S PODEŽELJA.SI št. 33 / 2014, 1. marec 2014 SANACIJA POSLEDIC ŽLEDOLOMA V SLOVENSKIH GOZDOVIH ZAKLJUČENI REGIJSKI POSVETI ZADRUŽNIKOV SOCIALNO ZADRUŽNIŠTVO  KLJUČ DO BOLJŠE POVEZANOSTI NOVA VINSKA KRALJICA JE ŠPELA ŠTOKELJ PUSTNI OBIČAJI IN NAVADE NOVI SPOMINSKI KOVANCI 쮿 IZ INTERVJUJA BRANKO RAVNIK Sedanji sistem organiziranja in ﬁnanciranja javnih služb v kmetijstvu je zelo učinkovit in v mnogih pogledih celo boljši, kot ga imajo v drugih evropskih državah. ZADRUGE ZA PODEŽELJE 쮿 POSVET ZADRUŽNIKOV Zadružna zveza Slovenije 11. in 12. marca 2014 v Portorožu prireja tradicionalni 41. Letni posvet zadružnikov. Kmetovalci, za vas smo pripravili posebno ponudbo po vaši meri: - za financiranje kmetijske dejavnosti z dobo vraèanja od 3 mesecev do 30 let, - za financiranje projektov s podroèja varovanja okolja, varèevanja z energijo in obnovljivih virov energije, -, prilagojene ciklom kmetijske proizvodnje, z dobo vraèanja do 18 mesecev, -+ *), s katerim po ugodneji obrestni meri privarèujete sredstva za mlade kmetovalce, na podlagi katerih le-ti pridobijo ugodneji kredit, in jim tako olajate prevzem kmetije. '"!$!' "!'$!' , !# %%& ((($$ Mi znamo z ljudmi. Fotograﬁja: arhiv DBS UVODNA MISEL DBS  BANKA VREDNA ZAUPANJA Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja štirikrat letno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. marec 2014 Hranilno-kreditne službe so bile kot predhodnice Deželne banke Slovenije tradicionalno vpete v dogajanje na podeželju. To poslanstvo nadaljuje tudi naša banka. S 85 poslovalnicami po vsej Sloveniji nudimo našim komitentom vse bančne storitve in posredujemo zavarovalne produkte. V zadnjem času se vse več bank s podeželja umika. Manjši kraji ne omogočajo pozitivnega poslovanja ali visokih dobičkov, še posebej, če je v kraju več bank. V naši banki se trudimo, da aktivno sodelujemo z lokalnim okoljem, predvsem preko zadrug, in na ta način vedno več poslovalnic posluje pozitivno. V letu 2014 se je nadzorni svet skupaj z upravo odločil, da poslovalnic ne bomo zapirali, bomo pa se kar najbolj potrudili, da v okolju, kjer še ne dosegamo dobrih rezultatov, pridobimo nove stranke in ostanemo v kraju. V lanskem letu smo dodatno znižali stroške in pomembno povečali število novih strank, na kar smo zelo ponosni. V časih, ko so ljudje zelo previdni, katero banko izberejo za partnerja, zaupanje v našo banko iz leta v leto raste in vedno bolj se nam pridružujejo mladi in ljudje, ki s kmetijstvom niso neposredno povezani. Raste uporaba naše elektronske banke in drugih sodobnih plačilnih poti, pripravljamo se tudi na možnost opravljanja nekaterih storitev preko telefona. V Deželni banki Slovenije pa lahko sklenete tudi vse oblike zdravstvenega in premoženjskega zavarovanja, od avtomobilov do hiše, traktorja in drugega, saj sodelujemo pri posredovanju storitev petih zavarovalnic. V letošnjem letu bomo sodelovali tudi s specializirano zavarovalnico, ki zavaruje kmetijske pridelke proti toči, pozebi, poplavi in viharnemu vetru. Aktivni smo pri reševanju podjetij, ki so v težavah. Lastniško smo vstopili v Semenarno Ljubljana, saj verjamemo v njen obstoj in razvoj ter želimo iz nje narediti uspešno zgodbo. Semenarna ima več kot stoletno tradicijo in je zelo pomembna pri semenarjenju domačih sort. Poseben pomen Semenarne je v ohranjanju avtohtonih in tradicionalnih sort rastlin, ki so prilagojene slovenskim podnebnim razmeram in zagotavljajo kakovostno seme za predelavo slovenske hrane. Semenarna je pomemben partner slovenskim zadrugam in kmetom. S tem smo ohranili tudi nad 250 delovnih mest. Upamo, da bodo tudi druge slovenske banke aktivneje posegle v reševanje podjetij, ki so vredna preživetja, in s tem pripomogle k izboljšanju stanja v gospodarstvu. Naša banka ima še številne načrte, ki jih bomo predstavili tudi na posvetu zadružnikov v Portorožu, in s sodelavci se ne bojimo prihodnosti. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO VABILO NA 41. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV »ZADRUGE ZA PODEŽELJE« Portorož, Grand hotel Bernardin, 11. in 12. marec 2014 lokalni ponudbi hrane in drugih dejavnosti, ki jih zadruge izvajamo v lokalnem okolju. Naše vabilo velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem, ki vam je zadružništvo blizu. Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov [email protected]. Letos bo v Portorožu potekal že enainštirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. Kmetje in zadruge zagotavljamo oskrbo prebivalstva s kakovostno domačo hrano ter skrbimo za obdelano in poseljeno podeželje. Pri tem nam osnovne smernice delovanja določa skupna kmetijska politika, ki je s sporazumom držav članic dobila nove cilje, ki jih želimo doseči do leta 2020. Poslovno okolje ob vedno večjih okoljskih, demografskih in ekonomskih izzivih zahteva od kmetov in zadrug, da proizvajamo več in kakovostnejše proizvode na trajnostni način, da pridobimo večjo dodano vrednost in da zagotovimo ekonomsko stabilnost svojim članom. Z letošnjim posvetom želimo predstaviti okvire našega delovanja, ki jih usmerjajo različne politike in vse pogostejši naravni pojavi, ter poudariti pomembno vlogo zadrug na podeželju pri Posvet odpira vsebine, od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost ter predstavite svoje predloge in zamisli. PROGRAM POSVETA ZADRUŽNIKOV Torek, 11. marec 2014 17.30–18.00 Skupna razprava in zaključki prvega dne posveta Predstavitev zadrug Posavja 20.00 Gala večerja z Okroglimi muzikanti 9.30 –10.00 Zbiranje in registracija udeležencev 10.00–10.10 Otvoritev posveta g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije 10.10–11.00 Pozdravi gostov g. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS mag. Dejan Židan, minister, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje mag. Allenka Bratušek, predsednica Vlade RS 11.00–11.15 Odmor 11.15–12.00 Pogled na zadružništvo v Evropski uniji do leta 2020 g. Pekka Pesonen, generalni sekretar COPA-COGECA 12.00–12.45 Kmetijska politika Evropske unije do leta 2020 ga. Branka Tome, svetovalka za politiko, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije 12.45–13.00 Razprava udeležencev 13.00–15.00 Odmor za kosilo 15.00–16.00 Ukrepi kmetijske politike do leta 2020 in Program razvoja podeželja RS 2014-2020 ga. Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ga. Alenka Šesek, vodja Sektorja za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 16.00–16.30 Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 do 2016 g. Dejan Levanič, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 16.30–17.00 Priprava ukrepov za izvajanje evropske koheziske politike v Sloveniji za obdobje 2014-2020 ga. Nataša Kobe Logonder, Ministrstvo za gospodarski razoj in tehnologijo 17.00–17.30 Mladi na podeželju g. Rok Roblek, predsednik, Zveza slovenske podeželske mladine Sreda, 12. marec 2014 9.30 –10.15 Stanje v slovenskem kmetijstvu dr. Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije 10.15–11.00 Slovensko agroživilstvo in mlečni sektor dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta v Ljubljani 11.00–11.30 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije 11.30–11.45 Deželna banka Slovenije, finančni sektor na podeželju ga. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželna banka Slovenije, d.d. 11.45–12.00 Semenarstvo v Sloveniji in priložnost za sodelovanje zadrug g. Aleš Šabeder, predsednik uprave, Semenarna Ljubljana, d.d. 12.00–12.15 Promocija lokalne hrane in zadruge ga. Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje; Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 12.15–12.30 Zadruge in javno naročanje ga. Marjeta Bizjak, namestnica direktorice Direktorata za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 12.30–12.45 Zadruge in turizem predstavnik SPIRIT Slovenija 12.45–13.00 Zadruge in lokalna hrana g. Robert Fakin, direktor, Kmetijska zadruga Agraria Koper g. Ivan Drev, direktor, Kmetijska zadruga Šaleška dolina g. Mitja Vodnjov, direktor, Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka 13.00–13.30 Razprava 14.00 Zaključek posveta 4 AKTUALNO rešitev v smeri obvezne vključenosti slovenske lesne industrije, žag, zadrug, lastnikov gozdov in znanja pri reševanju nastalega stanja. Povzela B. J. Žledolom in snegolom prizadela večji del slovenskih gozdov Fotograﬁja: Zavod za gozdove Slovenija Narava in vreme sta nam po februarski ujmi z žledolomom in snegolomom pustila katastrofalne posledice in škodo neizmernih razsežnosti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini 500.000 ha, kar je več kakor 40 % celotne površine gozda v Sloveniji. Trenutna ocena poškodovane lesne mase v gozdovih je 7 milijonov kubičnih metrov lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih, končne ocene pa bodo znane, ko bodo gozdarji na terenu ocenili škodo. V večji meri so prizadeti listavci, manj iglavci. Najhuje je na Notranjskem, na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje, na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju in v Poljanski dolini. Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalnokraškem, jugovzhodnem in subpanonskem območju vzhodne Slovenije. Fotograﬁja: avtor Tone Jerič Pregled poškodovanosti gozdov po gozdnogospodarskih enotah, stanje 11. februarja 2014 Sanacija posledic žledoloma v slovenskih gozdovih Po končani ujmi je čas za oceno povzročene škode in začetek sanacije poškodovanih gozdov. Načrt sanacije pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), izvedba sanacije pa je naloga lastnikov gozdov. Varnost ljudi je prva prioriteta, zato velja na lastno varnost in varnost drugih pomisliti, preden se lastniki gozdov lotijo sečnje in spravila poškodovanega drevja. Kdor za dela v gozdu ni usposobljen ali nima ustrezne gozdarske in varnostne opreme, naj se sam ne loteva nevarnega odstranjevanja poškodovanega drevja in naj ga raje prepusti usposobljenim gozdnim delavcem. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato pri nepravilnem delu z motorno žago prihaja do nevarnih poškodb delavcev. Kot pomoč lastnikom gozdov na Zavodu za gozdove načrtujemo izvedbe demonstracij varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja. Prve aktivnosti pri sanaciji je treba usmeriti v vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest in gozdnih vlak. Prednost imajo gozdne ceste, ki odpirajo kmetije in zaselke ter pomembne infrastrukturne objekte, in ceste, kjer se bo lahko takoj začela sanacija. Gozdne ceste in vlake je poleg tega treba usposobiti za povečan prevoz lesa iz gozda. Posek poškodovanega gozdnega drevja lahko lastniki začnejo pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, o tem morajo samo predhodno obvestiti ZGS. ZGS bo za najbolj poškodovana območja gozdov izdal generalne odločbe za posek močno poškodovanega drevja. Generalne odločbe bodo objavljene na internetni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih O razsežnosti škode govori podatek Zavoda za gozdove Slovenije, da je bilo doslej največ poškodovanega drevja po žledolomu v kombinaciji s snegolomom na prehodu leta 1996 v leto 1997, ko je bilo evidentiranih 870.000 m3 poškodovanega drevja. Letošnji obseg po žledu poškodovanega gozda pa presega skupno količino vsega v žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih. Nastale razmere zahtevajo hitro ukrepanje vseh pristojnih služb. Na temo iskanja rešitev operativne poslovne organiziranosti po katastrofalni škodi po žledolomu v slovenskem gozdu so se večkrat sestali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje s predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja žagarjev Slovenije, Petrola, Slovenske odškodninske družbe, Ministrstva za ﬁnance, Urada predsednice Vlade RS in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na sestankih se dogovarjajo o pripravi rešitev za hitro izvedbo potrebnih ukrepov v slovenskem gozdu v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju in o pripravi 5 AKTUALNO organizirali srečanje lastnikov z določenih območij. Svetujemo, da se zlasti v razdrobljeni zasebni posesti lastniki gozdov povežejo med seboj. Najamejo lahko skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo tudi ugodnejši ﬁnančni rezultat. Fotograﬁja: avtor Tom Levanič enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike Slovenije). Za manj poškodovane gozdove bo ZGS praviloma izdal lastnikom gozdov individualne odločbe za posek. V vseh odločbah za izvedbo sanitarne sečnje so tudi natančna navodila, kako se lotiti poseka in spravila dreves. Besedilo pripravil mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije Mlečna konferenca v Ljubljani Po skoraj 30-letnem obdobju omejevanja proizvodnje mleka v EU z mlečnimi kvotami bo naslednje leto v mlečnem sektorju prišlo do sprememb. Za sektor mleka se bo začelo novo obdobje, ki mu lahko prinese nove izzive in priložnosti, zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje odpira javno razpravo v okviru konference »Izgledi in priložnosti prireje in pridelave mleka«, ki bo potekala 7. marca 2014 ob 9.30 uri na Biotehniški fakulteti – Živilska tehnologija, Jamnikarjeva 101 v Ljubljani. S 1. aprilom 2015 preneha delovati sistem mlečnih kvot, ki je deloval za zaščito sektorja in zagotavljal stabilnost. Za stabilen prehod sektorja v novo obdobje so bili poleg obstoječih ukrepov že sprejeti nekateri dodatni ukrepi, od septembra leta 2013 pa v EU poteka razprava, v okviru katere se želijo poiskati odgovori, ali bodo sprejeti ukrepi zadostni oziroma kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki bi omogočali stabilno obdobje po letu 2015. Več na http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo /kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne _kvote/konferenca_izgledi_in_priloznosti_prireje_in _predelave_mleka_v_sloveniji/ Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost: – vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic in vlak, – območja gozdov z zaščitno funkcijo, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oziroma infrastrukturo, – poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, – poškodovano drevje ob vodotokih na poplavnih območjih, – poškodovano drevje v okolici hudourniških strug oziroma vodotokov, – na območjih s prvo stopnjo poudarjenosti rekreacijske oziroma turistične funkcije. Iglavce, ki so močno poškodovani, bo treba posekati, izdelati in odpeljati iz gozda najpozneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce, to je do sredine maja. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo dodatno povečanje škode v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov. Za žledolome in snegolome je značilno, da prevladujejo poškodbe na listavcih. Ker posek poškodovanih listavcev ni nujen za zagotovitev oziroma ohranjanje biotskega ravnovesja, lahko poteka dalj časa, obstaja pa nevarnost zmanjšanja kakovosti lesa, še posebej pri močno poškodovanih drevesih. ZGS bo za poškodovane gozdove pripravil tudi načrt obnove gozdov. Načrt je podlaga za pridobitev dodatnih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove. V vseh poškodovanih gozdovih bodo ocenjeni obseg dodatnih varstvenih del, potrebna obnova gozdov s sajenjem oziroma setvijo, zaščita sadik pred divjadjo, nujna negovalna dela, dodatni stroški poseka poškodovanega drevja na površinah za obnovo ter potrebna dela na gozdnih prometnicah. Kjer bo le mogoče, bomo obnovo gozdov zagotavljali po naravni poti. Strokovni delavci ZGS bomo vso pozornost posvetili svetovanju lastnikom poškodovanih gozdov in po potrebi Nepovratna sredstva za kmetijska gospodarstva Za kmetijska gospodarstva sta v marcu 2014 aktualna dva razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer je mogoče dobiti nepovratna sredstva. Zadnji rok za prijavo na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe, namenjene ureditvi malih individualnih namakalnih sistemov in nakupu namakalne opreme ter nakupu in postavitvi mrež proti toči, je 12. marec 2014. Aktualen je tudi javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za namen podpore kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi vključitve in sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti. Za oba razpisa lahko vlagatelj pridobite informacije na ARSKTRP, tel. 01/580 7792, e-pošta: [email protected]. Povzela B. J. 6 AKTUALNO preko obstoječih zadrug v organizacijo proizvajalcev. Kljub številnim odprtim vprašanjem je med udeleženci prevladalo mnenje, da je sodelovanje zadrug pri odkupu in prodaji mleka nujno potrebno. V okviru izvajanja Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov so udeleženci pozvali k spremembi zakona, ki naj bi med zavezance za prispevek umestila vse pridelovalce mleka, tudi tiste, ki mleko izvažajo. Problematika mlečnega sektorja V sredini januarja 2014 so se na kolegiju zbrali predsedniki in direktorji zadrug članic Zadružne zveze Slovenije ter razpravljali o problematiki sektorja mleka in o aktualnih vsebinah v kmetijstvu in zadružništvu. Seznanili so se z razmerami in trendi na področju odkupa mleka v Sloveniji, EU in svetu. Velike spremembe lahko pričakujemo s 1. aprilom 2015, ko bo prenehal delovati sistem mlečnih kvot, ki je ščitil in zagotavljal stabilnost sektorja. Evropa je za stabilen prehod sektorja v novo obdobje že sprejela nekatere dodatne ukrepe, odvija pa se razprava, ali bodo sprejeti ukrepi zadostni in kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki bi omogočali stabilnost sektorja mleka po letu 2015. Udeleženci kolegija so se seznanili z možnostmi za skupno sodelovanje pri odkupu in prodaji mleka ter izhodišči za oblikovanje zadruge druge stopnje na področju mleka. Ena od možnosti, ki jih lahko zadruge izberejo na področju mlekarstva, je oblikovanje t. i. organizacij proizvajalcev mleka, ki bodo v skladu z novo zakonodajo lahko imele do 33odstotni tržni delež brez težav s pravili konkurenčne zakonodaje in bodo tako zagotavljale boljše pogajalske pogoje do kupcev mleka. V Sloveniji se razmišlja, da bi priznanje organizacije proizvajalcev mleka lahko pridobila organizacija, ki bo imela najmanj 20 pridelovalcev mleka in bo odkupila najmanj 2000 ton mleka. Zadružna zveza Slovenije je pripravila pravne podlage za oblikovanje organizacij proizvajalcev v skladu z različnimi možnostmi, ki jih omogoča evropska zakonodaja. Razprave o možnostih za povezovanje mlečnih proizvajalcev v Sloveniji gredo z upoštevanjem posebnosti posameznih območij v smeri oblikovanja zadruge druge stopnje, v kateri bi se pridelovalci povezali M. P. in A. J. Izbira modela neposrednih plačil za obdobje 2015–2020 Slovenija mora najpozneje do 1. avgusta 2014 Evropski uniji priglasiti izbran model neposrednih plačil za obdobje 2015–2020 in v ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v preteklem mesecu pripravilo več javnih predstavitev različnih modelov neposrednih plačil. Z reformo skupne kmetijske politike sistem neposrednih plačil uvaja shemo osnovnega plačila, zeleno plačilo, redistributivno plačilo, shemo za mlade kmete, shemo za male kmete in prostovoljno proizvodno vezana plačila. Udeleženci javnih predstavitev so se seznanili z možnimi modeli sheme neposrednih plačil in izračuni na njihovi podlagi, to so čisti regionalni model, model delne konvergence in redistributivno plačilo. Vsi trije modeli kažejo močne učinke prerazporeditve neposrednih plačil, tako po posameznih sektorjih kmetijske proizvodnje kot po regijah. Po izračunih različnih modelov na kmetiji, ki jih je predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je prerazporeditveni učinek največji pri regionalnem modelu, najmanjši pa pri modelu delne konvergence. Reforma skupne kmetijske politike prinaša zmanjšanje nacionalne ovojnice za neposredna plačila s 138,9 milijona evrov v letu 2014 na 134,3 milijona evrov v letu 2019. Za vse primere izračunov velja, da so najmočnejši redistributivni učinki pri kmetijskih gospodarstvih z velikim deležem njiv v strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi, izgubljajo gospodarstva z velikimi zgodovinskimi plačili, medtem ko na drugi strani pridobivajo tisti, ki imajo velik delež travinja in hkrati nizka zgodovinska plačila. V razpravah so udeleženci opozarjali na velike prerazporeditve neposrednih plačil, predlagali, da se izkoristijo prostovoljno vezane podpore in spodbuja pridelava hrane. Opozorili so na možnosti določitve izračuna za male kmete in na opredelitev aktivnega kmeta. Kritični so bili glede razmerja plačilnih pravic za njive in travinje ter do regijske porazdelitve neposrednih plačil. Predstavniki vinogradnikov pa so predlagali, da se prouči možnost vključitve vinogradov v sistem neposrednih plačil. Udeleženci kolegija predsednikov in direktorjev zadrug članic Zadružne zveze Slovenije in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje M. A. 7 AKTUALNO Dejanu Židanu in sodelavcem, ki so se udeležili srečanja, zastavili vrsto vprašanj, povezanih z izvajanjem nove skupne kmetijske politike v Sloveniji, opozorili so na težave prašičerejcev, bili kritični do novih obdavčitev v kmetijstvu in obveznega vodenja knjigovodstva na kmetijah za določena kmetijska gospodarstva. Zavzeli so se za model delne konvergence pri neposrednih plačilih v prihodnje, za podpore mladim kmetom in predlagali, da se v prihodnjem sedemletnem obdobju v okviru prvega stebra ohranijo proizvodno vezane podpore za pridelavo govedi, mleka in žit. Zadružni posveti v regijah Zadružna zveza Slovenije je v januarju in februarju 2014 že 11. leto zapored organizirala regijske posvete zadružnikov v vseh slovenskih regijah. Posveti, ki se jih udeležujejo predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah, so namenjeni informiranju, izobraževanju, izmenjavi mnenj in druženju. Na posvetih so ključne usmeritve prihodnje ureditve skupne kmetijske politike, tako prvega stebra kot programa razvoja podeželja, ter aktivnosti na področju sprejemanja aktualne kmetijske zakonodaje in izvajanja promocijskih aktivnosti predstavili sodelavci Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zadružniki so govorili tudi o možnostih za skupno trženje mleka, kjer so poudarili nujnost za čim prejšnje organiziranje, in o problematiki posamezne regije ter se seznanili z možnostmi za skupno sodelovanje. Vprašanja zadružnikov so se nanašala na reformo neposrednih plačil, novosti na področju javnih razpisov in na možnosti za pridobivanje sredstev iz novega programa razvoja podeželja za zadruge, na novosti na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o kmetijstvu, na sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadružniki se srečujejo s težavami pri pridobivanju dovoljenj za namakanje, pridobivanju veterinarskih spričeval za živali med vikendi. Prizadevajo si za razvoj lesnopredelovalne verige in pričakujejo možnost pridobivanja koncesij v državnih gozdovih v prihodnje. Opozorili so na problematiko vodovarstvenih območij in njihovo vlogo v prihodnji skupni kmetijski politiki ter na težave vinogradnikov. Glede modela neposrednih plačil so predlagali, da je treba izbrati model, ki bo zagotavljal pridelavo hrane za trg in s tem prispeval k povečanju samooskrbe. Opozorili so na težave, ki jih imajo zaščitene kmetije pri svojem delovanju, in na težave v zvezi z obveznim knjigovodstvom na kmetijah. Izrazili so veliko zaskrbljenost nad škodo v gozdarstvu po žledu in poudarili nujnost za njeno čim prejšnjo sanacijo, ki bo trajala več let. A. J. Udeleženci posveta v Pivki Nova vinska kraljica je Špela Štokelj Fotograﬁja: Matic Slemič »Nositi krono vinske kraljice Slovenije je zame posebna čast in priložnost, da bom lahko ponosno predstavljala odlična slovenska vina,« poudarja že osemnajsta vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj, po izobrazbi diplomirana inženirka krajinske arhitekture, sicer doma z vinogradniške kmetije na Planini nad Ajdovščino. »Odraščala sem na vinogradniškem posestvu in dobro vem, koliko truda je potrebnega pri pridelavi dobrega vina. Na dejavnosti vinske kraljice pa vseeno gledam malce drugače. Slovenijo kot vinorodno deželo in široko paleto njenih izjemnih vin namreč želim predstaviti po svoje, z vidika krajinske arhitektke. Ob vinu želim povedati zgodbo o zemlji, na kateri je zrasla trta, zgodbo o človeku, ki je zemljo obdeloval in je v svoje delo vložil veliko ljubezni, ter zgodbo o izjemni slovenski krajini, polni lepot in priložnosti.« Špela, ki zaključuje študij krajinske arhitekture s pisanjem magistrske naloge, večino svojega časa posveča delu na družinskem vinogradniškem posestvu, s katerim je globoko in preko družinske tradicije povezana od malih nog. Tudi svojo prihodnost vidi v nadaljevanju tradicije pridelave vin na družinskem posestvu. »A poleg tega želim delati tudi na področju krajinske arhitekture in svoj poklic čim bolj povezati z vinsko kulturo in vsem, kar iz nje izhaja.« Udeleženci posveta v Benediktu Ptujsko-ormoški, prekmursko-prleški in štajerski zadružniki so ministru za kmetijstvo in okolje mag. D.S. 8 AKTUALNO NOVICE Nazarje bogatejše za nov trgovskoposlovni center Nadzorni svet Semenarne Ljubljana je s 1. februarjem imenoval Aleša Šabederja za novega predsednika uprave. Nadzorni svet je ocenil, da bo Aleš Šabeder, ki ima veliko izkušenj in znanja na maloprodajnem in veleprodajnem področju v Sloveniji in tujini, lahko pripomogel k še uspešnejšemu poslovanju Semenarne Ljubljana. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je v Nazarjah 17. januarja 2014 pripravila otvoritev novega trgovskoposlovnega centra Saša, ki je privabila množico obiskovalcev. KZ Šaleška dolina je ob tej priložnosti poklonila vrednostni bon prostovoljnemu gasilskemu društvu Nazarje, osnovni šoli Nazarje in varstvenodelovnemu centru SAŠA, enote Vrba Nazarje. I. V. Koroška zadruga odpira novo tehnično trgovino v Črni Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec je aprila lani začela z gradbenimi deli za novo tehnično trgovino v občini Črna na Koroškem v zaselku Rudarjevo. Novi poslovni objekt v velikosti 800 m2 zajema trgovino, pokrito in zunanje odprto ograjeno skladišče, dostavne poti, parkirišča in bife. Sedanja lokacija zadružne trgovine, ki je bila v centru mesta v Črni na Koroškem, ni uresničevala pogojev za njeno uspešno poslovanje, zato so v zadrugi prepričani, da bo nova trgovina kupcem prinesla enostavnejšo in sodobno možnost nakupa tehničnega materiala. Nova trgovina bo predvidoma odprta sredi marca 2014, o točnem datumu odprtja trgovine bodo kupci pravočasno obveščeni. Zadruga pa vas že sedaj vabi v svojo novo trgovino v Črni na Koroškem. Fotograﬁja: Arhiv KZ Šaleška dolina Aleš Šabeder, novi predsednik uprave Semenarna Ljubljana V novem TPC Saša ponujajo kmetijski repromaterial, izdelke za vrtičkarje, sredstva za varstvo rastlin in pridelkov, vijake, okovje, rezervne dele, gradbeni material, elektromaterial, gospodinjske potrebščine in opremo, hrano za domače živali in drugo. Ponujajo tudi izdelke s posestva Turn in lokalne Dobrote izpod kozolca. Posebno pozornost namenjajo prodaji kmetijskih strojev in opreme, kot posebnost pa imajo v zadrugi ponudbo servisne dejavnosti za program žag in kosilnic. TPC Saša se nahaja na naslovu Prihova 56, Nazarje, in je odprt od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 in v soboto od 7.00 do 13.00. B. J. Fotograﬁja: Arhiv Koroška KGZ Slovenj Gradec V. K. Ukrep Dobrobit živali – prašičereja V okviru novega Programa razvoja podeželja 2014– 2020 se je kmetijsko ministrstvo odločilo, da bo že letos začelo izvajati ukrep Dobrobit živali na področju prašičereje. Vlaganje vloge za ta ukrep bo potekalo hkrati z vlaganjem zbirne vloge, ki poteka od konca februarja do začetka maja 2014. Z novim Pravilnikom o identiﬁkaciji in registraciji prašičev je podaljšan rok za prvo sporočanje staleža za ukrep Dobrobit živali za prašičerejo, in sicer najpozneje do vključno 7. marca 2014. Do takrat je treba sporočiti stalež živali v posamezni reji, vendar za vsak prvi dan v mesecu posebej (1. januar, 1. februar, 1. marec 2014). Nova tehnična trgovina v Črni na Koroškem Nova direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je 1. marca 2014 dobila novo direktorico. Upravni odbor zadruge je izbral Matejo Brumec Mikec, ki bo nasledila preminulega direktorja Ivana Gumzeja. Zadruga sodeluje z več kot 260 kmeti, ki kmetujejo na območju občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Od njih odkupuje mleko, živino, sadje in poljščine, skrbi za oskrbo članov z reprodukcijskim materialom ter opravlja druge storitve za člane in širše okolje. B. J. Po sporočilu MKO povzela B. J. 9 INTERVJU HITRA ODZIV NOST JE KLJUČ ZBORNIČNEGA DELA Intervju z direktorjem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom Kmetijsko-gozdarska zbornica lahko učinkovito zastopa in uveljavlja interese svojega članstva le tako, da nenehno spremlja aktualne dogodke in težave, ki pestijo člane, ter se nanje hitro in tekoče odziva s pobudami in predlogi rešitev, poudarja direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki je kot direktor vajeti zbornice prevzel v začetku tega leta. Zbornica ima okoli 114 tisoč članov, med njimi 110 tisoč kmetov, ki so poleg kmetijskih zemljišč praviloma tudi lastniki gozdov. Kako se bo zbornica odzvala na katastrofo, ki jo je povzročil žled in kako bo pomagala svojim članom? Z Zavodom za gozdove in kmetijskim ministrstvom se bomo dogovorili o načinu usposabljanja tistih lastnikov gozdov, ki bodo sami odpravljali posledice naravne nesreče. Občine bomo pozvali, naj lastnikom gozdov pomagajo soﬁnancirati gozdarsko opremo, aktivno se bomo vključili v organiziranje pri prodaji požaganega lesa. Ker bodo to velike količine lesa slabše kakovosti, je nujno, da pri odkupu tega lesa lastniki gozdov nastopijo organizirani. Prepričan sem, da bi bilo treba nekatere ukrepe zagotoviti tudi sistemsko z interventnim zakonom in v njem morda celo opredeliti javno delo kot pomoč pri čiščenju uničenih gozdov. Odzivnost je torej ena od ključnih prednostnih nalog zbornice. Katere so še ostale najpomembnejše? Med prednostnimi sta še promocija slovenske hrane in zagotavljanje ﬁnančne stabilnosti zborničnega sistema. Dejstvo je namreč, da kmetov in tudi drugih članov zbornice, ki so pravne osebe, ni mogoče zastopati v njihovih interesih brez razvejane infrastrukture. Ta pa seveda stane. Naša zbornica je kljub večkrat obujenim razpravam o prostovoljnem članstvu ohranila obvezno članstvo, ki se je pri nas in tudi v mnogih drugih evropskih državah pokazalo za najustreznejše pri stabilnem ﬁnanciranju zbornice. Razen članarine pa tiste strokovne dejavnosti zbornic, ki delujejo kot javne službe, ﬁnancira tudi državni proračun, za nekatere storitve prispevajo denar uporabniki, nekatere pa zbornica prodaja tudi na trgu. 10 AKTUALNO INTERVJU Kaj menite o položaju kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru zbornice in na kateri temelji ključno operativno delo pri izvajanju skupne evropske kmetijske politike? Sedanji sistem organiziranja in ﬁnanciranja javnih služb v kmetijstvu je po mojem prepričanju zelo učinkovit in v mnogih pogledih celo boljši, kot ga imajo v drugih evropskih državah. Zato bi ga morali le utrditi in v nekaterih vsebinah izboljšati, da ne bi ogrozili izvajanja njegovih pomembnih nalog. Fotograﬁja arhiv KGZS Katera so najpomembnejša torišča zborničnega dela v tem času? Najaktualnejša je trenutno razprava o modelu neposrednih plačil kmetom po letu 2014, ko se začenja novo obdobje skupne evropske kmetijske politike, ter o ukrepih za razvoj podeželja. V tem trenutku so že oblikovane splošne slovenske usmeritve, ki so jasne v cilju, da bi morala tudi reformirana evropska kmetijska politika spodbujati pridelavo hrane. Vendar bo Slovenija glede na ponujeni evropski model ta cilj težko dosegla, zato pa so še toliko pomembnejši drugi ukrepi, ki bodo spodbujali obseg pridelane hrane v naši državi. Zavzemamo se za postopnost pri prehodu na novi model, da bi s tem preprečili morebitne težave na kmetijah. Dosedanja razprava je pokazala, da je treba najti mehanizme, ki bi preprečili, da bi plačila prejemal morebitni lastnik zemljišč, ki pa hrane ne prideluje. Kar zadeva razvoj podeželja v prihodnjem obdobju skupne evropske kmetijske politike, pa se je razprava šele začela. Na sliki z nekdanjim komisarjem F. Fischlerjemin predsednikom KGZS Cvetkom Zupančičem Katere zakonske predloge še sooblikujete? Vplivati skušamo na oblikovanje višine katastrskega dohodka za leto 2014 in naprej, saj zdaj predlagana metodologija izračuna po našem ni ustrezna. V pripravi je zakon o vodah, ki ga želimo sooblikovati z za nas pomembnim stališčem. Vprašanje nadomestil za kmetovanje na vodovarstvenih območjih naj bi bilo urejeno tako, da nadomestila ne bodo obravnavana kot državna pomoč. Potem je tu še novela Zakona o kmetijstvu, Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer so stališča že sprejeta. Poleg omenjenih obravnavamo še vrsto drugih zakonskih predlogov, ki jih želimo spremeniti, dopolniti ali razširiti tudi z našimi stališči. Slovenske kmete je zelo razjezil sprejeti Zakon o davku na nepremičnine. Kakšno stališče zavzema zbornica? Menimo, da bi morala obdavčitev gozdnih in kmetijskih obdelovalnih površin biti iz zakona izvzeta. Trudimo se jasno in s številkami utemeljiti naše stališče, v katerem odločno ocenjujemo, da je sprejeti nepremičninski zakon neprimeren in za nas nesprejemljiv. Damjana Stamejčič poslej v dobrih rokah, saj sta sin in snaha, tako kot onadva z ženo, oba kmetijska inženirja, kot mlada pa seveda polna idej in načrtov za prihodnost. »Rad imam našo kmetijo, saj sem z njo nenasilno privezan s privzgojeno dolžnostjo do preteklih rodov, hkrati pa sem z njo izredno povezan zaradi načina življenja, ki ga nisem bil nikoli pripravljen spremeniti ali zamenjati.« Razen družine in kmetije ima Branko Ravnik še eno veliko ljubezen: gledališče. Že več kot dve desetletji kot amaterski igralec sodeluje z domačo gledališko skupino »2B«, v tem času je odigral veliko različnih vlog, nazadnje vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih. Branko Ravnik zasebno Čeprav se je v Ljubljani izšolal za kmetijskega inženirja in že skoraj petnajst let svoje poklicno delo opravlja tako, da se vozi na delo v mesto, je Branko Ravnik kot rojen podeželan svoj dom ves čas ohranjal na domači kmetiji v Brodu pri Bohinjski Bistrici. Živinorejsko kmetijo, ki kot dopolnilno dejavnost razvija predelavo mleka in podkovno kovaštvo, sta dolga leta vodila starša, zdaj jo kot naslednik prevzema že poročeni sin, sicer eden od štirih otrok, ki v veliki Ravnikovi družini skupaj živijo na kmetiji. Prepričan je, da bo posest tudi 11 STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI dr. Franci Avsec, pravnik Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije NUJNA POT ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA SKLENITEV ZAVAROVANJ KMETIJSKIH POSEVKOV IN PLODOV V zadnjih letih ste kmetovalci utrpeli obsežne izgube zaradi škode, ki so jo povzročili toča, viharni veter, pozebe in poplave. S sklenitvijo zavarovanj, prilagojenih posameznim naravnim nevarnostim, lahko aktivno obvladujete tveganje popolnega ali delnega izpada dohodka, izhajajočega iz kmetijske dejavnosti. V Deželni banki Slovenije lahko sedaj sklenete specializirana kmetijska zavarovanja Die Österreichische Hagelversicherung-Agro Zavarovalnice, vzajemne zavarovalniške hiše s 65-letno tradicijo na področju kmetijskih zavarovanj. Deželna banka Slovenije pri tem deluje kot ekskluzivna bančna posrednica. Kmetijska zavarovanja so razdeljena po kmetijskih panogah na poljedelstvo in vrtnine, hmelj, sadjarstvo in vinogradništvo. Posevke in plodove lahko zavarujete proti: – toči (vsi zavarovalni produkti), – pozebi (jabolka in jagode; poljedelstvo in zelenjadarstvo), – poplavi (poljedelstvo in zelenjadarstvo) in – viharnemu vetru (hmelj, poljedelstvo, sadjarstvo). Zavarovalniški svetovalci z obsežnim znanjem s področja kmetijstva vam bodo pomagali izbrati zavarovanje, ki je za vašo dejavnost najprimernejše. Cenitve opravljajo slovenski kmetovalci, ki so opravili posebna izobraževanja na temo škod v kmetijski pridelavi, zavarovalnica pa se zavezuje h kakovostni obdelavi škodnega dogodka in hitremu izplačilu. Če se odločite za sklenitev kmetijskega zavarovanja do 15. marca 2014, vam zavarovalnica nudi akcijski popust do prvega škodnega dogodka na izbrane zavarovalne produkte. Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo v poslovalnicah banke. Več tudi na www.dbs.si. Bralec sprašuje, pod katerimi pogoji sodišče dovoli nujno pot? Odgovor: Po Stvarnopravnem zakoniku sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Pri tem je treba zagotoviti pravično (so)razmerje med interesi upravičenca do nujne poti in lastnika zemljišča, preko katerega poteka nujna pot. Tako sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala, nujno pot pa določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Upravičenec je dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo. Posamezne zadruge in kmetijskogozdarski zavodi KGZS opravljajo storitve knjigovodstva za kmetije S 1. januarjem 2014 je začel veljati 47. člen Zakona o dohodnini o obveznem ugotavljanju dohodka na kmetiji na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih stroškov. Kmetije, ki imate več kot 7.500 EUR letnih dohodkov, kjer so vštete tudi obdavčljive subvencije, morate voditi knjigovodstvo. Zavezanci za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti morate torej voditi ustrezno računovodstvo in iz računovodskih razvidov (evidenc) sestavljati predpisane računovodske izkaze in davčne obračune. Pri tem vam lahko pomagajo tudi posamezne zadruge in kmetijsko-gozdarski zavodi KGZS. B. J. KAJ JE FISKALNA POLITIKA Fiskalna politika je sistem ukrepov, preko katerih država vpliva na javne prihodke in izdatke, preko katerih uresničuje cilje ekonomske politike. Država vodi ﬁskalno politiko s spreminjanjem davkov, transferjev in državnih izdatkov ter z vplivanjem na izvoz in uvoz. Učinki ﬁskalne politike, ki je lahko restriktivna in ekspanzivna, se odražajo na agregatnem povpraševanju, ki določa narodni dohodek. Kratkoročni cilj ﬁskalne politike je vzpostavljanje ravnovesja med agregatnim povpraševanjem in ponudbo. Dolgoročni cilji pa so višja zaposlenost, stabilna gospodarska rast, uravnovešena plačilna bilanca in vzdrževanje nizke stopnje inﬂacije. B. J. 12 Fotograﬁja: arhiv MKO KMETIJSTVO SOCIALNO ZADRUŽNIŠTVO  KLJUČ DO BOLJŠE POVEZANOSTI V KMETIJSTVU Zadruge predstavljajo najmočnejši steber družbene ekonomije in socialnega podjetništva tako pri prispevanju k družbenemu proizvodu kot pri ustvarjanju delovnih mest. Znano je tudi dejstvo, da so podjetja, ki delujejo po zadružnem poslovnem modelu, bistveno odpornejša proti negativnim posledicam globalne gospodarske krize od ostalih, pretežno dobičkonosno usmerjenih podjetij. So torej (socialne) zadruge ključ do boljše povezanosti in sinergij v kmetijstvu (tudi) v Sloveniji? Odgovor je jasen: zagotovo. Več kot 100 let stabilnega razvoja zadružništva v Sloveniji že dokazuje, da so zadruge zaradi speciﬁčnega upravljavsko-lastniškega modela, ki temelji na medsebojni solidarnosti in pravični distribuciji ustvarjenega, sposobne razviti socialni kapital, pripadnost in inovacijski potencial, ki jim omogoča potrebno ekonomsko konkurenčnost v primerjavi s strogo dobičkonosno usmerjenim gospodarstvom. Pomembno vlogo zadružništva na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zato vidimo predvsem v okviru učinkovitejšega tržnega organiziranja kmetijstva, krepitve agroživilskih verig in prepoznavnosti domačih proizvodov, kar je tudi ena od prednostnih programskih usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Pomembne strateške cilje do leta 2020 smo zapisali tudi v resoluciji »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Ti so: zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane ob hkratnem povečevanju konkurenčne sposobnosti, varovanju naravnih virov ter skrbi za skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja. Seveda v povezavi z načelom kratkih verig. Načelo (socialnega) zadružništva torej temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju vseh deležnikov ter prispeva k trajnostnemu razvoju. In to je tudi ključno sporočilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje za nadaljnji razvoj zadrug. mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje 13 ZdravJe in Prosti Čas KaKo ostati Zdrav Partnerstvo in družina Življenje teče bistveno hitreje, kot nam dopušča narava. Če se preveč podredimo bremenu okolja in logiko brezglave hitrosti prenesemo tudi v svoje vsakodnevno življenje, počasi načenjamo telo. Številne ekološke katastrofe nas učijo, da nam narava daje veliko, a le do neke meje. Podobno je z našim telesom. Nenehno izčrpavanje, telesno in psihično, načne tudi tiste z najmočnejšimi geni in pripomore k nastanku številnih bolezenskih stanj in kroničnih bolezni. Zato se moramo vsak dan zavedati, da je telo dragocenejše od najobčutljivejšega stroja. Za stroje obstajajo nadomestni deli, za telo jih skoraj ni. Skrb za naše zdravje, telesno in psihično, je najboljša življenjska investicija. Zanj poskrbimo z ustrezno prehrano, redno in zmerno telesno aktivnostjo. Poskrbimo za zadostno količino spanca in se izogibamo škodljivim navadam, zlasti kajenju in pretiranemu uživanju alkohola. Odzivnost staršev Fotograﬁja: arhiv Zavod Vezal Starši smo otroku od rojstva naprej osebe, ki z načinom svojih odzivov določamo pomen vseh dogodkov in oblikujemo razvoj otrokove osebnosti. Smo najpomembnejše bližnje osebe z močjo, da spodbujamo ali zaviramo razvoj posameznih otrokovih vedenj ali psihičnih funkcij. Pri tem velja pravilo, ki določa bistvo vzgojnega vpliva: otroci nas ne poslušajo, ampak nas opazujejo. Z načinom odzivnosti lahko starši pri otroku oblikujemo več vrst izkušenj, vse pa sooblikujejo način našega medsebojnega stika, kar je temelj za možnost vzgojnega delovanja. Varne izkušnje pomenijo, da otroka slišimo in mu v odzivu damo dovoljenje za obstoj njegovega sveta, za obstoj njegovih načinov doživljanja in mišljenja, da ga opazimo. Pomeni tudi, da poznamo njegove razvojne potrebe in jih sprejemamo. To ne pomeni, da se z otrokom strinjamo in mu dopuščamo vse po vrsti. Gre le za dovoljenje, kako on doživlja in vidi svoj svet. Ob taki odzivnosti lahko otrok razvije zdrav odnos, je radoveden, samozavesten, igriv, prevzame odgovornost in se zaveda, da je lastnik svojega sveta. Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani iZ ZaKLadniCe narave Zdrav Kot dren Te besede slišimo kdaj od starejših ljudi, vendar danes marsikdo ne ve več, kaj ima dren opraviti z zdravjem. Le redki zeliščarji še uporabljajo rumeni dren. Pri drenu je učinkovit ves nadzemni del rastline. Spomladi, kmalu zatem, ko skopni zadnji sneg, dren zacveti s socvetji drobnih rumenih cvetov. Cvetoče vejice so ponekod v Sloveniji sestavni del butar ali presmecev, ki so značilni za cvetno nedeljo in ki po ljudskem verovanju prinesejo obilen pridelek in ščitijo dom. Drenov čaj krepi življenjske sile in telesne moči ljudi in živali ter ugodno vpliva na rast, cvetenje in večji pridelek rastlin. Čaj iz listov in lubja ugodno vpliva na ščitnico, zato se izboljša cirkulacija in z njo tudi delovanje vseh žlez in organov. Sveta Hildegarda je priporočala kopel iz lubja, lesa in listov drena pri revmatizmu in putiki. Drenova krema se uporablja za mazanje manjših ran, v kozmetiki pa za obnovo kože in odpravljanje gub. Čaj iz listov drena povišuje želodčno kislino. Plodovi drena – drnulje so bogat vir vitamina C, pektina in rudnin. Ljudsko zdravilstvo uporablja drnulje pri vnetju sluznic, vročini in za znižanje krvnega tlaka. Iz drnulj lahko pripravimo čaj, marmelado ali sok. Besedilo in fotograﬁja Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 14 Svetujeta Albert in Leonida Mrgole, Zavod Vezal OPRAVILA NA VRTU Mlada drevesa okopljemo, prvo leto jim odstranimo plodove, da ti ne bi preveč izčrpali rastočega drevesa. Staro ime meseca junija ali rožnik pove, da je to mesec cvetenja. V tem mesecu se začne poletje, z njim pa nastopi tudi vročina. Sejemo solato, endivijo, radič ter presajamo pozno zelje, ohrovt, por, zeleno na končna mesta (kjer smo pospravili zgodnje solate). Paradižnikom odstranjujemo stranjske poganke, da gre hrana v plodove, glavni poganjek pa prevezujemo k opori. Kumaram in bučkam odščipnemo vršičke po petem listu, da se bodo bolj razrasle. Krompir, ﬁžol, zelje okopljemo in osipamo, saj s tem tudi izboljšamo zračnost tal, rastline pa so bolj sposobne vezati vodo, ki jo potrebujejo za rast. Če poskrbimo, da so naše rastline krepke, bo možnost za rast plevelov manjša. V času rasti poskrbimo za preventivno zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Uporabimo lahko tudi zeliščne pripravke. Na voljo je tudi dovolj sredstev za krepitev in varstvo rastlin, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Nabiramo cvetove bezga, pobiramo zelišča. Posladkamo se lahko že tudi s prvimi češnjami in jagodami, obiramo pa tudi ribez in kosmulje. M. A. in J. P. Pomladanska opravila na vrtu April ali mali traven je prvi pravi pomladanski mesec. V tem času cepimo sadno drevje in trto. Ko dopušča vreme, lahko sejemo in sadimo že večino vrtnin v ustrezno zrahljano in pognojeno zemljo. Na prosto že lahko sejemo in sadimo odpornejše vrtnine, kot so radič, čebula, šalotka, česen, korenje, grah, glavnata solata, špinača, sladki janež, zgodnji ﬁžol in zgodnji krompir. V zaboje, lončke in tople grede sejemo in sadimo občutljivejše vrtnine: kumare, jedilne buče, sladko koruzo, zgodnje zelje, ohrovt, redkvico, brstični ohrovt, papriko, jajčevce, melone, blitvo, rdečo peso, zeleno, por in cvetačo. Paradižnik presadimo v večje lončke in jih postavimo v toplo gredo, da se utrdijo. Zelišča v posodah presadimo ali jim po potrebi zamenjamo vrhnjo plast zemlje. S potaknjenci razmnožujemo rožmarin, sivko, meliso, pelin in žajbelj. Nabiramo cvetove regrata in trobentic in jih sušimo za čaj. Sadimo ribez, kosmulje in robide. Robidam odstranimo stare poganjke, mlade pa speljemo po špalirjih. Razmnožujemo jagodičevje z grobanjem. Sadimo vrtnice in potonike ter posadimo čebulice gladijol in gomolje dalij. Travo dobro prezračimo, temeljito pregrabimo in na mestih, kjer je redka, posejemo na novo. Ko odcvetita forzicija in japonska kutina, ju lahko obrežemo. Maj ali veliki traven je mesec ljubezni. Sonce je že precej toplo, vendar naj nas toplota ne zavede. Do ledenih mož oziroma sredine maja je še nevarnost pozebe. V drugi polovici maja na prosto sadimo oziroma presajamo kumare, bučke, papriko, buče, sladko koruzo, krompir, paradižnik, ﬁžol, rukolo, gomoljno zeleno in melone. Po presajanju jih v začetku zaščitimo pred soncem, mrazom in vetrom. Na prosto lahko sejemo zelišča, kot so ajda, šetraj, majaron, bazilika, kreša, gorčica, ko se zemlja ogreje, tla pokrijemo z zastirko, da se ne bodo prehitro izsušila. Kaljenje zgodnjega krompirja Zdaj je čas kaljenja krompirja. Zgodnje sorte krompirja nakaljujemo v nizkih zabojčkih, ki jih postavimo v svetel prostor na temperaturo od 12 do 15 °C. Nakaljen krompir bomo sadili na prosto, ko bo temperatura tal dosegla vsaj 10 °C. Velik izbor odličnih sort krompirja je tudi letos pripravila Semenarna Ljubljana. Več informacij lahko dobite na: www.semenarna.si. Priprava: SADNE PALAČINKE Jajca penasto umešamo s sladkorji, – 300 ml mleka dodamo mleko in – 200 g gladke pšenične ali moko ter umešamo pirine moke testo. Postavimo ga za – 2 jajci nekaj časa na hladno, – sol da miruje. Olupimo – 1 zavitek vaniljevega sladkorja banano in narežemo na tanke rezine. Pomembno pri – 1 zavitek rumovega sladkorja peki palačink je, da je masa redkejša in da temperatura ni previsoka. Ponev namastimo s – 200 ml mineralne vode ali papirnato servieto, namočeno v olje. Pečeno palačinko keﬁrja najprej namažemo s čokoladnim namazom, položimo Nadev za eno palačinko: nanj rezine banane in nato pokapljamo z ogreto – polovica banane marmelado iz drnulj. Palačinko dvakrat prepognemo – žlica čokoladnega namaza in po želji obložimo s sadjem, potresemo s sladkorjem – čajna žlička marmelade iz drnulj v prahu ali prelijemo s prelivom. Sestavine za 4 osebe: 15 AKTUALNO NAJAVE 26. Jožefov sejem v Petrovčah Nov vrtni center Kalia v Ajdovščini Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, ZKŠT Žalec, Društvo podeželskih žena občine Žalec in Občina Žalec 19. marca 2014 v Petrovčah pripravljajo 26. Jožefov sejem. Sejem se bo začel z mašama v petrovški baziliki, prva bo ob 8. uri in druga ob 10. uri, slednjo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Organizatorji obljubljajo tudi zanimivo razstavo o semenarstvu, sejem pa bo popestrila glasba v živo. Vljudno vabljeni! V Ajdovščini je Semenarna Ljubljana odprla nov vrtni center Kalia. Novi center lahko najdete na Goriški ulici 64, v poslovni coni. Ponudba vrtnega centra je prilagojena tudi potrebam kmetovalcev v Vipavski dolini, ponujajo pa tudi hortikulturne storitve – zatravitve, zasaditve okrasnega in sadnega drevja, grmov in živic, poskrbijo pa tudi za ureditve cvetličnih gred ter letno in sezonsko vzdrževanje okolice vašega doma. D. Š. Podeželje v mestu 2014 Razstava Dobrote slovenskih kmetij Na Ptuju bo od 15. do 18. maja 2014 potekala državna razstava Dobrote slovenskih kmetij 2014, ki jo že 25. leto zapored organizirajo KGZS Zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ostalimi kmetijsko gozdarskimi zavodi in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo in okolje. V okviru razstave poteka tudi ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov in podelitev priznanj za kakovost. I. V. Letos bodo priložnostni kovanci posvečeni Janezu Puharju in Barbari Celjski Fotograﬁja: Arhiv Banke Slovenije Podeželje v mestu so prireditve, ki v sodelovanju z mestnimi občinami in v organizaciji Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije potekajo ob sobotah na mestnih trgih. Na vsaki od prireditev se s ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja predstavi približno 40 kmetij. Tudi v letu 2014 ste vabljeni, da se pridružite prireditvi. Sodelujete lahko s prodajo svojih pridelkov ter izdelkov ter s soustvarjanjem kulturnega in kulinaričnega programa. V Ljubljani na Pogačarjevem trgu bodo prireditve Podeželje v mestu 12. aprila 2014 – Velika noč na podeželju, 10. maja 2014 – Dobrote slovenskih kmetij in 24. maja 2014 – Gremo na kmetijo, v Kopru pa bo Podeželje v mestu 7. junija 2014 pri taverni. Termini prireditev in podrobnejši pogoji so objavljeni na spletni strani www.kgzs.si in www.zarazvojpodezelja.si. A. J. Mlekarna Planika odpira prenovljeno trgovino Mlekarna Planika Kobarid odpira 8. marca 2014 prenovljeno trgovino v Gregorčičevi 32 v Kobaridu, kjer bodo kupci lahko izbirali med široko paleto izdelkov mlekarne in lokalnih proizvajalcev. Skupaj z Deželno banko Slovenije, ki je ob koncu preteklega leta prenovila kobariško poslovalnico banke, bo istega dne organiziran dan odprtih vrat, kjer pripravljajo posebne ugodnosti za stranke iz široke bančne ponudbe. Republika Slovenija bo letos izdala spominske in zbirateljske kovance, ki bodo obeležili 200-letnico rojstva fotografa Janeza Puharja, mednarodno priznanega izumitelja fotograﬁje na steklo, in 600. obletnico kronanja Barbare Celjske za vladarico Svetega rimskega cesarstva. V prvi izdaji, ki bo predvidoma avgusta 2014, bodo v prodaji zbirateljski zlatnik, srebrnik in 3-evrski dvokovinski kovanec, predvidoma oktobra 2014 pa bo mogoče kupiti 2-evrski kovanec, na katerem bo upodobljena Barbara Celjska, in zbirko kovancev z letnico kovanja 2014, ki jo izdaja Banka Slovenije. Prodajne cene in točni datumi prodaje bodo znani naknadno, priložnostni kovanci pa bodo ekskluzivno naprodaj v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije, ki je pooblaščena agentka Banke Slovenije. S. V. S. V. 16 ZANIMIVOSTI AKTUALNO BUTARI VELIKANKI MED GUINNESSOVIMI REKORDI Škopiti, sez zguonci, pepeljuhar, ti zeleni, poberini – to so le nekatere od pustnih mask iz druščine škoromatov, ki so se kot obred v času pustovanja v Brkinih ohranile skoraj 700 let. Prvi pisni viri jih omenjajo v prvi polovici 14. stoletja, zato veljajo za prve in najstarejše omenjene maske v Sloveniji. Škoromati, ki ob pustu še vedno razgrajajo po Hrušici, Pregarjah, Hujah, Podgradu in še drugih brkinskih vaseh, z obrednim lovljenjem neporočenih deklet namigujejo predvsem na spolne igrice in pomenljivo opozarjajo na pomen razmnoževanja za osnovno preživetje človeka. Škoromatije so od vedno samo moška zadeva, v Hrušici, od koder prihajajo najbolj znani slovenski škoromati, se na pustno obredje že pripravlja kakih petdeset moških različnih starosti. Fotograﬁja: avtor Helena Race D.S. Fotograﬁji: arhiv fantov z Zavrha ŠKOROMATI SO BILI PRVI OMENJENI Na sliki: tri tone težko butaro velikanko so fantje iz Zavrha nesli k blagoslovu k dobrnski cerkvi. Zadnjo nedeljo pred veliko nočjo krščanski verniki slavijo cvetno nedeljo kot uvod v veliki teden, ko se spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja. V cerkev nosijo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje ali oljčne veje in s tem deloma obujajo spomin na navdušen odziv množic ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem, deloma pa sledijo še predkrščanskemu obredu, povezanemu s svetim rastlinjem, ki vpliva na rast in ima zdravilno moč. Butare se po slovenskih krajih med seboj precej razlikujejo po sestavi rastja in tudi po imenih. Najpogostejše so kar butare, ponekod pa jim pravijo tudi presta, močerada, pušelj ali potica. Slovenci smo se doslej dvakrat proslavili z izdelavo butar velikank ter se z njima vpisali celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 1997 so prvo izdelali v Zavrhu nad Dobrno, dolga je bila 64.88 metra, k blagoslovu v cerkev pa jo je neslo 48 mož. Drugo so leta 1999 napravili v Dolgih Njivah pri Voličini, dolga je bila 303,8 metra, k blagoslovu jo je neslo 88 krepkih mož. D.S. Na sliki: Osrednja ﬁgura med škoromati je grozljiv škopiti s poldrugim metrom dolgimi drenovimi kleščami v roki, ki ga obkrožajo škoromati sez zguonci, hudobneži, ki imajo na glavah visoke kape, okrašene s papirnimi cvetovi Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ob dnevu žena in materinskem dnevu vsem ženam in materam iskreno čestita. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS ŠOLSKI VRT – korak k samooskrbi Knjiga Šolski vrt – korak k samooskrbi je priročnik, ki je namenjen vrtičkarjem, osnovnim in srednjim šolam in vsem, ki jih ta vsebina zanima. Priročnik vsebuje nasvete za načrtovanje vrta, razmnoževanje rastlin, cepljenje divjerastočih sadnih vrst. Poudarek priročnika je na šolskem sadovnjaku, preberete si lahko tudi o sušenju sadja in vrtnin. Knjigo je napisal in v samozaložbi izdal Jožef Škof in jo lahko naročite po telefonu 01/427 52 06. B. J. Bera odličij kraških vinarjev KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS PODLOŽNIKI, KI SO BILI DOLŽNI OPRAVLJATI TLAKO NAJMANJŠA NOT. ORGANIZACIJSKA ENOTA UPRAVE GRŠKA BOGINJA NESREČE RAZŽAGAN KOS LESA ZA KURJAVO EGON PRETNAR MRZEL LETNI ČAS ŠTIRIKOTNIK, KI NI TRAPEZ V GEOMETRIJI NADLEŽNA ŽUŽELKA RIBJA SAMICA EDEN OD ŠTIRIH VELIKIH PREROKOV 2 PISKA LETOPISOV 5 7 SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (JOSIP) PRETEP ODSONČJE KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ VELIKA ŽELJA DOBA, VEK SLOVENSKA KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK ČURLIČ ERVIN 6 LESK, SIJAJ OKROGEL PROSTOR ZA NASTOPANJE ALJOŠA TERNOVŠEK ENA IZMED TREH UŠESNIH KOŠČIC 3 SLOVENSKA IGRALKA RINA 1 KANADSKI HOKEJIST (ERIC) V začetku leta 2014 so se zbrali vinogradniki 4 in vinarji sežanske in komenske občine in GESLO: __ __ __ __ __ __ __ pregledali dosežke preteklega leta. 1 2 3 4 5 6 7 Prireditev je potekala v več kot 150 let Rešitev prejšnje križanke je LETO KONJA. stari velbani kleti iz klesanega kamna Kmetijske zadruge Vinakras Sežana. Učni sadovnjak se širi Odličja pričajo o kvaliteti vin, po katerem je vse več povprašujejo Kolesarska steza Slovenj Gradec – Mislinja je od tudi v sosednjih državah in v ZDA in na Japonskem, kamor si uspešno odpira pot zadruga Vinakras Sežana z marmorno novembra 2013 bogatejša za 58 sadik sadnega drevja. Na tem mestu je že nekoč potekala trasa penino, za katero je na sejmu v Gornji Radgoni lani prejela železnice in je bilo ob njej posajeno sadno drevje. srebrno medaljo. Aromatizirano vino teranov liker 2011 se Pri sajenju učnega sadovnjaka, priprave nanj so ponaša z zlato medaljo, šampion Gornje Radgone je postal se začele na Martinovo soboto, 9. novembra 2013, Vinakrasov izbrani teran Elite 2012. V Vinakrasu pa ponujajo najnovejše vino iz sušenega grozdja sorte vitovske, so pomagali vsi, od župana občine Slovenj Gradec, ravnatelja osnovne šole Šmartno, predsednikov ki so ga poimenovali Vita, ki je osvojilo zlato medaljo na in prebivalcev krajevnih skupnosti Šmartno in sejmu AWC na Dunaju. Na vinskih tekmovanjih so odličja prejeli še Vinska klet Lisjak, Vinska klet Štok Rajko in David Tomaška vas, Koroška KGZ Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, nekatera iz Dutovelj, Vinarstvo Širca Kodrič iz Godnje, Vina Štoka podjetja, občani in kmetje. Jože Santner, vodja Krajna vas, Kmetija Buntovi-družina Cotič iz Škrbin, projekta ureditve učnega sadovnjaka, ob tem dodaja: Vinogradništvo in vinarstvo Petelin Rogelja, Boris Škerlj, »Vabimo vse, ki imate doma stare vrste sadnih Vinarstvo Starc iz Tomaja, Vinarstvo Gec iz Ponikve, drevesnih sort, da se nam pridružite pri večanju Turistična kmetija Benčič Filipje Brdo, Vinska klet Živcoviučnega družina Radišič iz sadovnjaka, Skop, Vina Vrabec predvsem pa k Pliskovica, sodelovanju Vinarstvo Rebula vabimo Brestovica pri sadjarska Komnu in Vina društva.« Sanabor Ravnje. Besedilo in fotograﬁja: Olga Knez 18 Besedilo in fotograﬁja: Jože Santner AKTUALNO OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje do 9. februarja 2014 v EUR Mleko 0,40 Krediti za kmetijsko dejavnost 0,38 0,36 Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. 0,36 €/kg 0,34 0,32 0,30 0,28 0,26 0,24 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 4,00 Krediti v domači valuti 3,80 Pribitek na 6M EURIBOR €/kg k.t. 3,60 3,50 3,40 do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev 3,20 3,00 2,80 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 teden Prašiči, razred E 1,95 Setveni/trgatveni/žetveni krediti 1,85 1,75 €/kg k.t. 3,40 % 3,65 % 3,70 % 4,00 % 4,20 % 4,40 % Nespremenljiva obrestna mera 4,70 % 4,80 % 5,10 % 6,30 % 6,60 % 6,80 % 7,10 % 1,66 do 6 mesecev do 12 mesecev 1,65 1,55 1,45 Nespremenljiva obrestna mera 4,80 % 5,10 % Kredit za vzrejo govedi, drobnice 1,35 1,25 do 18 mesecev 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 Nespremenljiva obrestna mera 5,40 % 49 teden MALI OGLASI Pšenica PRODAM KOSILNICO 3,10 2,80 Prodam kosilnico BCS 127 z vozičkom, generalno obnovljeno, nove gume, zamenjan greben in nastavljen vžig. Cena 858 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 758 958 - Gorenjska. €/kg 2,50 2,20 1,90 2,03 1,60 KLAVIRSKA HARMONIKA 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 Mlajši upokojenec bralce prosi, če ima kdo doma kakšno starejšo klavirsko harmoniko, ki je ne potrebuje in mu je v napoto, da mu jo podari. Pripravljen je ponjo priti kamorkoli. Telefon 041 419 888. 49 teden 2011 2012 2013 IŠČEM PODEŽELSKEGA FANTA IŠČEM SOPOTNICO Sem 48 letno dekle, ki išče podeželskega fanta, ki bi bil pripravljen priti živet na moj dom. Pogoj je, da ima vozniški izpit, ne pije in ne kadi. Telefon 040 897 944. Z veseljem bi se po spoznavanjih poročil z žensko, staro do 42 let. Telefon 041 552 344. Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 19 NOVO v Deželni banki Slovenije! KMETIJSKA ZAVAROVANJA POSEVKOV IN PLODOV Agro Zavarovalnice HMELJARSTVO ( ) * * % * *" POLJŠČINE IN VRTNINE SADJARSTVO VINOGRADNIŠTVO * * ! "#$%&'''%