Jejmo lokalno

OGLASNA
PRILOGA
Jejmo lokalno
Nadiža Pleško, vodja kluba Korak
zdravja:
Tudi v času praznikov ne pozabite na
vnos vlaknin in vode ter zelenih čajev
v telo. Vse to učinkovito pomaga pri
razgradnji hrane v organizmu.
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 www.finance.si
Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem
Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer:
Posebnost naših penin so barvitost
okusov in njihova živahnost. So polne
življenja, iskrive, razigrane in tako
drugačne od drugih.
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 www.finance.si
Slovenci ne želijo hrane, ki pride iz oddaljenih krajev
INTERVJU: Kmetijski minister Dejan Židan
za prihodnje leto napoveduje finančne
spodbude za kmetovalce, ki si želijo
razvijati in povečati svojo proizvodnjo
""Po treh letih raznovrstnih aktivnosti
ste, kot pravite, med državljani zaznali
opazne premike v zavedanju o pomenu
večje porabe lokalno pridelane hrane.
V prvi anketi, ki smo jo opravili v raznovrstnih nakupovalnih sistemih pred začetkom dejavnosti za spodbujanje porabe
doma, v Sloveniji pridelane hrane, je samo
tretjina kupcev razumela pomen poseganja po domačih pridelkih. Lani smo ponovili anketo. Rezultat: 68 odstotkov kupcev
v svojo nakupovalno torbo daje v Sloveniji
pridelane prehranske izdelke.
""So morda razkrili tudi razlog, da so
se bolj usmerili v nakupovanje lokalno
pridelane hrane?
Dejali so, da so si prav iz sporočil v naših akcijah najbolj zapomnili to, da lokalna hrana do njihovih krožnikov naredi manj kilometrov. Da je zato bolj okusna in bolj polna hranilnih vrednosti. Njihove odgovore
bi lahko zaokrožili v misel, da si ne želijo
hrane, ki do njih prevozi veliko kilometrov.
""Katera akcija, ki jo pripravljate v sodelovanju še z nekaterimi ministrstvi
V želji, da bi javne zavode
bolj usmerili neposredno k
dobaviteljem lokalne hrane,
smo zmehčali nekaj predpisov
o naročanju hrane.
in drugimi deležniki, je bila najodmevnejša?
Porabniki so si najbolj zapomnili akcijo Hrana iz bližine, ko smo argumentirali, zakaj je
jabolko iz domačega sadovnjaka boljše od
tistega, ki do kupca pride s tisoče kilometrov oddaljenega drevesa. Širšega družbenega odziva pa je bila deležna akcija Tradicionalni slovenski zajtrk. Akcija zajame okoli 270 tisoč otrok, njihovih staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter ves sistem, ki organizira in
izpelje akcijo, v kateri otroci v več kot 450
šolah in več kot 360 vrtcih dobijo brezplačen zajtrk. To pomeni, da otroci poleg malice ta dan v šoli tudi zajtrkujejo. Kar je dobro. Raziskave so namreč pokazale, da več
kot polovica otrok zjutraj ne zajtrkuje, vemo pa, da je prav zajtrk temelj zdravega
prehranjevanja. Tradicionalni zajtrk je seveda sestavljen iz doma pridelanih živil:
kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Želja vseh nas, ki delamo pri teh aktivnostih,
je, da se dan slovenske hrane raztegne na
teden, mesec, končni cilj pa je, da bo pozornost vseh državljanov vse leto usmerjena v
dobavo in uživanje doma pridelane hrane.
""Kupci torej vse bolj posegajo po domačih izdelkih ne glede na to, da so morda dražji od tistih, ki jih k nam iz tujine
pripeljejo veliki prehranski sistemi. Ti
zaradi nižjih stroškov pridelave v daljnih deželah lahko ponudijo nižjo ceno
od naših pridelovalcev.
Ne samo naše ankete, tudi izsledki drugih
raziskovalcev trga povedo, da so porabniki že pripravljeni odšteti nekaj centov več,
da dobijo domači izdelek, ki je boljše kakovosti od tistih, ki so iz oddaljenih dežel. Na
primer avstrijski kupci so zanj pripravljeni
plačati do 15 odstotkov višjo ceno, slovenski do deset. Naši kupci vse raje posegajo
po doma pridelanih vrtninah oziroma zelenjavi. Povpraševanje je večje od ponudbe že drugo leto zapored. Po nekaj letih, ko
so nas pestile naravne katastrofe, od suš do
poplav, znova opažamo povečanje pridelave domače hrane. Največ pri vrtninah in
pridelavi surovega mleka. Koruze bo letos
denimo kar za 40 odstotkov več. Letošnji
podatki o količinah pridelkov so sicer še
nepopolni, a so na splošno obetavni. Mislim, da smo z našimi aktivnostmi dosegli, kar smo želeli – rast kmetijske proizvodnje, ki je dokazljiva s številkami. Tudi poraba raste, povpraševanje po domačih izdelkih se veča tako v trgovskih sistemih kot
v javnih zavodih.
""Dolgo je bila samooskrba Slovenije s
hrano v upadanju. Kako nam gre zdaj?
Samooskrba nam trenutno upada le še pri
prašičereji, ki je zdaj od 30- do 40-odstotna.
Enaki odstotki samooskrbe so pri zelenjavi. Pri mleku in mlečnih izdelkih je stopnja
samooskrbe od 110- do 120-odstotna. Podobno je pri perutninskem mesu. Pri sadju
je različno, smo pa veliki izvozniki jabolk.
Končni cilj je, da bo pozornost
vseh državljanov vse leto
usmerjena v dobavo in uživanje
doma pridelane hrane.
""Javne zavode nagovarjate, da bi v svojih kuhinjah uporabili več doma pridelanih prehranskih surovin in izdelkov.
So v ta krog vključene tudi vladne prehranske enote?
V želji, da bi javne zavode bolj usmerili neposredno k dobaviteljem lokalne hrane,
smo zmehčali nekaj predpisov o naročanju
hrane. Tako denimo ne velja več predpis,
da je najnižja cena edino merilo, po katerem se izbere dobavitelj. Verjetno se je tudi
zato njihovo oskrbovanje pri lokalnih pridelovalcih zvečalo z 10 na okoli 60 odstotkov. Upam tudi, da bo za Javni zavod Brdo,
ki je odgovoren za oskrbo vladnih ustanov, nabava hrane pri lokalnih ponudnikih vse bolj obveznost kot pa stvar dobre
volje nabavnika.
""Bi morali tudi proizvajalci domače
hrane narediti kaj več za promocijo svojih izdelkov ali se preveč zanašajo na državo oziroma njene tovrstne aktivnosti?
Tu gre za proaktiven odnos, pobude
prihajajo z obeh strani. Nam gre največ
za to, da bi povečali pridelavo na kmetijah, ki delujejo, oziroma da bi vsaj obdržali zdajšnji položaj. Pri velikih proizvajalcih, ki ne morejo biti odvisni samo od majhnega slovenskega trga, pa
se zavedamo potrebe po njihovi internacionalizaciji oziroma prodoru na tuje trge. Že nekaj let smo zelo dejavni pri
uveljavljanju naših vinarjev na tujih trgih. Samo na kitajski trg denimo so leta
2011 izvozili za pol milijona evrov svojih izdelkov, letos naj bi se številka zaokrožila na milijon, prihodnje leto na
dva. Poskušamo odpreti vrata tudi drugim vejam živilske industrije. Prejšnji te-
""Načrtujete še kakšne spodbude, da bi
se povečala domača pridelava hrane?
Leta 2015 bomo prvič v zgodovini samostojne Slovenije za kmetovalce, ki se želijo razvijati in povečati svojo proizvodnjo,
uvedli finančno spodbudo. Pridelovalec bo
na hektar pridelane zelenjave prejeli 1.200
evrov neposrednega plačila. K odločitvi, da
podpremo prav pridelovalce zelenjave, je
pripomoglo tudi dejstvo, da kmetovalec pri
tej dejavnosti potrebuje več delovne moči,
Porabniki so si najbolj
zapomnili akcijo Hrana iz
bližine, ko smo utemeljevali,
zakaj je jabolko iz domačega
sadovnjaka boljše od tistega,
ki do kupca pride s tisoče
kilometrov oddaljenega
drevesa.
JURE MAKOVEC
Kot vsak tretji petek v novembru zadnja tri leta smo tudi letos z različnimi
dejavnostmi zaznamovali dan slovenske hrane. V vladnem razglasu
leta 2012 so zapisali, da je glavni namen tega dne podpora slovenskim
pridelovalcem in predelovalcem
hrane ter med porabniki spodbuditi
zavedanje o pomenu domače samooskrbe. Vzporedno s tem gre tudi za
seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. So aktivnosti spodbujanja za večji odmerek domače
hrane na naših krožnikih učinkovite? Se je pridelava lokalne hrane zaradi tega povečala? Pa poraba? Dejan
Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, eden od glavnih
vladnih akterjev dejavnosti za spodbujanje večje veljave lokalno pridelane hrane, pravi, da ja; zanimanje za
doma pridelano hrano se povečuje.
torej lahko po tej poti pomagamo ustvariti
več zaposlovanja. Prek podobnega finančnega vzvoda bomo poskušali spodbudno
vplivati tudi na pridelovalce krušnih žit.
Ta so temelj prehranske varnosti države.
V tem trenutku smo tovrstno samooskrbni od 55 do 65 odstotkov. To želimo povečati. S podobnim ukrepom bomo podprli tudi proizvajalce surovega mleka. Polovica njihovih kmetij je v hribih in gorah,
kar jim zvišuje stroške proizvodnje in prodaje. S pomočjo, odmerjeno na število govedi, želimo obdržati njihovo proizvodnjo
oziroma jo spodbuditi k rasti.
den je bila v Sloveniji močna, 150-članska kitajska delegacija s poslovneži, ki
se zanimajo za sodelovanje z nami na
vseh področjih gospodarstva. Pri kmetijskih proizvodih so jih najbolj zanimali mlečni in mesni izdelki. Naš del posla
je, da odpravimo nekatere administrativne ovire med državama, potem pa je
vse odvisno od kakovosti ponudbe slovenskih poslovnih subjektov.
""Kaj bi morali narediti slovenski proizvajalci več, da bi ljudje bolj posegali pa
njihovih izdelkih?
Tudi v tej panogi je inovativnost gibalo razvoja. Del porabnikov sicer še vedno prisega na tradicionalno ponudbo; to je stabilen trg, ki načeloma ne raste. Vse več pa
je porabnikov, ki se zanimajo za hrano, ki
omogoča zdravo prehranjevanje in življenje. Pri hrani jim ni več pomembno le to,
da je okusna in s prehranskega vidika varna. Mora biti taka, da je v konceptu zdravega prehranjevanja in življenja.
""Zakaj zadruge kot neposredno združenje proizvajalcev hrane niso bolj uspešne pri svoji prodaji?
Zadružni sistemi sicer veljajo za enega stabilnejših poslovnih sistemov, v njih ni tajkunskih zgodb. Na splošno pa pri njih ni zaznati, da bi si s primerno maržo znali krepiti svoj prodajni potencial.
""Zelo aktualna tema je večja obdavčitev pijač z dodanim sladkorjem. Slovenski proizvajalci seveda negodujejo. Bojijo se, da bodo tuji proizvajalci zaradi tega morda v prednosti in da bodo ljudje
bolj posegali po njihovih izdelkih.
Razprava še ni končana, zato ne morem
povedati kaj več kot to, da se razmišlja
o obdavčitvi vseh pijač z dodanim sladkorjem, ne glede na to, kje so narejene.
Iz nove obdavčitve bodo izvzeti sokovi
in njihove izpeljanke, nektarji in zeliščni sokovi. Zavedam se zaskrbljenosti proizvajalcev, vendar pa so zelo skrb
zbujajoči podatki zdravstvenih ustanov, da imamo v Sloveniji težavo s čezmerno težo in diabetesom. To poskušamo omejiti. Za nadaljnjo razpravo in
odločitev še čakamo končne informacije strokovnjakov, da bi znali jasno zastopati naša stališča.
""Kaj bodo v prihodnje največji izzivi
na področju prehrane?
Ko se pogovarjamo o hrani, se praviloma pogovarjamo o lokalni hrani. A hrana je vendarle svetovna zgodba. Po mnenju svetovne organizacije za hrano bomo
leta 2050 na našem planetu potrebova-
Mislim, da smo z našimi
aktivnostmi dosegli, kar
smo želeli – rast kmetijske
proizvodnje, ki je dokazljiva
s številkami.
li od 70 do sto odstotkov več hrane, kot
jo pridelujemo zdaj. Ne samo zaradi povečanja števila prebivalcev, ampak tudi zaradi spreminjanja prehranskih navad. Potrebe naraščajo hitreje kot proizvodnja. Vse več je tudi poplav, suš, erozij, vse to pa zmanjšuje proizvodnjo hrane. Srečujemo se tudi z nestabilnostjo
prehranskega trga. Dober primer je aktualen embargo za izvoz hrane v Rusijo, ki je dodobra pretresel vso Evropsko
unijo. Cene nekaterih izdelkov, ki ostajajo neprodani, so upadle za 40 odstotkov.
Po drugi strani se je v Rusiji izrazito zvišala cena svinjskega mesa, saj ga zaradi
embarga uvažajo iz Brazilije, kjer so stroški prašičereje za 50 do 60 odstotkov višji. Taka nihanja trga so precej moteča za
stabilno proizvodnjo hrane. To je izziv,
na katerega bi se v EU morali bolje pripraviti, kot smo se.
Jejmo lokalno je oglasna priloga
časnika Finance.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@
finance.si
E-pošta: klavdija.banfi@
finance.si
Prelom: Finance
Avtor prispevkov:
Vlado Kadunec
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@
finance.si
Trženje:
Klavdija Banfi
Tel.: (01) 30 91 422
Lektoriranje: Finance
18 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
Če kdaj, so imeli v starih časih
v tem mesecu na krožnikih več
mesa, saj so, da jim je v zimskih
mesecih ni bilo treba krmiti,
zaklali večino živine. Tudi vino je dozorelo in seveda je bilo
treba novo letino večkrat preskusiti, ali je res dobra. Vse to je
pripeljalo do tega, da je postal
december mesec veselja z obilo jedače in pijače, ki jo je treba podeliti s prijatelji in znanci.
Medtem ko boste v teh tednih na
Primorskem postreženi s polento,
zapečeno z bakalajem, mineštro,
joto in manj težkimi mesnimi
jedmi, boste v osrednjem predelu z
avstro-ogrskim vplivom kuhinje na pladenj dobiOkrogline za srečo
li več mesnin, kranjsko klobaso, zelje, žganice ali
Gospodinje in kuharski mojstri
ajdove cmoke.
z vseh koncev sveta se v teh tednih na vso moč trudijo, da na
mizo postavijo čim več tradicionalnih jedi, značilnih za domači kraj. Skupna točka so denimo jedi v obliki kolobarjev,
saj naj bi po starih verovanjih
hrana v obliki kroga simbolizirala zaokroženo koledarsko leto in prinesla srečo v prihodnjem.
Še največjega veselja, zlasti
med najmlajšimi, so bili nekoč,
""Marjan Simčič z oddelka za živilstvo na ljubljanski
biotehniški fakulteti
ko še ni bilo toliko vrst bombonov in čokolad, deležni orehi in
suho sadje. Ob praznikih so gospodinje rade postregle s kruhom z raznovrstnimi nadevi,
pa piškoti, medenjaki ter seveda poticami, ki jih še danes
pripravljajo po receptih naših
starih mam. Ta je na prazničnem krožniku šele v zadnjem
stoletju izpodrinila nekoč enega najbolj čislanih priboljškov
– božični kruh. Osnovna receptura potice je prilagojena
lastnim okusom oziroma temu, kar so imeli na kmetijah.
Najbolj priljubljena je orehova potica, na Primorskem po
starih receptih med nadev dajejo tudi suh kruh, prepražen
na maslu ali masti. Potico so
tu marsikdaj nadomeščali sirovi štruklji, pa tudi krofi. Te
so v Trenti nadevali s suhimi
hruškami, koruzno moko in
na maslu prepraženo čebulo,
zabelili pa so jo še z maslom in
medom. Na Cerkljanskem so
potici dodajali praženo čebulo. Notranjci pečejo rožičevo
potico … V Sloveniji naj bi imeli več kot 50 vrst potic.
Kruh varuje hišo
Božični kruh, ki se spet vse bolj
vrača na naše jedilnike, je imel
v posameznih pokrajinah drugačno ime. Na Gorenjskem so
ga denimo imenovali poprtnik,
ker so ga na mizi prekrili s prtom. Na Koroškem je bil mižnik
ali božičnik. V okolici Gorice,
na Notranjskem in ponekod na
Dolenjskem so kruh spekli iz
več vrst žit, imenovali pa so ga
kar božič. V vaseh ob Pesnici so
včasih gospodinje pekle »kuc
kruh«, nadevan z zelišči, ki so
jim pripisovali čarobno moč.
V Slovenskih Konjicah so pekli »močen kruh«, vanj so dajali
zrna sezama ali divji hmelj. Po
starem verovanju je imel božični kruh v sebi čarobno moč, zataknjen za hišno kljuko ali tram
pa je hišo varoval pred nesrečo.
Kakšno potico ali kruh oziroma jed boste v Sloveniji dobili na krožnik, je odvisno od
tega, v katerem koncu države
boste sedli za mizo. Na meniju
bodo tako od svežega in kislega zelja, repe, kolerabe, rdeče
pese do krepkejših enolončnic,
kot so bujta repa, ričet, dušeno
kislo zelje, jota, golaž ali žganci, da kolin niti ne omenjamo.
»Medtem ko boste v teh tednih na Primorskem postreženi s polento, zapečeno z bakalajem, mineštro, joto in manj
težkimi mesnimi jedmi, boste v osrednjem predelu z avstro-ogrskim vplivom kuhinje
na pladenj dobili več mesnin,
kranjsko klobaso, zelje, žgance
ali ajdove cmoke. V Prekmurju
je v bograču čutiti pridih stepskih enolončnic, ki so nekoč
davno tja prišle iz vzhodnih
dežel. Na Primorskem boste
za sladico morda dobili ocvrto
pecivo, fritule, na Gorenjskem
se boste posladkali z mlečno
kašo, juho iz suhega sadja, jabolčno čežano s pirejem ali češpljevo kašo,« pojasnjuje profesor Marjan Simčič z oddelka za
JEJMO LOKALNO 19
Slovenske dobrote na vašem krožniku
December je mesec bogato
obložene mize
Ob slovesu od starega leta
v želji, da bi v prihodnjem
v hišo prišli zdravje, sreča, zlasti pri kmetih pa še
dobra letina, je v navadi,
da mize bogato obložimo s
tradicionalno hrano.
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
živilstvo na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Tradicija se prepleta
s sodobnim
Ker zaradi revščine na krožnikih naših kmečkih prednikov
ni bilo izobilja mesnin, se morajo današnji kuharski mojstri
znajti z lastno domišljijo, ki
upošteva usmeritve tradicionalne slovenske kuhinje. Trudijo se ohraniti čim bolj originalne okuse, jedem pogosto dodajajo še nove z zelišči, iglavci,
lišaji oziroma tistim, kar je pač
na voljo v naravi. Eno takih jedi, ki sem jo pred nedavnim
pokusil v nekem gorenjskem
gostišču, je bila svinjska ribica,
zavita v masleno testo, na krožniku pa so bili tudi češpljeva
kaša, pečena v jabolku, masovnik in jabolčna čežana. Na menijih gostišč najdemo še vrsto
starih slovenskih jedi, preoblečenih v novejša oblačila, kot
so svinjska krača z gomoljno zeleno ali jelenov hrbet v grozdni
omaki. Več je tudi davno priljubljenih in dolgo pozabljenih
kombinacij sladko-slanih okusov, kot je meso s sadno omako. Klasične omake naših mam
izpodrivajo omake s sadnimi
okusi naših babic.
Se kdaj vprašate, kakšna
je kakovost živil na vašem
krožniku? Lokalno pridelana hrana, ki k nam pripotuje iz sosednje pokrajine ali
bližnjega hleva, travnika
in njive, po vsebnosti hranil prekaša hrano iz daljnih krajev. Naj bo krožnik
odsev odgovornega odnosa do lokalnega okolja in
spodbujanja slovenske tradicije pri prehranjevanju.
Slovenski pridelovalci hrane se
vsak dan trudijo in ustvarjajo
najboljše, kar ponujajo domače njive, sadovnjaki in travniki. V premium blagovni znamki
Slovenske dobrote, ki jo najdete
na Tuševih policah, so zbrani
lokalno pridelani izdelki s slovenskega podeželja, pridelani
s tradicionalnimi postopki, sonaravno in iz slovenskih sestavin. Slovenske dobrote proizvajajo manjši lokalni proizvajalci,
ki bi sami težko razvili izdelek
in ga umestili na trg. S skupnimi prizadevanji je tako nova linija primer dobre prakse povezovanja kmetov in drugih deležnikov v procesu. Hkrati je zagotovljena kratka dobavna veriga, saj pridejo izdelki od proizvajalca neposredno na prodajne police.
Najboljša zelenjava iz
ekološke pridelave
Na biokmetiji Zel v Prlekiji se že
več desetletij ukvarjajo z ekološko pridelavo zelenjave in so
bili med prvimi registriranimi
ekološkimi pridelovalci v Sloveniji. Med Slovenskimi dobrotami najdemo njihovo biomešano
solato, biokumarice in biordečo
peso. Poskrbimo za zadosten
vnos vitaminov in mineralov.
Jogurti iz neokrnjene
narave na Goričkem
V Ratkovcih deluje prva kmečka sirarna na Goričkem – Gorički raj. Krajinski park Goričko je pravi biser biotske raznovrstnosti. Po njem se pasejo živali, ki pomagajo,
da se park ne za""V premium blagovni
rašča. Jogurte,
ki v obratu siznamki Slovenske
rarne ročno
dobrote, ki je ekskluzivno
nastajajo po- na voljo na Tuševih policah, so
noči, zjutraj zbrani lokalno pridelani izdelki
že odpeljes slovenskega podeželja,
jo na prodajpridelani s tradicionalnimi
na mesta Tupostopki, sonaravno in iz
ša. Tako dobislovenskih sestavin.
mo najbolj sveže
jogurte in deserte iz
polno­vrednega mleka.
ajde spodbujajmo avtohtone slovenske rastline.
Tradicionalna, avtohtona
vrsta slovenske ajde
Vitaminov polni sokovi
Trdinova ajdova kaša raste družine Jabolčnik
na Dolenjskem, z luščenjem Domačija Grčin je v Savinjski
po tradicionalnem postopku dolini, v njenem travniškem
pa jo pridelujejo v Mlinarstvu sadovnjaku pa rastejo tudi viRangus. Trdinova ajda je plod sokodebelne jablane. Proizvažlahtnjenja semen ter sodelo- jajo kolekcijo sokov iz družine
vanja stroke in Biotehniške fa- Jabolčnik, brez dodatnih aditikultete Univerze v Ljubljani, vov in koncentratov – mama in
ki si prizadeva, da se sloven- očka Jabolčnik iz stoodstotno
ska semena ohranjajo in živi- svežih jabolk, sine Jabolčnik
jo naprej. Z uživanjem te vrste iz starih sort ekološke pridela-
ve ter jabolčne sokove z dodatkom bezga, ingverja ali aronije.
Lokalno pridelani izdelki
V novi liniji so tudi pristni slovenski štruklji, že kuhani in jih
samo pogrejete. Drugi inovativni izdelki so tudi konopljino seme, olje in čaj s štajerskih
polj kmetije Shintler, konopljina pogača ter regijski kruhi
pod imenom Slovenski hlebček, ki so prilagojeni okusom
različnih pokrajin. Linijo zaokrožuje slovenska keramika,
ki je plod tradicije izdelave posode iz slovenskih glinkopov in
izpolnjene tehnične proizvodnje v keramični tovarni v Libojah, ki ima že več kot stoletno tradicijo proizvodnje keramike na slovenskih tleh.
Novost – prekajevalnica
kar na prodajnem mestu
Tradicionalni izdelki, prekajeni z bukovimi drvmi, zaznamujejo mesno linijo tradicionalnih
dobrot, tudi s pravo tradicionalno klobaso, kot so jo poznali
B R A N D LO G OT I P L A Š KO • B A RV N I LO G OT I P Z E L E N A P O D L AG A S KOZ LO M N A D LO G OT I P O M
Davek na sladke pijače
ogroža »Pijmo lokalno«
LO G OT I P
Sektor brezalkoholnih pijač v Sloveniji
se ponaša s številnimi kakovostnimi
proizvodi, o katerih je slišati tudi izven
meja. To je sektor, ki zajema 11 podjetij,
le-ta pa v segmentu brezalkoholnih
pijač zaposlujejo okoli 700 ljudi. Leta
2013 so znašali prihodki od prodaje iz
naslova dejavnosti proizvodnje brezalkoholnih pijač okoli 55 mio EUR, iz
naslova dejavnosti proizvodnje sadnih
in zelenjavnih sokov pa 59 mio EUR.
K vrednosti trga obeh segmentov prispeva tudi uvoz, ki je istega leta znašal
približno 62 mio EUR.
Podjetja, ki proizvajajo sokove, nektarje,
brezalkoholne pijače, mineralno vodo in
druge izdelke na osnovi sadnih sokov so lo­
kalno razpršena, kar prikazuje slika.
Govorimo lahko torej o lokalnem pomenu
delovanja teh podjetij v območjih, kjer so
sedeži podjetij. Pozitiven vpliv na lokalno
skupnost je edinstven, kar se odraža tudi
v pripadnosti in lojalnosti zaposlenih do
podjetij. Vpliv delovanja sektorja pa je še
večji, saj govorimo o verigi dobaviteljev
in drugih deležnikov, ki prispevajo k temu,
da sektor lahko posluje v izredno konku­
renčnem gospodarskem prostoru.
Pantone Black 6 C
Pantone 356 C
Pantone 357 C
Pantone 871 C
Pantone 877 C
C: 60 M: 50 Y: 50 K: 100
C: 100 M: 20 Y: 100 K: 10
C: 100 M: 40 Y: 100 K: 30
C: 0 M: 20 Y: 90 K:0
C: 0 M: 0 Y: 0 K: 50
CGP VITAL zadnje.indd 12
To pa je tudi sektor, ki sledi trendom na
trgu in potrošnikovim zahtevam. To se od­
raža v razvoju novih proizvodov in hkrati v
preoblikovanju obstoječih. Podjetja že po­
nujajo širok spekter izdelkov, prilagojenih
okusom potrošnikov, veliko naporov pa je
bilo v zadnjih nekaj letih vloženih v razvoj
izdelkov s sladilom stevie, ki je naravne­
ga izvora. Večina aktivnosti na področju
C: 0 M: 0 Y: 0 K: 30
20/04/2011 12:57
preoblikovanja živil temelji na zmanjša­
nju vsebnosti sladkorja, predvsem zaradi
trendov na trgu in smernic zdravega pre­
hranjevanja. Živilskopredelovalna indu­
strija se preko samoiniciativnosti kaže kot
odgovoren deležnik v razpravah na temo
problematike debelosti in javnega zdrav­
ja. Spodbuja zdrav življenjski slog, uravno­
teženo prehrano, informiranje potrošnika
dodatno še na prostovoljni osnovi in s
svojimi aktivnostmi prispeva k izboljšanju
stanja na področju debelosti in javnega
zdravja.
Obstoj sektorja pa je pod vprašanjem ob
morebitni uvedbi davka na sladke pijače.
Predlagan fiskalni ukrep je zlorabljen za na­
mene skrbi Vlade RS za zdravje slovenske­
ga potrošnika kljub zavedanju, da zgolj en
ukrep ne more biti bitke z debelostjo otrok
in mladostnikov. Neodgovorno bi bilo, če
bi z uvedbo davka na sladke pijače zaradi
nepoznavanja socialnega in gospodarske­
ga vpliva davka uničili sektor 11 podjetij,
ki potrošniku ponuja vse možne različice
izdelkov, ki jih potrošnik po lastni presoji
lahko nato vključi v svojo vsakodnevno
prehrano.
Torej, trgovske police kljub uvedbi davka
ne bodo prazne, spekter izdelkov iz seg­
menta brezalkoholnih pijač bo vedno na
voljo potrošniku, obstaja pa skrb, kakšni
izdelki bodo zapolnili luknjo zaradi umika
kakovostnih in inovativnih izdelkov slo­
venskih proizvajalcev s polic zaradi nega­
tivnega vpliva in nepopravljive škode, ki
bi ga tak davek lahko pustil na slovenskem
sektorju brezalkoholnih pijač. Želimo »piti
lokalno« ali…?
SLOVENSKI ©TRUKLJI • KONOPLJINO OLJE, SEME, POGA»A IN »AJ • TRADICIONALNE MESNE DOBROTE • SLOVENSKI
BUHTLJI • SOKOVI DRUÆINE JABOL»NIK • DOMA»E MLE»NE DOBROTE - SIRI, DESERTI, JOGURTI • EKOLO©KA
VLOÆENA ZELENJAVA • TRDINOVA AJDOVA KA©A • SLOVENSKE DOBROTE V SLOVENSKI KERAMIKI
nekdaj, zašpiljeno s špilo ter seveda prekajeno po tradicionalnem postopku. Na voljo so tudi izdelki, kot je prekajena domača krača, vratovina, slanina, šunka, rebra in domača salama, ki jih izdelujejo izbrani
slovenski proizvajalci.
V Tušu so šli še korak dlje.
Na lokaciji Planeta Tuš Celje v
lastni mesnici sveže pripravljene klobase, vratovino in krače sproti prekadijo kar v lastni
prekajevalnici, kjer kurijo z bukovimi drvmi.
20 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
Na praznično pojedino nikoli
s praznim želodcem
Pri pripravi krepkih jedi si
za razbremenitev organizma pomagajmo z začimbami in zelišči, ki učinkovito olajšajo prebavo in presnovo.
Namesto da bi bili decembrski
prazniki čas za razbremenitev
duha in telesa, so to, žal, vse
bolj dnevi, ki za telo pomenijo dodaten stres. Mesec dirkanja z ene na drugo poslovno zabavo, tekanja za darili ter obiskovanja sorodnikov in prijateljev končamo psihično izmučeni in telesno povsem izčrpani.
Za povrhu v telo vnašamo velike količine kalorične hrane,
večinoma brez prave vrednosti. Raziskave razkrivajo, da se v
nizu decembrskih praznovanj v
povprečju zredimo za dobra dva
kilograma, to pa je seveda dodatna obremenitev za organizem.
Nič ni nenavadnega, da prav po
praznikih pogosto zbolimo, saj
imunski sistem zaradi preobremenitev preprosto odpove.
Začimbe za pomoč
prebavilom
Naš organizem ne potrebuje več toliko »težke«, mastne
hrane kot nekdaj, saj živimo v
lažjih okoliščinah kot takrat,
ko so se ljudje z obilico krepke
in mastne hrane bojevali proti
mrazu in si priskrbeli potrebno energijo za naporna fizična dela. Take hrane naj bo torej na mizi čim manj. Če pa se
že ne želimo izogniti tradicionalnim jedem, pomagajmo
presnovi v organizmu z uživanjem živil, bogatih z vlakninami in bioaktivnimi snovmi. Uživajmo čim več zelenjave, polnovrednih žit in stročnic, zaradi česar bomo hitreje siti, telo pa se bo hitreje rešilo ostankov hrane in škodljivih snovi. Pri pripravi krepkih
jedi si za razbremenitev organizma pomagajmo z začimbami in zelišči, kot so peteršilj,
timijan, žajbelj, origano, česen, kumina, koprc, muškatni orešček, ingver, hren in
druga, ki učinkovito pomagajo pri lažji prebavi in presnovi.
Sodobna prehranska znanost pravi, da na izgorevanje
maščob zelo ugodno vpliva
tudi uživanje zmernih količin rdečega vina. Še posebej
primorska vina vsebujejo več
močnega antioksidanta resveratrola, ki ugodno deluje na
številne procese v organizmu.
Pet nasvetov Nadiže Pleško, kako se med prazniki
ne (preveč) zrediti
1.
2.
3.
4.
5.
Na (decembrsko) zabavo nikoli ne pojdite s praznim želodcem. Pred odhodom pojejte skledo raznobarvne solate ali gosto zelenjavno juho. Tako bo namen zabave res bolj družabne
narave kot pa nažiranje s hrano.
Pri jedeh bodite izbirčni, naj bo le najboljše dovolj dobro za
vas. Bistvo je, da uživate v hrani, ne pa, da pojeste vse, kar je
na pladnjih.
Na krožniku naj glavne jedi zasedejo manjši del, več naj bo
sadja in zelenjave. Izogibajte se sirom in kremnim prelivom
za solate.
1,2
UREJENA PREBAVA
ZA MALE IN VELIKE.
Linex® uravnava črevesno floro in tako
lajša prebavne težave.
ENOSTAVNA
UPORABA
- v obliki praška
- lahko že od rojstva dalje
Ob črevesnih okužbah, neprimerni prehrani in ob jemanju antibiotikov.
1 Centralna baza zdravil II (http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/), vpogled 11. 8. 2014.,
2 IMS – prodajni podatki 07 2014
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in
neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
www.lek.si Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija
SI1409241566, informacija pripravljena avgust 2014.
LINEX_Antibiotic_in_Linbi_skupaj_129x179.indd 11/13/14 10:35 AM STRAN 1
V december z vrhunskimi
kulinaričnimi dobrotami
Pred vrati je veseli december, ki ga radi povezujemo
z dobro pijačo in jedačo.
Na bogato obloženi mizi
ne sme manjkati okusnih
dobrot in za marsikoga
je prav to čas, ko se
preizkusi v pripravi prazničnih receptov. Kuharska
virtuozinja Vesna
Čarman se je že v drugo
spopadla z izzivom, da s
preprostimi sestavinami
ustvari posebne jedi z
lokalnimi koreninami
– in nastala je praznična
knjižica Kulinarični
užitki, v kateri najdete
recepte, ki združujejo
slovensko tradicionalno
kuhinjo z mednarodnimi
smernicami.
""S premišljenim,
uravnoteženim
prehranjevanjem in pametno
fizično aktivnostjo skrbimo
za dobro počutje in primerno
kondicijo.
Na zabavi naj bo raje več plesa kot hrane.
Tudi v času praznikov ne pozabite na vnos vlaknin in vode
ter zelenih čajev v telo. Vse to učinkovito pomaga pri razgradnji hrane v organizmu.
Dan za počitek
Po obilni praznični pojedini poskušajmo organizmu omogočiti
počitek, dan ali dva se posvetimo mini očiščevalni kuri z več
tekočine, predvsem vode ali
sveže stisnjenih sokov citrusov,
sadja in zelenjave. Ob večji lakoti zaužijmo obrok stročnic ali pa
polnovrednih žit in oreškov. Tudi fermentirana živila, denimo
kislo zelje, imajo razstrupljevalni učinek in pomagajo pri razkisanju telesa. Pomagajo tudi pri
odstranjevanju težkih kovin in
drugih strupenih snovi iz telesa
ter povečujejo odpornost organizma. Uravnavajo raven krvnega sladkorja, pospešujejo prebavo, izboljšujejo črevesno mikrofloro ter s tem pomagajo pri
resorpciji hranil v telo in ustvarjanju vitaminov.
Tradicionalne jedi malce
drugače
Nadiža Pleško, vodja kluba Korak zdravja, kjer s premišljenim režimom uravnoteženega prehranjevanja in pametno fizično aktivnostjo skrbijo za dobro počutje in primerno fizično kondicijo, nam je
predstavila nekaj prazničnih
pogrinjkov, ki so še vedno v
duhu slovenske tradicionalne hrane, a z nekaj več dodanimi začimbami le nekoliko bolj
prijazni do telesa. »Obožujem
joto, ki jo pripravim z ogromno čebule, fižola in kuhanega
krompirja ter seveda kislega
zelja, zmešanega s kislo repo.
Fižol pokuham skupaj z lovorjem in kumino. Jed začinim še
s česnom, malo rdeče paprike
ter jo na koncu posujem s kajenskim poprom.«
Krompirju, ki ga peče v
pečici, Nadiža doda na četrtine narezano čebulo, stroke
česna, muškatno bučo, korenje, jajčevce in dve pesti oliv.
Nekaj minut pred koncem pečenja krompir posuje s sveže nasekljanim rožmarinom.
Nadevane paprike namesto z mesom raje pripravi z nadevom iz čebule, česna, polnozrnatega riža in gobic. Začini jih s solnim cvetom, kajenskim poprom in peteršiljem. »Za praznični jedilnik
priporočam veliko različnih
vrst solat, ki močno olajšajo
delo prebavilom. Popestrite
jih recimo z granatnim jabolkom, jagodami ali kakijem. Če
imate radi polivke, se izogibajte težkim in mastnim prelivom. Raje jih naredite iz limone, peteršilja, česna, malo solnega cveta in pesti stročnic ali
kuhanega krompirja. Sestavine zmešate s paličnim mešalnikom in polijete po solati.
Brez Miklavževih piškotov
seveda ne gre
Piškoti »po Nadižino« so narejeni iz ovsenih kosmičev, jabolk,
cimeta, klinčkov, kardamona in nekaj orehov. Med prazničnimi dnevi iz polnozrnatih
mok speče tudi kruh. Ko pričakuje goste, kruh speče v modelčkih za mafine, tako vsak
dobi svoj »hlebec«. Zraven jim
postreže s svojimi namazi, ki
jih naredi iz kuhane čičerke in
avokada. Namazu, ki ga le rahlo posolite in pokapljate z limoninim sokom, se dodajo sveža zelišča po izbiri.
»To je le nekaj idej, da bo
vaš praznični pogrinjek bolj
prijazen tudi za vaše telo. Kar
pa zadeva mamino potico –
tej se nikoli ne odpovem. Ta
je samo ena in komaj čakam,
da zadiši po njej,« še pravi Nadiža Pleško.
JEJMO LOKALNO 21
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
Vse jedi so pripravljene z izdelki, ki jih je mogoče kupiti
v Hoferju. Visoka kakovost in
sodobna kulinarika sta lahko
tudi med prazniki dostopni
prav vsem. Razveselite svoje
goste s potovanjem med
novimi okusi.
Kakovost za vsakogar
V Hoferju že od začetka
upoštevajo načelo, da mora
bit i k a kovost dostopna
vsakomur – to velja tako
za živila kot za neživilske
izdelke. Pomembno je, da so
izdelki narejeni iz najboljših
surovin in z najboljšimi
postopki, saj morajo hkrati
zagotavljat i obljubljeno
načelo in enakovredno konkurirati vodilnim blagovnim
znamkam. Za kupce so
letošnje ideje, kako ugodno
pripraviti gurmanske jedi,
razvili v sodelovanju z Vesno
Čarman, vodjo gostilne Pri
Danilu. Predstavili so jih v
praznično obarvani knjižici
receptov, ki je polna svetovljanskih in kakovostnih
receptov, s katerimi boste
razveseljevali še tako zahtevne jedce.
Praznična pojedina s
pomočjo Vesne Čarman
Sodelov a nje s pr i z n a no
mojstrico kuhe so začeli že
v spomladanskih mesecih,
ko je izšla pr va knjižica
""V Hoferju so letošnje ideje,
kako ugodno pripraviti
gurmanske jedi, razvili v
sodelovanju z Vesno Čarman,
vodjo gostilne Pri Danilu.
receptov. Pozitivni odzivi
kupcev in številni uspehi,
doma preverjeni recepti, so
pripeljali do odločitve, da
predloge za praznične jedilnike še razširijo in sodelovanje
s Čarmanovo nadaljujejo.
Cilj: jedilnik, ki bo v petih
hodih navdušil domače goste.
Kupcem želijo prikazati, kako
preprosta je lahko priprava
vrhunskih jedi, še zlasti, če
jih skozi recepte vodi vrhunska kuharica, sestavine pa
so visokokakovostne, a po
ugodnih cenah. Preproste
domače slovenske jedi kulinarična virtuozinja s strastjo
in ljubeznijo kombinira s
sestavinami sodobne kuhinje.
Enega izmed okusnih receptov Vesne Čarman najdete na
dnu strani, celotna knjižica
pa vas čaka na spletni strani
www.hofer.si.
Virtuozinja s številnimi
priznanji
Vesna Čarman sodi v sam
vrh slovenskih kuharskih
šefov. Skupaj z družino vodi
gostilno Pri Danilu v Retečah
pri Škofji Loki. V svoji karieri
je prejela številna priznanja.
Med drugim je bila gostilna
Pri Danilu izbrana za italijanski katalog najboljših gostiln
Osterie d'Italia, je članica
odmevne mednarodne verige
vrhunskih restavracij Jeunes
Restaurateurs d'Europe, svoje
kreacije pa je Vesna Čarman
ponesla tudi v prestižno
ustanovo onkraj luže – The
James Beard Foundation v
New Yorku.
Jed naj zaokroži žlahtna
kapljica
Ob nadevanem govejem
fileju v krušnem testu lahko
preizkusite vino Gašper sorte
merlot in refošk, ki s svojo
aromo spominja na črni
ribez, višnje, robide, šipek in
vijolice. S svojo lahkotnostjo
v ustih, uglajenim taninom
ter živahnim zaključkom bo
popolna družba vaši večerji.
Širok nabor slovenskih in
tujih vin, ki bodo v prazničnem mesecu razveseljevala
vaše brbončice, pa poiščite
v Hoferjevi vinoteki.
Skrivnosti barvitih penin
P & F Jeruzalem Ormož
Hrane nakupimo preveč,
zato pristane v smeteh
Po podatkih raziskav vsak državljan Slovenije v letu dni v smeti vrže okoli 82 kilogramov hrane, skupaj tako v smeteh pristane okoli 170 tisoč ton hrane. V Društvu Ekologi brez meja so se
zato načrtno lotili različnih aktivnosti, s katerimi bi v prihodnjem desetletju zmanjšali količino zavržene hrane vsaj za 50
odstotkov. Slovenskim gospodinjstvom so denimo ponudili
spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane, da bi pomagali razumeti, kako ravnati s hrano, da ta ne bo končala na odlagališčih. Na svoji spletni strani www.volksitkozacela.si so v okviru
istoimenskega projekta predstavili tudi orodja za zmanjšanje
odpadkov. Glavni predstavitveni dogodki projekta so potekali na nedavnem sejmu Narava-zdravje, osrednji dogodek pa je
bila okrogla miza na temo zavržene hrane in pobuda za ustanovitev Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane.
»Tako velika količina zavržene hrane se ustvarja v celotnem živilsko-prehranskem krogu, od pridelovalcev in predelovalcev,
do trgovin, gostinstva in gospodinjstev. Z njo je šla v nič tudi vsa
energija, voda, embalaža, ki smo jo porabili zanjo. S pobudo želimo povezati glavne akterje in deležnike na področju odpadne
in zavržene hrane in tako okrepiti dejavnosti za zmanjševanje
količine zavržene hrane,« je poudaril vodja projekta Albin Keuc
iz Društva Ekologi brez meja. »Zmanjševanje in preprečevanje
nastajanja zavržene hrane je priložnost za modernizacijo slovenskega prehranskega kroga in krepitev povpraševanja po lokalno pridelani hrani,« so sklenili udeleženci okrogle mize in se
s svojimi podpisi strinjali, da je ta prizadevanja treba povezati v
obliki nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane.
Živahnost in svežina sta
značilnosti priznanih penin, ki prihajajo iz vinske
kleti podjetja P & F Jeruzalem Ormož. Znane so po
pristni domači pridelavi,
ki se začne s spomladanskim rezanjem trte na skrbno urejenih terasah vinogradov. Odlična vina in penine pa so P & F Jeruzalem
Ormož pripeljale do naziva največji slovenski vinar,
največji izvoznik slovenskega vina pri nas, saj ga
več kot 77 odstotkov izvozijo, in dobitnika prestižnega naslova vinar leta 2014.
Skupaj so v P & F Jeruzalem Ormož letos za svoja vina in penine prejeli 66 medalj, od teh 18
zlatih, 38 srebrnih in 10 bronastih. Poleg naslova vinar leta 2014 so osvojili naziv šampiona med aromatičnimi polsladkimi vini na Vinu Slovenija Gornja Radgona, vino leta na
tekmovanju Proefschrift Wijnconcours Nizozemska, na tekmovanju Decanter v Angliji pa
so dobili priporočilo.
Grozdje še vedno obirajo
ročno
Peneče se vino ali penina je prestiž, ki so ga poznali že v 17. stoletju. Ob njem so se razvajale visoke družbe in nasploh je veljalo, da
je peneče se vino priboljšek premožnejših ljudi, v 20. stoletju pa
je z razvojem tehnologije in naprednimi idejami postalo dostopno široki množici uživalcev. Danes je penina vino praznovanj in
kranjska klobasa
V tradicionalnih domaËih mesninah »adeæ se æe od nekdaj uporabljajo
najboljπe in najbolj pristne izbrane sestavine:
• Slovensko meso najviπje kakovosti,
• gorenjska govedina, vzrejena na paπnikih okoliπkih kmetij,
• pravo meso (100% narejeni iz mesa Okusna
brez mesnih nadomestkov, kot so soja,
in lična
πkrob in prehranske vlaknine)
• soljene z morsko soljo,
poslovna
• aromo dajejo prave, naravne zaËimbe
darila.
(poper, Ëesen, lovor, brin,…),
• roËno oblikovane,
• prekajene z bukovim dimom.
Ko sedemo za praznično
mizo, se pred polnimi krožniki zlahka znajdemo tudi pred vprašanjem, katero vino ali penino izbrati,
da se bo čim bolj prilegala
k hrani – in glavi.
domaËa gorenjska zaseka
Mesnine Čadež vas razvajajo
z izbrano kakovostjo
prefinjenih okusov.
OGLAS
www.mesarstvo-cadez.si
Prodajalne: Kranj: Jezerska cesta 3, Koroπka 26,
©kofja Loka-NAMA, Jesenice-Cirila TavËarja 6,
Bohinjska Bistrica-Trgovina LIPA
"" Mitja Herga, direktor
P & F Jeruzalem Ormož in
P & F Jeruzalem Ljutomer
Potrebni sta potrpežljivost
in vztrajnost
Ko se skrbno izbrano grozdje
ročno potrga v manjše zaboje, mora biti nepoškodovano,
da ohrani aromo, ki se skriva
v grozdni jagodi. Sledijo nežno stiskanje celih grozdov in
samobistrenje mošta čez noč
ter fermentacija bazičnega vina. Sekundarno fermentacijo
začnejo, ko bazično vino dozori, za kar je potrebno neko-
liko mesecev. Nastala mlada
penina pa mora zoreti na kvasovkah še najmanj tri mesece.
Pri peninah je treba biti potrpežljiv in vztrajen, saj se po
tradicionalni metodi rezultati
pokažejo šele čez več let. »Vse
faze morajo biti skrbno načrtovane, saj je to dolgotrajen proces, kjer ni prostora za napake,
če želimo našim prijateljem ponuditi res kakovosten izdelek.
Verjetno je zahtevnost tisto,
kar me osebno najbolj privlači pri proizvodnji penin, pa seveda zadovoljstvo v rezultatu
končnega izdelka,« dodaja Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer.
Vsaka ima edinstveno
aromo
Ker glas o dobrih peninah seže
daleč, jih P & F Jeruzalem Ormož ponuja še v sedmih drža-
vah, in sicer v Nemčiji, Avstriji,
Nizozemski, Hrvaški, Finski,
Poljski in Veliki Britaniji. Penine so na voljo tudi v različnih barvah. Tako predstavljajo pravo paleto barv in arom v
petih različnih peninah, ki jih
fermentirajo pri nizki temperaturi v jeklenih tankih v različno dolgem časovnem obdobju.
Ker ima vsaka njihova penina edinstveno aromo, lahko
prav vsak izbere svojo najljub-
Življenje je barvito…
Lahkotnost in svežina pri
vsakem požirku
»Posebnosti naših penin sta
barvitost okusov in njihova
živahnost. So polne življenja,
iskrive, razigrane in s tem drugačne od drugih. Poskušamo
doseči, da porabnik občuti njihovo lahkotnost in svežino pri
vsakem požirku, in nimamo interesa, da bi imeli karakter zorjenih, zahtevnih penin,« dodaja Mitja Herga.
Sledi razvajanje brbončic ob
ohlajeni penini, ki ima najboljšo aromo, če ima ob serviranju
od šest do osem stopinj Celzija. Pri penini najprej uživamo z
očmi, zato jo ponudimo v ozkih
in visokih kozarcih. Tako lahko
spremljamo igrivost mehurčkov, nanizanih v verižico, kar je
eno od znamenj kakovosti. Po
vonju mora biti penina sveža,
sadna in nevsiljiva, po okusu pa
harmonična in pitna.
…okusi življenje!
Predstavljamo vam živahne penine Jeruzalem Ormož,
ki očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Vsaka se
ponaša s svojo barvo, v celoti pa predstavljajo pisano
paleto barv in okusov.
Pri hrani najbolj uživamo, če jed spremlja vino, ki se sklada z njo
Poleg tega v njih ni sledi: glutena, laktoze, soje in drugih alergenov, barvil,
konzervansov, umetnih arom, GSO (gensko spremenjenih organizmov).
suha domaËa klobasa
šo. Ena izmed njih je tudi Penina Sauvignon, ki je neverjetno
lahkotna, aromatična in živahna. Očara s svojo sortno aromo po kosmulji, citrusih in zeleni papriki. Priljubljena je tudi Muškatna penina, ki navdušuje s svojo značilno muškatno
cvetico. Penina Brut je pridelana po postopku charmat iz sort
beli pinot in chardonnay. Aroma Penine Sec pa spominja na
lešnike, mandlje, citruse in rumeno sadje. V svoji svetlo rožnati barvi pa žari Penina Rosé,
ki sledi trendom in očara s svežino, intenzivno cvetico po jagodičevju in brusnicah.
Posebnosti
naših penin sta
barvitost okusov in njihova
živahnost. So
polne življenja,
iskrive, razigrane in s tem
drugačne od
drugih.
slavja, vse pogosteje del vsakdanjega obreda, trenutkov pozornosti. Kot aperitiv je nadomestilo žgane pijače, zaradi organoleptičnih lastnosti pa postalo neločljiv sopotnik kulinarike.
V P & F Jeruzalem Ormož
sledijo tradiciji, zato grozdje še
vedno obirajo ročno in do narave prijazno. Od leta 2009 za
klet skrbi družina Puklavec, ki
se ponaša z bogato, stoletno vinarsko tradicijo.
Kakovostna in vrhunska vina
ZGP Štajerska Slovenija
Približno 29 tisoč slovenskih
pridelovalcev grozdja obdeluje okoli 50 vrst grozdja in vsako
leto pridela v povprečju 800 tisoč hektolitrov vina. Približno
300 vinarjev iz različno dozorelih in pomešanih grozdnih jagod
ustvarja še približno toliko vrst
svojih vin. S pridelovanjem penine se ukvarja okoli 200 vinarjev.
Pri tako pestri izbiri se manj
poučen pivec kar težko znajde.
Nekaj splošnih usmeritev lahko pripomore k temu, da bomo
imeli od žlahtne kapljice kar največ. Če gostitelj ponudi več vrst
vin, se držimo pravila, da začnemo z lažjimi, v nadaljevanju pa
v kozarec natakamo čedalje težja oziroma bolj zrela vina z večjo vsebnostjo alkohola. Enake
lestvice se držimo pri vsebnosti
sladkorja – od bolj suhih vin se
preusmerjamo k bolj sladkim,
nikakor nasprotno. Prepričanje, da ne smemo mešati belih
in rdečih vin, ne drži. Res pa je,
da ne mešamo belo, črno, belo,
črno, ampak je najbolj varno, da
začnemo z belim vinom in nato,
če že, preidemo na rdeča – in v
nadaljevanju pri rdečih tudi ostanemo.
Pred jedjo
Naloga aperitiva je zbuditi brbončice in pripraviti želodec na
dobrote gospodinje oziroma kuharskih mojstrov. Močne žgane
pijače zamorijo brbončice, namesto da bi jih poživile, zato se
žganje, viski ali konjak postreže na koncu obeda. Okušala
odprejo grenčica ali vino portovec, a tudi pivo. Tudi za ljubitelje piva velja, da če se po uvodu
preusmeri na uživanje vina – torej na višjo stopničko na lestvici vsebnosti alkohola –, naj se ne
vrača na nižjo stopnjo oziroma
spet na pivo.
Za uvod v uživanje v dobri ka-
Mojmir Wondra, enolog:
Pri hrani najbolj
uživamo, če jed
spremlja vino, ki se
sklada z njo.
pljici in dobri hrani lahko postrežemo tudi s kozarčkom penine.
Kot aperitiv je najprimernejša
sveža penina z bolj poudarjeno
kislino. Če sta pri uživanju alkohola izbrana ustrezen vrstni red
in lagoden tempo ob dobri hrani, večjih posledic v našem počutju ne bi smelo biti.
Vino v sožitju s hrano
V Sloveniji imamo devet vinorodnih okolišev. V vsakem imajo
svoje značilne jedi, pridela pa se
seveda tudi vrsta raznolikih vin.
»Če imate radi preverjene kombinacije sožitja hrane in aromatike vin, pridelanih na isti zemlji oziroma v regiji, potem ob uživanju lokalne hrane ne boste
iskali vin iz drugih okolišev. Ostanimo raje pri skladnosti med
izdelki te regije,« pojasni enolog
Mojmir Wondra.
Tudi posamično vinsko območje ponuja različne vrste vina. Za Goriška brda so značilna
težja, alkoholno bogatejša vina,
ki gredo odlično k joti in testeninam. »K suhomesnim predjedem se zelo dobro priležejo
prijetno nežna vina, kot je v Brdih rebula, v Istri pa malvazija.
H glavnemu obroku z mesom
ustrezata merlot in cabernet, v
Istri prevladuje refošk, ki tekne
tudi k jedem z žara. Tokaj oziroma zeleni sauvignon in sivi pinoti se podajo k jedem z raznovrstnimi prelivi in testeninskimi
omakami, k ribjim jedem, tunu
ali lososu. K morskim sadežem
lahko postrežemo tudi rebulo,«
razloži sogovornik.
Za Vipavsko dolino avtohtono vino zelen se poda bolj sladkim predjedem in paniranim jedem. Če je pršut pri obedu predjed, ga raje zalijmo z lažjim sauvignonom, če je glavna jed, pa
seveda s teranom.
V deželi cvička
Na posavskem oziroma belokranjskem vinorodnem območju prevladujejo rdeča vina. Najbolj cenjeni sta metliška črnina
in frankinja, ki gresta najbolje k
mesnim jedem, jedem z žara, recimo jagenjčku. Dolenjsko belo
in belokranjec se podata k enolončnicam oziroma obaram in
začetnim jedem.
Dolenjska je znana tudi po
odličnih predikatih oziroma vinih s poznih trgatev, tudi ledenih
vinih, te pa postrežemo k sirom
ali pa na koncu obeda s sladicami. Seveda v tej pokrajini ne moremo mimo cvička, ki se odlično
združi z lokalnimi suhomesnimi izdelki, odojkom, kozličkom
na ražnju, krvavicam, martinovi gosi z mlinci, štruklji … Zaradi njegove znamenite prijetne kislosti ga manj priporočajo v kombinaciji z jedmi, ki so pripravljene s kisom, prav tako pride manj
do veljave pri sladkih jedeh.
Kam po belo vino
ali penino
Za pridelavo penečih se vin sta
podnebje in zemlja najboljša na
Štajerskem, ki je dežela belih vin.
Proizvajajo jih okoli 30 sort, od
muškata in sauvignona do šipona in laškega rizlinga. Z Bizeljskega poleg odličnih penin prihajata belo in rdeče bizeljsko vino
svežega kiselkastega okusa s sadno aromo, ki se dobro ujame s
predjedmi. »Za glavne jedi imamo na voljo prijetno zrelo frankinjo, obed pa končamo s katero
od penin. Te se dobro prilegajo
tudi ob močnatih jedeh ali štrukljih. Če na krožnik dobimo gosja
jetra, pričakujmo v kozarcu sladko vino,« še priporoča Wondra.
H kolinam se na Štajerskem priležejo beli pinot, laški rizling ali
šipon. Če je na mizi penina, ob
začetnih jedeh najprej nazdravimo s suho penino, nato pa nadaljujemo k vse bolj sladki.
Častilci laškega rizlinga
Še najmanj zapletena je izbira
vin v Prekmurju, saj so tukajšnji
prebivalci pri izbiri vin k hrani zelo tradicionalni in lokalno
zavedni. Kar polovica njihovega vinskega pridelka je laški rizling, zato ga na mizi pričakujte
najpogosteje. Pri prleški tunki
se bo sicer tudi marsikateri Prekmurec odločili za frankinjo, so
pa rdeča vina tu zelo redko na
mizi. Ob krožniku bograča bo
gotovo stal kozarec laškega rizlinga ali pa morda šipona, pekočost golaža pa se lepo poplakne
tudi z rizvancem.
»Pri hrani najbolj uživamo, če
jed spremlja vino, ki se sklada z
njo. Tudi vino samo od sebe ne
da tistega najboljšega, če ga uživamo samo, brez jedi,« še poudari enolog Mojmir Wondra.
P&F Jeruzalem Ormož d.o.o. Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož
jezerska πunka
Jejmo lokalno 23
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
Penina Sauvignon je neverjetno lahkotna, aromatična
in živahna penina. Očara s svojo sortno aromo po
kosmulji, citrusih in zeleni papriki. Vedno z vami na
zabavi!
www.jeruzalem-ormoz.com
www.facebook.com/JeruzalemOrmozKlet
Sodelujte v naši facebook nagradni igri in se potegujte
za VIKEND PAKET za dve osebi v Grand hotelu Primus!
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje.
Projekt delno financira EU.
Minister za zdravje opozarja:
Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
OGLAS
22 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230