KULINARIKA
št. 239
četrtek, 14. oktobra 2010
15
primorske novice
[email protected]
Astarea v Brtonigli je konoba, v kateri je glavno kuhališče veliko istrsko ognjišče
Klasika, ki se
je ne naveličaš
poreški Rivieri, v Astareii pa sta za osrednje
kuhališče vzela veliko ognjišče v kotu konobe, v katerem kurijo s hrastovimi drvmi in
ogljem, ki ga žge ogljar v Jelovicah v Čičariji.
Na rešetke in pod črepnjo gre več plodov
morja kot zelene Istre, a je tudi Astarea tiste
vrste konoba, kjer se srečata obe Istri. Nino
je med gosti in pravzaprav povsod po konobi, Alma pri ognjišču in v kuhinji. Oba pa,
Domačen ambient Astaree v Brtonigli, ki mu toploto daje ogenj z velikega ognjišča
VINO
Duet lex (Edi Simčič)
kakovostno suho rdeče vino ZGP
letnik 2005
13,5 % vol. alk.
Edi Simčič (Vipolže, Brda)
cena: 39,60 evra (www.evino.si)
Na posestvu Edija in Aleksa
Simčiča so se zapisali pridelavi
bogatih, zorjenih vin. Duet lex sodi
v vrh njihovih rdečih. Gre za zvrst, v
kateri prevladuje merlot, ob njem
sta še cabernet sauvignon in cabernet franc. Grozdje je iz približno
četrt stoletja starih vinogradov, vino pa je tri leta zorelo v sodčkih.
Duet lex je temne rubinaste barve.
Cvetica je intenzivna, obstojna in
široka: po zrelem rdečem sadju,
lesnih notah, kavi in čokoladi. V
ustih te zaznave dopolni še začimbnost. Vino je elegantno, sladki
tanini so zaznavni, pookus pa izjemno dolg. Krepko in bogato, navdušujoče vino, ki še raste. Za k
jedem iz rdečega mesa in divjačine,
ujelo se bo tudi z zelo zrelim camembertom.
DS
prijazna in simpatična, vsakogar, ki vstopi,
pozdravita kot starega znanca. Pravzaprav
zanje tudi gre, saj je se ogromno gostov v
Astareo vrača že dolga leta, pa naj gre za
domačine, Slovence, Avstrijce ali Italijane, ki
jih je v kriznih časih manj kot nekoč.
K hladnim predjedem ponudijo na gradeli opečene rezine kruha. Bakala tolčejo in
mešajo sami, filete sardonov marinirajo s
kisom, da imajo krepkejši okus. Oljčno olje
je iz njihovega oljčnika ali pa od sosedov. Po
ribe gre Nino vsako jutro: v Savudrijo, Novigrad, Fažano ali do malce bolj oddaljenega Kvarnerja.
Po hladnem ribjem krožniku so na vrsti
kapesante: prelijejo jih z malce belega vina,
oljčnega olja in konjaka ter zapečejo na
žaru. Ribja juha je bogata, s koščki ribe,
zelenjavo in rižem. Kot noč črna rižota je,
podobno kot vse dotlej, polnega, bogatega
in čistega okusa. Nič ji ne manjka in ničesar
ni preveč. Enako je z rezanci s škampi; dva
sta cela, da se gostje malo pomučijo in se
prepričajo, da gre za prvovrsten in svež
kvarnerski ulov. Škarpeno so obložili z zelenjavo z domačega vrta, krompir, pove
gospod Nino, si še ni odpočil, ker so ga šele
zjutraj izkopali. Natančno za četrt ure je
posodo postavil pod črepnjo, da je bila riba
slastna, ravno prav mehka in sočna. “Tudi
zavitek pečemo pod črepnjo,” doda. V njem
so bila jabolka in kutine, okusi pa so se
harmonično povezali. Pod črepnjo so bile
najdlje kutine, ki so se kuhale v črnem vinu.
“Morate poskusiti, to je odličen jesenski sadež,” je že site goste prepričeval Nino.
Tradicijo v Astarei tlakujejo kakovost sestavin, prvinskost okusov, njihova polnost in
bogatost. Dnevna ponudba je odvisna od
ribičev in od sezone, a z vsem, kar pride v
kuhinjo, znajo odlično rokovati. Redno jih
uvrščajo med pet najboljših istrskih konob,
drugačne od drugih pa jih dela hudomušna
in nalezljiva prijaznost gostiteljev Nina in
Alme, ki jima ob strani že stoji mlajša
generacija.
SAŠO DRAVINEC
Konoba Astarea
* Ronko 6, 52474 Brtonigla (Hrvaška)
* tel.: 00385/52-774-384
* gospodar: Nino Kernjus
* odprto: 11-23, novembra zaprto
* sedeži: 60 v jedilnici s kaminom, 35
na pokriti terasi
* kuhinja: tradicionalna istrska obmorska in kontinentalna kuhinja
* za vegetarijance: je dobro poskrbljeno
* cena obeda: 25-35 evrov (brez pijač)
* vino: odprti chardonnay, malvazija in
rdeča zvrst; 20 etiket
* kreditne kartice: maestro, eurocard,
diners
Foto: Gorazd Šinik
Škarpena pod črepnjo
Foto: Gorazd Šinik
BRTONIGLA * Nekoliko nad glavno cesto
na robu mesteca stoji dvonadstropna hiša, v
kateri je družina Orepič leta 1980 odprla
konobo Astarea. Dubrovčani po rodu so jo
petnajst let kasneje prodali Ivanu Kernjusu,
njegovih prvih petnajst let v Astarei pa bo
minilo sredi prihodnjega meseca.
Ivan Kernjus, ki ga vsi kličejo Nino, si je s
soprogo Almo v Astareii zastavil enostavno,
a zahtevno nalogo: ponujati tradicionalne
okuse Istre. Torej je na mizi, kar dajejo
morje, gozd in polje v posameznem letnem
času. Alma in Nino sta kuhalnice vihtela v
Foto: Gorazd Šinik
Kdor prvič pride v Astareo v
Brtonigli, utegne biti malce
začuden: gospodar Nino Kernjus,
sivolas gospod z očali nizko na
nosu, s svinčnikom v eni in z
beležko v drugi roki, pride k mizi,
prisede, vse goste pogleda v oči in
jih vpraša: “Kaj bi danes jedli?”
Nino Kernjus
NA KRATKO
Mesec kraških jedi tostran in onstran meje
KRAS * V petek se je začel Mesec kraške kuhinje na
slovenskem Krasu, ki združuje 14 ponudnikov, v soboto s
tradicionalno akcijo Okusi Krasa začenjajo na tržaškem
Krasu, kjer se je povezalo 17 gostincev, ob njih pa še
ponudniki tipičnih pridelkov in umetniki. Zamejci imajo
daljšo tradicijo in bolj razvejan program, skupen nastop z
eno brošuro in usklajeno akcijo pa je Kraševcem uspel le
enkrat pred nekaj leti, odtlej Kras in njegovo kulinariko spet
ponujajo in promovirajo vsak zase. Obe pobudi druži
domala enaka filozofija: ponuditi čim več tipičnega jesenskega Krasa na krožnikih in privabiti goste tudi iz bolj
oddaljenih krajev. V Sloveniji so se akcije letos lotili nekoliko
bolj zagnano, zamejci pa nadaljujejo s tradicijo tematsko
obarvanih jesenskih srečanj. Letos so se odločili, naj bodo
rdeča nit kuhani štruklji, za katere Vesna Guštin Grilanc
pravi, da so “odlična jed, v glavnem pripravljena kot sladica,
ki jo danes redko zasledimo v gostinskih ponudbah.” V
Mesecu kraške kuhinje se predstavljajo: Ostrouška Pelicon
(Coljava), Špacapanova hiša (Komen), Apetit (Sežana),
Mahorčič (Rodik), Skok (Štorje), Kraljestvo pršuta (Kobjeglava), Ruj (Dol pri Vogljah), Hiša posebne sorte (Kodreti),
Etna, Malovec (Divača), Pri Križmanu (Tublje), Apolonia
(Šmarje), Gostilna Tomaj, Restavracija grad Štanjel, Mahnič
(Škocjanske jame) in Osmica Kosmina (Brje pri Komnu). V
zamejstvu so ponudniki: Bak, Pesek (Pesek), El Fornel,
Nanut, Montecarlo (Trst), Daneu, Veto (Opčine), Kras,
Križman (Repentabor), Guštin, Savron (Zgonik), Bita, La
lampara (Križ), Sardoč (Prečnik), Tre Noci (Sesljan), Pri
ribiču (Devin) in Devetak (vrh. sv. Mihaela).
DS
Zakladi VK Goriška Brda
Že več kot petdeset let kletarji Vinske kleti Goriška Brda vsako
leto nekaj steklenic svojega pridelka zaklenejo v arhivsko klet.
Tu in tam preizkusijo, kako vino prenaša težo desetletij, v
kakšni kondiciji je, in v okusih, ki jih ujamejo, iščejo navdih za
svoje delo in za smernice zadružnikom iz enega največjih
slovenskih vinogradniških združenj.
V pričakovanju Martinovega, ko bo mošt postajal vino, bodo v
degustacijskem prostoru Vinske kleti Goriška Brda pripravili
vertikalno pokušino merlotov iz njihove arhivske kleti. Nanjo
bo povabljenih tudi šest bralcev Primorskih novic, ki jih bomo
vsak teden v naslednjem mesecu in pol izžrebali med pošiljatelji kuponov s pravilnimi odgovori na zastavljeno vprašanje.
Imena bralcev, ki bodo povabljeni na degustacijo, bomo v
Primorskih novicah objavili v četrtek, 21. oktobra.
--------------------------------------------------------------------Najstarejše arhivsko vino v kleti VK Goriška Brda je:
A merlot letnik 1992
B rebula letnik 1957
C sauvignonasse letnik 1899
Ime in priimek ________________________________________
Naslov _______________________________________________
Kupone z označenim odgovorom pošljite na naslov: Primorske
novice, Ulica OF 12, s pripisom Zakladi VK Goriška brda.