katere je bila rabe energije (iz računov za energijo) pripisana
posameznim porabnikom.
Na podlagi rezultatov analize je bil izdelan diagram energijskih tokov, iz katerega so razvidni glavni porabniki energije.
Ugotovljeno je bilo, da so prezračevalni sistemi s 45 % vse
energije, kar ustreza več kot 50 % vseh stroškov energije,
največji porabnik energije v bolnišnici.
Raba energije
BG Klinik Ludwigshafen
Leto 2010
prezračevalni
sistemi
raba energije
BG Klinik Ludwigshafen,
eden največjih centrov za
zdravljenje ponesrečencev
v Nemčiji
Povprečni potencial za zmanjšanje rabe energije posameznih
prezračevalnih sistemov je bil ocenjen na več kot 35 %
izhodiščne rabe energije.
Izdelan je bil seznam predlaganih ukrepov. Tehnično osebje
bolnišnice in uporabniki so te ukrepe na zadnjem sestanku
odobrili in zanje pripravili tudi časovni načrt izvajanja. V šestih
mesecih je bilo izvedenih več sprememb nastavitev v sistemu
upravljanja stavb, s katerimi je bolnišnica dosegla okoli
8-odstotno zmanjšanje rabe toplote in električne energije.
električna
energija
sanitarna
topla voda
centralno
ogrevanje
daljinska
toplota
drugo
daljinski hlad
zemeljski plin
razsvetljava
kuhinja &
sterilizacija (para)
izgube pri
proizvodnji (para)
Projektni partner je organiziral več sestankov s tehničnim
osebjem, z uporabniki in vpletenimi podjetji, da bi razumel
kompleksno delovanje okoli 40 prezračevalnih sistemov v
bolnišnici. Pojasnjena so bila tudi pomembna vprašanja, kot
so katere prostore oskrbuje določen prezračevalni sistem,
kakšna je namembnost teh prostorov, ali so se namembnost
teh prostorov in pogoji v njih spremenili, ali čas delovanja teh
sistemov ustreza dejanskim potrebam, katere prezračevalne
sisteme bi bilo treba podrobneje analizirati itd. Prednostno so
bili obravnavani prezračevalni sistemi z velikimi prostorninskimi pretoki zraka, pri katerih je bil tudi ugotovljeni potencial
za zmanjšanje rabe energije največji. Kritični prostori, kot so
operacijske sobe, so bili izvzeti iz projekta.
Nato je bil za izbrane prezračevalne sisteme izračunan
potencial za varčevanje z energijo, in sicer s prilagoditvijo načina njihovega delovanja dejanskim potrebam.
7
Pridobljene izkušnje:
Najprej se je treba posvetiti največjim porabnikom
energije.
S sodelovanjem tehničnega osebja je lažje odkriti
potencial za zmanjšanje rabe energije kompleksnih
energetskih sistemov.
Predvsem v kompleksnih stavbah, kot so na primer
bolnišnice, je pomembno izdelati pregled prezračevalnih
sistemov in prostorov, ki jih ti prezračevalni sistemi
oskrbujejo. Pomembno je tudi spremljati spremembe,
na primer, če se spremeni namembnost prostora, je
treba delovanje prezračevalnega sistema tej spremembi
prilagoditi. Tudi v primeru zamenjave starih delov
sistema z novimi, je treba preveriti način delovanja in po
potrebi prilagoditi parametre.
3. korak
izvedba
in vrednotenje
PRIMER 2
Spremljanje
rabe energije
je neprekinjen
proces
Norveška univerza znanosti
o življenju (NMBU)
Stavbi:
Biotehnologija (BTB) in
Tehnična fakulteta (TF)
Ta korak vključuje načrtovanje in izvedbo ukrepov ter
pripravo in vzpostavitev koncepta za vrednotenje rezultatov, vključno s primernim merilnim sistemom. Primer 2
prikazuje, kako so v univerzitetni stavbi s pomočjo preprostih ukrepov optimizacije močno znižali stroške
energije.
Pomemben del tega dela procesa Re-Co sta merjenje in
verifikacija doseženih prihrankov energije. Pomembno je,
da je načrt za merjenje in verifikacijo usklajen z načrtovanimi
ukrepi, s pričakovanji naročnika (na primer glede točnosti
meritev, poročanja in dostopa do podatkov), z razpoložljivo
merilno opremo in/ali s stroški za morebitna dodatno
Za izvedbo pilotnega projekta Re-Co na Norveški univerzi
znanosti o življenju (NMBU), ki se nahaja v okolici Osla,
sta bili glede na kompleksnost, stabilne pogoje brez
načrtovanih večjih prenov in potencial za zmanjšanje rabe
energije izbrani dve stavbi. Stavbi se uporabljata za pisarne,
raziskovalno dejavnost in izobraževanje.
Tehnični ukrepi so bili osredotočeni na delovanje sistemov
za taljenje snega, preprečevanje izgub zraka/toplote in
izboljšanje senčenja ter tudi na nadzor delovanja razsvetljave in prezračevanja. Po usklajevanju in prednostnem
razvrščanju ukrepov je tehnično osebje univerze izbrane
ukrepe izvedlo, strokovnjak za optimizacijo pa jih je
ustrezno ovrednotil.
Začetni pregled obeh stavb za določitev ustreznih ukrepov
je izvedel zunanji strokovnjak za optimizacijo delovanja
energetskih sistemov. Izpostavljena so bila nekatera
vprašanja glede nadzornih sistemov in rabe energije.
Sistemi za spremljanje rabe energije so bili sicer vzpostavljeni, vendar so še obstajale možnosti za njihovo aktivnejšo
uporabo pri upravljanju z energijo. Tudi centralni nadzorni
sistemi so se uporabljali, vendar niso bili usklajeni s sistemi
upravljanja z energijo. Ti problemi so bili predmet pilotnega
projekta in ustaljeni postopki upravljanja energije so bili revidirani, da bi se zagotovil boljši nadzor nad rabo energije.
Postopki za poročanje na vseh ravneh, vključno vodstvu,
so zelo pomembni za uspešno spremljanje rabe energije
in doseganje načrtovanega zmanjšanja rabe energije.
Sistemu upravljanja z energijo morajo biti glede na sposobnosti in razpoložljiv čas dodeljeni tudi potrebni viri. Za
stavbe NMBU je bila odgovornost sicer določena, vendar je
bilo za te naloge in uvedbo potrebnih postopkov še vedno
težko najti dovolj časa. Pilotni projekt Re-Co je bil dobra
priložnost, da se tem nalogam posveti več pozornosti.
Izračunano zmanjšanje rabe energije znaša okoli 10 %.
Za vse stavbe velja, da na rabo energije vplivajo številni
dejavniki, in nekaj sprememb, ki so otežile spremljanje doseženih prihrankov, je bilo izvedeno tudi v obeh
pilotnih stavbah. Kljub temu je bil projekt optimizacije
delovanja energetskih sistemov uspešen pri doseganju
večje osredotočenosti na delovanje energetskih sistemov
in postopke upravljanja energije in pri pripravi podlag za
nadaljnje ukrepe.
Pridobljene izkušnje:
Poleg tega, da je mogoče tudi z majhnimi ukrepi veliko
prihraniti – in ne nazadnje s tem povečati pozornost,
ki jo v stavbi namenjajo rabi energije, sta za spremljanje rabe energije potrebna stalnost izvajanja in
zadostna razpoložljivost virov. Tudi ko je odgovornost
dodeljena, se lahko zaradi nezadostnega spremljanja s
strani vodstva, ta osredotočenost zmanjša. Postopki za
obveščanje in vrednotenje so zelo pomembni. Zunanji
strokovnjak lahko zagotovi dragocene informacije in
pripomore k spremembi prednostnih nalog.
Tipični ukrepi optimizacije delovanja energetskih sistemov
Nastavite in izboljšajte delovanje obstoječega sistema upravljanja stavbe (BMS) in energetskega informacijskega sistema (EIS), na primer:
preverite, ali so vse ure in urniki ustrezno nastavljeni, in jih po potrebi na novo sprogramirajte;
preverite, ali sta temperaturi za ogrevanje in hlajenje nastavljeni dovolj daleč narazen (= »mrtvo območje«),
da ne prihaja do sočasnega hlajenja in ogrevanja;
preverite, ali so vsi senzorji za nadzor rabe končne energije pravilno nameščeni;
preverite, ali so nastavljene vrednosti notranje temperature ustrezne in upoštevane, in jih po potrebi na novo sprogramirajte;
vzpostavite sistem stalnega spremljanja rabe energije, če se le da na osnovi profila rabe energije (15-minutne ali urne vrednosti
rabe energije), da bi lahko spremljali učinke ukrepov optimizacije in identificirali nove.
Izvajajte dejavnosti za dvig ozaveščenosti uporabnikov, npr. bolniških strežnic ali pisarniških delavcev o učinkovitem ravnanju
z energijo (ugašanje luči, pravilno prezračevanje itd.).
Namestite časovna stikala z zakasnitvijo, senzorje prisotnosti in senzorje za merjenje osvetljenosti.
Zamenjajte klasične sijalke z LED-sijalkami ali varčnimi sijalkami.
Vključite ukrepe optimizacije v postopek vzdrževanja energetskih sistemov stavbe.
Analizirajte opremo za stisnjen zrak in njegovo rabo. Kjer je mogoče, izvedite ukrepe optimizacije.
V sistemu poiščite in odstranite puščanja stisnjenega zraka.
8
potrebna merilna orodja. Mednarodni protokol za meritve
delovanja in preverjanje (International Performance Measurement and Verification Protocol, IPMVP) določa, katere
elemente mora vključevati načrt za merjenje in verifikacijo:
določitev ukrepov učinkovite rabe energije;
navedbo izbrane metode IPMVP (A, B, C ali D): metoda
C predvideva na primer merjenje rabe energije v celotni
stavbi pred izvedbo ukrepov optimizacije in po njej,
pri čemer razlika med obema meritvama ponazarja
prihranek energije; ta metoda pride v poštev, samo če
je pričakovano zmanjšanje rabe energije zaradi izvedbe
ukrepov optimizacije dovolj veliko in če so vsi dejavniki,
ki bistveno vplivajo na rabo energije, natančno določeni;
določitev izhodiščne rabe energije;
določitev izhodiščnega obdobja in obdobja verifikacije
doseženih rezultatov;
postopek za prilagoditev izhodiščnih podatkov;
cene energije;
meritve:
kaj in kako bo merjeno (ročno ali avtomatsko);
če sistem za spremljanje rabe energije (ali sistem
upravljanja stavbe) ni vzpostavljen, uporabite prenos‑
ne merilne sisteme in preverite, ali morda naročnik
vseeno razmišlja o nakupu merilnikov;
zadolžitve: kaj bo kdo delal;
pričakovana natančnost in točnost meritev;
pričakovani stroški merjenja in verifikacije;
navodila za poročanje.
Najpomembnejši rezultati tega dela procesa so:
načrt ukrepov,
postopek vrednotenja, vključno z načrtom merjenja in
verifikacije,
poročilo o vrednotenju ukrepov in tudi celotnega
projekta optimizacije delovanja energetskih sistemov.
4. korak
nadaljevanje
V zadnjem delu procesa Re-Co preda izvajalec projekt
naročniku ter z nadaljevanjem izvajanja ukrepov optimizacije zagotovi ohranjanje in zviševanje ravni doseženih
prihrankov energije. Na sestanku, na katerem pride do
predaje projekta naročniku, svetovalec Re-Co:
predloži končno vrednotenje izvedenih ukrepov;
predstavi, kako nadaljevati izvajanje ukrepov, vključno s
postopkom spremljanja učinkov ukrepov (stalno spremljanje, redni pregledi …), z mogočimi novimi ukrepi in s
kazalniki uspešnosti;
predlaga način vrednotenje nadaljnjih ukrepov, vključno
z načrtom merjenja in verifikacije.
Najpomembnejši rezultati tega dela procesa so:
načrt nadaljnjega izvajanja ukrepov,
postopek vrednotenja nadaljnjih ukrepov,
zapisnik sestanka za predajo projekta.
9
Zakaj optimizacija delovanja
energetskih sistemov?
Izvedba ukrepov Re-Co prinaša dve vrsti koristi, in sicer:
finančne koristi, to so koristi, ki jih lahko izrazimo v
denarju, in
nefinančne koristi, to so koristi, ki sicer pogosto prinašajo
dobiček, vendar ga je zelo težko oceniti.
FINANČNE KORISTI
Povečanje dobička z zmanjšanjem
STROŠKOV ENERGIJE
Sliki 4 in 5 prikazujeta najpomembnejše kazalnike
donosnosti 12 pilotnih projektov, ki so bili izvedeni v
okviru projekta Re-Co. V preglednici 1 so predstavljeni
podrobnejši podatki, na podlagi katerih sta bila izdelana
diagrama.
Slika 4
Prihranek stroškov energije (%)
in notranja stopnja donosa (IRR, %)
po posameznih pilotnih projektih
Zelene točke na sliki 4 predstavljajo odstotek prihranka
stroškov energije pri projektih. Odstotek prihranka stroškov
energije se giblje med 4 in 20 %. V povprečju je odstotek
prihranka stroškov energije nekoliko večji za pisarniške
stavbe (15 %) kot za bolnišnice (9 %): glejte točke na desni
strani diagrama ali tri spodnje vrstice v preglednici 1.
200 %
25 %
160 %
20 %
140 %
120 %
15 %
100 %
% IRR
% prihranka stroškov energije
180 %
80 %
10 %
60 %
40 %
5%
20 %
0%
0%
B1
B2
B3
B4
B5
B6
B7
P1
Manjši odstotek prihranka stroškov energije v bolnišnicah bi
verjetno lahko razložili s temi dejstvi:
V bolnišničnih stavbah, vključenih v projekt Re-Co, so
povprečni letni stroški energije veliko višji (± 900.000 €/
leto) kot v pisarniških stavbah (± 240.000 €/leto): glejte
preglednico 1. Glede na to, da so bolnišnične stavbe večje,
se pri projektu optimizacije v bolnišnicah strokovnjaki v
glavnem osredotočijo le na del energetskega sistema (npr.
na prezračevalne sisteme), medtem ko se pri pisarniških
stavbah poglobijo v vse mogoče ukrepe učinkovite
rabe energije v stavbi. V zadnjem primeru je lažje doseči
sorazmerno večji odstotek prihranka energije.
Poleg tega imajo bolnišnice dobro razvito službo za
vzdrževanje, ki po navadi skrbno nadzoruje sisteme v
stavbi. Zaradi tega je energetska neučinkovitost stavbe
verjetno manjša, s tem pa je manjši tudi potencial za
izvajanje optimizacije delovanja energetskih sistemov.
10
P2
P3
P4
P5
B
P
B+P
Povprečen prihranek stroškov energije vseh pilotnih
projektov znaša 10 %. Ta številka se ujema z zastavljenim
ciljem projekta Re-Co, ki je »10-odstotni prihranek končne
energije z neinvesticijskimi ukrepi ali ukrepi s kratko dobo
vračanja«. V projekte pogodbenega zagotavljanja prihranka
energije (EPC) podjetja za energetske storitve (ESCO)
vedno vključijo vse visoko donosne ukrepe učinkovite rabe
energije, kakršni so tudi ukrepi Re-Co. Če upoštevamo, da
tipično zmanjšanje stroškov energije zaradi izvedbe projekta
pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po navadi
znaša okoli 25 %, lahko sklepamo, da se približno 40 % tega
prihranka doseže z ukrepi optimizacije.
Notranja stopnja donosa (IRR) predstavlja finančni donos
naložbe. IRR naložbe (po navadi s kratko dobo vračanja) pri
optimizaciji delovanja energetskih sistemov lahko primerjamo s finančnim donosom drugih naložb, npr.:
z obrestno mero sredstev, naloženih na varčevalni
račun, ki trenutno znaša okoli 2 %, ali
s finančnim donosom sredstev, naloženih v delnice na
borzi, ki po ekonomskih raziskavah v obdobju od leta
1970 do danes v povprečju znaša 9 %.
Rdeči kvadratki na sliki 4 predstavljajo IRR naložb v optimizacijo delovanja energetskih sistemov v 12 pilotnih
projektih. IRR se giblje med 26 in 187 % in v povprečju
znaša 73 % (glejte tudi preglednico 1). Ta 73-odstotni
finančni donos projektov Re-Co je verjetno nizka ocena,
saj je bila življenjska doba izvedenih ukrepov ocenjena
konservativno, in sicer v povprečju le na 4,1 leta (glejte
preglednico 1).
Finančni donos naložbe v ukrepe optimizacije je torej zelo
visok v primerjavi s finančnim donosom varčevalnega
računa ali delnic. Poleg tega so delnice veliko bolj tvegana
naložba kot izvedba ukrepov optimizacije, saj se lahko na
Slika 5
Delež dobička, odplačila
naložbe ter drugih stroškov
in koristi v prihranku
stroškov energije
primer finančna vrednost delnic v določenih dneh delno
zmanjša ali popolnoma izniči, kot je to pokazala nedavna
finančna kriza.
Skupni dobiček (€/leto) projekta optimizacije je izračunan
v preglednici 1:
prihranek stroškov energije;
odplačilo naložbe: to je letno plačilo banki za
(hipotetično) posojilo, potrebno za financiranje (tipično
majhne) »naložbe« pri projektu optimizacije;
drugi stroški: dodatne koristi, kot je na primer nižja cena
energije, dosežena s spremembo pogodbe za oskrbo
z energijo med izvajanjem projekta optimizacije, se
štejejo med negativne stroške.
Približno dve tretjini prihranka stroškov energije predstavljata za naročnika projekta čisti dobiček. Preostanek gre v
glavnem za odplačilo naložbe (glejte tudi sliko 5).
100 %
90 %
80 %
70 %
60 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0%
B1
B2
B3
B4
drugi stroški in koristi
B5
B6
B7
V okviru projekta Re-Co smo za vsak pilotni projekt
posebej ločeno spremljali te vrste investicijskih stroškov
(glejte tudi preglednico 1):
neposredne investicijske stroške, to so stroški, ki
so neposredno povezani z ukrepi učinkovite rabe
energije;
posredne investicijske stroške, to so stroški, ki so
posredno povezani z ukrepi učinkovite rabe energije,
npr. stalni stroški za analizo rabe energije, identifikacijo ukrepov, vodenje projekta, merjenje in verifikacijo
rezultatov itd.
Povprečni skupni investicijski stroški projekta optimizacije so znašali 68.000 €, kar je približno enako prihranku
stroškov energije in predstavlja približno desetino
letnih stroškov energije. To številko lahko primerjamo
s skupnimi investicijskimi stroški tipičnega projekta
11
P1
dobiček
P2
P3
P4
P5
B
P
B+P
odplačilo naložbe
pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (EPC), ki
so približno enaki kot letni stroški energije. Investicijski
stroški za projekt EPC so torej približno desetkrat višji od
investicijskih stroškov projekta optimizacije delovanja
energetskih sistemov.
Ker gre pri optimizaciji po navadi za izvedbo neinvesticijskih ukrepov ali ukrepov s kratko dobo vračanja, je neposredna naložba v ukrepe omejena na povprečno 44.000 €
za projekt. Posredna naložba v projekt optimizacije – to so
neke vrste stalni »režijski« stroški – je razmeroma visoka
v primerjavi z neposredno naložbo in v povprečju znaša
23.000 € za projekt.
Preglednica 1
Glavni finančni kazalniki pilotnih projektov Re-Co
Stavba
oznaka
Prihranek
energije
ime
oznaka
države
stroški
energije
prihranek
stroškov
energije
Naložba
%
neposredni
stroški1
Drugi
stroški4
posredni
stroški2
skupaj
življenjska
doba
odplačilo
naložbe
Donosnost
doba
vračanja
neposredne
naložbe1
skupen
dobiček6
(A)
(B)
(A/B)
(C1)
(C2)
(C=C1+C2)
(D)
(E)
(C1/A)
(A-D-E)
(€/leto)
(€/leto)
(%)
(€)
(€)
(€)
(let)
(€/leto)
(€/leto)
(let)
(€/leto)
skupna
notranja
stopnja
donosa
(IRR)6
(%)
B1
Dom zdravja Zagreb Center
CR
106.181
20.586
19 %
27.922
4.400
32.322
3,4
10.712
-5.700
1,4
15.574
69 %
B2
Splošna bolnišnica Brežice
SI
229.296
12.798
6%
10.920
6.450
17.370
2,9
6.654
1.050
0,9
5.095
46 %
B3
a.ö. KH Güssing
AT
247.274
19.841
8%
N/A3
28.000
28.000
2,2
13.755
2.000
N/A3
4.085
26 %
43 %
B4
Bolnišnica srca Jezusovega, Dunaj
AT
–
22.882
6%
5.610
28.200
33.810
4,3
8.865
5.000
0,2
9.017
B5
Klinika Albert Schweitzer, Gradec
AT
452.797
20.376
4%
N/A3
26.250
26.250
2,2
12.896
2.000
N/A3
5.480
34 %
B6
Bolnišnica sester usmiljenk, Linz
AT
–
162.575
8%
43.320
41.000
84.320
3,8
24.729
8.000
0,3
129.845
182 %
B7
BG Klinik Ludwigshafen
DE
2.883.861
295.770
10 %
269.700
52.490
322.190
4,0
89.900
2.000
0,9
203.870
85 %
P1
Uitgeverij Averbode
BE
50.517
10.216
20 %
14.590
15.910
30.500
9,3
4.181
-1.793
1,4
7.828
39 %
P2
KUL, Inštitut za geografijo
BE
70.409
12.038
17 %
9.840
7.187
17.027
5,6
3.539
660
0,8
7.839
64 %
P3
NMBU, Tehnična fakulteta
NO
220.763
20.417
9%
12.728
23.300
36.028
4,0
10.061
500
0,6
9.855
44 %
P4
NMBU, Biotehnologija
NO
244.078
26.698
11 %
15.646
23.300
38.946
4,0
10.983
500
0,6
15.214
58 %
P5
Tehnična univerza Braunschweig
DE
638.880
109.110
17 %
32.599
24.270
56.869
3,9
16.259
2.220
0,3
90.631
187 %
B
povprečje bolnišnice
889.492
79.261
9%
71.494
26.684
98.179
3,3
23.930
2.050
0,9
53.281
69 %
P
povprečje pisarne7
244.929
35.696
15 %
17.081
18.793
35.874
5,4
9.005
417
0,5
26.273
78 %
B+P
skupno povprečje
620.924
61.109
10 %
44.287
23.396
67.684
4,1
17.711
1.370
0,7
42.028
73 %
Nanaša se samo na stroške naložbe, ki jih lahko neposredno pripišemo
posameznim ukrepom učinkovite rabe energije.
2
Nanaša se samo na stroške naložbe, ki so posredno povezani z ukrepi
učinkovite rabe energije (npr. stalni stroški za analizo rabe energije,
identifikacijo ukrepov, vodenje projekta, merjenje in verifikacijo
rezultatov itd.).
3
V projektu so se osredotočili na izvajanje motivacijskih dejavnosti za
učinkovitejše ravnanje z energijo, zato ni neposrednih stroškov naložbe,
povezanih s posameznimi ukrepi, ampak so samo posredni stroški.
4
Drugi letni transakcijski stroški, zmanjšani za mogoče letne koristi.
5
Vse vrednosti v analizi stroškov in koristi so v stalnih cenah, torej znaša
inflacija 0 %.
1
Povečanje produktivnosti
zaposlenih
Z optimizacijo delovanja energetskih sistemov se
običajno izboljša tudi delovanje sistemov za ogrevanje,
prezračevanje in klimatizacijo (HVAC) ter razsvetljave, s
tem pa se poveča tudi produktivnost zaposlenih v stavbi.
To je še ena pomembna korist optimizacije, saj je strošek
za plače v pisarniški stavbi po navadi več kot stokrat višji
od stroškov energije v taki stavbi. Raziskava ugodja zaposlenih v 14 pisarnah belgijske javne uprave je pokazala, da
je mogoče zadovoljstvo zaposlenih z bivalnim ugodjem
znatno povečati z izvedbo preprostih ukrepov Re-Co, kot
je ustrezna nastavitev parametrov obstoječega sistema upravljanja stavbe. V teh pisarniških stavbah bi se z izvedbo
ukrepov optimizacije produktivnost zaposlenih zaradi
boljšega bivalnega ugodja povečala za okoli 3,5 €/m².
12
Obrestna mera brez upoštevanja inflacije, ki je uporabljena v analizi
stroškov in koristi, znaša 5 %.
Opomba: z upoštevanjem 2-odstotne inflacije znaša nominalna
obrestna mera 7 %.
Prikazana notranja stopnja donosa (IRR) je izračunana z upoštevanjem
2-odstotne inflacije.
6
Nanaša se na vse stroške in koristi projekta optimizacije, vključno
s posrednimi stroški (npr. stalni stroški za analizo rabe energije,
identifikacijo ukrepov, vodenje projekta, merjenje in verifikacijo
rezultatov itd.), in druge koristi poleg prihranka stroškov energije.
7
Večinoma pisarniške in univerzitetne stavbe.
NEFINANČNE KORISTI
Zmanjšanje vpliva na okolje
Dober način za uvajanje sistemov
upravljanja z energijo
v skladu s standardom ISO 50001
Posledica zmanjšane rabe energije je zmanjšanje izpustov
CO2 in s tem zmanjšanje vplivov na okolje. Druga korist za
okolje izhaja iz boljšega vzdrževanja naprav po izvedenih
ukrepih optimizacije in s tem daljše življenjske dobe teh
naprav.
V določenem pogledu je proces optimizacije delovanja
energetskih sistemov zelo podoben procesu, ki je značilen
za sisteme upravljanja z energijo: s ciklom zagotavljanja
kakovosti se sproži cikel načrtuj-izvedi-preveri-ukrepaj, ki je
tudi ključni sestavni del sistemov upravljanja z energijo.
Večja skladnost z zakonodajo
Ukrepi optimizacije delovanja energetskih sistemov
običajno zagotavljajo skladnost z zakonodajo, na primer:
skladnost s predpisi o toplotnem ugodju in standardi
kakovosti zraka v delovnih prostorih;
skladnost z obveznimi energetskimi certifikati ali neobveznimi energetskimi in okoljskimi certifikati, kot je na
primer okoljski certifikat BREEAM.
nenehno
izboljševanje
energetska
politika
energetsko
načrtovanje
presoja vodstva
izvedba in
obratovanje
Izboljšano obratovanje
in vzdrževanje
Ukrepe optimizacije običajno izvajajo zaposleni, ki so
zadolženi za obratovanje in vzdrževanje energetskih
sistemov v stavbi, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije
(HVAC), razsvetljavo in nadzorne sisteme. S tem zaposleni
pridobijo dodatna znanja za svoje vsakodnevno delo z
energetskimi sistemi.
spremljanje,
merjenje in analiza
rabe energije
preverjanje
notranji pregled
sistema upravljanja
z energijo
neskladja, popravki,
korektivni in
preventivni ukrepi
Slika 6: Cikel procesa v skladu s standardom ISO 50001
Da bi lahko izvedli projekt optimizacije, morajo imeti
izvajalci projekta dostop do ustrezne tehnične dokumentacije o stavbi, napeljavah in sistemih upravljanja. Če taka
dokumentacija ni na voljo, bo zanjo poskrbljeno v okviru
projekta optimizacije, s čimer se bo izboljšala splošna
učinkovitost oddelka za obratovanje in vzdrževanje.
Dobro izhodišče za
izvajanje drugih ukrepov
učinkovite rabe energije
S tehničnega vidika bodo ukrepi optimizacije delovanja
energetskih sistemov pripomogli k optimizirani rabi
končne energije (za ogrevanje, razsvetljavo, hlajenje
…). Taka optimizacija končne rabe je ključen prvi korak,
preden se lotimo naložb v energetsko učinkovite sisteme
in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Omogočila
bo, da bodo tudi novi sistemi zasnovani optimalno.
Tudi s psihološkega vidika je program učinkovite rabe
energije v organizaciji smiselno začeti z ukrepi optimizacije. Rezultati teh ukrepov so namreč hitro vidni v prihranku
energije (5–15 %) in finančnem dobičku organizacije. Tako
so prednosti učinkovitega ravnanja z energijo opazne že
v zgodnji fazi izvajanja programa učinkovite rabe energije.
S tem se povečata zaupanje in podpora programu vseh
vpletenih v organizaciji, kar je zelo pomembno za uspešno
izvedbo prihodnjih, zahtevnejših ukrepov učinkovite rabe
energije, za katere je v poznejših fazah običajno potrebno
več truda in finančnih sredstev.
13
Tako se proces upravljanja z energijo sproži že z izvajanjem
procesa optimizacije. Vendar to še ni vse: na uspešnost
projekta/procesa optimizacije delovanja energetskih
sistemov v stavbi vplivajo še številni drugi dejavniki, ki
so prav tako sestavni del sistema upravljanja z energijo. V
preglednici 2 v naslednjem poglavju so predstavljeni taki
dejavniki procesa Re-Co in njim enakovredni dejavniki
procesa, skladnega s standardom ISO 50001.
Z izvedbo vseh dejavnikov procesa optimizacije je že
vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z energijo. Ta
sistem sicer še ni certificiran, vendar ga je mogoče brez
večjih težav razvijati in nadgrajevati skladno z zahtevami
standarda ISO 50001 in tako pridobiti certifikat, in sicer
z manj napora, kot je potrebno pri pridobivanju certifikata ISO brez kakršnihkoli predhodnih dejavnosti za vzpostavitev sistema upravljanja z energijo. Poleg tega so ob
uvajanju sistema upravljanja z energijo v skladu z standardom ISO 50001 po že izvedenem projektu optimizacije
delovanja energetskih sistemov že vidni učinki, povezani z
energetsko učinkovitostjo in s stroški energije.
Povečanje vrednosti stavbe
Zaradi nižjih stroškov energije, večje produktivnosti zaposlenih, zmanjšanega vpliva na okolje, večje skladnosti
z zakonodajo ter boljšega delovanja in vzdrževanja energetskih sistemov se bo vrednost stavbe povečala.
Perspektive optimizacije
delovanja energetskih sistemov
Uspešno izvedeni pilotni projekti Re-Co so pokazali,
da optimizacija delovanja energetskih sistemov deluje
dobro, zato je zdaj čas, da njeno uporabo prenesemo
v prakso. Še vedno pa je odprto vprašanje, kakšne so
možnosti, da bi koncept Re-Co izboljšali, tako da bi za
naročnika pomenil dodano vrednost, in da bi storitve
Re-Co postale dostopne širši ciljni skupini uporabnikov.
V dokumentu »Ali prepustiti izvajanje projekta Re-Co
zunanjemu izvajalcu ali tehničnemu osebju stavbe«, ki
je bil pripravljen v okviru projekta Re-Co, je že bilo obravnavano več različnih vidikov, opredeljene pa so bile tudi
naslednje smernice.
Re-Co KOT STORITEV PODJETIJ ZA
ENERGETSKE STORITVE
Če ukrepe optimizacije izvajajo podjetja za energetske
storitve (Energy Service Company – ESCO), se zdi logično,
da plačilo strokovnjaka Re-Co temelji na uspešnosti optimizacije. To bi lahko pomenilo prednost in večjo pripravljenost za izvedbo projekta s strani naročnika, če pri tem
ekonomsko tveganje ni v celoti preneseno na zunanjega
strokovnjaka, saj je naročnikova finančna motivacija zelo
pomembna za uspešno sodelovanje (zlasti za motivacijo
uporabnikov in tudi tehnično optimizacijo). Model bi
lahko bil podoben pogodbi za vzdrževanje, ki temelji na
uspešnosti izvedenih storitev, z upoštevanjem glavne
razlike, in sicer da gre pri storitvah Re-Co za sodelovanje
med tehničnim osebjem stavbe in zunanjimi strokovnjaki (deljene spodbude oz. split-incentives).
Kot pri pogodbenem zagotavljanju prihranka energije
(EPC) mora biti rešen tudi problem določanja doseženega
zmanjšanja rabe energije. Rešitev tega problema bi lahko
bila potrditev kakovosti dela strokovnjaka, občasne
meritve ali poenostavljen postopek merjenja in verifikacije za izvedene ukrepe.
Prenos (zunanje izvajanje) ekonomskih tveganj na
zunanje strokovnjake je v osnovi pozitiven, dokler so
prenesena tveganja znotraj vplivnega območja teh
strokovnjakov, saj se s tem izognemo nepotrebnim
Preglednica 2
Enakovredni elementi
procesa optimizacije in
sistema upravljanja z energijo
po ISO 50001
dodatnim stroškom, povezanim s tveganjem (tj.
sprememba uporabe objekta). V vsakem primeru je
treba iskati odgovore na ta vprašanja in oblikovati
poslovne modele, ki bodo vključevali plačilo glede na
uspešnost, ter proučiti diferenciacijo tveganj.
Re-Co KOT POBUDA ZA UVAJANJE
SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
Pri izvedbi optimizacije delovanja energetskih sistemov
v objektu ne gre le za tehnično optimizacijo in novo
opremo, temveč v veliki meri tudi za stalnost izvajanja
izvedenih ukrepov – vzdrževanje, prilagajanje spremembam uporabe, nenehne izboljšave –, gre torej za
procese, ki jih je treba uvajati v organizacijsko strukturo,
še posebej kadar gre za informiranje in spremembe
vedenja uporabnikov. Poleg tega je treba za uvedbo
sistema spremljanja rabe energije, ki ne sme biti le
samemu sebi namen, temveč mora voditi k določenim
posledicam v obliki optimizacije nadzornih sistemov,
informiranja uporabnikov in tehničnih ukrepov, določiti
procese in dodeliti osebno odgovornost.
Struktura teh procesov je izvrstno predstavljena v ciklu
načrtuj-izvedi-preveri-ukrepaj (plan–do–check–act, PDCA).
Z nenehnim razvijanjem te sheme dosežemo konstrukt, ki
je skoraj popolnoma enak sistemu upravljanja z energijo,
kot je ISO 50001 (preglednica 2).
V okviru izvajanja 14 pilotnih projektov Re-Co so bili s
sodelovanjem strokovnjakov Re-Co in naročnikov že uporabljeni mnogi elementi sistema upravljanja z energijo. Na
koncu je bil vzpostavljen učinkovit, čeprav ne certificiran
sistem upravljanja z energijo. Od tod naprej je te elemente
mogoče brez večjih težav razvijati naprej in jih vključiti v
stalen proces. Na koncu (začetku?) poti je za certificiranje
učinkovitega sistema upravljanja z energijo v skladu s
standardom ISO 50001 treba razviti le še nekaj drugih
elementov.
Sistem upravljanja z energijo
Optimizacija delovanja energetskih sistemov
energetska politika
zavezanost vodstva za razvoj in izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije
energetsko načrtovanje
analiza rabe energije, analiza ABC, določitev ukrepov
spremljanje, analiza
spremljanje rabe energije
presoja vodstva
poročilo vodstvu
energetski menedžer
energetska skupina
ozaveščenost uporabnikov,
vključitev vseh uporabnikov
motiviranje uporabnikov za učinkovitejše ravnanje z energijo,
sistem predlogov zaposlenih, natečaj zamisli
14
Pregled pilotnih projektov Re-Co
Projektna skupina Re-Co je izvedla 14 pilotnih
projektov, da bi v praksi preverila dejanske učinke
optimizacije delovanja energetskih sistemov. Čeprav
so pilotni projekti pokazali nekaj manjših razlik,
obstajajo določene skupne značilnosti, za katere se
zdi, da so tipične za pristop Re-Co v splošnem.
Portfelj pilotnih projektov
Največ pilotnih projektov Re-Co je bilo izvedeno v
bolnišnicah. 9 bolnišnic iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Finske
in Slovenije je preizkusilo pristop Re-Co. Poleg bolnišnic so
v projektu v večjem številu sodelovale tudi univerze, in sicer
iz Nemčije, Norveške in Češke republike, prav tako nekaj
pisarniških stavb iz Belgije. Nekatere od univerzitetnih stavb
so tipične pisarniške stavbe, medtem ko se druge uporabljajo v druge namene, na primer za knjižnico ali laboratorije. Vse stavbe so dokaj velike in kompleksne. Skoraj
v vseh primerih so avtomatizirani sistemi tisti, ki upravljajo
kompleksno delovanje stavb.
Izvedeni tehnični ukrepi
Pri izvedbi tehničnih ukrepov so partnerji Re-Co preizkusili različne strategije. V nekaterih pilotnih projektih so se
osredotočili na izbrane energetske sisteme v stavbi, v drugih
pa so pokrili široko paleto energijskih tokov v stavbah. V
splošnem bi lahko rekli, da nekateri sistemi nudijo zanimive
možnosti za zmanjšanje rabe energije z izvedbo neinvesticijskih ukrepov učinkovite rabe energije in ukrepov učinkovite
rabe energije s kratko dobo vračanja:
Veliko uspešnih tehničnih ukrepov je bilo izvedeno na
prezračevalnih sistemih. Zdi se, da je nepravilno delovanje
prezračevalnih sistemov v stavbah v praksi pogosto
neodkrito. V prvem koraku so strokovnjaki Re-Co prilagodili čas delovanja prezračevalnih sistemov dejanskim
potrebam. Dodatno so v številnih prezračevalnih sistemih
tudi zmanjšali pretok zraka.
Strokovnjaki Re-Co so se osredotočili tudi na ukrepe za
izboljšanje delovanja sistemov razsvetljave. To so storili
ali s prilagoditvijo nadzornih sistemov, tako da se razsvetljava vklopi glede na dejanske potrebe, na primer z
aktiviranjem senzorjev prisotnosti, ali z znižanjem stopnje
15
osvetljenosti ali zamenjavo svetil z učinkovitejšimi sistemi
razsvetljave, kot so na primer LED-sijalke.
Čeprav bi pričakovali, da so ogrevalni sistemi velikih stavb
pod dobrim nadzorom, so strokovnjaki Re-Co tudi na tem
področju v mnogih pilotnih projektih odkrili precejšnje
možnosti za zmanjšanje rabe energije. Postopoma so
izboljšali ogrevalne krivulje, znižali temperaturo prostorov
ponoči, izvedli hidravlično uravnoteženje in številne
druge manjše ukrepe.
Poleg omenjenih treh področij, ki so bila zajeta v skoraj
vseh pilotnih projektih, so se v nekaterih pilotnih
projektih lotili tudi bolj specifičnih ukrepov, ki so značilni
za določene vrste stavb. Tako so se na primer v enem
od pilotnih projektov osredotočili na parni sistem, ki se
v bolnišnici uporablja za sterilizacijo in je velik porabnik
energije.
Ključni predpogoj za uspešnost mnogih tehničnih
ukrepov sta razpoložljivost in možnost uporabe
obstoječih sistemov za avtomatizacijo stavb. Sistemi
za avtomatizacijo stavb namreč omogočajo »lahek
dostop« do ukrepov za zmanjšanje rabe energije in s tem
omogočajo izvajanje neinvesticijskih ukrepov učinkovite
rabe energije in ukrepov učinkovite rabe energije s kratko
dobo vračanja.
Morda bi kdo po vsem tem pomislil, da izvedeni ukrepi za
učinkovito rabo energije sploh niso nobena skrivnost. Pa ni
tako! Čeprav so v teoriji ti ukrepi dobro znani, se v dnevni
praksi delovanja stavb ne izvajajo. V številnih primerih so
ti ukrepi postali izvedljivi šele po natančnem pregledu
dejanskih potreb in zahtevanih ravni bivalnega ugodja v
stavbah.
Motivacija uporabnikov stavbe za
učinkovitejše ravnanje z energijo
Motivacijske dejavnosti za učinkovitejše ravnanje z energijo,
namenjene uporabnikom stavb, so pomemben sestavni
del projektov Re-Co, saj imajo uporabniki velik vpliv na rabo
energije v stavbah. V pilotnih projektih so bili preizkušeni
različni pristopi za motiviranje uporabnikov. Prva razlika je
bila v ciljni skupini, ki so ji bili namenjeni motivacijski ukrepi.
Prva skupina uporabnikov je tehnično osebje stavbe
(vodstvo tehničnega sektorja).
Za drugo skupino uporabnikov je stavba njihovo delovno
mesto. To so lahko zdravniki in drugo medicinsko osebje
v bolnišnici ali zaposleni v pisarniški stavbi. V to skupino
spada tudi čistilno osebje.
Tretjo skupino uporabnikov predstavljajo osebe, ki
občasno obiščejo stavbo, kot so na primer pacienti ali
dnevni obiskovalci.
Prva skupina uporabnikov – tehnično osebje stavbe – je bila
vključena v motivacijske dejavnosti v vseh pilotnih projektih,
saj so bili to ključni partnerji strokovnjakov Re-Co. Pri drugi in
tretji skupini pa je šlo v večini pilotnih projektov za selektiven
pristop, pri katerem so se strokovnjaki Re-Co odločili za posredovanje samo nekaterih izbranih informacij o določenih
možnostih za zmanjšanje rabe energije. Tako je bilo na primer
čistilno osebje v bolnišnici spodbujeno k zapiranju oken v
vseh prostorih, v katere vstopajo zaradi čiščenja. V nekaterih
pilotnih projektih so take motivacijske dejavnosti dopolnili
tudi s splošnejšim informiranjem uporabnikov o energetski
učinkovitosti, da bi jih opozorili na to problematiko.
Le v dveh pilotnih projektih, ki ju je izvedla Graz Energy
Agency, so bile motivacijske dejavnosti ključni del projekta
Re-Co. Pod naslovom »Energija na terapiji« (Energy in
therapy) je bil izveden cel sklop dejavnosti, usmerjenih v
učinkovitejše ravnanje z napravami in s sistemi, ki so pod
neposrednim nadzorom uporabnikov.
Kjer dejavnosti na področju motiviranja uporabnikov
vključujejo prilagoditve v organizacijah in procesih, so
Slika 7
Izračunan potencial za
zmanjšanje rabe energije
in dosežen prihranek
končne energije v
pilotnih projektih Re-Co
tesno povezane z uvajanjem mednarodnega standarda za
sisteme upravljanja z energijo ISO 50001.
Spremljanje rabe energije
s pomočjo energetskih
informacijskih sistemov
Energetski informacijski sistemi (EIS) so osnova za
analizo energetskih tokov v stavbi in s tem koristno
orodje za identifikacijo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. To velja predvsem za neinvesticijske
ukrepe in ukrepe s kratko dobo vračanja, ki jih v večini
primerov predstavljajo prilagoditve nastavitev energetskih sistemov stavbe dejanskim potrebam.
Strokovnjaki Re-Co so morali v pilotnih projektih
delati z že obstoječimi energetskimi informacijskimi
sistemi. Tako so se soočili z običajnimi problemi upravljanja s podatki o rabi energije v kompleksnih
stavbah. Skoraj nobena od stavb, ki so bile vključene
v pilotne projekte, ni imela na voljo energetskega
informacijskega sistema, ki bi bil dosledno in stalno
oskrbovan s podatki o rabi energije ter bi imel zadovoljivo razpoložljivost podatkov glede na čas in mesto
rabe energije. Razpoložljivi podatki so bili po navadi
precej razdrobljeni in le občasno analizirani. Na podlagi
te ugotovitve so skupine strokovnjakov Re-Co izdelale
koncepte za izboljšanje energetskega informacijskega
sistema za vsak posamezen pilotni projekt. Ti koncepti
so vključevali najpomembnejše elemente energetskih
informacijskih sistemov, kot so:
zajem podatkov: določitev mest za zajem podatkov/
števcev, povezava teh mest z sistemom za avtomatizacijo
30 %
zmanjšanje rabe končne energije [%]
25 %
23,7 %
20 %
14,6 %
15 %
14,5 %
9,5 %
10 %
5,8 %
9,2 %
7,4 %
5,7 %
5%
9,0 %
10,8 %
5,8 %
1,0 %
Kl
in
ik
aA
lb
er
tS
ch
w
ei
tz
er
,G
ra
de
a.ö
c
KU
.K
H
L,
Gü
In
št
ss
itu
in
g
tz
ag
eo
gr
Ui
afi
tg
jo
ev
er
ij A
ve
rb
od
TU
e
Br
au
Sp
ns
lo
šn
ch
ab
w
ei
ol
g
ni
Do
šn
ica
m
zd
Br
ra
ež
Bo
vj
ice
aZ
ln
išn
ag
ica
re
b
se
Bo
Ce
st
ln
nt
er
išn
er
u
sm
ica
i
sr
lje
ca
nk
Je
,L
zu
in
so
z
ve
ga
,D
Un
un
ive
aj
rz
aT
NM
om
BU
áš
,T
Ba
eh
ťa
ni
čn
af
ak
NM
ul
BU
te
ta
,B
io
t
e
BG
hn
Kl
ol
in
og
ik
ija
Lu
dw
ig
sh
af
en
0%
potencial
16
dosežen prihranek
cilj
11,8 %
stavbe, stalen ali občasen zajem itd.;
shranjevanje podatkov: opredelitev oblike podatkov za
lažje rokovanje s podatki, uvedba sistema za identifikacijo podatkov itd.;
analiza podatkov in standardna poročila;
ocena stroškov in koristi predlaganih izboljšav energetskega informacijskega sistema.
dosegljiv v večini pilotnih projektov Re-Co. Medtem ko
v nekaterih pilotnih projektih ta cilj ni bil dosežen, so ga
drugi zaradi ugodnih izhodiščnih pogojev in dobrega
sodelovanja tehničnega osebja stavbe pri izvajanju
ukrepov precej presegli.
V nekaterih stavbah, vključenih v pilotne projekte, je pristop
Re-Co že sprožil izvedbo različnih ukrepov za izboljšanje
energetskega informacijskega sistema ter tako pripomogel
k vzpostavitvi boljše osnove za identifikacijo in izvedbo
ukrepov učinkovite rabe energije.
Ob upoštevanju, da je bil cilj 10-odstotnega prihranka
energije v veliki meri dosežen, izkazujejo pilotni projekti
Re-Co zelo ugodne ekonomske rezultate z visoko stopnjo
dobička (preglednica 3). Glede na to, da projekti Re-Co
vključujejo precej visok delež stalnih stroškov (to so stroški,
ki jih ne moremo neposredno pripisati izvedbi ukrepov
učinkovite rabe energije; v glavnem so to »zagonski
stroški«, vključno z analizo rabe energije, identifikacijo
ukrepov in vodenjem projekta), je donosnost v veliki meri
odvisna od velikosti projekta – veliki projekti so običajno
precej donosnejši kot manjši. Visok delež stalnih stroškov
pomeni tudi tveganje, povezano s projekti optimizacije.
Ugotovimo lahko, da projekti optimizacije delovanja
energetskih sistemov po eni strani nudijo dobre možnosti
za doseganje velikih dobičkov, če so ukrepi učinkovite
rabe energije tudi dejansko identificirani in izvedeni, po
drugi strani pa pomenijo precejšnje ekonomsko tveganje,
če prihranki zaradi kakršnegakoli razloga niso doseženi,
saj visok delež stalnih stroškov kljub temu ostane.
Doseženi prihranki energije
Na sliki 7 je prikazano zmanjšanje rabe energije, doseženo
v okviru pilotnih projektov Re-Co. Ob tem je treba
poudariti, da v kompleksnih stavbah, kakršne so bile
stavbe, vključene v pilotne projekte Re-Co, prihrankov
energije ni mogoče »meriti«, temveč jih je mogoče
le izračunati. Zato so strokovnjaki projektne skupine
Re-Co uporabili dvojni pristop. Najprej so s tehničnim
preračunom izračunali doseženo zmanjšanje rabe
energije za vsak izveden ukrep, potem pa so na osnovi
podatkov, dobljenih z meritvami, ocenili še skupni
prihranek. Razumljivo je, da v stavbah, kot so bolnišnice, v
katerih so spremembe in prenove pogoste, rezultati obeh
pristopov skoraj ne morejo sovpadati, lahko pa podpirajo
in potrjujejo verodostojnost drug drugega.
Sklenemo lahko, da je zastavljeni cilj pilotnih projektov,
to je 10-odstotni povprečni prihranek energije, realen in
Preglednica 3
Ekonomski kazalniki
pilotnih projektov Re-Co
1
Nanaša se samo na stroške
naložbe, ki jih lahko neposredno
pripišemo posameznim ukrepom
učinkovite rabe energije.
2
V projektu so se osredotočili na
izvajanje motivacijskih dejavnosti
za učinkovitejše ravnanje z
energijo, zato ni neposrednih
stroškov naložbe, povezanih s
posameznimi ukrepi, ampak so
samo posredni stroški.
3
Predstavljeni prihranki so
prihranki stroškov energije, ki
temeljijo na izmerjenih podatkih
o rabi energije.
Nanaša se na vse stroške in
koristi projekta optimizacije,
vključno s posrednimi stroški
(npr. stalni stroški za analizo rabe
energije, identifikacijo ukrepov,
vodenje projekta, merjenje in
verifikacijo rezultatov itd.), in
druge koristi, kot je prihranek
stroškov energije.
4
Stavba
oznaka
Re-Co izkazuje ugodno razmerje
med stroški in koristmi
14 pilotnih projektov Re-Co
Optimizacija delovanja energetskih sistemov v 14 pilotnih
projektih Re-Co je podrobneje predstavljena na naslednjih
straneh.
Stroški energije in prihranek stroškov energije
ime
prihranek stroškov energije
stroški
energije
Donosnost posameznih ukrepov1
doba vračanja
neposredne
naložbe
neposredni
stroški1
(A)
(B)
(A/B)
(C)
(€/leto)
(€/leto)
(%)
(€)
Skupna donosnost 4
dobiček
notranja
stopnja
donosa
(IRR)
(C/A)
(let)
(€/leto)
(%)
B1
Dom zdravja Zagreb Center
106.181
20.586
19 %
27.922
1,4
15.574
69 %
B2
Splošna bolnišnica Brežice
229.296
12.798
6%
10.920
0,9
5.095
46 %
B3
a.ö. KH Güssing
247.274
19.841
8%
N/A2
N/A2
4.085
26 %
B4
Bolnišnica srca Jezusovega, Dunaj
–
22.882
6%
5.610
0,2
9.017
43 %
B5
Klinika Albert Schweitzer, Gradec
452.797
20.376
4%
N/A2
N/A2
5.480
34 %
B6
Bolnišnica sester usmiljenk, Linz
–
162.575
8%
43.320
0,3
129.845
182 %
B7
BG Klinik Ludwigshafen
2.883.861
295.770
10 %
269.700
0,9
203.870
85 %
P1
Uitgeverij Averbode3
50.517
10.216
20 %
14.590
1,4
7.828
39 %
P2
KUL, Inštitut za geografijo3
70.409
12.038
17 %
9.840
0,8
7.839
64 %
P3
NMBU, Tehnična fakulteta
220.763
20.417
9%
12.728
0,6
9.855
44 %
P4
NMBU, Biotehnologija
244.078
26.698
11 %
15.646
0,6
15.214
58 %
187 %
P5
Tehnična univerza Braunschweig
638.880
109.110
17 %
32.599
0,3
90.631
B
povprečje bolnišnice
889.492
79.261
9%
71.494
0,9
53.281
69 %
P
povprečje pisarne
244.929
35.696
15 %
17.081
0,5
26.273
78 %
B+P
skupno povprečje
620.924
61.109
10 %
44.287
0,7
42.028
73 %
17
Tehnična optimizacija in motivacija
uporabnikov spodbujata druga
drugo – celota je pri tem več kot
le vsota njenih delov
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRŽAVA
Avstrija
STAVBA
Albert Schweitzer Klinik Graz
NASLOV
Albert-Schweitzer-Gasse 36
Gradec
VRSTA STAVBE
geriatrična bolnišnica
NETO TLORISNA POVRŠINA
34.600 m²
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija 2.105 MWh
daljinska toplota 2.861 MWh
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Klinika Albert Schweitzer v Gradcu sodeluje kot partner v
pilotnem projektu Re-Co od poletja 2012. Vodstvo bolnišnice
se je odločilo, da bo po več ukrepih, ki so jih izvedli v preteklosti, nadaljevalo aktivnosti za zmanjšanje rabe energije.
S pomočjo projekta »Energija na terapiji«, kot so poimenovali projekt optimizacije delovanja energetskih sistemov,
je bolnišnica s svojimi kadri in podporo graške energetske
agencije znižala stroške energije z izvedbo neinvesticijskih
ukrepov in ukrepov s kratko dobo vračanja. Prihranek
energije je bil dosežen z izvedbo ukrepov tehnične optimizacije in motivacijo uporabnikov energije za učinkovitejše
ravnanje z energijo.
Projekt je končan, toda proces optimizacije se nadaljuje,
saj sta znanje in usmerjenost v energetsko učinkovitost
tako tehničnega osebja kot uporabnikov energije ostala v
organizaciji.
Izvedeni ključni ukrepi so bili optimizacija delovanja
ogrevalnega in prezračevalnega sistema, znižanje temperatur prostorov (v okviru parametrov sprejemljivega
bivalnega ugodja) in ukrepi s kratko dobo vračanja na
sistemu razsvetljave.
Ves prihranek v okviru projekta znaša 20.000 € na leto. S tega
vidika se bodo vložena prizadevanja v ta projekt povrnila v
manj kot enem letu, čeprav je bolnišnica v preteklih letih že
izvedla številne ukrepe učinkovite rabe energije, kar je bil
tudi eden od velikih izzivov tega projekta.
dialog
uporabniki
energije
+
informacije
za sogovornika
bolnišnične enote,
pisarne ...
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
5,8 %
290 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
20.000 €/leto
tehnično
osebje
ogrevanje, prezračevanje,
klimatizacija, sistem
upravljanja stavbe ...
razvoj ukrepov na njihovem vplivnem območju
Slika 2: Diagram interakcije med uporabniki energije in tehničnim osebjem
Aktivnosti za motivacijo
uporabnikov so vplivale tudi
na njihovo ravnanje z energijo
v zasebnem življenju.
PROJEKTNI PARTNER
Graz Energy Agency
SPLETNA STRAN
www.grazer-ea.at
Slika 1: Klinika Albert Schweitzer v Gradcu
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
V projektu so se osredotočili na interakcijo med uporabniki
energije in tehničnim osebjem ter na sodelovanje osebja
ne le pri izvedbi ukrepov optimizacije, temveč tudi pri
njihovem oblikovanju in načrtovanju. S takim pristopom
se osebje v večji meri poistoveti s pripravljenimi ukrepi,
pristop pa tudi zagotavlja, da so ukrepi načrtovani v skladu
s potrebami in z zastavljenimi cilji.
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Optimizacija delovanja energetskih sistemov je primerna
tudi za objekte, v katerih se že aktivno ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo.
Pristop Re-Co postane trajnosten, ko ga nadgradimo v
sistem upravljanja energije (to je ISO 50001) – optimizacija delovanja energetskih sistemov je priprava za njegovo
uvajanje.
Optimizacija je zlasti primerna za stavbe s kompleksnimi
energetskimi sistemi, v katerih je potrebna visoka stopnja
zanesljivosti obratovanja.
Bolnišnica se je odločila za izvedbo tega projekta, ker je
trajnostna raba energije za nas zelo pomembna. Iskali smo
usposobljenega partnerja za to nalogo in našli smo ga
v graški energetski agenciji.
Velik varčevalni potencial vidimo predvsem v optimizaciji
energetskih sistemov in motiviranosti uporabnikov,
za izvedbo takih nalog pa je potreben usposobljen partner.
dr. Gerd Hartinger, generalni direktor GGZ Gradec
18
Izkušnje strokovnjaka in notranje
znanje vodijo k optimalnemu učinku
ukrepov učinkovite rabe energije
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRŽAVA
Avstrija
STAVBA
a.ö. KH Güssing
NASLOV
Grazer Strasse 15
Güssing
VRSTA STAVBE
splošna bolnišnica
NETO TLORISNA POVRŠINA
12.000 m²
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
1.535 MWh
daljinska toplota
1.732 MWh
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
7,4 %
240 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
20.000 €/leto
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Čeprav so v bolnišnici v preteklih letih že izvedli več ukrepov
za znižanje stroškov energije, do zdaj še niso celostno
pristopili k povečanju energetske učinkovitosti. Vodstvo
bolnišnice se je zato odločilo za sodelovanje v pilotnem
projektu inovativnega pristopa Re-Co.
S pomočjo projekta »Energija na terapiji«, kot so poimenovali projekt optimizacije delovanja energetskih sistemov,
je bolnišnica s svojimi kadri in podporo graške energetske
agencije znižala stroške energije z izvedbo neinvesticijskih
ukrepov in ukrepov s kratko dobo vračanja. Prihranek
energije je bil dosežen z izvedbo ukrepov tehnične optimizacije in motivacijo uporabnikov energije za učinkovitejše
ravnanje z energijo.
Projekt je končan, toda proces optimizacije se nadaljuje, saj
sta znanje in usmerjenost v energetsko učinkovitost tako
tehničnega osebja kot uporabnikov energije ostala v organizaciji. Poleg tega se pričakuje še nadaljnji prihranek energije
v višini 250 MWh/leto kot posledica ukrepov, katerih učinek
narašča v daljšem obdobju, na primer novih pravil naročanja
za nakup hladilnikov in učinkovite zamenjave svetilk, in
ukrepov, za katere so potrebne manjše naložbe.
dialog
uporabniki
energije
PROJEKTNI PARTNER
Graz Energy Agency
se osebje v večji meri poistoveti s pripravljenimi ukrepi,
pristop pa tudi zagotavlja, da so ukrepi načrtovani v skladu
s potrebami in z zastavljenimi cilji.
Stranski učinek: poleg ukrepov
Re-Co je bilo razvitih več zamisli za
sprejemljive naložbe v energetsko
učinkovitost.
Izvedeni ključni ukrepi so bili optimizacija delovanja
ogrevalnega in prezračevalnega sistema, optimizacija časa
delovanja hladilnih agregatov ter obsežne aktivnosti za
ozaveščanje, motiviranje in sodelovanje uporabnikov za
učinkovitejše ravnanje z energijo.
Ves prihranek v okviru projekta znaša 20.000 € na leto. S tega
vidika se bodo vložena prizadevanja v ta projekt povrnila
v manj kot enem letu. Poleg tega pa se novo pridobljeno
znanje in ozaveščenost glede učinkovite rabe energije širita
tudi v zasebno življenje zaposlenih, zato je učinek ukrepov
Re-Co večkraten.
tehnično
osebje
+
informacije
za sogovornika
SPLETNA STRAN
www.grazer-ea.at
bolnišnične enote,
pisarne ...
ogrevanje, prezračevanje,
klimatizacija, sistem
upravljanja stavbe ...
razvoj ukrepov na njihovem vplivnem območju
Slika 1: Diagram interakcije med uporabniki energije in tehničnim osebjem
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
V projektu so se osredotočili na interakcijo med uporabniki
energije in tehničnim osebjem ter na sodelovanje osebja
ne le pri izvedbi ukrepov optimizacije, temveč tudi pri
njihovem oblikovanju in načrtovanju. S takim pristopom
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Slika2: a.ö. KH Güssing
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Pristop Re-Co postane trajnosten, ko ga nadgradimo v
sistem upravljanja energije (to je ISO 50001) – optimizacija delovanja energetskih sistemov je priprava za njegovo
uvajanje.
Optimizacija je zlasti primerna za stavbe s kompleksnimi energetskimi sistemi, v katerih je potrebna visoka
stopnja zanesljivosti obratovanja.
Z uspešno izvedenimi aktivnostmi za ozaveščanje lahko
zaposleni izvajajo pritisk na vodstvo, da spodbuja energetsko učinkovitost.
Če upoštevamo, da operacijske sobe niso v uporabi vseh
24 ur na dan, prezračevalni in hladilni sistemi pa
v mnogih primerih delujejo tudi takrat, je očitno, da lahko
z optimizacijo sistema prihranimo veliko energije in stroškov.
dr. Kurt Resetarits, strokovni direktor bolnišnice a.ö. KH Güssing
19
Z optimizacijo delovanja
energetskih sistemov do 16 %
nižjih stroškov energije
DRAŽAVA
Belgija
Septembra leta 2012 so energetski strokovnjaki iz
podjetja Factor4 organizirali projektni sestanek Re-Co
s tehničnim osebjem univerze v Leuvenu »KU Leuven«.
Na tem sestanku je bilo odločeno, da bo v projekt Re-Co
vključena stavba Inštituta za geografijo. Inštitut za geografijo Heverlee je večnamenska stavba s pisarnami, z
laboratoriji in s seminarskimi sobami.
STAVBA
KU Leuven, Geo-Instituut
Poleti leta 2013 so bila v sistem razsvetljave na enem od
hodnikov v stavbi vgrajena časovna stikala z zakasnitvijo.
Septembra 2013 je bil na 5 lokacijah izmerjen odstotek
časa, v katerem so bile luči prižgane. Medtem ko je bila v
času meritev razsvetljava na hodnikih brez časovnih stikal
prižgana od 35 do 78 % časa, so luči na hodniku s časovnimi
stikali gorele le 5 % časa. Z namestitvijo časovnih stikal se
je pričakovano število ur, v katerih je razsvetljava prižgana,
na letni ravni zmanjšalo za desetkrat. Namestitev časovnih
stikal z zakasnitvijo v sistem razsvetljave je preprost in zelo
učinkovit ukrep, zato bo izveden tudi na drugih hodnikih v
tej in drugih stavbah univerze.
NASLOV
Heverlee
VRSTA STAVBE
pisarne, laboratoriji
in seminarske sobe
NETO TLORISNA POVRŠINA
8.980 m²
KONTAKTNA OSEBA
Johan Coolen
tel.: +32 494 72 95
e-pošta: [email protected]
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Inženirji iz podjetja Factor4 in Univerze KU Leuven so
v okviru projekta Re-Co izvedli pregled izbrane stavbe.
Čeprav je bila stavba zgrajena šele pred nekaj leti, je pregled
razkril možnosti za izvedbo več ukrepov učinkovite rabe
energije. Ukrepi so bili postopoma izvedeni v naslednjih
mesecih. Raba energije v stavbi se je občutno zmanjšala.
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
Z izvedbo petih manjših korektivnih ukrepov (npr. z optimizacijo nastavitev temperature itd.) je bil obstoječi sistem
upravljanja stavbe pravilno naravnan. Izolirano je bilo tudi
nekaj ogrevalnega razvoda in zamenjana pokvarjena
črpalka.
Na sliki 2 sta prikazani pričakovana mesečna poraba
zemeljskega plina – to je pričakovana poraba glede na
začetek izvajanja optimizacije
180.000
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
jan-12
feb-12
mar-12
apr-12
maj-12
jun-12
jul-12
avg-12
sept-12
okt-12
nov-12
dec-12
jan-13
feb-13
mar-13
apr-13
maj-13
jun-13
Jul-13
avg-13
sept-13
okt-13
nov-13
dec-13
PROJEKTNI PARTNER
Factor4
Slika 1: Stavba Inštituta za geografijo
raba/prihranek energije [kWh]
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
390 MWh
plin
768 MWh
skupni stroški
74.000 €
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
električna energija
11 %
plin
25 %
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
16 %
12.000 €/leto
stopinjske dneve – in izmerjena raba energije. Izmerjena
mesečna raba energije se je po izvedbi ukrepov za optimizacijo oktobra 2012 znatno znižala. V obdobju 2012–2013
je zabeleženo 25-odstotno povprečno znižanje rabe
energije glede na referenčno obdobje (november 2011 –
september 2012). Dejanski prihranek energije bi lahko bil
večji ali pa manjši zaradi morebitnih sprememb uporabe
stavbe, katerih vpliv je težko oceniti.
ure delovanja/leto
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
izmerjena raba
prihranek energije
pričakovana raba
Slika 2: Pričakovana in izmerjena raba energije in prihranek energije
20
0
ure delovanja
% časa
hodnik A1 hodnik A2
429
416
5%
5%
s časovnim stikalom
hodnik B
hodnik C
hodnik D
2.870
6.424
3.260
35 %
78 %
40 %
brez časovnega stikala
Slika 3: Število ur, v katerih je bila na hodnikih prižgana razsvetljava
s časovnimi stikali z zakasnitvijo ali brez njih
V eksperimentalni dvorani stavbe je bil ob koncu leta 2012
vzpostavljen pametnejši nadzorni sistem za prezračevalno
enoto. S temi in z drugimi manjšimi ukrepi učinkovite rabe
energije, osredotočenimi na rabo električne energije, je
bila leta 2013 raba električne energije v povprečju za 11 %
manjša kot v obdobju 2011–2012.
Z optimizacijo delovanja
energetskih sistemov do večjega
ugodja in nižjih stroškov energije
Uitgeverij Averbode je založniško podjetje, ki je v
Belgiji dobro znano po svojih izjemnih revijah za šolsko
mladino.
DRAŽAVA
Belgija
STAVBA
Založniško podjetje
Uitgeverij Averbode
Prvo »merjenje in verifikacija« rezultatov izvedenih ukrepov
optimizacije sta bila zelo obetavna. S preprosto zamenjavo
sijalk v eni od pisarniških stavb in prilagoditvijo delovanja
toplotne črpalke v skladiščni hali se je mesečna raba
električne energije v teh dveh stavbah zmanjšala za 16
oziroma 8 %.
Energetski pregled in pregled ugodja na celotni lokaciji
sta pokazala, da bi podjetje z naložbo v višini približno
30.000 €, ustvarilo letni finančni dobiček v višini 14.000 € na
račun zmanjšanja stroškov energije in večje produktivnosti
zaposlenih.
Factor4 je izvedel ukrepe v okviru pogodbenega modela
Plus+. Gre za fleksibilno pogodbo za zagotavljanje prihranka
energije (Energy Performance Contracting – EPC), ki jo je
21
nižja raba energije zaradi
zaprtih pisarn
konec optimizacije novega
kotla in sistema upravljanja
stavbe
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
izmerjena raba
prihranek energije
apr-14
Upravljavec stavbe je namreč podjetje Factor4 obvestil o
težavah s toplotnim ugodjem v eni od pisarniških stavb.
Taka težava se lahko odkrije in izmeri s pomočjo spletnega
orodja Comfortmeter. 24 zaposlenih je toplotno ugodje
v tej stavbi v povprečju ocenilo s 45 %. V drugih stavbah
je bila najvišja vrednost 64 %, torej je obstajal potencial za
19-odstotno izboljšanje ugodja. Če bi se toplotno ugodje
izboljšalo in bi znašalo povprečno 55 %, bi bil finančni
dobiček podjetja zaradi večje produktivnosti zaposlenih
višji za 6.700 €/leto, je pokazal izračun spletnega orodja za
raziskavo ugodja Comfortmeter. S pregledom energetskih
sistemov je bilo ugotovljeno, da je izmerjeno neugodje
posledica nepravilnega delovanja sistema za ogrevanje,
prezračevanje in klimatizacijo (HVAC). Z optimizacijo
delovanja tega sistema se ne bi povečala le produktivnost
zaposlenih, temveč bi se zmanjšali tudi stroški energije, in
sicer za 2.100 €/leto v tej stavbi.
vgradnja novega
kotla in sistema
upravljanja stavbe
mar-14
Spomladi leta 2013 je Factor4 opravil pregled energetskih sistemov na lokaciji podjetja v Averbodu. S pomočjo
spletnega orodja za raziskavo ugodja Comfortmeter (www.
comfortmeter.eu) je bila med zaposlenimi izvedena tudi
raziskava o ugodju v pisarnah.
feb-14
KONTAKTNA OSEBA
Johan Coolen
tel.: +32 494 72 95
e-pošta: [email protected]
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
jan-14
PROJEKTNI PARTNER
Factor4
Slika 1: Pisarniška stavba založniškega podjetja Uitgeverij Averbode
V okviru pilotnega projekta Re-Co je bil v eni od pisarniških
stavb nameščen nov kotel, Factor4 pa je predlagal tudi
nekaj prilagoditev v sistemu upravljanja stavbe (BMS),
kot je bilo predvideno v prvotni ponudbi izvajalca. S
tem predlogom ter z izvedbo ukrepov optimizacije na
kotlu in sistemu upravljanja stavbe takoj po »končni« namestitvi opreme s strani izvajalca je bilo, brez prihranka
energije zaradi vgradnje novega kotla, doseženo več kot
30-odstotno dodatno znižanje stroškov energije.
dec-13
NETO TLORISNA POVRŠINA
5.800 m²
nov-13
VRSTA STAVBE
pisarne, proizvodna hala
in skladišče
okt-13
NASLOV
Averbode
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
197 MWh
plin
538 MWh
skupni stroški
51.000 €
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
električna energija
9%
plin
31 %
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
20 %
10.000 €/leto
razvil Factor4 in ki za stranko vključuje garancijo »no cure
no pay«. Pri pogodbenem modelu Plus+ se ukrepi izvajajo v
sodelovanju z visoko usposobljenimi izvajalci, ki so vključeni
v mrežo partnerjev podjetja Factor4. To zagotavlja vrhunsko
tehnično kakovost izvedenih del. V primeru založniškega
podjetja Uitgeverij Averbode so bili izvajalci specializirani
za optimizacijo delovanja energetskih sistemov, bivalno
ugodje, razsvetljavo in programiranje nadzornih sistemov.
raba/prihranek energije [kWh]
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
pričakovana raba
Slika 2: Mesečna poraba plina v pisarniški stavbi
Nadaljnje spremljanje ter merjenje in verifikacija ukrepov
optimizacije so predvideni v naslednjih mesecih, vendar pa
prve ocene potrjujejo zmanjšanje stroškov energije za okoli
20 %, kar presega začetna pričakovanja!
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE
S projektom optimizacije delovanja energetskih sistemov
je mogoče zmanjšati stroške energije in izboljšati bivalno
ugodje v stavbi.
Pri vgradnji novega sistema ogrevanja, prezračevanja in
klimatizacije (HVAC) je priporočljivo pregledati projekt
prvotno predlaganega sistema HVAC in takoj, ko
izvajalec konča namestitev, na sistemu izvesti ukrepe
optimizacije.
Pilotni projekt Re-Co na Tehnični
univerzi Braunschweig
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRAŽAVA
Nemčija
STAVBA
3 stavbe Tehnične univerze
Braunschweig
NASLOV
Braunschweig
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
V okviru raziskovalnega projekta Re-Co je bila analizirana
energetska učinkovitost stavb športnega centra, kemije
in univerzitetne knjižnice Tehnične univerze Braunschweig. Identificiranih je bilo več področij s potencialom za
optimizacijo rabe energije in izvedeni so bili tudi različni
ukrepi. Skupno se je raba končne energije zaradi izvedbe
ukrepov zmanjšala za 15 %. Sočasno je bil v okviru
projekta izveden tudi splošni proces optimizacije rabe
energije na Tehnični univerzi Braunschweig. V prihodnosti
bo ta proces vključeval tako tehnične analize in poslovne
pobude kot tudi informiranje in motiviranje uporabnikov
energije.
VRSTA STAVBE
knjižnica, športni center, kemija
raba energije [MWh]
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
2.300 MWh
daljinska toplota
1.874 MWh
–11 %
–18 %
1.500
1.000
500
2011
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
14,5 %
606 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
104.760 €/leto
2012
električna energija – športni center
toplota – športni center
2013
2011
električna energija – kemija
toplota – kemija
2012
2013
električna energija – knjižnica
toplota – knjižnica
Slika 2: Raba energije pred izvedbo pilotnega projekta Re-Co in po njej
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Čimprejšnje vključevanje uporabnikov stavbe v projekt
je predpogoj za dobro sodelovanje in pripravljenost za
sprejetje predlaganih ukrepov.
Slika 1: Ena od pilotnih stavb
KONTAKT
[email protected]
2.500
2.000
NETO TLORISNA POVRŠINA
21.810 m²
PROJEKTNI PARTNER
EDB
Drugi visoko učinkovit ukrep:
»Zamenjava fluorescentnih sijalk
z LED-razsvetljavo v pritličju«
Z zamenjavo običajnih fluorescentnih sijalk z 245 kompleti
LED-sijalk se je električna obremenitev zmanjšala s 15,2 na
4,1 kW. Hkrati so se izboljšali delovni pogoji, saj je barva
svetlobe zdaj bližja barvi dnevne svetlobe. Poleg tega
je življenjska doba LED-sijalk približno šestkrat daljša od
življenjske dobe navadnih sijalk.
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Prvi visoko učinkovit ukrep:
»Izmenjava zraka glede na vsebnost CO2 –
stara in nova stavba«
Sprememba načina delovanja prezračevalnega sistema
v stari in novi stavbi s konstantne izmenjave zraka na
izmenjavo zraka glede na vsebnost CO2 je omogočila
precejšnje zmanjšanje rabe električne energije ventilatorjev.
Prihranek toplote v ekonomski učinkovitosti ni upoštevan.
Zmanjšanje bivalnega ugodja ni bilo opazno, saj je bila kot
mejna vrednost nastavljena vrednost 1.000 ppm.
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Ker so se določeni ukrepi izkazali kot zelo učinkoviti, bi bilo
bolje take ukrepe pripraviti in jih v velikem obsegu izvajati
v ustreznih stavbah kot pa poskušati optimizirati celotno
stavbo.
Majhne ukrepe se da hitro izvesti, za izvedbo večjih ukrepov
pa je, zlasti kadar gre za javne stavbe, potrebno več časa.
V času omejenih finančnih (kot tudi energetskih) virov je
ta projekt ponudil možnost varčevanja z energijo v naši stavbi
z zmernimi investicijskimi stroški.
Sodelovanje s projektno skupino je bilo zelo dobro, želje
in mnenja zaposlenih so bili vedno upoštevani, tako da so
bili tudi ukrepi sprejeti brez težav.
prof. dr. Dietmar Brandes, direktor univerzitetne knjižnice
22
Ugasni, ko ne rabiš!
DRAŽAVA
Slovenija
STAVBA
Splošna bolnišnica Brežice
www.sb-brezice.si
NASLOV
Černelčeva cesta 15, Brežice
VRSTA STAVBE
splošna bolnišnica
NETO TLORISNA POVRŠINA
7.814 m²
Splošna bolnišnica Brežice je najmanjša slovenska regijska
bolnišnica. Bolnišnica, ki je bila ustanovljena že sredi 19. stoletja,
ima danes v 7 stavbah s skoraj 8.000 m2 neto tlorisne površine
na voljo 153 postelj, približno 300 zaposlenih pa skrbi za
70.000 prebivalcev brežiške, krške in sevniške občine.
Prvi ukrepi učinkovite rabe energije v bolnišnici segajo v leto
2006, ko sta bila izvedena prenova kotlovnice in prehod z
ekstra lahkega kurilnega olja na zemeljski plin. V zadnjem
obdobju se je raba energije zaradi izvedbe energetske
sanacije bolnišničnih stavb še dodatno zmanjšala. Medtem
ko se je v obdobju 2005-2012 raba toplote v bolnišnici več
kot prepolovila, pa se je raba električne energije povečala za
49 %. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj se je bolnišnica
odločila za sodelovanje v projektu Re-Co.
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
775 MWh
zemeljski plin
1.824 MWh
KONTAKT
Barbara Petelin Visočnik
Institut »Jožef Stefan«
Center za energetsko učinkovitost
40.000
35.000
SLABO!
30.000
25.000
naraščajoči trend rabe
električne energije
20.000
ODLIČNO!
15.000
prva dva tedna po prvi
motivacijski delavnici
10.000
5.000
0
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
5,7 %
149 MWh/leto
PROJEKTNI PARTNER
Institut »Jožef Stefan«
Center za energetsko učinkovitost
www.rcp.ijs.si/ceu
nekaj denarja pa je bilo prihranjenega že samo s pregledom
pogodb za oskrbo z energijo. Vsi ti, zgolj neinvesticijski ukrepi
so prispevali k skoraj 6-odstotnemu zmanjšanju rabe energije.
Identificiran, 12,7-odstotni potencial za zmanjšanje rabe
energije bi bilo mogoče izkoristiti z izvedbo nekaterih ukrepov
s kratko dobo vračanja, na primer s posodobitvijo regulacije
kotlov in podpostaj ter regulacije solarnega sistema za pripravo
sanitarne tople vode in hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema.
raba električne energije [kWh/2T]
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
0
10
20
30
40
50
60
70
80
dvotedenski intervali
Slika 2: Raba električne energije po dvotedenskih intervalih
od začetka leta 2011 dalje
Slika 1: Motivacijska delavnica maja 2013
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Da bi zaustavili rast rabe električne energije, je bilo v obdobju
od maja 2013 do marca 2014 izvedenih pet motivacijskih
delavnic za učinkovitejše ravnanje z energijo za isto skupino
zaposlenih. Rezultat izvedbe motivacijskih delavnic je bilo
5-odstotno zmanjšanje rabe električne energije v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Raba električne energije v
bolnišnici se je v obdobju po letu 2005 tokrat prvič zmanjšala!
V okviru projekta je bilo izvedenih tudi nekaj ukrepov za manjšo
rabo toplote. Sanitarna topla voda se tako zdaj ne pripravlja več
centralno, ampak se jo vse leto zagotavlja z lokalnimi grelniki,
kar je omogočilo tudi znižanje povprečne temperature vode
na izhodu iz glavnega kotla. Lokalni kondenzacijski kotel se
je izkazal kot bolj učinkovit tudi za ogrevanje ene od stavb,
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Podpora vodstva, dobro sodelovanje
s tehničnim osebjem in korektno
vrednotenje doseženih rezultatov
so ključnega pomena za uspešno
izvedbo projekta optimizacije
delovanja energetskih sistemov.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Nekaj energije je mogoče prihraniti že samo z izvedbo
neinvesticijskih ukrepov učinkovite rabe energije.
Ne podcenjujte pomena motivacijskih dejavnosti za
učinkovitejše ravnanje z energijo. Tudi energetsko visoko
učinkovita oprema ne bo delovala učinkovito, če z njo ne
boste ravnali na energetsko učinkovit način.
Tehnično osebje v stavbi potrebuje za sodelovanje v
procesu optimizacije dovolj časa, saj lahko le tako v celoti
izkoristi strokovno znanje in izkušnje zunanjega partnerja.
Projekt optimizacije je mogoče izvesti le v partnerskem
odnosu vseh vpletenih, ki temelji na medsebojnem
zaupanju.
Po energetski prenovi stavb smo se v okviru projekta Re-Co osredotočili na izvedbo
neinvesticijskih ukrepov učinkovite rabe energije za optimizacijo delovanja obstoječih
energetskih sistemov in energetsko učinkovitejše ravnanje zaposlenih, s čimer
smo rabo energije zmanjšali za skoraj 6 %. V letu 2014 nameravamo izvesti še nekaj
ukrepov s kratko dobo vračanja in na ta način rabo energije še dodatno zmanjšati.
S sodelovanjem v projektu Re-Co smo pridobili koristne izkušnje in nove ideje
za naše delo v prihodnje, saj se zavedamo, da lahko dosežene rezultate ohranjamo
in nadgrajujemo samo s stalnim prizadevanjem za učinkovitejše ravnanje
z energijo vseh zaposlenih.
Rok Škvarč, koordinator projekta Re-Co v Splošni bolnišnici Brežice
23
Osrednja bolnišnica Seinäjoki
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRAŽAVA
Finska
STAVBA
Osrednja bolnišnica Seinäjoki
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Osrednja bolnišnica Seinäjoki je že večkrat sodelovala v raziskovalnih projektih in zato so se odločili, da bodo sodelovali
tudi v projektu Re-Co. Za bolnišnico, v kateri vedno prenavljajo katero od stavb, je zato ta pilotni projekt predstavljal izziv.
Odločili so se za izvajanje projekta v dveh ločenih delih: prvi
del se je nanašal na sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC) ter kakovost notranjega zraka na polikliniki
v stavbi C, drugi del pa na s senzorji prisotnosti povezano
razsvetljavo v stavbi H.
s katerimi bi bilo mogoče izboljšati avtomatizacijo razsvetljave, da bi bili že vgrajeni senzorji prisotnosti bolje izkoriščeni.
Ukrepi so temeljili na dejanskih podatkih o delovanju razsvetljave glede na vrsto sobe. Potencial za zmanjšanje rabe
energije je bil izračunan iz potrebne rabe energije za razsvetljavo na osnovi podatkov o prisotnosti (ure) in potrebi po osvetlitvi (ure) v primerjavi z rabo energije pri običajni uporabi
razsvetljave podnevi.
NASLOV
Hanneksenrinne 7, Seinäjoki
VRSTA STAVBE
bolnišnica
NETO TLORISNA POVRŠINA
130.000 m²
poliklinika
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija 14.120 MWh
daljinska toplota 12.505 MWh
ZMANJŠANJE STROŠKA ENERGIJE
NA SOBO NA LETO
preizkus senzorjev prisotnosti
v bolniških sobah
potencial
14 %
42 €/leto
doseženo
6 €/leto
PROJEKTNI PARTNER
VTT
www.vtt.fi
KONTAKT
Esa Nykänen
poliklinika
Slika 2: Shematski prikaz izhodiščne (levo = –20 Pa) in dosežene (desno = –8 Pa)
tlačne razlike med zunanjim in notranjim zrakom za polikliniko
Slika 1: Stavbe Osrednje bolnišnice Seinäjoki
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Načrtovanje ukrepov za zmanjšanje rabe energije v stavbi
C je temeljilo na dejstvu, da so v stavbi imeli težave s slabo
kakovostjo notranjega zraka, ki so že bile vzrok za številne
ukrepe, na primer za zamenjavo talnih materialov in stalno
vključeno prezračevanje. V sobah so namestili čistilnike zraka,
vendar tudi s tem ukrepom problema niso rešili. Nekatere
energetsko učinkovite naložbe, na primer vgradnja enote
za izrabo odpadne toplote v sistem HVAC, so bile v stavbi
C izvedene že leta 1996, zato v okviru projekta Re-Co konvencionalni ukrepi učinkovite rabe energije (npr. prilagajanje
časa delovanja prezračevanja dejanskim potrebam), ki bi
lahko še dodatno poslabšali kakovost notranjega zraka, niso
bili zaželeni. Namesto tega je bil cilj boljša kakovost zraka ob
isti rabi energije.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Izhodišče za načrtovanje ukrepov so bili problemi s slabo
kakovostjo notranjega zraka na otroški polikliniki, ki so ostali
nerešeni tudi po številnih prenovah in analizah vzorcev zraka.
Sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC) je
deloval 24 ur na dan, 7 dni v tednu. V okviru projekta Re-Co so
bile najprej izmerjene temperature in relativna vlažnost zraka.
Po razgovorih z zaposlenimi na polikliniki in v sodelovanju
s tehničnim osebjem je bila izmerjena tlačna razlika med
zunanjim in notranjim zrakom in ugotovljen prevelik podtlak.
Pozneje je bilo ugotovljeno, da je bila tlačna razlika posledica
delovanja sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije
sosednjih bolnišničnih oddelkov. S spremembo delovanja
teh sistemov se je tlačna razlika približala vrednosti –5 Pa in s
tem želenemu cilju tega projekta. Ker čistilniki zraka v sobah
niso več potrebni, je prihranek energije na leto precejšen.
Najpomembnejši dosežek projekta pa je prav gotovo boljša
kakovost notranjega zraka z manj nefiltriranega zraka.
Pri načrtovanju ukrepov v stavbi H so sodelovali zaposleni
na bolnišničnih oddelkih. Ti so posredovali svoje predloge,
Uporaba senzorjev prisotnosti za avtomatizirano upravljanje
razsvetljave v bolnišničnih sobah je dobra zamisel. Potencial
za zmanjšanje rabe energije (14 %) je bil večji od realiziranega.
Za uspešno izvedbo ukrepa morajo uporabniki sodelovati
že v začetni fazi načrtovanja ukrepa pri izbiri stikal in druge
tehnologije, ki jo bodo uporabljali.
Stavba:
... spoznali smo, kako pomembno
je upravljanje ravni zračnega
tlaka, da bi zagotovili oskrbo sob
s filtriranim zrakom ...
Električna energija:
... uporabniki bi morali imeti
glavno besedo pri načrtovanju
sistema upravljanja razsvetljave,
vključno s stikali ...
Jorma Hemminki
vodja upravljanja nepremičnin
Jari Hakala
vodja oddelka za električno energijo
in komunikacije
Obratuje celotna stavba –
ne le tehnologija ali del stavbe!
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
24
Optimizacija rabe energije
v Domu zdravja Zagreb Center
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRAŽAVA
Hrvaška
STAVBA
Dom zdravja Zagreb Center
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Dom zdravja Zagreb Center je bil zgrajen leta 1986.
Stavba ima 6 nadstropij s skupno tlorisno površino
6.500 m2 in letno rabo energije 210 kWh/m2. Največji
porabniki energije so: ogrevalni sistem na plin (75 %
skupne rabe energije), klimatski split sistemi za hlajenje
(6 %) in fluorescenčna razsvetljava (12 %). Velik potencial
za zmanjšanje rabe energije, ki je bil ugotovljen po temeljitem pregledu, je spodbudil vodstvo zdravstvenega
doma, da se vključi v pilotni projekt Re-Co.
junij
maj
april
februar
oktober
2010/2011
2011/2012
november
december
2012/2013
2013/2014
Slika 2: Raba energije v različnih ogrevalnih sezonah
NETO TLORISNA POVRŠINA
6.500 m²
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
277 MWh
plin
1.086 MWh
KONTAKT
[email protected]
september
januar
VRSTA STAVBE
zdravstveni dom
PROJEKTNI PARTNER
Alcina, d. o. o.
avgust
marec
NASLOV
Runjaninova 4, Zagreb
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
23,7 %
323 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
32.000 €/leto
julij
Slika 1: Dom zdravja Zagreb Center
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Ker je raba plina za ogrevanje pomenila 2/3 stroška za
energijo, so se v projektu osredotočili predvsem na dva
ukrepa: optimizacijo ogrevalnega sistema in revizijo
pogodbe za dobavo plina. Z optimizacijo ogrevalnega sistema se je raba plina zmanjšala za približno
25 %, medtem ko je bila posledica revizije pogodbe
18-odstotno znižanje cene plina. Poleg finančne koristi,
ki je znašala 31 %, je bil naročnik zelo zadovoljen tudi z
večjim bivalnim ugodjem v stavbi in večjo ozaveščenostjo
zaposlenih o možnostih zmanjšanja rabe energije ter
hkrati tudi z zmanjšanjem izpusta CO2. Naložba v oba
ukrepa se je povrnila v nekaj mesecih.
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Da bi še naprej ohranjali raven doseženih prihrankov
in identificirali še druge ukrepe za zmanjšanje rabe
energije, je zelo pomembno nenehno spremljanje in
prilagajanje delovanja stavbe. Izvedeni ukrepi so lahko
učinkoviti, le če pri izvajanju sodelujejo vsi – od vodstva
do zaposlenih in uporabnikov stavbe. Verjamemo, da
bodo v tem projektu pridobljeno znanje in doseženi
rezultati širše prepoznani in bodo spodbudili tudi druge
ustanove, da bodo sledile temu pozitivnemu primeru.
Vodstvo zdravstvenega doma
je zaupalo projektnemu partnerju
Alcini in izkoristilo priložnost,
da z razmeroma preprostimi
ukrepi doseže precejšen prihranek
energije.
Pilotni projekt Re-Co nam je razkril skriti potencial za zmanjšanje
rabe energije in doseganje precejšnjih prihrankov. Upamo, da nam
bo v prihodnosti uspelo izvesti podobne projekte tudi v drugih
naših stavbah. Naš cilj je še naprej odgovorno in razumno upravljati
z denarjem in rabo energije. Ta pilotni projekt bi moral postati
model za druge javne ustanove, ki uporabljajo velike stavbe.
Antonija Balenović, dr. med., izvršna direktorica
25
S skupinskim delom
do velikega uspeha
DRAŽAVA
Avstrija
STAVBA
Bolnišnica sester usmiljenk
NASLOV
Seilerstätte 4, Linz
VRSTA STAVBE
bolnišnica
Redovna Bolnišnica sester usmiljenk se nahaja v središču
Linza. Ustanovljena je bila leta 1841 in od takrat se nenehno
širi. Leta 2004 je vodenje bolnišnice prevzela skupina Vinzenz
Group. V bolnišnici se izvajajo dejavnosti s skoraj vseh
medicinskih področij, največji poudarek je na onkologiji, ortopediji in zdravljenju otrok, zlasti otroški urologiji. Bolnišnica
ima 672 postelj in okoli 2.000 zaposlenih.
Upravljanje stavbe in tehnična služba sta v rokah podjetja
SANTESIS, ki je bilo glavni pogodbeni partner podjetja e7 pri
izvajanju pilotnega projekta Re-Co. Ker se je raba energije v
bolnišnici od leta 2000 podvojila, je napočil čas za ukrepanje.
Leta 2011 so v bolnišnici porabili že več kot 30 GWh energije.
12.500
12.000
11.500
11.000
10.500
10.000
9.500
9.000
8.500
8.000
7.500
7.000
6.500
6.000
5.500
5.000
začetek izvajanja
ukrepov Re-Co
dec
. 06
ma
j 07
okt
. 07
ma
r. 0
8
avg
. 08
jan
. 09
jun
. 09
no
v. 0
9
apr
. 10
sep
t. 1
0
feb
. 11
jul.
11
dec
. 11
ma
j 12
okt
. 12
ma
r. 1
3
avg
. 13
jan
. 14
NETO TLORISNA POVRŠINA
85.000 m²
bilo izvedenih pri sistemih za razvod sanitarne tople vode in
parnem omrežju. Tukaj se večje prihranke pričakuje v naslednjih mesecih, vendar so predhodno potrebne še dodatne
študije predvidene naložbe.
raba električne energije [MWh/12 mesecev]
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Slika 2: Raba električne energije (od leta 2006 do marca 2014)
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija 11.845 MWh
plin
7.516 MWh
daljinska toplota 11.581 MWh
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
9,2 %
2.836 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
>180.000 €/leto
PROJEKTNI PARTNER
e7 Energie Markt Analyse GmbH
KONTAKT
Georg Benke
Slika 1: Glavni vhod v Bolnišnico sester usmiljenk, Linz
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Najprej je bila izvedena natančna analiza rabe električne
energije, daljinske toplote in plina. V ta namen je bilo uporabljeno orodje za ocenitev obremenitve, ki ga je razvilo
podjetje e7. S pomočjo tega orodja je bilo mogoče strukturo
rabe energije prikazali na več načinov. Rezultati analize so bili
koristna informacija za vodstvo bolnišnice, ki je tako dobilo
predstavo o trenutnem stanju na področju rabe energije v
stavbi in naslednjih korakih.
Ker ima bolnišnica več kot 230 prezračevalnih sistemov, so se
v projektu osredotočili na optimizacijo njihovega delovanja.
Zbrani so bili podatki o sistemih, njihove nastavitve pa so
bile, če je le bilo mogoče, prilagojene dejanskim potrebam.
V nekaterih primerih je bilo mogoče zmanjšati čas delovanja
posameznih sistemov celo za več kot 60 %.
Izvedeni so bili tudi ukrepi za zmanjšanje rabe toplote. Eden
od ukrepov je bil, da mora čistilno osebje poskrbeti, da so
okna v prezračevanih prostorih zaprta. Nekaj prilagoditev je
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Kot je razvidno s slike 2, je raba električne energije pred
začetkom izvajanja ukrepov Re-Co naraščala za približno
3,7 % na leto, od začetka izvajanja ukrepov Re-Co pa se
je znižala za 8,4 %. V primerjavi s trendom je bil prihranek
energije celo večji od 13,6 % (~1.700 MWh/leto). Rabo
toplote je bilo mogoče zmanjšati za okoli 8 %, čeprav je bilo
leto 2013 za okoli 10 % hladnejše kot leto 2011.
Tudi pri rabi plina se pričakuje do 15-odstotni prihranek: plin
je potreben za proizvodnjo pare. V tem primeru bi bilo treba
zunaj obratovalnega časa znižati tlak v omrežju.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Re-Co ni samo pristop, ki izboljšuje energetsko učinkovitost
in zmanjšuje rabo energije. Prinaša tudi veliko novega znanja
o ukrepih učinkovite rabe energije, novih tehnologijah in
upravljanju energije in informira osebje stavbe o tem, kako
deluje njihova stavba. Ta nova znanja lahko pomembno
vplivajo na način upravljanja stavbe, s čimer postane pristop
Re Co smiseln, tudi kadar so prihranki relativno majhni.
Zavedamo se, da še vedno obstajajo
možnosti za zmanjšanje rabe energije
z izvedbo neinvesticijskih ukrepov
ali ukrepov s kratko dobo vračanja.
Trenutno izvajamo samo razmeroma
preproste ukrepe s precejšnjim
prihrankom energije.
Natančna analiza rabe energije in dobro sodelovanje
med podjetjema Santesis in e7 sta bila temelj
za vse uspešno izvedene ukrepe učinkovite rabe energije.
Manfred Steinacher, vodja tehničnega oddelka v Bolnišnici sester usmiljenk v Linzu
26
Še vedno obstaja potencial
za optimizacijo delovanja
energetskih sistemov v Bolnišnici
srca Jezusovega na Dunaju
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRAŽAVA
Avstrija
STAVBA
Bolnišnica srca Jezusovega
NASLOV
Baumgasse 20A, Dunaj
VRSTA STAVBE
bolnišnica
NETO TLORISNA POVRŠINA
14.000 m²
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
1.970 MWh
plin
252 MWh
kurilno olje
3.463 MWh
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Bolnišnica srca Jezusovega je redovna bolnišnica, katere
delovanje temelji na krščanski tradiciji in vrednotah. Red je
leta 1866 ustanovil oče Victor Brown iz francoske pokrajine
Lorena. Leta 2007 je vodenje bolnišnice prevzela skupina
Vinzenz Group.
Energetski sistem bolnišnice temelji na uporabi kurilnega
olja, električne energije in plina. Kompleksni energetski sistemi stavbe vključujejo 5 kotlov na kurilno olje, 18
prezračevalnih sistemov in 7 hladilnih naprav.
Pogodbeni partner podjetja e7 pri tem projektu je bilo
podjetje za upravljanje objektov SANTESIS Technic for
Health, ki je hčerinsko podjetje skupine Vinzenz Group.
Zaradi naraščajočih stroškov energije v bolnišnici in da
bi nadgradili znanje tehničnega osebja bolnišnice, se je
SANTESIS vključil v projekt.
Slika 2: Diagram rabe električne energije – rezultat prilagoditve je očiten
Drugi ukrepi so bili, na primer, raba le dveh namesto štirih
sijalk v vgrajenih svetilih na hodnikih ali znižanje temperature v dovodu in povratku ogrevalnega sistema.
Naročnik je seznanjen s potencialom za zmanjšanje rabe
energije, vendar je zaposlenim med delovnim časom primanjkovalo časa in jim ga še vedno primanjkuje, da bi se
lahko posvetili optimizaciji delovanja energetskih sistemov.
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
5,8 %
328 MWh/leto
PROJEKTNI PARTNER
e7 Energie Markt Analyse GmbH
KONTAKT
Christoph Kuh
Slika 1: Bolnišnica srca Jezusovega na Dunaju
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Do zdaj je bilo vodstvo bolnišnice v glavnem osredotočeno
na razpoložljivost in zanesljivost tehnične opreme in ne
toliko na zmanjšanje rabe energije. Namestnik vodje
tehničnega oddelka je bil zelo motiviran za izvedbo
pilotnega projekta Re-Co in tudi najpomembnejša oseba
za izvedbo ukrepov.
Eden od ključnih izvedenih ukrepov učinkovite rabe
energije je bila uskladitev časa delovanja prezračevalnih
sistemov z dejanskimi potrebami. S tem ukrepom je bilo
doseženo 44-odstotno zmanjšanje rabe energije.
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Še vedno obstaja potencial za
optimizacijo delovanja energetskih
sistemov v Bolnišnici srca
Jezusovega! Začeli smo izvajati
samo razmeroma preproste ukrepe
s precejšnjim prihrankom energije.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Za uspešnost projekta je potrebna zavezanost lastnika
stavbe in vodje energetike ali vodje tehničnega osebja
za izvajanje optimizacije delovanja energetskih sistemov.
Kar zadeva strokovnjake Re-Co, je pomembno, da so
prisotni na lokaciji in kot partnerji sodelujejo z lokalnim
osebjem.
Zaposleni v stavbi sicer dobro vedo, kje je potencial za
zmanjšanje rabe energije, VENDAR za izvedbo optimizacije delovanja energetskih sistemov potrebujejo čas.
Brez meritev ni mogoče videti ničesar.
Zmanjševanje rabe energije po občutku ni mogoče.
Anton Erceg, vodja energetike v Bolnišnici srca Jezusovega
27
Univerza Tomáš Bata v Zlínu, Češka
republika – zmanjšanje rabe energije
v stavbi univerzitetnega središča
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRŽAVA
Češka republika
STAVBA
Univerza Tomaš Baťa,
stavba univerzitetnega središča
NASLOV
nám. T. G. Masaryka 5555, Zlín
VRSTA STAVBE
administrativna
NETO TLORISNA POVRŠINA
11.075 m²
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija 1.100 MWh
daljinska toplota
542 MWh
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
1%
16 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
2.600 €/leto
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Univerza Tomáš Baťa (UTB) je regionalna univerza, ki se
nahaja v mestu Zlín na osrednjem Moravskem v Češki
republiki. Univerzo sestavlja okoli 15 stavb različnih velikosti
in oblik, ki so v različnih delih mesta.
V projekt Re-Co je bila vključena stavba št. 13, ki ima vlogo
univerzitetnega središča (»Rektorát«). Poleg številnih pisarn
za univerzitetno osebje sta tu še knjižnica za študente in
osrednji avditorij.
Stavba ima pet nadstropij in tehnološko kletno etažo,
dokončana pa je bila leta 2008. Njena ovalna oblika
omogoča razporeditev prostorov na obeh straneh stavbe,
v sredini pa se nahaja zastekljen atrij. Električna energija
se dovaja preko srednjenapetostnega omrežja, mestni
sistem daljinskega ogrevanja pa dovaja paro v podpostajo v kletni etaži, kjer para ogreva vodo za ogrevalni
sistem. Pisarne ogrevajo radiatorji, druge prostore pa
sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC),
ki ima hladilni in prezračevalni enoti z učinkovito izrabo
odpadne toplote. Hlajenje pisarn se izvaja tudi s pomočjo
ventilatorskih konvektorjev.
mogoča nastavljena vrednost mehansko omejena na
sredino območja. Pred tem so uporabniki namreč pogosto
zavrteli glavo ventila na najvišjo vrednost, kar je v nekaterih
prostorih povzročilo pregrevanje, v drugih, v omrežju
hidravlično najbolj oddaljenih, pa nezadostno ogrevanje.
S tem ukrepom je bil uravnan pretok, kar je omogočilo
prihranek energije in večje bivalno ugodje v prostorih
stavbe.
Žaluzije za zaščito pred soncem na električni pogon so
bile nameščene na zunanjo stran oken pisarn, ki so najbolj
izpostavljene sončnemu sevanju (eno od nadstropij na
južnem pročelju). Čeprav to ni bil pravi ukrep Re-Co, je
bilo treba izboljšati bivalno ugodje zaposlenih v poletni
vročini, česar ni bilo mogoče doseči le s hlajenjem (manjši
strošek električne energije za hlajenje je dodatna korist tega
ukrepa).
Za hlajenje celotnega atrija bi potrebovali veliko energije.
Precejšen prihranek energije prinese že dopuščanje višjih
temperatur in izvajanje pasivnega hlajenja z odpiranjem
oken v bližini strehe ter s tem hlajenja prostora na naraven
način v nočnem času. To se izvaja z ročnim odpiranjem
razpoložljivih oken. Predlagana je bila zamenjava več oken s
fiksnimi stekli z okni na daljinsko odpiranje, s čimer bi lahko
kar najbolje izkoristili pasivno hlajenje.
Raba energije se meri le na ravni stavbe in eno od
priporočil je bila tudi vzpostavitev dodatnih merilnih mest
za pomembne tehnološke sisteme. Podatki so shranjeni
v energetskem informacijskem sistemu, ki je dostopen
prek spleta, skupaj s podatki drugih univerzitetnih stavb.
Univerza za zdaj nima energetskega menedžerja (uvedba
tega delovnega mesta je še eno od priporočil).
PROJEKTNI PARTNER
SEVEn
KONTAKT
tel.: +420 224 252 115
e-pošta: [email protected]
Slika 1: Stavba univerzitetnega središča, UTB Zlín
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Ukrepi učinkovite rabe energije so bili usmerjeni v
ogrevanje in hlajenje. Tipičen neinvesticijski ukrep ali ukrep
s kratko dobo vračanja je bila prilagoditev termostatskih
glav na ventilih radiatorjev. V vseh pisarnah je bila najvišja
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Predlaganih je bilo še več drugih ukrepov učinkovite rabe
energije za sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Po drugi strani pa je analiza razsvetljave pokazala,
da so zdajšnji sistemi sodobni in kot taki pomenijo le nizek
potencial za prihranek energije.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Celo v razmeroma novih stavbah z najnovejšo tehnološko
opremo je mogoče doseči dodatno zmanjšanje rabe
energije. Pri določanju ukrepov in še zlasti pri njihovem
izvajanju je potrebno dobro sodelovanje med zunanjim
strokovnjakom in osebjem stavbe.
Z veseljem smo sodelovali v projektu Re-Co, saj nam je
pomagal nadaljevati naša prizadevanja za zmanjšanje
stroškov energije. Naš namen je omogočiti našemu osebju,
da zagotovi stalnost optimizacije upravljanja energije v stavbi.
Radomír Ševčík , oddelek za naložbe pri UTB
28
Široka paleta ukrepov povečuje
prihranke in ozaveščenost
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
DRŽAVA
Norveška
STAVBA
Norveška univerza
znanosti o življenju
Tehnična fakulteta (TF)
Biotehnologija (BTB)
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Norveška univerza znanosti o življenju (NMBU) se nahaja
južno od Osla. Obsega 60 hektarjev velik zgodovinski
kampus z več kot 135 stavbami, zgrajenimi od leta 1890 do
danes. Ima 5.000 študentov in 1.700 zaposlenih. Kompleksen stavbni fond in obsežna organizacijska struktura ovirata
energetsko učinkovito delovanje stavbe, zato se je vodstvo
tehničnih služb odločilo za sodelovanje v projektu Re-Co.
Sistem avtomatiziranega spremljanja rabe energije je bil v
večini stavb že vzpostavljen, glavni namen tega projekta pa
je bilo izboljšanje njegovega delovanja.
Večina ukrepov je bila uspešno izpeljana. Najbolje so
dokumentirani rezultati nadzora delovanja sistemov za
taljenje snega, saj so za to nameščeni posebni merilniki
(glejte sliko 2). Ukrepi so bili izvedeni v mejah razpoložljivih
proračunskih sredstev za delovanje stavbe.
zamenjava pokvarjene nadzorne enote
kWh
85
80
75
70
65
60
55
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
NASLOV
Ås
PROJEKTNI PARTNER
Norwegian Energy Efficiency Inc
(NEE)
KONTAKT
Thea Mørk ([email protected])
26.02.
22.02.
18.02.
14.02.
10.02.
06.02.
02.02.
25.01.
29.01.
21.01.
17.01.
13.01.
Leto 2013
LETNA RABA ENERGIJE
TF
električna energija
887 MWh
daljinska toplota
871 MWh
BTB
električna energija
1.179 MWh
daljinska toplota
1.101 MWh
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
TF
BTB
9%
10,8 %
158 MWh/leto
247 MWh/leto
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
19.000 €/leto
27.000 €/leto
09.01.
01.01.
NETO TLORISNA POVRŠINA
Tehnična fakulteta 11.000 m²
Biotehnologija 8.700 m²
05.01.
VRSTA STAVBE
izobraževalna
Slika 2: Raba energije (kWh/dan) za sistem za taljenje snega, pri katerem
je bila zamenjana nadzorna enota
Slika 1: Stavba BTB Univerze znanosti o življenju (z naravnim senčenjem)
IZVEDBA OPTIMIZACIJE DELOVANJA
ENERGETSKIH SISTEMOV
Projekt Re-Co je izvajala delovna skupina, ki sta jo sestavljala energetski strokovnjak iz Norwegian Energy Efficiency (NEE) in energetski svetovalec z univerze. Glede
na začetno vrednotenje potenciala za zmanjšanje rabe
energije, kompleksnost in stabilnost (niso bila načrtovana
nobena večja obnovitvena dela) sta bili za projekt izbrani
dve stavbi. Delovna skupina je opravila pregled obeh stavb,
najpomembnejši identificirani ukrepi pa so bili:
izboljšanje uporabe sistema spremljanja rabe energije,
aktivnejša uporaba centralnega nadzornega sistema
glede na dejansko uporabo stavbe,
izboljšanje nadzora delovanja sistemov za taljenje snega,
preprečevanje izgub zraka/toplote,
izboljšanje ročnega upravljanja prezračevanja,
izboljšanje senčenja (zmanjšanje rabe energije za hlajenje).
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Zelo pomembna za uspeh projekta Re-Co na univerzi je
bila aktivna uporaba sistema za spremljanje rabe energije,
s katerim so bile odkrite napake v nadzornih sistemih,
dokumentirani prihranki in prepoznana nova področja s
potencialom za zmanjšanje rabe energije.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Naročniku projekta se je zdel projekt zelo koristen in
poučen. Spoznal je, da se je treba nenehno osredotočati
na energetsko učinkovito delovanje stavbe, spremljanje
rabe energije in uporabo nadzornih sistemov. Poleg
konkretnih tehničnih nasvetov so bili zelo koristni tudi
predlogi zunanjih strokovnjakov. Delo, opravljeno v okviru
projekta Re-Co, je temelj za izvedbo ukrepov, za katere so
potrebne večje naložbe, in za boljše komuniciranje med
vsemi vključenimi v projekt.
Prihodnje delo vključuje tudi informiranje zaposlenih in
motivacijo uporabnikov stavb za učinkovitejše ravnanje z
energijo. Mogoča je tudi vključitev študentov, saj bi to lahko
bilo pomemben del njihovega izobraževanja.
Med projektom Re-Co smo dobili vpogled v ukrepe za
učinkovitejše upravljanje energije v s svoji stavbi. Te ukrepe
in izkušnje bomo v prihodnosti uporabili tudi v drugih
stavbah. Sodelovanje v projektu je bilo pozitivna izkušnja.
Trond Langseth, energetski svetovalec na NMBU
29
Do velikih prihrankov
energije z optimizacijo sistema
upravljanja stavbe
DRŽAVA
Nemčija
Bolnišnica za nujne primere BG Klinik Ludwigshafen je ena
največjih bolnišnic za zdravljenje ponesrečencev v Evropi.
Ima več kot 10 operacijskih sob, deluje pa 365 dni na leto,
24 ur na dan. Ker so stroški energije v bolnišnici nenehno
naraščali, je bil uporabnik takoj pripravljen na izvedbo optimizacije energetskih sistemov v stavbi.
STAVBA
Berufsgenossenschaftliche
Unfallklinik Ludwigshafen
www.bgu-ludwigshafen.de
PROJEKTNI PARTNER
Steinbeis-Transferzentrum EGS
www.stz-egs.de
KONTAKT
Uwe Hemminger
znižanje
tlaka
skrajšanje časa
delovanja
–10 %
–15 %
–20 %
80
60
40
0
Z 20 % celotne rabe energije so bili ogrevalni sistemi drugi
največji porabnik energije v bolnišnici. Z optimizacijo
hidravličnega sistema z znižanjem dovodnih temperatur se
je skupna raba energije v bolnišnici dodatno zmanjšala za
približno 3 %.
NETO TLORISNA POVRŠINA
68.000 m²
ZMANJŠANJE STROŠKOV
ENERGIJE
300.000 €/leto
100
znižanje
temperature
Slika 2: Potencial za zmanjšanje rabe energije prezračevalnega sistema
VRSTA STAVBE
bolnišnica za nujne primere
ZMANJŠANJE RABE
KONČNE ENERGIJE
11,8 %
2,8 GWh/leto
120
20
NASLOV
Ludwig-Guttmann-Straße 13
Ludwigshafen
LETNA RABA ENERGIJE
električna energija
8,7 GWh
plin (za paro)
3,9 GWh
daljinska toplota
10,0 GWh
daljinski hlad
1,8 GWh
prezračevalni sistem 1
raba energije [MWh/leto]
OSNOVNI
PODATKI
O PILOTNEM
PROJEKTU
OPIS PILOTNEGA PROJEKTA
Slika 1: Optimizacija prezračevalnih sistemov
IZVEDBA OPTIMIZACIJE
DELOVANJA ENERGETSKIH SISTEMOV
Že groba analiza skupne rabe energije v bolnišnici je
razkrila, da samo prezračevalni sistemi porabijo kar 45 %
vse energije. Izračuni za posamezne prezračevalne sisteme
so nato pokazali, da je mogoče trenutno rabo energije na
sistem zmanjšati za do 40 %.
V sodelovanju s tehničnim osebjem bolnišnice so bile
izvedene nekatere prilagoditve v sistemu upravljanja
stavbe: sprememba nastavljenih vrednosti, zmanjšanje
prostorninskega pretoka zraka, prilagoditev časa delovanja
dejanskim potrebam, uvedba nočnega ugašanja sistema,
prilagoditev parametrov novi uporabi prostorov. S temi
in z drugimi ukrepi s kratko dobo vračanja so v bolnišnici
skupno rabo toplote in električne energije zmanjšali za
okrog 9 %.
IZJAVA PARTNERJA
IZ PRAKSE
Z razmeroma malo vloženimi finančnimi sredstvi je bilo
doseženo zmanjšanje stroškov energije za približno
300.000 € na leto. Naložba se je povrnila prej kot v enem
letu.
PRIDOBLJENE IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
Optimizacija v bolnišnici za nujne primere BG Klinik Ludwigshafen je pokazala, da je za uspešno izvedbo projekta
Re-Co treba narediti te korake: 1. odkriti največjega
porabnika energije; 2. poznati sisteme; 3. pripraviti ukrepe
skupaj z uporabnikom; 4. podpreti uporabnika pri izvajanju
ukrepov, in 5. zmanjšati rabo energije. Zelo pomembno je,
da sodelovanje z uporabniki poteka od začetka izvajanja
projekta, ukrepe pa je treba pripraviti in predstaviti na
razumljiv način. Zaupanje v to, kar delamo, je v bolnišnicah
zelo pomembno.
V naši bolnišnici je energija postajala vse pomembnejši stroškovni dejavnik. Zato smo se vprašali:
Le kam odteka denar? Za kaj se rabi energija? Kaj lahko storimo, da preprečimo nadaljnje naraščanje
stroškov?
Za nas je bilo zelo pomembno, da lahko zmanjšamo rabo energijo, ne da bi to negativno vplivalo
na delovni proces bolnišnice. Za sodelovanje v projektu Re-Co smo se odločili zato, da bomo lahko
zmanjšali rabo energije z optimizacijo obstoječih energetskih sistemov tehnologije z majhnimi stroški.
Rezultat izvedenih ukrepov so nižji stroški energije, ki jih lahko dejansko izmerimo in dokažemo.
Seveda pa po končanem projektu Re-Co ne bomo prenehali izvajati dejavnosti za učinkovito rabo
energije. Prav nasprotno, optimizacijo delovanja energetskih sistemov bomo razširili tudi na
druga področja in druge vrste energije. Smo tudi v stiku z drugimi bolnišnicami, ki jim želimo svoj
primer predstaviti kot primer dobre prakse in jim posredovati svoje znanje.
Burak Isiksal, vodja oddelka za gradnjo in tehnologijo
30
Projekt Re-Co
Zakaj bi plačevali preveč za energijo,
če lahko zmanjšate stroške energije
brez večjih naložb, samo z optimizacijo
delovanja obstoječih energetskih
sistemov v stavbi in motivacijo
zaposlenih za učinkovitejše ravnanje
z energijo.
Optimizacija delovanja energetskih
sistemov (angl. re-commissioning)
vam lahko pomaga povečati dobiček,
okrepiti konkurenčno prednost
ter izboljšati vaše delovno okolje in
podobo vaše organizacije v javnosti.
Tako je sporočilo o pristopu Re-Co 10 projektnih partnerjev iz 8 držav, ki so pod vodstvom Graz Energy Agency
sodelovali v projektu Re-Co (Re-Commissioning – Optimizacija delovanja energetskih sistemov v obstoječih
nestanovanjskih stavbah). Projekt, ki je potekal v okviru
programa EU Inteligentna energija – Evropa (IEE), se je začel
septembra 2011.
Splošni cilj projekta Re-Co je bil raziskati, preizkusiti
in omogočiti izvedbo stroškovno učinkovite optimizacije delovanja energetskih sistemov v obstoječem
evropskem nestanovanjskem stavbnem fondu, s katero bi
izboljšali energetsko učinkovitost teh stavb in vzpostavili
optimizacijo kot eno primernih »orodij« za izkoriščanje
možnosti za zmanjšanje rabe energije in tako pripomogli
k doseganju zastavljenih evropskih ciljev na področju
energetske učinkovitosti do leta 2020.
Glavni cilji projekta Re-Co so bili:
izvesti pilotne projekte Re-Co in zmanjšati rabo končne
energije za najmanj 10 % z izvedbo neinvesticijskih
ukrepov učinkovite rabe energije in ukrepov učinkovite
rabe energije s kratko dobo vračanja;
vzpostaviti notranjo strokovno skupino Re-Co za
izmenjavo znanja in izkušenj med projektnimi partnerji
ter testiranje in nadaljnji razvoj strategij in različnih
orodij za izvajanje optimizacije;
VEČ INFORMACIJ
EVROPSKA
Re-Co MREŽA
prenesti Re-Co izkušnje in predstaviti primere dobre
prakse lastnikom stavb in izvajalcem energetskih storitev
ter spodbujati uporabo storitev Re-Co;
usposobiti projektne partnerje kot strokovnjake za optimizacijo delovanja energetskih sistemov, ki imajo v svojo
standardno ponudbo vključene tudi storitve Re-Co;
ozavestiti širok krog lastnikov nestanovanjskih stavb, da
je mogoče z optimizacijo uspešno izboljšati energetsko
učinkovitost stavbe;
vzpostaviti evropsko mrežo strokovnjakov za optimizacijo delovanja energetskih sistemov, ki bodo naprej
razvijali procese, orodja in storitve Re-Co.
V okviru projekta Re-Co je bilo 14 pilotnih projektov
uspešno izvedeno in predstavljeno na nacionalnih ravneh
z bilteni, s študijskimi ogledi in z videoposnetki. Razvite
so bile tudi strategije in opredeljen proces za izvedbo
projektov Re-Co, pripravljen pa je bil tudi priročnik ReCommissioning, ki je namenjen potencialnim izvajalcem storitev Re-Co in tudi lastnikom stavb. Preučeni
so bili politični dejavniki in regulativni okvir, ki bi lahko
spodbudili izvajanje projektov Re-Co. Narejena je bila
tudi primerjava izvajanja optimizacije v režiji lastnega
tehničnega osebja ali zunanjega izvajalca. Izvedena je bila
tudi zanimiva raziskava o optimizaciji delovanja energetskih sistemov, ki je pokazala, da je pristop Re-Co javnosti
slabo znan. Poleg obiska spletne strani projekta Re-Co se
lahko vsi, ki jih zanima optimizacija delovanja energetskih
sistemov, v družbenem omrežju LinkedIn pridružijo tudi
Evropski Re-Co mreži, v okviru katere lahko izmenjujejo
svoje izkušnje in širijo svoje znanje o pristopu Re-Co ter
tako prispevajo k promociji in nadaljnjemu razvoju
pristopa Re-Co, ki bo v še večji meri zadostil potrebam
potencialnih strank in prispeval k uresničitvi ambicioznih
ciljev na področju energetske učinkovitosti, ki si jih je
zastavila Evropa.
Ključne besede projekta Re-Co
projekt Re-Co, optimizacija delovanja energetskih sistemov
(angl. re-commissioning, tudi recommissioning, retrocommissioning, Re-Co), energetska učinkovitost, zmanjšanje
rabe in stroškov energije, stavbe, obstoječi energetski sistemi,
spremembe vedenja, neinvesticijski ukrepi učinkovite rabe
energije in ukrepi učinkovite rabe energije s kratko dobo
vračanja, energetske storitve, ISO 50001
Več informacij o projektu Re-Co je dostopnih na spletni strani:
http://www.re-co.eu/
Če želite postati del izziva Re-Co, se pridružite
Evropski Re-Co mreži v družbenem omrežju LinkedIn
31
Projektni partnerji Re-Co
Institut »Jožef Stefan«
Center za energetsko učinkovitost
32
Zakaj optimizacija delovanja
energetskih sistemov?
Optimizacija omogoča zmanjšanje rabe in stroškov energije
z izvedbo neinvesticijskih ukrepov učinkovite rabe energije in
ukrepov učinkovite rabe energije s kratko dobo vračanja. Pilotni
projekti Re-Co kažejo, da je realno pričakovati 10-odstotni
prihranek končne energije.
Optimizacija je veliko več kot samo energetski pregled, saj
neinvesticijski ukrepi in ukrepi s kratko dobo vračanja niso le
identificirani, ampak tudi izvedeni.
Optimizacija se lahko uporablja tudi v primerih, v katerih
pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (angl. Energy
Performace Contracting – EPC) zaradi različnih razlogov ne
pride v poštev.
Optimizacija je primerna za stavbe s kompleksnimi energetskimi sistemi, vključno s stavbami, v katerih je potrebna visoka
stopnja zanesljivosti obratovanja (npr. bolnišnice). Ukrepe
Re-Co je mogoče izvajati tudi med delovanjem stavbe.
Optimizacija je PRVI KORAK v izvajanju vaših energetsko
učinkovitih dejavnosti.
4