KULINARIKA št. 239 četrtek, 14. oktobra 2010 15 primorske novice [email protected] Astarea v Brtonigli je konoba, v kateri je glavno kuhališče veliko istrsko ognjišče Klasika, ki se je ne naveličaš poreški Rivieri, v Astareii pa sta za osrednje kuhališče vzela veliko ognjišče v kotu konobe, v katerem kurijo s hrastovimi drvmi in ogljem, ki ga žge ogljar v Jelovicah v Čičariji. Na rešetke in pod črepnjo gre več plodov morja kot zelene Istre, a je tudi Astarea tiste vrste konoba, kjer se srečata obe Istri. Nino je med gosti in pravzaprav povsod po konobi, Alma pri ognjišču in v kuhinji. Oba pa, Domačen ambient Astaree v Brtonigli, ki mu toploto daje ogenj z velikega ognjišča VINO Duet lex (Edi Simčič) kakovostno suho rdeče vino ZGP letnik 2005 13,5 % vol. alk. Edi Simčič (Vipolže, Brda) cena: 39,60 evra (www.evino.si) Na posestvu Edija in Aleksa Simčiča so se zapisali pridelavi bogatih, zorjenih vin. Duet lex sodi v vrh njihovih rdečih. Gre za zvrst, v kateri prevladuje merlot, ob njem sta še cabernet sauvignon in cabernet franc. Grozdje je iz približno četrt stoletja starih vinogradov, vino pa je tri leta zorelo v sodčkih. Duet lex je temne rubinaste barve. Cvetica je intenzivna, obstojna in široka: po zrelem rdečem sadju, lesnih notah, kavi in čokoladi. V ustih te zaznave dopolni še začimbnost. Vino je elegantno, sladki tanini so zaznavni, pookus pa izjemno dolg. Krepko in bogato, navdušujoče vino, ki še raste. Za k jedem iz rdečega mesa in divjačine, ujelo se bo tudi z zelo zrelim camembertom. DS prijazna in simpatična, vsakogar, ki vstopi, pozdravita kot starega znanca. Pravzaprav zanje tudi gre, saj je se ogromno gostov v Astareo vrača že dolga leta, pa naj gre za domačine, Slovence, Avstrijce ali Italijane, ki jih je v kriznih časih manj kot nekoč. K hladnim predjedem ponudijo na gradeli opečene rezine kruha. Bakala tolčejo in mešajo sami, filete sardonov marinirajo s kisom, da imajo krepkejši okus. Oljčno olje je iz njihovega oljčnika ali pa od sosedov. Po ribe gre Nino vsako jutro: v Savudrijo, Novigrad, Fažano ali do malce bolj oddaljenega Kvarnerja. Po hladnem ribjem krožniku so na vrsti kapesante: prelijejo jih z malce belega vina, oljčnega olja in konjaka ter zapečejo na žaru. Ribja juha je bogata, s koščki ribe, zelenjavo in rižem. Kot noč črna rižota je, podobno kot vse dotlej, polnega, bogatega in čistega okusa. Nič ji ne manjka in ničesar ni preveč. Enako je z rezanci s škampi; dva sta cela, da se gostje malo pomučijo in se prepričajo, da gre za prvovrsten in svež kvarnerski ulov. Škarpeno so obložili z zelenjavo z domačega vrta, krompir, pove gospod Nino, si še ni odpočil, ker so ga šele zjutraj izkopali. Natančno za četrt ure je posodo postavil pod črepnjo, da je bila riba slastna, ravno prav mehka in sočna. “Tudi zavitek pečemo pod črepnjo,” doda. V njem so bila jabolka in kutine, okusi pa so se harmonično povezali. Pod črepnjo so bile najdlje kutine, ki so se kuhale v črnem vinu. “Morate poskusiti, to je odličen jesenski sadež,” je že site goste prepričeval Nino. Tradicijo v Astarei tlakujejo kakovost sestavin, prvinskost okusov, njihova polnost in bogatost. Dnevna ponudba je odvisna od ribičev in od sezone, a z vsem, kar pride v kuhinjo, znajo odlično rokovati. Redno jih uvrščajo med pet najboljših istrskih konob, drugačne od drugih pa jih dela hudomušna in nalezljiva prijaznost gostiteljev Nina in Alme, ki jima ob strani že stoji mlajša generacija. SAŠO DRAVINEC Konoba Astarea * Ronko 6, 52474 Brtonigla (Hrvaška) * tel.: 00385/52-774-384 * gospodar: Nino Kernjus * odprto: 11-23, novembra zaprto * sedeži: 60 v jedilnici s kaminom, 35 na pokriti terasi * kuhinja: tradicionalna istrska obmorska in kontinentalna kuhinja * za vegetarijance: je dobro poskrbljeno * cena obeda: 25-35 evrov (brez pijač) * vino: odprti chardonnay, malvazija in rdeča zvrst; 20 etiket * kreditne kartice: maestro, eurocard, diners Foto: Gorazd Šinik Škarpena pod črepnjo Foto: Gorazd Šinik BRTONIGLA * Nekoliko nad glavno cesto na robu mesteca stoji dvonadstropna hiša, v kateri je družina Orepič leta 1980 odprla konobo Astarea. Dubrovčani po rodu so jo petnajst let kasneje prodali Ivanu Kernjusu, njegovih prvih petnajst let v Astarei pa bo minilo sredi prihodnjega meseca. Ivan Kernjus, ki ga vsi kličejo Nino, si je s soprogo Almo v Astareii zastavil enostavno, a zahtevno nalogo: ponujati tradicionalne okuse Istre. Torej je na mizi, kar dajejo morje, gozd in polje v posameznem letnem času. Alma in Nino sta kuhalnice vihtela v Foto: Gorazd Šinik Kdor prvič pride v Astareo v Brtonigli, utegne biti malce začuden: gospodar Nino Kernjus, sivolas gospod z očali nizko na nosu, s svinčnikom v eni in z beležko v drugi roki, pride k mizi, prisede, vse goste pogleda v oči in jih vpraša: “Kaj bi danes jedli?” Nino Kernjus NA KRATKO Mesec kraških jedi tostran in onstran meje KRAS * V petek se je začel Mesec kraške kuhinje na slovenskem Krasu, ki združuje 14 ponudnikov, v soboto s tradicionalno akcijo Okusi Krasa začenjajo na tržaškem Krasu, kjer se je povezalo 17 gostincev, ob njih pa še ponudniki tipičnih pridelkov in umetniki. Zamejci imajo daljšo tradicijo in bolj razvejan program, skupen nastop z eno brošuro in usklajeno akcijo pa je Kraševcem uspel le enkrat pred nekaj leti, odtlej Kras in njegovo kulinariko spet ponujajo in promovirajo vsak zase. Obe pobudi druži domala enaka filozofija: ponuditi čim več tipičnega jesenskega Krasa na krožnikih in privabiti goste tudi iz bolj oddaljenih krajev. V Sloveniji so se akcije letos lotili nekoliko bolj zagnano, zamejci pa nadaljujejo s tradicijo tematsko obarvanih jesenskih srečanj. Letos so se odločili, naj bodo rdeča nit kuhani štruklji, za katere Vesna Guštin Grilanc pravi, da so “odlična jed, v glavnem pripravljena kot sladica, ki jo danes redko zasledimo v gostinskih ponudbah.” V Mesecu kraške kuhinje se predstavljajo: Ostrouška Pelicon (Coljava), Špacapanova hiša (Komen), Apetit (Sežana), Mahorčič (Rodik), Skok (Štorje), Kraljestvo pršuta (Kobjeglava), Ruj (Dol pri Vogljah), Hiša posebne sorte (Kodreti), Etna, Malovec (Divača), Pri Križmanu (Tublje), Apolonia (Šmarje), Gostilna Tomaj, Restavracija grad Štanjel, Mahnič (Škocjanske jame) in Osmica Kosmina (Brje pri Komnu). V zamejstvu so ponudniki: Bak, Pesek (Pesek), El Fornel, Nanut, Montecarlo (Trst), Daneu, Veto (Opčine), Kras, Križman (Repentabor), Guštin, Savron (Zgonik), Bita, La lampara (Križ), Sardoč (Prečnik), Tre Noci (Sesljan), Pri ribiču (Devin) in Devetak (vrh. sv. Mihaela). DS Zakladi VK Goriška Brda Že več kot petdeset let kletarji Vinske kleti Goriška Brda vsako leto nekaj steklenic svojega pridelka zaklenejo v arhivsko klet. Tu in tam preizkusijo, kako vino prenaša težo desetletij, v kakšni kondiciji je, in v okusih, ki jih ujamejo, iščejo navdih za svoje delo in za smernice zadružnikom iz enega največjih slovenskih vinogradniških združenj. V pričakovanju Martinovega, ko bo mošt postajal vino, bodo v degustacijskem prostoru Vinske kleti Goriška Brda pripravili vertikalno pokušino merlotov iz njihove arhivske kleti. Nanjo bo povabljenih tudi šest bralcev Primorskih novic, ki jih bomo vsak teden v naslednjem mesecu in pol izžrebali med pošiljatelji kuponov s pravilnimi odgovori na zastavljeno vprašanje. Imena bralcev, ki bodo povabljeni na degustacijo, bomo v Primorskih novicah objavili v četrtek, 21. oktobra. --------------------------------------------------------------------Najstarejše arhivsko vino v kleti VK Goriška Brda je: A merlot letnik 1992 B rebula letnik 1957 C sauvignonasse letnik 1899 Ime in priimek ________________________________________ Naslov _______________________________________________ Kupone z označenim odgovorom pošljite na naslov: Primorske novice, Ulica OF 12, s pripisom Zakladi VK Goriška brda.
© Copyright 2024