MLEKO PREŽIVLJA ŠTEVILNE SLOVENSKE
S P O D E Ž E L JA . S I št. 5 / 2011, 15. oktober 2011 ŠIROKA UPORABNOST MLEKA NADZOR MLEKA V MLEKOMATIH LETOŠNJI MLEČNI ŠAMPIONI COPA COGECA O PRIHODNOSTI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 16. OKTOBER – SVETOVNI DAN HRANE MLEKO PREŽIVLJA ŠTEVILNE SLOVENSKE KMETIJE ■ IZ INTERVJUJA DR. DANILO TÜRK V kriznih časih se ljudje še bolj zavemo svoje povezanosti z zemljo, ki je najbolj izrazita vsebina našega odnosa do domovine. Zdi se mi, da se ljudje danes tega bolj zavedamo kot v kakšnih drugačnih časih, in mislim, da mora to slovenskim kmetom in podeželanom dati dodatno samozavest. ■ MLEKO POMEMBEN DEL VSAKODNEVNE PREHRANE Mleko vsebuje veliko kakovostnih hranil in vitaminov B1, B2, C, A, D in E, zato je nepogrešljiv del prehrane, ki podpira zdravje. Mleko je tudi dober vir kalcija, ki je zelo pomemben za zdravje kosti, mišic in imunskega sistema. UVODNA MISEL Anemarija Gerold, predsednica strokovnega odbora za govedorejo in podpredsednica Zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 15. oktober 2011 KMETIJSKE ZADRUGE – SOOBLIKOVALKE SKUPNE MLEČNE POTI Mlečna veriga, kot radi poimenujemo pridelavo, predelavo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov, je sestavljena iz številnih procesov, skozi katere se »pretaka« mleko kot osnovna surovina v različnih oblikah. Mleko daje zaslužek tako kmetijstvu, živilsko-predelovalni industriji kot trgovini. Vsi trije gospodarski sektorji smo med seboj življenjsko povezani in vsak prispeva svoj delež k zadovoljstvu potrošnika, ki se na koncu verige ob prodajni polici odloči za nakup mlečnega izdelka. Kmetijske zadruge smo v tej verigi močan in odgovoren člen, saj povezujemo in organiziramo odkup mleka, preko predstavnikov smo glavne sogovornice mlekarnam pri oblikovanju pogojev odkupa surovega mleka, hkrati pa smo tudi pomembne lastnice mlekarn. Kaj o delu kmetijskih zadrug, o njihovi organiziranosti in poslanstvu ve povprečen potrošnik? Zadružno organiziranje je v svetu zelo razširjena oblika prostovoljnega povezovanja članov, ki se povežejo z namenom pospeševati gospodarske koristi ter z namenom enakopravnega sodelovanja in upravljanja. Zadruge temeljijo na vrednotah enakosti, pravičnosti, solidarnosti, samouprave. Kmetijsko zadružništvo je le del te organiziranosti, je pa v slovenskem prostoru najbolj prepoznavno. Večina delujočih kmetijskih zadrug v Sloveniji je povezana v krovno organizacijo Zadružno zvezo Slovenije, ta pa je dalje včlanjena v mednarodne zveze in povezave. Ker je govedoreja, še posebej prireja mleka, zaradi naravnih danosti najbolj razširjena kmetijska panoga v Sloveniji, je z njo povezano tudi preživetje večine slovenskih kmetij. Večina kmetijskih zadrug vključuje kot pomembno dejavnost tudi organizacijo odkupa in prodaje mleka. Kmetje sicer sami skrbijo in odgovarjajo za kakovost surovine, ki jo dajejo na trg, zadruge pa zanje organizirajo zbiranje, prevoz, opravljajo kontrolo kakovosti, se dogovarjajo za pogoje odkupa in sklepajo pogodbe o prodaji mleka. Preko predstavnikov zadrug so kmetje v večini primerov zastopani v raznih nadzornih funkcijah v mlekarnah, zanje spremljamo informacije o razmerah na trgu doma in v tujini ter jih argumentirano poskušamo unovčiti pri pogajanjih za boljše cene njihovih izdelkov. Kmetijske zadruge so ne le sooblikovalke podeželja, so najboljše zagotovilo, da bodo z ohranjanjem proizvodnje tudi na hribovskih kmetijah ohranile urejeno okolje in infrastrukturo, s tem pa kakovostno življenje na podeželju. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO ŠIROKA UPORABNOST MLEKA MLEKU NAKLONJENE TUDI SLOVENSKE DANOSTI Prireja mleka v Sloveniji je pomembna gospodarska dejavnost, saj se z njo ukvarja več kakor 16.000 slovenskih kmetij, ki letno priredijo več kakor 600 tisoč ton mleka. Mleko živali predelujejo v različne mlečne izdelke. To so siri in skute, smetana, maslo in fermentirani izdelki (kamor sodijo jogurt, kefir, kislo mleko), sladoled ter stranski proizvodi, kot sta sirotka in pinjenec. Konzumno mleko je surovo mleko ali toplotno obdelano mleko, namenjeno za dobavo potrošniku brez nadaljnje predelave. »Mlekarstvo ima pri nas dobre naravne možnosti, saj je Slovenija izjemno primerna za prirejo mleka in premore dovolj čiste vode, kar daje trdno osnovo tako za obstoj kot za razvoj panoge,« je prepričana predsednica Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije Ivanka Valjavec. Slovenska proizvodnja mleka letno daje okoli 600 mio litrov mleka, dobro polovico oziroma 350 mio litrov od te količine odkupijo in predelajo slovenske mlekarne, 100 mio litrov mleka porabijo pridelovalci za domače potrebe, ostalo količino pokupijo tuje mlekarne. Po ocenah sodeč je skupna poraba v ekvivalentih mleka okoli 230 litrov na prebivalca na leto. Poraba jogurtov se giblje okoli 20 litrov, masla kilogram, skute in sirov 15 kilogramov in konzumnega mleka 60 litrov. D. S. V trgovini na prodajnih policah najdemo: • surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo, višjo od 40 ºC, ali obdelano po postopku z enakim učinkom; • polno mleko: toplotno obdelano mleko (pasterizirano ali UVT) z vsebnostjo maščobe najmanj 3,5 % (m/m); • polposneto mleko: toplotno obdelano mleko (pasterizirano ali UVT), katerega vsebnost maščobe znaša najmanj 1,5 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m); • posneto mleko: toplotno obdelano mleko (pasterizirano ali UVT), katerega vsebnost maščobe znaša največ 0,5 % (m/m); • homogenizirano mleko: maščobne kroglice v mleku so zelo dobro mehanično razbite, kar preprečuje izločanje maščobe na površino; • mleko v prahu: izdelek, ki ga dobimo z odstranjevanjem vode iz mleka. TOPLOTNA OBDELAVA MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV Pasterizirano mleko – je toplotno obdelano mleko, pri katerem surovo mleko na temperaturi 75 °C zadr žujemo 15 sekund in ga nato ohladimo na 4 °C. S tem uničimo zdravju škodljive mikroorganizme ter ohranimo kar največ hranilnih snovi. Trajno (UVT) mleko – mleko segrejemo na ultra visoko temperaturo (142 °C) za nekaj sekund. S tem mleku podaljšamo rok uporabe brez dodajanja kakršnih koli konzervansov na 120 dni v zaprti embalaži pri sobni temperaturi. Obe vrsti mleka lahko homogeniziramo, to pomeni, da s fizikalnim postopkom zmanjšamo velikost maščobnih kroglic, s čimer preprečimo njihovo izločanje na površini. Mikrofiltrirano mleko – mleku s postopkom mikrofiltracije odstranimo večino mikroorganizmov, zato ga lahko toplotno obdelamo pri nižji temperaturi. Takšno mleko ima okus svežega mleka, vendar je dlje obstojno. PRIREJA MLEKA V SVETU Na svetu se priredi okrog 700 milijonov ton mleka, pretežni del tega mleka je kravje mleko. Največ mleka priredi Evropska unija okrog 130 milijonov ton mleka. Sledijo ji ZDA (84 mio t), Indija (43 mio t), Kitajska (36 mio t), Rusija (32 mio t), Brazilija (27 mio t) in Nova Zelandija (16 mio t). Od držav članic EU največ mleka priredi Nemčija (28 mio t), sledijo ji Francija (24 mio t), Velika Britanija (13 mio t), Nizozemska (11 mio t), Italija (10 mio t) in Poljska (8,8 mio t). M. P. Po podatkih MKGP in GIZ mlekarstva povzela B. J. 4 Fotografija: arhiv Mlekarna Celeia AKTUALNO KRALJICA OZAVEŠČA O POMENU MLEKA KRAVE MOLZEJO Z ROBOTOM Kmetija Lavre iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je velika le dobrih 12 ha, toda polna zanimivih tehničnih novosti in rešitev, med drugim na njej najdemo tudi robota za molžo krav. Njena lastnika Darko in Sabina Krivec redita 35 krav molznic in na trg oddata letno 260.000 l mleka. Sodobna tehnološka oprema je prinesla družini Krivec mnoge prednosti, med bistvenimi pa omenjata manj angažirane fizične delovne sile za sam proces molže, lažje časovno razporejanje dela ter predvsem veliko informacij in spremljanje podatkov, ki jih omogoča računalnik. Boljši je pregled nad zdravstvenim in proizvodnim statusom črede, prednost pa so tudi večkratna molža visoko produktivnih krav ter mir v hlevu in spontan proces krmljenja in molže. V prihodnost mlečne proizvodnje na kmetiji kljub težavam Krivčeva zreta z optimizmom. Besedilo in fotografija Ani Gerold Vesna Črepinšek, 22-letna študentka prava, glasbenica, doma z mlekarske kmetije v Zg. Grušovljah v Savinjski dolini, je bila aprila letos okronana za četrto mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Njeno temeljno poslanstvo je usmerjeno v promocijo mlekarstva ter ozaveščanje ljudi o koristih uživanja slovenskega mleka in mlečnih izdelkov, na svetovnem prehranskem sejmu Anuga, ki se je končal pred nekaj dnevi v nemškem Kölnu, pa je slovensko mlekarstvo predstavila tudi tujcem. D. S. Fotografiji: arhiv Mlekarna Planika TRADICIONALNO SREČANJE V MLEKARNI PLANIKA Tradicionalno srečanje zaposlenih v slovenskih mlekarnah, mlekarskih šolah in drugih zavodih, ki poteka vse od leta 1982, se je tokrat odvijalo v mlekarni Planika v Kobaridu. Več kot sto udeležencev iz vse Slovenije si je 10. september zapomnilo po prekrasnem, sončnem dnevu ter po predstavitvi mlekarne Planika in muzejske zbirke »Od planine do Planike«. Po obilnem zajtrku so se udeleženci odpravili na planino Kuhinja pod Krn, kjer so si ogledali pravo planinsko sirarno, in nadaljevali pot do slapa Kozjak v bližini Kobarida. »Planikovci smo bili zelo veseli, da je po dolgem času mlekarsko srečanje potekalo v naši mlekarni,« je povedala Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika Kobarid. MLEKO POTREBNO PRI RAZVOJU OTROK IN MLADOSTNIKOV Strokovnjaki s področja prehrane in zdravja so konec septembra na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Gospodarsko interesno združenje mlekarstva, razpravljali o vlogi mleka in mlečnih izdelkov pri razvoju otrok in mladostnikov. Poudarili so, da bi morali otroci in mladostniki vsak dan v priporočenih vrednostih uživati mlečne izdelke, saj so ti vir številnih hranilnih snovi, kot so visokovredne beljakovine, laktoza, maščoba, vitamini in minerali. Povzela B. J. 5 AKTUALNO NOVICE ZASIČEN TRG S KROMPIRJEM NAPOVEDUJEMO: Slovenski proizvajalci krompirja svojega pridelka ne morejo prodati, kljub temu, da Slovenija ni samozadostna s pridelavo krompirja. Polna skladišča in izjemno nizka odkupna cena, ki ne pokriva niti polovico stroškov proizvodne cene, so pridelovalce napotili, da svoje težave predstavijo kmetijskemu ministru in ga pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pridelovalci sumijo, da se uvožen krompir označuje kot slovenski. Prav tako pa naj bi bil uvožen krompir obdelan tudi s posebnimi konzervansi, ki daljšajo obstojnost krompirju. Ministrstvo je težavam pridelovalcev prisluhnilo in na trg poslalo kmetijske inšpektorje, da preverijo izvor in prehransko varnost krompirja. M. P. Tradicionalni slovenski zajtrk Tradicionalni slovenski zajtrk bo potekal 18. novembra 2011 v vseh slovenskih šolah in vrtcih. Tako bodo otroci imeli za zajtrk na mizi kruh, maslo, med, mleko in jabolko – vse slovenskega porekla, kar slovenskim otrokom in njihovim vzgojiteljem podarjajo kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilskopredelovalna podjetja. Otvoritev vrtca KGZ Škofja Loka Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka bo 26. oktobra 2011 ob 17. uri odprla vrtec v prenovljenem zadružnem domu Bukovica, kjer bo v dveh sodobno opremljenih oddelkih vrtca prostor dobilo 28 otrok prve starostne skupine. Kmetijska konferenca v Varšavi V Varšavi bo od 24. do 26. oktobra 2011 potekala 35. Severnoameriško-evropska kmetijska konferenca, kjer bodo osrednje teme razvoj trgovine, nove perspektive na področju bioenergije, ekološko kmetijstvo in dolgoročna prihodnost kmetijske politike med EU in ZDA. LOKALNA ŽIVILA V PONUDBI OBALNIH HOTELOV SVETOVNI DAN HRANE – 16. OKTOBER KGZ SLOGA KRANJ PRAZNOVALA Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj je v nedeljo, 2. oktobra 2011, praznovala 50-letnico zadruge in 110-letnico zadružništva na Kranjskem. Prireditev, ki jo Fotografija: arhiv KGZ Sloga Kranj Predstavniki obalnih gostincev in hotelov ter lokalni pridelovalci in ponudniki kmetijskih pridelkov, med njimi tudi zadruge, so skupaj z obrtno zbornico, turistično zvezo in občino Izola v septembru podpisali pismo o nameri »km 0«, s katerim so izrazili skupen interes za promocijo lokalnih kmetijskih izdelkov. Obalni gostinci in hotelirji bodo tako v letu 2012 ponudili gostom živila iz lokalnega okolja, pridelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov pa bodo zagotavljali vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih posebnostih. Številni udeleženci, med njimi tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, so poudarili pomen tovrstnega sodelovanja, ki prinaša koristi celotni regiji, spodbuja potrošnjo lokalno pridelanih živil, povečuje pridelavo in samooskrbo. A. J. 16. oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), zato ta dan vsako leto praznujemo kot svetovni dan hrane. Slogan letošnjega svetovnega dneva hrane je »Cena hrane – od krize do stabilnosti«, s katerimi nas FAO poziva k razmisleku o tem, kaj povzroča nihanje cen hrane in kaj je treba storiti, da bi zmanjšali njegov vpliv na najšibkejše člene globalne družbe. Ob tej priložnosti je Inštitut za varovanje zdravja RS v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organiziral posvet ob pripravi nove prehranske politike. je zadruga Sloga Kranj pripravila v počastitev jubileja, se je začela s povorko »Od motike do kombajna« in nadaljevala s priložnostno slovesnostjo, na kateri so zbrane med drugim pozdravili predsednik zadruge Tomaž Šifrer, direktor zadruge Marijan Roblek, osrednji govornik direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Branko Ravnik, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in drugi. Ob tej priložnosti je izšel zbornik, ki odkriva zgodovino in razvoj zadružništva na območju zadruge. B. J. Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na [email protected] in z veseljem jih bomo objavili. 6 ZAKONODAJA Analize uradnih vzorcev surovega mleka opravijo v akreditiranem laboratoriju in trajajo različno dolgo, odvisno od mikrobioloških parametrov. V letošnjem letu so mikrobiološki parametri, ki jih določajo v laboratorijih, naslednji: bakterije Listeria monocytogenes, Salmonella, Bacillus cereus, Coxiella burnetii, verotoksična Escherichia coli, ugotavljajo pa tudi prisotnost stafilokoknega enterotoksina. Ob neskladnih rezultatih laboratorij takoj obvesti VURS, ki odvisno od analize tveganja izvede nadaljnje ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij. Poleg spremljanja povzročiteljev zoonoz VURS v surovem mleku izvaja tudi monitoring na rezidue, to je ostanke antibiotikov in drugih nedovoljenih substanc. V letošnjem letu je predviden odvzem 310 uradnih vzorcev kravjega mleka, 16 uradnih vzorcev ovčjega mleka ter 10 uradnih vzorcev kozjega mleka. Po do zdaj znanih rezultatih analiz že odvzetih vzorcev v letošnjem letu, kar se tiče reziduov v surovem mleku, neskladnosti še niso bile ugotovljene. Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NADZOR MLEKA V MLEKOMATIH Pristojnosti nadzora mleka na mlekomatih je 14. aprila 2010 prevzela Veterinarska uprava RS. Pred tem je to področje sodilo v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata RS. Lani so se na VURS odločili za vzorčenje surovega mleka na gospodarstvih za proizvodnjo surovega mleka, ki oddajajo surovo mleko v promet tudi preko mlekomatov. Pri izboru teh gospodarstev so uradni veterinarji upoštevali informacijo, ali nosilec živilske dejavnosti na mlekomatih označuje, da je mleko namenjeno za neposredno uživanje (delno ali v celoti). Upoštevali so tudi poročila o preteklosti nosilcev živilske dejavnosti na področju živil glede skladnosti z zakonodajo o živilih ter pravili o zdravstvenem varstvu živali in vse druge razpoložljive informacije. V letošnjem letu bo VURS skladno s programom svojega dela odvzel uradne vzorce surovega mleka iz vseh mlekomatov po Sloveniji. sredna plačila kmetom tudi v prihodnje, skrbi pa zahteva po okolju prijaznejši skupni kmetijski politiki, ki predvideva 30 % neposrednih plačil pogojenih z okoljskimi pogoji, kar nalaga dodatna bremena kmetom in lahko ogrozi njihovo konkurenčnost. Slednja bi morala biti stvar prostovoljne odločitve. Na njem je aktivno sodelovala tudi Zadružna zveza Slovenije, saj je njen predsednik Peter Vrisk, ki je tudi prvi podpredsednik COGECA, vodil sekcijo o razvoju podeželja in podpori konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Izpostavil je potrebo po učinkovitih in prilagodljivih ukrepih za upravljanje trgov, ki bodo zagotovili večjo stabilnost, ureditev razmerij v prehranski verigi in okrepitev pogodbenega sodelovanja med kmeti in predelovalci. Poudaril je izjemno pomembno vlogo zadrug pri razvoju kmetijstva in podeželja danes in v novi skupni kmetijski politiki. Pri razvoju podeželja je potrebno upoštevati različnost držav članic in zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje programov razvoja podeželja tudi v prihodnje, zlasti pri učinkoviti rabi obnovljivih virov, upravljanja z vodami in ohranjanja zemlje ter zagotavljanja konkurenčnosti podeželja. Poseben poudarek je treba nameniti tudi učinkovitemu mehanizmu zavarovanj, ki bo prostovoljna izbira države članice. Komisija je 12. oktobra 2011 objavila predlog zakonodajnih dokumentov skupne kmetijske politike za obdobje do 2020, ki so dosegljivi na spletni strani Komisije. A. J. in K. K. H. COPA-COGECA o prihodnosti skupne kmetijske politike Evropsko združenje kmetov (COPA) in Evropsko združenje kmetijskih zadrug (COGECA) sta 6. in 7. oktobra 2011 v Bruslju organizirala pomemben seminar o prihodnosti skupne kmetijske politike, tik pred objavo novih smernic skupne kmetijske politike po letu 2013. Seminarja so se udeležili številni visoki uradniki Evropske komisije, med njimi Peter Pascher predsednik svetovalne skupine DG Agri za razvoj podeželja, Eugenia Pommaret, predsednica svetovalne skupine DG Agri za okojevarstvo, in vodilni evropski poslanci, med njimi Paolo De Castro, predsednik odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta, poslanci Evropskega parlamenta Luis Manuel Santos Capoulos, Michel Dantin in Giovanni La Via, predsedniki panožnih združenj ter predstavniki vseh držav članic EU. Osrednji poudarek je bil namenjen pregledu dosedanje skupne kmetijske politike in pogledom na prihodnjo reformo skupne kmetijske politike. Okrepiti je treba vlogo kmetov pri proizvodnji hrane, kmetijstvo pa mora postati bolj dinamično, inovativno in donosno. Ohraniti je treba nepo- Fotografija: Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in prvi podpredsednik COGECA med vodenjem seminarja o prihodnosti skupne kmetijske politike 7 INTERVJU KMETIJSTVO IN PODEŽELJE STA DEL NAŠE SKUPNE KULTURNE DEDIŠČINE Intervju z dr. Danilom Türkom, predsednikom Republike Slovenije Kmetijstvo je ena od najstarejših vsebin občečloveške kulture, saj izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje in naravnega okolja, s tem pa tudi do kakovosti našega bivanja, ste poudarili na sejmu v Gornji Radgoni ter med ključnimi cilji slovenske strategije razvoja kmetijstva izpostavili ustrezno prehransko varnost, tržno uspešnost in okoljsko primernost kmetijstva ter obenem tudi vsestranski razvoj našega podeželja. Kako kot predsednik države vidite sliko slovenskega kmetijstva in podeželja? Veliko potujem po Sloveniji in vsako leto obiščem tudi radgonski kmetijsko-živilski sejem Agra. Dogajanje v slovenskem kmetijstvu stalno spremljam in mislim, da napredujemo. Zelo dobro se mi zdi, da je letos prišlo do dogovora v pšenično-žitni verigi, do povezovanja vseh dejavnikov v kmetijstvu ter tudi v pekarski industriji. V tem je pomembno sporočilo za vse na področju kmetijstva. Posebej pa bi rad poudaril, da je treba kmetijstvo in podeželje obravnavati skupaj, kot del naše skupne kulturne dediščine, za katero moramo skrbeti. Podeželje je pomemben vidik varovanja in kultiviranja našega okolja, skrb za podeželje je neločljiva od kmetijstva kot gospodarske panoge. Podpirati moramo vse tiste oblike življenja in dela na podeželju, ki lepšajo našo deželo, ki skrbijo za to, da se proizvodnja hrane zagotavlja v čim večji meri, da se krepi samopreskrba in da bo naše podeželje v prihodnje še prijaznejše in še lepše, kot je danes. Fotografija: FA BOBO 8 INTERVJU Kje na našem podeželju in kmetijstvu se po vašem mnenju za zdaj kažejo največje razvojne priložnosti? Menim, da je to na področjih pridelave zelenjave in oskrbovanja Slovenije z lastno zelenjavo, kajti tu nam je članstvo v Evropski uniji prineslo konkurenco zelenjave slabše kakovosti, ki jo uvažamo. Zbrati je treba vse sile, da razvoj obrnemo v nasprotno smer, da okrepimo povezovanje v kmetijstvu in trgovini, da bi povečali samopreskrbo in uvedli tudi kakšno inovativno spremembo. Na primer, v Prekmurju bi lahko razvijali rastlinjake za pridelavo zelenjave v veliko večji meri, kot nam to uspeva zdaj. Take rešitve so mogoče tudi v drugih delih Slovenije, ampak mislim, da bi zlasti v Prekmurju lahko bilo tega več. Kaj bi v zdajšnjem kriznem času sporočili slovenskim kmetom in podeželanom? V kriznih časih se ljudje še bolj zavemo svoje povezanosti z zemljo, ki je najbolj izrazita vsebina našega odnosa do domovine. Zdi se mi, da se ljudje danes tega bolj zavedamo kot v kakšnih drugačnih časih, in mislim, da mora to slovenskim kmetom in podeželanom dati dodatno samozavest. Življenje na deželi je lepo, z razvojem prometne infrastrukture je postalo tudi bolj povezano z življenjem v mestih in veliko ljudi, ki jih tudi osebno poznam, je obnovilo domove svojih prednikov na podeželju. To je po mojem mnenju zelo dobrodošlo. Fotografija: FA BOBO Naslednje leto slovensko zadružništvo praznuje 140 let uspešnega delovanja. Prav tako je leto 2012 razglašeno za mednarodno leto zadrug, kjer ste prijazno sprejeli častno pokroviteljstvo nad dogodkom. Kaj za vas pomenijo zadruge, ki v svoji organiziranosti združujejo vrednote demokratičnosti, poštenosti, solidarnosti, pravičnosti in družbene odgovornosti ter so v današnji družbi lahko pomemben sooblikovalec njenega razvoja? Omenili ste vse vrednote, ki so pomembne za naše zadružno gibanje in tudi za prihodnost kmetijstva. Želel bi, da bi bile zadruge čedalje bolj vodilna sila razvoja našega kmetijstva. Fotografija: FA BOBO dr. Danilo Türk osebno Družina? Soproga Barbara in hči Helena. Kaj radi berete? Veliko berem strokovno literaturo, pravniško, politično, ekonomsko in drugo, povezano z mojim delom. Rad berem tudi leposlovje, vendar mi za dobro literaturo včasih zmanjkuje časa. No, moram reči, da sem pred kratkim naletel na zanimivo knjigo o življenju apostola Pavla, ki jo je napisal francoski avtor Alain Decaux in je prevedena v zelo lepo in živahno slovenščino. Kam najraje greste? Kadar imam prosti čas, grem rad na nordijsko hojo bodisi na Rožnik ali pa v kakšne gozdove v Sloveniji. Domače živali? Krškopoljski prašič, tega poznam še iz otroštva, ko sem poletne počitnice preživljal na kmetiji starih staršev na Krškem polju. Tam sem se vživel v poletna opravila na kmetiji – zlasti v pomoč pri košnji in žetvi. Vaši hobiji? Klasična glasba, branje knjig. Kako poteka običajen delovni dan predsednika Republike Slovenije? Zelo različno, vsak dan se razlikuje glede na obveznosti, ki jih imam. Dan navadno začnem s pogovori s svojimi sodelavci v uradu, pregledom poročanja v medijih, nadaljujem pa z uradnimi sestanki, s sprejemi tujih delegacij, večkrat tudi z obiski občin. Mislim, da sem aktiven predsednik, kar pomeni, da sem veliko na terenu, med ljudmi in v pogovorih z njimi skušam ujeti utrip naše države in vsakdanjega življenja. Zvečer večkrat obiskujem kulturne prireditve. mag. Anita Jakuš 9 STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Ksenija Jalšovec, vodja službe razvoja bančnih storitev pri Deželni banki Slovenije dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak ALERGIJA IN DODATEK ZA NEGO OTROKA V MESECU VARČEVANJA ŠE UGODNEJŠE OBRESTNE MERE Pod katerimi pogoji pripada za otroka, ki ima alergijo na mleko in mlečne izdelke, dodatek za nego otroka? V oktobru, mesecu varčevanja, izkoristite ugodno priložnost za naložbo v prihodnost na finančnem področju. V Deželni banki Slovenije smo v ta namen dvignili obrestne mere za obročno varčevanje. Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je dodatek za nego otroka vrsta družinskega prejemka, ki se zagotavlja enemu od staršev ali drugi osebi, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, kar ima za posledico povečane življenjske stroške, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takšnega otroka. Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka so predpisane s Pravilnikom o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Po kriterijih za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, se med takšne otroke uvrščajo dolgotrajno hudo bolni otroci oziroma kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni, oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. Seznam hudih bolezni, zaradi katerih se prizna pravica, je sestavni del tega pravilnika. V 7. točki priloge seznama hudih bolezni je navedena alergija na hrano (pri preobčutljivosti na večje število osnovnih hranil po devetem mesecu starosti tudi na mleko in mlečne izdelke), pri čemer je za ugotovitev bolezni potrebno mnenje alergologa. Obročno varčevanje je dolgoročno varčevanje z rednimi mesečnimi vplačili v enakih ali različnih zneskih. Varčevanje lahko sklenete za dobo od 6 mesecev do 10 let, višino mesečnega pologa izberete sami, vendar ta ne sme biti manjši od 20 EUR. Privarčevano vsoto lahko po zaključenem varčevanju dvignete v roku 30 dni ali najamete kredit pod ugodnejšimi pogoji. Nominalna obrestna mera v %: nad 6 mesecev 2,85 nad 1 leto 3,85 nad 2 leti 4,05 nad 3 leta 4,30 nad 4 leta do 10 let 4,55 Vabimo vas, da se oglasite v eni od 86 poslovalnic Deželne banke Slovenije, kjer vam bomo z veseljem predstavili našo široko ponudbo bančnih in finančnih storitev. Informacije o ponudbi so na voljo tudi na spletni strani www.dbs.si. KAJ JE EURIBOR? EURIBOR je kratica za »Euro Interbank Offered Rate«, vsebinsko pa pomeni povprečno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih 57 evropskih bank med seboj posoja denar na evrskem medbančnem trgu. EURIBOR se dnevno izračunava za različne ročnosti od enega tedna pa do 12 mesecev. Predstavlja obrestno mero, po kateri si med seboj posojajo nizko tvegane stranke, zato dobro odraža trenutne razmere na denarnem trgu. Uporablja se kot referenčna obrestna mera pri dolgoročnih posojilnih pogodbah. V posojilnih pogodbah se obrestna mera določi tako, da se k referenčni obrestni meri EURIBOR za izbrano ročnost doda še fiksen pribitek, ki odraža tveganji konkretnega posojilojemalca in posla. Pribitek je ponavadi višji za daljše ročnosti posojila in za bolj kreditno tvegane posojilojemalce. Skupna obrestna mera za posojilojemalca je enaka vsoti veljavnega EURIBOR-a in dogovorjenega pribitka. Zaradi finančno-gospodarske krize so trenutne vrednosti EURIBOR-a zgodovinsko gledano zelo nizke. A. G. 10 EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO LESENI OBJEKTI IN OGNJEVARNOST V Skandinaviji je delež novogradenj iz lesa približno polovičen, v Severni Ameriki pa presega 90 odstotkov. Zlasti gostje iz severnih dežel se ob obisku pri nas kar ne morejo načuditi, da ob tolikšni gozdnatosti nimamo več lesenih hiš. Ko človek pri nas gradi stavbo iz lesa, pa največkrat sliši od opazovalcev: Joj, kako je lepo, ampak: kako pa bo, če bo gorelo? Povsem točno je, da se v leseni hiši ne moremo kar na tleh igrati z ognjem, ampak tega najverjetneje ne počnemo niti v objektih iz betona, mar ne? Pa poglejmo na kratko, kako se lesena konstrukcija obnaša v ognju. V nasprotju z večino drugih gradbenih materialov se les v ognju obnaša predvidljivo: na površini nastane zogleneli sloj, ki ščiti notranje strukture in tako ostaja nosilnost dlje časa nespremenjena. Gorenje konstrukcije je počasnejše, enakomerno in predvidljivo, kar vse olajša delo gasilcem, ki lahko s precejšnjo gotovostjo ocenijo, kdaj se bo lesena konstrukcija podrla. V nasprotju s tem jeklena konstrukcija izgubi stabilnost naenkrat in brez opozorila. Tudi navidezno v požaru »preživele« betonske stavbne konstrukcije je ravno zaradi tega dejstva največkrat najbolj modro namesto obnove do konca podreti, saj v nasprotju z lesom sploh ne vemo, kaj se skriva v pregretem betonu. Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Foto: Kajndol O prednostih, ki jih imajo leseni objekti za bivanje, ste bralci v zadnjih časih gotovo že velikokrat slišali in o njih vam bomo še pisali. Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. Na škofjeloškem območju poteka evropski projekt Leader »Mreža kotičkov«, katerega partnerja sta KGZ Škofja Loka in Klavnica Škofja Loka. V okviru tega projekta je bil konec septembra v trgovini na Poljanah odprt nov kotiček »Ko vem, kaj jem«, kjer je kupcem na voljo raznovrstna ponudba domačih izdelkov z ekoloških kmetij škofjeloških hribov in okolice ter ekoloških izdelkov iz Loške mlekarne. Najstarejša slovenska mlekarna s 110-letno tradicijo je znana po mlečnih izdelkih, ki so narejeni in pridelani iz ekološkega mleka izključno slovenskega porekla in kontrolirani po strogih merilih ekološke predelave. Ponujajo ekološko mleko, ekološki sir in ekološko skuto. A. J. Naročilo na časopis Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka »KO VEM, KAJ JEM« NA POLJANAH S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: Naslov (kraj in hišna številka) Telefon: ................................................................................................................................................................................. ..................................................................................................... ...................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Elektronska pošta: Katere: Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................ .......................................................................................................................................................................... .................................................. Datum: ...................................................... Podpis: ............................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 11 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS Mleko na našem jedilniku MLEKO DEL VSAKODNEVNE PREHRANE Ker mleko vsebuje toliko kakovostnih hranil, je nepogrešljiv del prehrane, ki podpira zdravje. Edini razlog proti mleku so le bolezenski zadržki, predvsem preobčutljivostne narave. Tako priporočajo tudi sodobna prehranska priporočila, ki uvrščajo mleko in mlečne izdelke med nujen vsakodnevni del našega jedilnika. Ali ga bomo zaužili v polnomastni ali manj mastni obliki, pa je predvsem povezano s tem, ali je naš energijski vnos že sicer (z drugimi hranili) visok. Maščobam v mleku se namreč lahko odrečemo in tako nekoliko znižamo dnevni energijski vnos in obremenitev organizma z nasičenimi maščobami. To so tudi razlogi, ki naj nas vodijo pri tem, po kakšni vrsti mleka bomo posegli. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani Za večino ljudi, ki živijo na podeželju, ni večje dileme: mleko in mlečni izdelki so del njihovega vsakodnevnega jedilnika. Rekli bi celo lahko, mleko je del njihovega življenja. Kaj je mleko? Mleko je izloček, ki nastaja v mlečnih žlezah sesalcev. Že samo življenje nam kaže, da je mleko za sesalce, kamor spada tudi človek, izjemno pomemben vir energije in posameznih hranil. Če pogledamo mleko malo bolj »tehnično«, lahko vidimo, da gre za zelo kakovostno hranilno raztopino, ki vsebuje večino potrebnih hranil. V mleku so raztopljena vsa tri glavna hranila: sladkorji (mlečni sladkor ali laktoza), beljakovine in maščobe ter številna mikrohranila. V mleku najdemo tako vodotopne kot tudi maščobotopne vitamine. Najpomembnejši vitamini, ki jih vsebuje mleko, so vitamini B1, B2, C, A, D in E. Prvo mleko, ki ga dobijo novorojenčki, vsebuje celo zaščitne snovi, ki jih sicer proizvaja imunski sistem in jih imenujemo imunoglobulini. Takšno obliko mleka imenujemo kolostrum in ga lahko celo kupimo v uprašeni obliki kapsul. Mleko je tudi dober vir kalcija, ki je zelo pomemben za zdravje kosti, mišic in imunskega sistema. Zdi se celo, da so v mleku biološki substrati, ki pripomorejo k uravnavi telesne teže. IZ ZAKLADNICE NARAVE Buča je tudi zdravilna rastlina V jedilnih bučah se skriva bogastvo hranilnih snovi. V svetu je registriranih več kot 600 sort buč. Okrasne in grenke buče niso primerne za uživanje. Zadnja leta se vse bolj širi pridelava posebne sorte navadne buče (Cucurbita pepo), ki se imenuje oljna buča in se prideluje zaradi semena, bogatega z oljem. Poznani sta dve obliki oljne buče: buča – golica in oljna buča, katere seme obdaja lupina. Bučno meso zaradi vsebnosti celuloze pomaga pri čiščenju organizma. Vsebuje pa tudi betakaroten, ki ima antioksidativne lastnosti, zaradi česar pripisujejo bučam antikancerogeno delovanje, še posebej to velja za muškatne buče in tudi oljne buče. Bučno seme vsebuje veliko encimov, lecitina, kalija, kalcija, železa, magnezija, fosforja, bakra in mangana. Vsebuje tudi vitamine, predvsem pa vitamin E, ki je poznan biološki antioksidant. Bučno seme deluje diuretično, protibakterijsko in protiglivično ter pomaga odpravljati notranje zajedavce. Pomembna sestavina semen so tudi beljakovine. Zaradi vsebnosti fitosterolov bučno olje krepi mehur in ščiti prostato. Besedilo in foto: Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 12 TURIZEM IN KULINARIKA LETOŠNJI MLEČNI ŠAMPIONI V Gornji Radgoni je v okviru sejma AGRA 2011 potekalo 25. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Predstavljamo vam šampione slovenskih mlekarn z letošnjega ocenjevanja. MU lahki mlečni namaz kumarice, gorčica, koper Ljubljanskih mlekarn je izdelan iz pasterizirane smetane z dodatkom kumaric, gorčičnih semen in kopra. Odlikujeta ga mazava konsistenca in zanimiv okus, ki s svojo svežino pričara lahkotnost vsakega dobrega prigrizka. Vsebuje 30 odstotkov manj maščob kot konkurenčni izdelki iz skupine mlečnih namazov, zato nosi oznako Lahek. Besedilo in fotografija Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne Vanilijev jogurt in Desert jogurtova smetana s podloženimi višnjami blagovne znamke Zelene doline iz mlekarne Celeia sta bila že tretje leto zapored odlikovana z najvišjim priznanjem, letos s šampionom. Desert jogurtova smetana s podloženimi višnjami je pripravljen iz pasterizirane homogenizirane smetane, ki je pridobljena iz slovenskega mleka. Desert je fermentiran z izbranimi mlečnokislinskimi kulturami. Vsebuje 40 odstotkov dodanega sadnega pripravka, ki vsebuje sočne in velike delce višenj. Vanilijev jogurt je narejen iz pasteriziranega fermentiranega mleka z dodanim vanilijevim pripravkom. Besedilo in fotografija Darja Tržan, Mlekarna Celeia Mleko v prahu je zaradi daljšega roka uporabe zelo koristno za uporabo v kulinariki, na potovanjih in podobno. V Pomurskih mlekarnah proizvajamo visoko kakovostno dehidrirano mleko po posebnem postopku s popolnim odstranjevanjem vode. Pred dehidracijo mleku samo delno odvzamemo maščobo. Tako dobimo polnomastno mleko v prahu in ohranimo vse hranljive snovi. Mleku niso dodani konzervansi ali kakršni koli drugi aditivi. Proizvod je pakiran pod sterilnimi pogoji. Vsebina embalažne enote je 0,5 kg in 1 kg. Besedilo in fotografija Darja Ficko, Pomurske mlekarne 13 MILKI NOVA BLAGOVNA ZNAMKA ZA OTROKE IN MLADE Konec letošnjega poletja so Pomurske mlekarne dale na trg novo blagovno znamko Milki. Izdelki so namenjeni otrokom in mladim, na policah pa najdete mleko in čokoladno mleko, pudinge, kreme in topljeni sirček. V prihodnosti se bodo tem proizvodom priključili še drugi, zastavljeni plani so zelo ambiciozni. Znamka je narejena tudi za tujino, prav temu je pripisati ne čisto slovensko ime. Izdelke blagovne znamke Milki začenjajo spoznavati v Bosni in Hercegovini, na Madžarskem in v Makedoniji. Z rojstvom blagovne znamke Milki so Pomurske mlekarne začele pisati novo poglavje v svojih razvojnih programih in si zastavile cilj postati proizvajalec otroške hrane. Besedilo in fotografija Bernardka Hlebič, direktorica Pomurskih mlekarn PREDSTAVLJAMO NA GORIČKEM ŠIRIJO SIRARSTVO KRIŽANKA Ekološka pridelava in predelava mleka je v Pomurju vedno večji trend in potreba. To se odraža predvsem v potrošnji pridelanega domačega goričkega sira, ki ga pridelujejo v Ratkovcih na Goričkem. Sirarna Gorički raj je zaživela v letu 2010 in od takrat naprej je povpraševanje po njenih izdelkih vedno večje. GESLO:__ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 Rešitev prejšnje križanke je MERLOT. PARTNERSTVO IN DRUŽINA Za kakovostne izdelke uporabljajo kakovostno surovino, ki jo pridobivajo od okoliških kmetov. Tako ponujajo izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. S sirarno posredno spodbujajo in ohranjajo tradicionalno pašo in rejo živali ter biotsko raznovrstnost travnikov in pašnikov. Več na www.park-goricko.si ter www.goricki-sir.si. Besedilo in fotografija mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota Dojenček pri hiši Dojenček je malo človeško bitjece, ki ga ponavadi načrtujemo, se ga veselimo, in ko se rodi, smo popolnoma iz sebe. Želimo mu vse najboljše, želimo mu, da ga nikoli ne bi nič prizadelo, vso energijo usmerimo vanj. Ko se rodi dojenček, ob vlogi žene in moža dobimo še vlogo mame in očeta. Pri tem je prisotna velika nevarnost, da vloga žene ali moža postane nepomembna, samoumevna. Mati dojenčka doji, in ker je tako lažje, ga prenese v zakonsko posteljo. Pogosto se zgodi, da v tej postelji počasi ni več prostora za moža, zato se preseli na kavč, v dnevno sobo. Zaradi našega prepričanja, da moramo otroka zaščititi pred hudim, otrok v zakonski postelji postane navada. Ker je naša potreba po bližini nujna, se prepogosto zgodi ločitev zaradi tretje osebe in naš otrok ostane brez povezane družine. Tukaj se postavi vprašanje: »Ali smo ga s tem, da smo vso energijo usmerili vanj, zares zaščitili pred najhujšim?« Svetujeta dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski terapevt in imago partnerski terapevt, ter Leonida Mrgole, direktorica Zavoda Vezal, refleksoterapevtka in imago edukator. NEKOČ JE BILO … Zadovoljni sirarji pred sirarno v bohinjski vasi, kjer so še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zorili sir s planine Pečana, Albin Sušnik pa je bil eden zadnjih, ki so v tej sirarni skrbeli za sir. Sedaj je stavba stanovanjski objekt. Razglednica je nastala okoli leta 1930, njen avtor pa je po vsej verjetnosti fotograf Janez Cvetek, po domače Suheljnov iz Stare Fužine. Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov Vabimo vas, da nam na e-pošto [email protected] posredujete vprašanja na temo partnerstva in družine. 14 OGLASI MALI OGLASI Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. PRODAM ZAZIDLJIVE PARCELE Prodam zazidljive parcele z urejenim dostopom in mejniki. Sončne parcele na vrhu hriba z razgledom v Logatcu, Kalcah po ceni 80 EUR/m2. Tel.: 051 626 034 PRODAM HLADILNI BAZEN ZA MLEKO Prodam hladilni bazen za mleko 350 l, cena po dogovoru. Tel.: 041 961 524 AKTUALNE CENE od 26. septembra do 2. oktobra 2011 v EUR €/kg Mleko, avgust 0,32 0,31 0,30 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,26 0,25 0,24 0,30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE FIZIČNIH OSEB Obročno varčevanje: Nespremenljiva obrestna mera nad 180 dni 2,85 % nad 1 leto 3,85 % nad 2 leti 4,05 % nad 3 leta 4,30 % nad 4 leta do 10 let 4,55 % dec Mlado pitano govedo, razred R3 3,7 3,6 3,5 3,41 €/kg k.t. 3,4 3,3 3,2 3,1 3 KOZJEREJA IN ZDRAVILNE KORISTI KOZJEGA MLEKA IN MESA 2,9 2,8 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Klavni prašiči, razred E 1,60 1,55 Kozje mleko in meso sta izjemnega pomena v človeški prehrani, zlasti zaradi njunih bioloških vrednosti in zdravilnih učinkov, ki ju imata pri zdravljenju predvsem rakavih obolenj. Kozje mleko je bogato s fosforjem, kalcijem, klorom in mikroelementi, ki so pomembni pri tvorbi hormonov, vitaminov in encimov, ter ga zaradi lahke prebavljivosti priporočajo v zdravstvu za prehrano bolnikov z rano na želodcu, bolnikom s tuberkulozo, živčnimi boleznimi, rakom in osebam, ki so alergične na kravje mleko. Več o kozjereji in uporabi kozjega mesa in mleka skupaj z recepti za pripravo jedi najdete v knjigah Jožefa Škofa, Kozjereja ter Kozje meso in mleko. Knjigi lahko naročite po telefonu 01/427 52 06. A. J. 1,53 1,50 €/kg k.t. 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 45 49 53 Pšenica 0,34 0,31 0,28 €/kg 0,25 0,22 0,22 0,19 0,16 0,13 0,10 1 5 9 2009 13 17 21 25 29 2010 33 37 41 2011 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 15
© Copyright 2024