Jejmo lokalno
OGLASNA PRILOGA Jejmo lokalno Nadiža Pleško, vodja kluba Korak zdravja: Tudi v času praznikov ne pozabite na vnos vlaknin in vode ter zelenih čajev v telo. Vse to učinkovito pomaga pri razgradnji hrane v organizmu. Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 www.finance.si Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer: Posebnost naših penin so barvitost okusov in njihova živahnost. So polne življenja, iskrive, razigrane in tako drugačne od drugih. Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 www.finance.si Slovenci ne želijo hrane, ki pride iz oddaljenih krajev INTERVJU: Kmetijski minister Dejan Židan za prihodnje leto napoveduje finančne spodbude za kmetovalce, ki si želijo razvijati in povečati svojo proizvodnjo ""Po treh letih raznovrstnih aktivnosti ste, kot pravite, med državljani zaznali opazne premike v zavedanju o pomenu večje porabe lokalno pridelane hrane. V prvi anketi, ki smo jo opravili v raznovrstnih nakupovalnih sistemih pred začetkom dejavnosti za spodbujanje porabe doma, v Sloveniji pridelane hrane, je samo tretjina kupcev razumela pomen poseganja po domačih pridelkih. Lani smo ponovili anketo. Rezultat: 68 odstotkov kupcev v svojo nakupovalno torbo daje v Sloveniji pridelane prehranske izdelke. ""So morda razkrili tudi razlog, da so se bolj usmerili v nakupovanje lokalno pridelane hrane? Dejali so, da so si prav iz sporočil v naših akcijah najbolj zapomnili to, da lokalna hrana do njihovih krožnikov naredi manj kilometrov. Da je zato bolj okusna in bolj polna hranilnih vrednosti. Njihove odgovore bi lahko zaokrožili v misel, da si ne želijo hrane, ki do njih prevozi veliko kilometrov. ""Katera akcija, ki jo pripravljate v sodelovanju še z nekaterimi ministrstvi V želji, da bi javne zavode bolj usmerili neposredno k dobaviteljem lokalne hrane, smo zmehčali nekaj predpisov o naročanju hrane. in drugimi deležniki, je bila najodmevnejša? Porabniki so si najbolj zapomnili akcijo Hrana iz bližine, ko smo argumentirali, zakaj je jabolko iz domačega sadovnjaka boljše od tistega, ki do kupca pride s tisoče kilometrov oddaljenega drevesa. Širšega družbenega odziva pa je bila deležna akcija Tradicionalni slovenski zajtrk. Akcija zajame okoli 270 tisoč otrok, njihovih staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter ves sistem, ki organizira in izpelje akcijo, v kateri otroci v več kot 450 šolah in več kot 360 vrtcih dobijo brezplačen zajtrk. To pomeni, da otroci poleg malice ta dan v šoli tudi zajtrkujejo. Kar je dobro. Raziskave so namreč pokazale, da več kot polovica otrok zjutraj ne zajtrkuje, vemo pa, da je prav zajtrk temelj zdravega prehranjevanja. Tradicionalni zajtrk je seveda sestavljen iz doma pridelanih živil: kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Želja vseh nas, ki delamo pri teh aktivnostih, je, da se dan slovenske hrane raztegne na teden, mesec, končni cilj pa je, da bo pozornost vseh državljanov vse leto usmerjena v dobavo in uživanje doma pridelane hrane. ""Kupci torej vse bolj posegajo po domačih izdelkih ne glede na to, da so morda dražji od tistih, ki jih k nam iz tujine pripeljejo veliki prehranski sistemi. Ti zaradi nižjih stroškov pridelave v daljnih deželah lahko ponudijo nižjo ceno od naših pridelovalcev. Ne samo naše ankete, tudi izsledki drugih raziskovalcev trga povedo, da so porabniki že pripravljeni odšteti nekaj centov več, da dobijo domači izdelek, ki je boljše kakovosti od tistih, ki so iz oddaljenih dežel. Na primer avstrijski kupci so zanj pripravljeni plačati do 15 odstotkov višjo ceno, slovenski do deset. Naši kupci vse raje posegajo po doma pridelanih vrtninah oziroma zelenjavi. Povpraševanje je večje od ponudbe že drugo leto zapored. Po nekaj letih, ko so nas pestile naravne katastrofe, od suš do poplav, znova opažamo povečanje pridelave domače hrane. Največ pri vrtninah in pridelavi surovega mleka. Koruze bo letos denimo kar za 40 odstotkov več. Letošnji podatki o količinah pridelkov so sicer še nepopolni, a so na splošno obetavni. Mislim, da smo z našimi aktivnostmi dosegli, kar smo želeli – rast kmetijske proizvodnje, ki je dokazljiva s številkami. Tudi poraba raste, povpraševanje po domačih izdelkih se veča tako v trgovskih sistemih kot v javnih zavodih. ""Dolgo je bila samooskrba Slovenije s hrano v upadanju. Kako nam gre zdaj? Samooskrba nam trenutno upada le še pri prašičereji, ki je zdaj od 30- do 40-odstotna. Enaki odstotki samooskrbe so pri zelenjavi. Pri mleku in mlečnih izdelkih je stopnja samooskrbe od 110- do 120-odstotna. Podobno je pri perutninskem mesu. Pri sadju je različno, smo pa veliki izvozniki jabolk. Končni cilj je, da bo pozornost vseh državljanov vse leto usmerjena v dobavo in uživanje doma pridelane hrane. ""Javne zavode nagovarjate, da bi v svojih kuhinjah uporabili več doma pridelanih prehranskih surovin in izdelkov. So v ta krog vključene tudi vladne prehranske enote? V želji, da bi javne zavode bolj usmerili neposredno k dobaviteljem lokalne hrane, smo zmehčali nekaj predpisov o naročanju hrane. Tako denimo ne velja več predpis, da je najnižja cena edino merilo, po katerem se izbere dobavitelj. Verjetno se je tudi zato njihovo oskrbovanje pri lokalnih pridelovalcih zvečalo z 10 na okoli 60 odstotkov. Upam tudi, da bo za Javni zavod Brdo, ki je odgovoren za oskrbo vladnih ustanov, nabava hrane pri lokalnih ponudnikih vse bolj obveznost kot pa stvar dobre volje nabavnika. ""Bi morali tudi proizvajalci domače hrane narediti kaj več za promocijo svojih izdelkov ali se preveč zanašajo na državo oziroma njene tovrstne aktivnosti? Tu gre za proaktiven odnos, pobude prihajajo z obeh strani. Nam gre največ za to, da bi povečali pridelavo na kmetijah, ki delujejo, oziroma da bi vsaj obdržali zdajšnji položaj. Pri velikih proizvajalcih, ki ne morejo biti odvisni samo od majhnega slovenskega trga, pa se zavedamo potrebe po njihovi internacionalizaciji oziroma prodoru na tuje trge. Že nekaj let smo zelo dejavni pri uveljavljanju naših vinarjev na tujih trgih. Samo na kitajski trg denimo so leta 2011 izvozili za pol milijona evrov svojih izdelkov, letos naj bi se številka zaokrožila na milijon, prihodnje leto na dva. Poskušamo odpreti vrata tudi drugim vejam živilske industrije. Prejšnji te- ""Načrtujete še kakšne spodbude, da bi se povečala domača pridelava hrane? Leta 2015 bomo prvič v zgodovini samostojne Slovenije za kmetovalce, ki se želijo razvijati in povečati svojo proizvodnjo, uvedli finančno spodbudo. Pridelovalec bo na hektar pridelane zelenjave prejeli 1.200 evrov neposrednega plačila. K odločitvi, da podpremo prav pridelovalce zelenjave, je pripomoglo tudi dejstvo, da kmetovalec pri tej dejavnosti potrebuje več delovne moči, Porabniki so si najbolj zapomnili akcijo Hrana iz bližine, ko smo utemeljevali, zakaj je jabolko iz domačega sadovnjaka boljše od tistega, ki do kupca pride s tisoče kilometrov oddaljenega drevesa. JURE MAKOVEC Kot vsak tretji petek v novembru zadnja tri leta smo tudi letos z različnimi dejavnostmi zaznamovali dan slovenske hrane. V vladnem razglasu leta 2012 so zapisali, da je glavni namen tega dne podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter med porabniki spodbuditi zavedanje o pomenu domače samooskrbe. Vzporedno s tem gre tudi za seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. So aktivnosti spodbujanja za večji odmerek domače hrane na naših krožnikih učinkovite? Se je pridelava lokalne hrane zaradi tega povečala? Pa poraba? Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, eden od glavnih vladnih akterjev dejavnosti za spodbujanje večje veljave lokalno pridelane hrane, pravi, da ja; zanimanje za doma pridelano hrano se povečuje. torej lahko po tej poti pomagamo ustvariti več zaposlovanja. Prek podobnega finančnega vzvoda bomo poskušali spodbudno vplivati tudi na pridelovalce krušnih žit. Ta so temelj prehranske varnosti države. V tem trenutku smo tovrstno samooskrbni od 55 do 65 odstotkov. To želimo povečati. S podobnim ukrepom bomo podprli tudi proizvajalce surovega mleka. Polovica njihovih kmetij je v hribih in gorah, kar jim zvišuje stroške proizvodnje in prodaje. S pomočjo, odmerjeno na število govedi, želimo obdržati njihovo proizvodnjo oziroma jo spodbuditi k rasti. den je bila v Sloveniji močna, 150-članska kitajska delegacija s poslovneži, ki se zanimajo za sodelovanje z nami na vseh področjih gospodarstva. Pri kmetijskih proizvodih so jih najbolj zanimali mlečni in mesni izdelki. Naš del posla je, da odpravimo nekatere administrativne ovire med državama, potem pa je vse odvisno od kakovosti ponudbe slovenskih poslovnih subjektov. ""Kaj bi morali narediti slovenski proizvajalci več, da bi ljudje bolj posegali pa njihovih izdelkih? Tudi v tej panogi je inovativnost gibalo razvoja. Del porabnikov sicer še vedno prisega na tradicionalno ponudbo; to je stabilen trg, ki načeloma ne raste. Vse več pa je porabnikov, ki se zanimajo za hrano, ki omogoča zdravo prehranjevanje in življenje. Pri hrani jim ni več pomembno le to, da je okusna in s prehranskega vidika varna. Mora biti taka, da je v konceptu zdravega prehranjevanja in življenja. ""Zakaj zadruge kot neposredno združenje proizvajalcev hrane niso bolj uspešne pri svoji prodaji? Zadružni sistemi sicer veljajo za enega stabilnejših poslovnih sistemov, v njih ni tajkunskih zgodb. Na splošno pa pri njih ni zaznati, da bi si s primerno maržo znali krepiti svoj prodajni potencial. ""Zelo aktualna tema je večja obdavčitev pijač z dodanim sladkorjem. Slovenski proizvajalci seveda negodujejo. Bojijo se, da bodo tuji proizvajalci zaradi tega morda v prednosti in da bodo ljudje bolj posegali po njihovih izdelkih. Razprava še ni končana, zato ne morem povedati kaj več kot to, da se razmišlja o obdavčitvi vseh pijač z dodanim sladkorjem, ne glede na to, kje so narejene. Iz nove obdavčitve bodo izvzeti sokovi in njihove izpeljanke, nektarji in zeliščni sokovi. Zavedam se zaskrbljenosti proizvajalcev, vendar pa so zelo skrb zbujajoči podatki zdravstvenih ustanov, da imamo v Sloveniji težavo s čezmerno težo in diabetesom. To poskušamo omejiti. Za nadaljnjo razpravo in odločitev še čakamo končne informacije strokovnjakov, da bi znali jasno zastopati naša stališča. ""Kaj bodo v prihodnje največji izzivi na področju prehrane? Ko se pogovarjamo o hrani, se praviloma pogovarjamo o lokalni hrani. A hrana je vendarle svetovna zgodba. Po mnenju svetovne organizacije za hrano bomo leta 2050 na našem planetu potrebova- Mislim, da smo z našimi aktivnostmi dosegli, kar smo želeli – rast kmetijske proizvodnje, ki je dokazljiva s številkami. li od 70 do sto odstotkov več hrane, kot jo pridelujemo zdaj. Ne samo zaradi povečanja števila prebivalcev, ampak tudi zaradi spreminjanja prehranskih navad. Potrebe naraščajo hitreje kot proizvodnja. Vse več je tudi poplav, suš, erozij, vse to pa zmanjšuje proizvodnjo hrane. Srečujemo se tudi z nestabilnostjo prehranskega trga. Dober primer je aktualen embargo za izvoz hrane v Rusijo, ki je dodobra pretresel vso Evropsko unijo. Cene nekaterih izdelkov, ki ostajajo neprodani, so upadle za 40 odstotkov. Po drugi strani se je v Rusiji izrazito zvišala cena svinjskega mesa, saj ga zaradi embarga uvažajo iz Brazilije, kjer so stroški prašičereje za 50 do 60 odstotkov višji. Taka nihanja trga so precej moteča za stabilno proizvodnjo hrane. To je izziv, na katerega bi se v EU morali bolje pripraviti, kot smo se. Jejmo lokalno je oglasna priloga časnika Finance. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@ finance.si E-pošta: klavdija.banfi@ finance.si Prelom: Finance Avtor prispevkov: Vlado Kadunec Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@ finance.si Trženje: Klavdija Banfi Tel.: (01) 30 91 422 Lektoriranje: Finance 18 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 Če kdaj, so imeli v starih časih v tem mesecu na krožnikih več mesa, saj so, da jim je v zimskih mesecih ni bilo treba krmiti, zaklali večino živine. Tudi vino je dozorelo in seveda je bilo treba novo letino večkrat preskusiti, ali je res dobra. Vse to je pripeljalo do tega, da je postal december mesec veselja z obilo jedače in pijače, ki jo je treba podeliti s prijatelji in znanci. Medtem ko boste v teh tednih na Primorskem postreženi s polento, zapečeno z bakalajem, mineštro, joto in manj težkimi mesnimi jedmi, boste v osrednjem predelu z avstro-ogrskim vplivom kuhinje na pladenj dobiOkrogline za srečo li več mesnin, kranjsko klobaso, zelje, žganice ali Gospodinje in kuharski mojstri ajdove cmoke. z vseh koncev sveta se v teh tednih na vso moč trudijo, da na mizo postavijo čim več tradicionalnih jedi, značilnih za domači kraj. Skupna točka so denimo jedi v obliki kolobarjev, saj naj bi po starih verovanjih hrana v obliki kroga simbolizirala zaokroženo koledarsko leto in prinesla srečo v prihodnjem. Še največjega veselja, zlasti med najmlajšimi, so bili nekoč, ""Marjan Simčič z oddelka za živilstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti ko še ni bilo toliko vrst bombonov in čokolad, deležni orehi in suho sadje. Ob praznikih so gospodinje rade postregle s kruhom z raznovrstnimi nadevi, pa piškoti, medenjaki ter seveda poticami, ki jih še danes pripravljajo po receptih naših starih mam. Ta je na prazničnem krožniku šele v zadnjem stoletju izpodrinila nekoč enega najbolj čislanih priboljškov – božični kruh. Osnovna receptura potice je prilagojena lastnim okusom oziroma temu, kar so imeli na kmetijah. Najbolj priljubljena je orehova potica, na Primorskem po starih receptih med nadev dajejo tudi suh kruh, prepražen na maslu ali masti. Potico so tu marsikdaj nadomeščali sirovi štruklji, pa tudi krofi. Te so v Trenti nadevali s suhimi hruškami, koruzno moko in na maslu prepraženo čebulo, zabelili pa so jo še z maslom in medom. Na Cerkljanskem so potici dodajali praženo čebulo. Notranjci pečejo rožičevo potico … V Sloveniji naj bi imeli več kot 50 vrst potic. Kruh varuje hišo Božični kruh, ki se spet vse bolj vrača na naše jedilnike, je imel v posameznih pokrajinah drugačno ime. Na Gorenjskem so ga denimo imenovali poprtnik, ker so ga na mizi prekrili s prtom. Na Koroškem je bil mižnik ali božičnik. V okolici Gorice, na Notranjskem in ponekod na Dolenjskem so kruh spekli iz več vrst žit, imenovali pa so ga kar božič. V vaseh ob Pesnici so včasih gospodinje pekle »kuc kruh«, nadevan z zelišči, ki so jim pripisovali čarobno moč. V Slovenskih Konjicah so pekli »močen kruh«, vanj so dajali zrna sezama ali divji hmelj. Po starem verovanju je imel božični kruh v sebi čarobno moč, zataknjen za hišno kljuko ali tram pa je hišo varoval pred nesrečo. Kakšno potico ali kruh oziroma jed boste v Sloveniji dobili na krožnik, je odvisno od tega, v katerem koncu države boste sedli za mizo. Na meniju bodo tako od svežega in kislega zelja, repe, kolerabe, rdeče pese do krepkejših enolončnic, kot so bujta repa, ričet, dušeno kislo zelje, jota, golaž ali žganci, da kolin niti ne omenjamo. »Medtem ko boste v teh tednih na Primorskem postreženi s polento, zapečeno z bakalajem, mineštro, joto in manj težkimi mesnimi jedmi, boste v osrednjem predelu z avstro-ogrskim vplivom kuhinje na pladenj dobili več mesnin, kranjsko klobaso, zelje, žgance ali ajdove cmoke. V Prekmurju je v bograču čutiti pridih stepskih enolončnic, ki so nekoč davno tja prišle iz vzhodnih dežel. Na Primorskem boste za sladico morda dobili ocvrto pecivo, fritule, na Gorenjskem se boste posladkali z mlečno kašo, juho iz suhega sadja, jabolčno čežano s pirejem ali češpljevo kašo,« pojasnjuje profesor Marjan Simčič z oddelka za JEJMO LOKALNO 19 Slovenske dobrote na vašem krožniku December je mesec bogato obložene mize Ob slovesu od starega leta v želji, da bi v prihodnjem v hišo prišli zdravje, sreča, zlasti pri kmetih pa še dobra letina, je v navadi, da mize bogato obložimo s tradicionalno hrano. www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 živilstvo na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tradicija se prepleta s sodobnim Ker zaradi revščine na krožnikih naših kmečkih prednikov ni bilo izobilja mesnin, se morajo današnji kuharski mojstri znajti z lastno domišljijo, ki upošteva usmeritve tradicionalne slovenske kuhinje. Trudijo se ohraniti čim bolj originalne okuse, jedem pogosto dodajajo še nove z zelišči, iglavci, lišaji oziroma tistim, kar je pač na voljo v naravi. Eno takih jedi, ki sem jo pred nedavnim pokusil v nekem gorenjskem gostišču, je bila svinjska ribica, zavita v masleno testo, na krožniku pa so bili tudi češpljeva kaša, pečena v jabolku, masovnik in jabolčna čežana. Na menijih gostišč najdemo še vrsto starih slovenskih jedi, preoblečenih v novejša oblačila, kot so svinjska krača z gomoljno zeleno ali jelenov hrbet v grozdni omaki. Več je tudi davno priljubljenih in dolgo pozabljenih kombinacij sladko-slanih okusov, kot je meso s sadno omako. Klasične omake naših mam izpodrivajo omake s sadnimi okusi naših babic. Se kdaj vprašate, kakšna je kakovost živil na vašem krožniku? Lokalno pridelana hrana, ki k nam pripotuje iz sosednje pokrajine ali bližnjega hleva, travnika in njive, po vsebnosti hranil prekaša hrano iz daljnih krajev. Naj bo krožnik odsev odgovornega odnosa do lokalnega okolja in spodbujanja slovenske tradicije pri prehranjevanju. Slovenski pridelovalci hrane se vsak dan trudijo in ustvarjajo najboljše, kar ponujajo domače njive, sadovnjaki in travniki. V premium blagovni znamki Slovenske dobrote, ki jo najdete na Tuševih policah, so zbrani lokalno pridelani izdelki s slovenskega podeželja, pridelani s tradicionalnimi postopki, sonaravno in iz slovenskih sestavin. Slovenske dobrote proizvajajo manjši lokalni proizvajalci, ki bi sami težko razvili izdelek in ga umestili na trg. S skupnimi prizadevanji je tako nova linija primer dobre prakse povezovanja kmetov in drugih deležnikov v procesu. Hkrati je zagotovljena kratka dobavna veriga, saj pridejo izdelki od proizvajalca neposredno na prodajne police. Najboljša zelenjava iz ekološke pridelave Na biokmetiji Zel v Prlekiji se že več desetletij ukvarjajo z ekološko pridelavo zelenjave in so bili med prvimi registriranimi ekološkimi pridelovalci v Sloveniji. Med Slovenskimi dobrotami najdemo njihovo biomešano solato, biokumarice in biordečo peso. Poskrbimo za zadosten vnos vitaminov in mineralov. Jogurti iz neokrnjene narave na Goričkem V Ratkovcih deluje prva kmečka sirarna na Goričkem – Gorički raj. Krajinski park Goričko je pravi biser biotske raznovrstnosti. Po njem se pasejo živali, ki pomagajo, da se park ne za""V premium blagovni rašča. Jogurte, ki v obratu siznamki Slovenske rarne ročno dobrote, ki je ekskluzivno nastajajo po- na voljo na Tuševih policah, so noči, zjutraj zbrani lokalno pridelani izdelki že odpeljes slovenskega podeželja, jo na prodajpridelani s tradicionalnimi na mesta Tupostopki, sonaravno in iz ša. Tako dobislovenskih sestavin. mo najbolj sveže jogurte in deserte iz polnovrednega mleka. ajde spodbujajmo avtohtone slovenske rastline. Tradicionalna, avtohtona vrsta slovenske ajde Vitaminov polni sokovi Trdinova ajdova kaša raste družine Jabolčnik na Dolenjskem, z luščenjem Domačija Grčin je v Savinjski po tradicionalnem postopku dolini, v njenem travniškem pa jo pridelujejo v Mlinarstvu sadovnjaku pa rastejo tudi viRangus. Trdinova ajda je plod sokodebelne jablane. Proizvažlahtnjenja semen ter sodelo- jajo kolekcijo sokov iz družine vanja stroke in Biotehniške fa- Jabolčnik, brez dodatnih aditikultete Univerze v Ljubljani, vov in koncentratov – mama in ki si prizadeva, da se sloven- očka Jabolčnik iz stoodstotno ska semena ohranjajo in živi- svežih jabolk, sine Jabolčnik jo naprej. Z uživanjem te vrste iz starih sort ekološke pridela- ve ter jabolčne sokove z dodatkom bezga, ingverja ali aronije. Lokalno pridelani izdelki V novi liniji so tudi pristni slovenski štruklji, že kuhani in jih samo pogrejete. Drugi inovativni izdelki so tudi konopljino seme, olje in čaj s štajerskih polj kmetije Shintler, konopljina pogača ter regijski kruhi pod imenom Slovenski hlebček, ki so prilagojeni okusom različnih pokrajin. Linijo zaokrožuje slovenska keramika, ki je plod tradicije izdelave posode iz slovenskih glinkopov in izpolnjene tehnične proizvodnje v keramični tovarni v Libojah, ki ima že več kot stoletno tradicijo proizvodnje keramike na slovenskih tleh. Novost – prekajevalnica kar na prodajnem mestu Tradicionalni izdelki, prekajeni z bukovimi drvmi, zaznamujejo mesno linijo tradicionalnih dobrot, tudi s pravo tradicionalno klobaso, kot so jo poznali B R A N D LO G OT I P L A Š KO • B A RV N I LO G OT I P Z E L E N A P O D L AG A S KOZ LO M N A D LO G OT I P O M Davek na sladke pijače ogroža »Pijmo lokalno« LO G OT I P Sektor brezalkoholnih pijač v Sloveniji se ponaša s številnimi kakovostnimi proizvodi, o katerih je slišati tudi izven meja. To je sektor, ki zajema 11 podjetij, le-ta pa v segmentu brezalkoholnih pijač zaposlujejo okoli 700 ljudi. Leta 2013 so znašali prihodki od prodaje iz naslova dejavnosti proizvodnje brezalkoholnih pijač okoli 55 mio EUR, iz naslova dejavnosti proizvodnje sadnih in zelenjavnih sokov pa 59 mio EUR. K vrednosti trga obeh segmentov prispeva tudi uvoz, ki je istega leta znašal približno 62 mio EUR. Podjetja, ki proizvajajo sokove, nektarje, brezalkoholne pijače, mineralno vodo in druge izdelke na osnovi sadnih sokov so lo kalno razpršena, kar prikazuje slika. Govorimo lahko torej o lokalnem pomenu delovanja teh podjetij v območjih, kjer so sedeži podjetij. Pozitiven vpliv na lokalno skupnost je edinstven, kar se odraža tudi v pripadnosti in lojalnosti zaposlenih do podjetij. Vpliv delovanja sektorja pa je še večji, saj govorimo o verigi dobaviteljev in drugih deležnikov, ki prispevajo k temu, da sektor lahko posluje v izredno konku renčnem gospodarskem prostoru. Pantone Black 6 C Pantone 356 C Pantone 357 C Pantone 871 C Pantone 877 C C: 60 M: 50 Y: 50 K: 100 C: 100 M: 20 Y: 100 K: 10 C: 100 M: 40 Y: 100 K: 30 C: 0 M: 20 Y: 90 K:0 C: 0 M: 0 Y: 0 K: 50 CGP VITAL zadnje.indd 12 To pa je tudi sektor, ki sledi trendom na trgu in potrošnikovim zahtevam. To se od raža v razvoju novih proizvodov in hkrati v preoblikovanju obstoječih. Podjetja že po nujajo širok spekter izdelkov, prilagojenih okusom potrošnikov, veliko naporov pa je bilo v zadnjih nekaj letih vloženih v razvoj izdelkov s sladilom stevie, ki je naravne ga izvora. Večina aktivnosti na področju C: 0 M: 0 Y: 0 K: 30 20/04/2011 12:57 preoblikovanja živil temelji na zmanjša nju vsebnosti sladkorja, predvsem zaradi trendov na trgu in smernic zdravega pre hranjevanja. Živilskopredelovalna indu strija se preko samoiniciativnosti kaže kot odgovoren deležnik v razpravah na temo problematike debelosti in javnega zdrav ja. Spodbuja zdrav življenjski slog, uravno teženo prehrano, informiranje potrošnika dodatno še na prostovoljni osnovi in s svojimi aktivnostmi prispeva k izboljšanju stanja na področju debelosti in javnega zdravja. Obstoj sektorja pa je pod vprašanjem ob morebitni uvedbi davka na sladke pijače. Predlagan fiskalni ukrep je zlorabljen za na mene skrbi Vlade RS za zdravje slovenske ga potrošnika kljub zavedanju, da zgolj en ukrep ne more biti bitke z debelostjo otrok in mladostnikov. Neodgovorno bi bilo, če bi z uvedbo davka na sladke pijače zaradi nepoznavanja socialnega in gospodarske ga vpliva davka uničili sektor 11 podjetij, ki potrošniku ponuja vse možne različice izdelkov, ki jih potrošnik po lastni presoji lahko nato vključi v svojo vsakodnevno prehrano. Torej, trgovske police kljub uvedbi davka ne bodo prazne, spekter izdelkov iz seg menta brezalkoholnih pijač bo vedno na voljo potrošniku, obstaja pa skrb, kakšni izdelki bodo zapolnili luknjo zaradi umika kakovostnih in inovativnih izdelkov slo venskih proizvajalcev s polic zaradi nega tivnega vpliva in nepopravljive škode, ki bi ga tak davek lahko pustil na slovenskem sektorju brezalkoholnih pijač. Želimo »piti lokalno« ali…? SLOVENSKI ©TRUKLJI • KONOPLJINO OLJE, SEME, POGA»A IN »AJ • TRADICIONALNE MESNE DOBROTE • SLOVENSKI BUHTLJI • SOKOVI DRUÆINE JABOL»NIK • DOMA»E MLE»NE DOBROTE - SIRI, DESERTI, JOGURTI • EKOLO©KA VLOÆENA ZELENJAVA • TRDINOVA AJDOVA KA©A • SLOVENSKE DOBROTE V SLOVENSKI KERAMIKI nekdaj, zašpiljeno s špilo ter seveda prekajeno po tradicionalnem postopku. Na voljo so tudi izdelki, kot je prekajena domača krača, vratovina, slanina, šunka, rebra in domača salama, ki jih izdelujejo izbrani slovenski proizvajalci. V Tušu so šli še korak dlje. Na lokaciji Planeta Tuš Celje v lastni mesnici sveže pripravljene klobase, vratovino in krače sproti prekadijo kar v lastni prekajevalnici, kjer kurijo z bukovimi drvmi. 20 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 Na praznično pojedino nikoli s praznim želodcem Pri pripravi krepkih jedi si za razbremenitev organizma pomagajmo z začimbami in zelišči, ki učinkovito olajšajo prebavo in presnovo. Namesto da bi bili decembrski prazniki čas za razbremenitev duha in telesa, so to, žal, vse bolj dnevi, ki za telo pomenijo dodaten stres. Mesec dirkanja z ene na drugo poslovno zabavo, tekanja za darili ter obiskovanja sorodnikov in prijateljev končamo psihično izmučeni in telesno povsem izčrpani. Za povrhu v telo vnašamo velike količine kalorične hrane, večinoma brez prave vrednosti. Raziskave razkrivajo, da se v nizu decembrskih praznovanj v povprečju zredimo za dobra dva kilograma, to pa je seveda dodatna obremenitev za organizem. Nič ni nenavadnega, da prav po praznikih pogosto zbolimo, saj imunski sistem zaradi preobremenitev preprosto odpove. Začimbe za pomoč prebavilom Naš organizem ne potrebuje več toliko »težke«, mastne hrane kot nekdaj, saj živimo v lažjih okoliščinah kot takrat, ko so se ljudje z obilico krepke in mastne hrane bojevali proti mrazu in si priskrbeli potrebno energijo za naporna fizična dela. Take hrane naj bo torej na mizi čim manj. Če pa se že ne želimo izogniti tradicionalnim jedem, pomagajmo presnovi v organizmu z uživanjem živil, bogatih z vlakninami in bioaktivnimi snovmi. Uživajmo čim več zelenjave, polnovrednih žit in stročnic, zaradi česar bomo hitreje siti, telo pa se bo hitreje rešilo ostankov hrane in škodljivih snovi. Pri pripravi krepkih jedi si za razbremenitev organizma pomagajmo z začimbami in zelišči, kot so peteršilj, timijan, žajbelj, origano, česen, kumina, koprc, muškatni orešček, ingver, hren in druga, ki učinkovito pomagajo pri lažji prebavi in presnovi. Sodobna prehranska znanost pravi, da na izgorevanje maščob zelo ugodno vpliva tudi uživanje zmernih količin rdečega vina. Še posebej primorska vina vsebujejo več močnega antioksidanta resveratrola, ki ugodno deluje na številne procese v organizmu. Pet nasvetov Nadiže Pleško, kako se med prazniki ne (preveč) zrediti 1. 2. 3. 4. 5. Na (decembrsko) zabavo nikoli ne pojdite s praznim želodcem. Pred odhodom pojejte skledo raznobarvne solate ali gosto zelenjavno juho. Tako bo namen zabave res bolj družabne narave kot pa nažiranje s hrano. Pri jedeh bodite izbirčni, naj bo le najboljše dovolj dobro za vas. Bistvo je, da uživate v hrani, ne pa, da pojeste vse, kar je na pladnjih. Na krožniku naj glavne jedi zasedejo manjši del, več naj bo sadja in zelenjave. Izogibajte se sirom in kremnim prelivom za solate. 1,2 UREJENA PREBAVA ZA MALE IN VELIKE. Linex® uravnava črevesno floro in tako lajša prebavne težave. ENOSTAVNA UPORABA - v obliki praška - lahko že od rojstva dalje Ob črevesnih okužbah, neprimerni prehrani in ob jemanju antibiotikov. 1 Centralna baza zdravil II (http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/), vpogled 11. 8. 2014., 2 IMS – prodajni podatki 07 2014 Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. www.lek.si Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija SI1409241566, informacija pripravljena avgust 2014. LINEX_Antibiotic_in_Linbi_skupaj_129x179.indd 11/13/14 10:35 AM STRAN 1 V december z vrhunskimi kulinaričnimi dobrotami Pred vrati je veseli december, ki ga radi povezujemo z dobro pijačo in jedačo. Na bogato obloženi mizi ne sme manjkati okusnih dobrot in za marsikoga je prav to čas, ko se preizkusi v pripravi prazničnih receptov. Kuharska virtuozinja Vesna Čarman se je že v drugo spopadla z izzivom, da s preprostimi sestavinami ustvari posebne jedi z lokalnimi koreninami – in nastala je praznična knjižica Kulinarični užitki, v kateri najdete recepte, ki združujejo slovensko tradicionalno kuhinjo z mednarodnimi smernicami. ""S premišljenim, uravnoteženim prehranjevanjem in pametno fizično aktivnostjo skrbimo za dobro počutje in primerno kondicijo. Na zabavi naj bo raje več plesa kot hrane. Tudi v času praznikov ne pozabite na vnos vlaknin in vode ter zelenih čajev v telo. Vse to učinkovito pomaga pri razgradnji hrane v organizmu. Dan za počitek Po obilni praznični pojedini poskušajmo organizmu omogočiti počitek, dan ali dva se posvetimo mini očiščevalni kuri z več tekočine, predvsem vode ali sveže stisnjenih sokov citrusov, sadja in zelenjave. Ob večji lakoti zaužijmo obrok stročnic ali pa polnovrednih žit in oreškov. Tudi fermentirana živila, denimo kislo zelje, imajo razstrupljevalni učinek in pomagajo pri razkisanju telesa. Pomagajo tudi pri odstranjevanju težkih kovin in drugih strupenih snovi iz telesa ter povečujejo odpornost organizma. Uravnavajo raven krvnega sladkorja, pospešujejo prebavo, izboljšujejo črevesno mikrofloro ter s tem pomagajo pri resorpciji hranil v telo in ustvarjanju vitaminov. Tradicionalne jedi malce drugače Nadiža Pleško, vodja kluba Korak zdravja, kjer s premišljenim režimom uravnoteženega prehranjevanja in pametno fizično aktivnostjo skrbijo za dobro počutje in primerno fizično kondicijo, nam je predstavila nekaj prazničnih pogrinjkov, ki so še vedno v duhu slovenske tradicionalne hrane, a z nekaj več dodanimi začimbami le nekoliko bolj prijazni do telesa. »Obožujem joto, ki jo pripravim z ogromno čebule, fižola in kuhanega krompirja ter seveda kislega zelja, zmešanega s kislo repo. Fižol pokuham skupaj z lovorjem in kumino. Jed začinim še s česnom, malo rdeče paprike ter jo na koncu posujem s kajenskim poprom.« Krompirju, ki ga peče v pečici, Nadiža doda na četrtine narezano čebulo, stroke česna, muškatno bučo, korenje, jajčevce in dve pesti oliv. Nekaj minut pred koncem pečenja krompir posuje s sveže nasekljanim rožmarinom. Nadevane paprike namesto z mesom raje pripravi z nadevom iz čebule, česna, polnozrnatega riža in gobic. Začini jih s solnim cvetom, kajenskim poprom in peteršiljem. »Za praznični jedilnik priporočam veliko različnih vrst solat, ki močno olajšajo delo prebavilom. Popestrite jih recimo z granatnim jabolkom, jagodami ali kakijem. Če imate radi polivke, se izogibajte težkim in mastnim prelivom. Raje jih naredite iz limone, peteršilja, česna, malo solnega cveta in pesti stročnic ali kuhanega krompirja. Sestavine zmešate s paličnim mešalnikom in polijete po solati. Brez Miklavževih piškotov seveda ne gre Piškoti »po Nadižino« so narejeni iz ovsenih kosmičev, jabolk, cimeta, klinčkov, kardamona in nekaj orehov. Med prazničnimi dnevi iz polnozrnatih mok speče tudi kruh. Ko pričakuje goste, kruh speče v modelčkih za mafine, tako vsak dobi svoj »hlebec«. Zraven jim postreže s svojimi namazi, ki jih naredi iz kuhane čičerke in avokada. Namazu, ki ga le rahlo posolite in pokapljate z limoninim sokom, se dodajo sveža zelišča po izbiri. »To je le nekaj idej, da bo vaš praznični pogrinjek bolj prijazen tudi za vaše telo. Kar pa zadeva mamino potico – tej se nikoli ne odpovem. Ta je samo ena in komaj čakam, da zadiši po njej,« še pravi Nadiža Pleško. JEJMO LOKALNO 21 www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 Vse jedi so pripravljene z izdelki, ki jih je mogoče kupiti v Hoferju. Visoka kakovost in sodobna kulinarika sta lahko tudi med prazniki dostopni prav vsem. Razveselite svoje goste s potovanjem med novimi okusi. Kakovost za vsakogar V Hoferju že od začetka upoštevajo načelo, da mora bit i k a kovost dostopna vsakomur – to velja tako za živila kot za neživilske izdelke. Pomembno je, da so izdelki narejeni iz najboljših surovin in z najboljšimi postopki, saj morajo hkrati zagotavljat i obljubljeno načelo in enakovredno konkurirati vodilnim blagovnim znamkam. Za kupce so letošnje ideje, kako ugodno pripraviti gurmanske jedi, razvili v sodelovanju z Vesno Čarman, vodjo gostilne Pri Danilu. Predstavili so jih v praznično obarvani knjižici receptov, ki je polna svetovljanskih in kakovostnih receptov, s katerimi boste razveseljevali še tako zahtevne jedce. Praznična pojedina s pomočjo Vesne Čarman Sodelov a nje s pr i z n a no mojstrico kuhe so začeli že v spomladanskih mesecih, ko je izšla pr va knjižica ""V Hoferju so letošnje ideje, kako ugodno pripraviti gurmanske jedi, razvili v sodelovanju z Vesno Čarman, vodjo gostilne Pri Danilu. receptov. Pozitivni odzivi kupcev in številni uspehi, doma preverjeni recepti, so pripeljali do odločitve, da predloge za praznične jedilnike še razširijo in sodelovanje s Čarmanovo nadaljujejo. Cilj: jedilnik, ki bo v petih hodih navdušil domače goste. Kupcem želijo prikazati, kako preprosta je lahko priprava vrhunskih jedi, še zlasti, če jih skozi recepte vodi vrhunska kuharica, sestavine pa so visokokakovostne, a po ugodnih cenah. Preproste domače slovenske jedi kulinarična virtuozinja s strastjo in ljubeznijo kombinira s sestavinami sodobne kuhinje. Enega izmed okusnih receptov Vesne Čarman najdete na dnu strani, celotna knjižica pa vas čaka na spletni strani www.hofer.si. Virtuozinja s številnimi priznanji Vesna Čarman sodi v sam vrh slovenskih kuharskih šefov. Skupaj z družino vodi gostilno Pri Danilu v Retečah pri Škofji Loki. V svoji karieri je prejela številna priznanja. Med drugim je bila gostilna Pri Danilu izbrana za italijanski katalog najboljših gostiln Osterie d'Italia, je članica odmevne mednarodne verige vrhunskih restavracij Jeunes Restaurateurs d'Europe, svoje kreacije pa je Vesna Čarman ponesla tudi v prestižno ustanovo onkraj luže – The James Beard Foundation v New Yorku. Jed naj zaokroži žlahtna kapljica Ob nadevanem govejem fileju v krušnem testu lahko preizkusite vino Gašper sorte merlot in refošk, ki s svojo aromo spominja na črni ribez, višnje, robide, šipek in vijolice. S svojo lahkotnostjo v ustih, uglajenim taninom ter živahnim zaključkom bo popolna družba vaši večerji. Širok nabor slovenskih in tujih vin, ki bodo v prazničnem mesecu razveseljevala vaše brbončice, pa poiščite v Hoferjevi vinoteki. Skrivnosti barvitih penin P & F Jeruzalem Ormož Hrane nakupimo preveč, zato pristane v smeteh Po podatkih raziskav vsak državljan Slovenije v letu dni v smeti vrže okoli 82 kilogramov hrane, skupaj tako v smeteh pristane okoli 170 tisoč ton hrane. V Društvu Ekologi brez meja so se zato načrtno lotili različnih aktivnosti, s katerimi bi v prihodnjem desetletju zmanjšali količino zavržene hrane vsaj za 50 odstotkov. Slovenskim gospodinjstvom so denimo ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane, da bi pomagali razumeti, kako ravnati s hrano, da ta ne bo končala na odlagališčih. Na svoji spletni strani www.volksitkozacela.si so v okviru istoimenskega projekta predstavili tudi orodja za zmanjšanje odpadkov. Glavni predstavitveni dogodki projekta so potekali na nedavnem sejmu Narava-zdravje, osrednji dogodek pa je bila okrogla miza na temo zavržene hrane in pobuda za ustanovitev Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. »Tako velika količina zavržene hrane se ustvarja v celotnem živilsko-prehranskem krogu, od pridelovalcev in predelovalcev, do trgovin, gostinstva in gospodinjstev. Z njo je šla v nič tudi vsa energija, voda, embalaža, ki smo jo porabili zanjo. S pobudo želimo povezati glavne akterje in deležnike na področju odpadne in zavržene hrane in tako okrepiti dejavnosti za zmanjševanje količine zavržene hrane,« je poudaril vodja projekta Albin Keuc iz Društva Ekologi brez meja. »Zmanjševanje in preprečevanje nastajanja zavržene hrane je priložnost za modernizacijo slovenskega prehranskega kroga in krepitev povpraševanja po lokalno pridelani hrani,« so sklenili udeleženci okrogle mize in se s svojimi podpisi strinjali, da je ta prizadevanja treba povezati v obliki nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Živahnost in svežina sta značilnosti priznanih penin, ki prihajajo iz vinske kleti podjetja P & F Jeruzalem Ormož. Znane so po pristni domači pridelavi, ki se začne s spomladanskim rezanjem trte na skrbno urejenih terasah vinogradov. Odlična vina in penine pa so P & F Jeruzalem Ormož pripeljale do naziva največji slovenski vinar, največji izvoznik slovenskega vina pri nas, saj ga več kot 77 odstotkov izvozijo, in dobitnika prestižnega naslova vinar leta 2014. Skupaj so v P & F Jeruzalem Ormož letos za svoja vina in penine prejeli 66 medalj, od teh 18 zlatih, 38 srebrnih in 10 bronastih. Poleg naslova vinar leta 2014 so osvojili naziv šampiona med aromatičnimi polsladkimi vini na Vinu Slovenija Gornja Radgona, vino leta na tekmovanju Proefschrift Wijnconcours Nizozemska, na tekmovanju Decanter v Angliji pa so dobili priporočilo. Grozdje še vedno obirajo ročno Peneče se vino ali penina je prestiž, ki so ga poznali že v 17. stoletju. Ob njem so se razvajale visoke družbe in nasploh je veljalo, da je peneče se vino priboljšek premožnejših ljudi, v 20. stoletju pa je z razvojem tehnologije in naprednimi idejami postalo dostopno široki množici uživalcev. Danes je penina vino praznovanj in kranjska klobasa V tradicionalnih domaËih mesninah »adeæ se æe od nekdaj uporabljajo najboljπe in najbolj pristne izbrane sestavine: • Slovensko meso najviπje kakovosti, • gorenjska govedina, vzrejena na paπnikih okoliπkih kmetij, • pravo meso (100% narejeni iz mesa Okusna brez mesnih nadomestkov, kot so soja, in lična πkrob in prehranske vlaknine) • soljene z morsko soljo, poslovna • aromo dajejo prave, naravne zaËimbe darila. (poper, Ëesen, lovor, brin,…), • roËno oblikovane, • prekajene z bukovim dimom. Ko sedemo za praznično mizo, se pred polnimi krožniki zlahka znajdemo tudi pred vprašanjem, katero vino ali penino izbrati, da se bo čim bolj prilegala k hrani – in glavi. domaËa gorenjska zaseka Mesnine Čadež vas razvajajo z izbrano kakovostjo prefinjenih okusov. OGLAS www.mesarstvo-cadez.si Prodajalne: Kranj: Jezerska cesta 3, Koroπka 26, ©kofja Loka-NAMA, Jesenice-Cirila TavËarja 6, Bohinjska Bistrica-Trgovina LIPA "" Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer Potrebni sta potrpežljivost in vztrajnost Ko se skrbno izbrano grozdje ročno potrga v manjše zaboje, mora biti nepoškodovano, da ohrani aromo, ki se skriva v grozdni jagodi. Sledijo nežno stiskanje celih grozdov in samobistrenje mošta čez noč ter fermentacija bazičnega vina. Sekundarno fermentacijo začnejo, ko bazično vino dozori, za kar je potrebno neko- liko mesecev. Nastala mlada penina pa mora zoreti na kvasovkah še najmanj tri mesece. Pri peninah je treba biti potrpežljiv in vztrajen, saj se po tradicionalni metodi rezultati pokažejo šele čez več let. »Vse faze morajo biti skrbno načrtovane, saj je to dolgotrajen proces, kjer ni prostora za napake, če želimo našim prijateljem ponuditi res kakovosten izdelek. Verjetno je zahtevnost tisto, kar me osebno najbolj privlači pri proizvodnji penin, pa seveda zadovoljstvo v rezultatu končnega izdelka,« dodaja Mitja Herga, direktor P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer. Vsaka ima edinstveno aromo Ker glas o dobrih peninah seže daleč, jih P & F Jeruzalem Ormož ponuja še v sedmih drža- vah, in sicer v Nemčiji, Avstriji, Nizozemski, Hrvaški, Finski, Poljski in Veliki Britaniji. Penine so na voljo tudi v različnih barvah. Tako predstavljajo pravo paleto barv in arom v petih različnih peninah, ki jih fermentirajo pri nizki temperaturi v jeklenih tankih v različno dolgem časovnem obdobju. Ker ima vsaka njihova penina edinstveno aromo, lahko prav vsak izbere svojo najljub- Življenje je barvito… Lahkotnost in svežina pri vsakem požirku »Posebnosti naših penin sta barvitost okusov in njihova živahnost. So polne življenja, iskrive, razigrane in s tem drugačne od drugih. Poskušamo doseči, da porabnik občuti njihovo lahkotnost in svežino pri vsakem požirku, in nimamo interesa, da bi imeli karakter zorjenih, zahtevnih penin,« dodaja Mitja Herga. Sledi razvajanje brbončic ob ohlajeni penini, ki ima najboljšo aromo, če ima ob serviranju od šest do osem stopinj Celzija. Pri penini najprej uživamo z očmi, zato jo ponudimo v ozkih in visokih kozarcih. Tako lahko spremljamo igrivost mehurčkov, nanizanih v verižico, kar je eno od znamenj kakovosti. Po vonju mora biti penina sveža, sadna in nevsiljiva, po okusu pa harmonična in pitna. …okusi življenje! Predstavljamo vam živahne penine Jeruzalem Ormož, ki očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Vsaka se ponaša s svojo barvo, v celoti pa predstavljajo pisano paleto barv in okusov. Pri hrani najbolj uživamo, če jed spremlja vino, ki se sklada z njo Poleg tega v njih ni sledi: glutena, laktoze, soje in drugih alergenov, barvil, konzervansov, umetnih arom, GSO (gensko spremenjenih organizmov). suha domaËa klobasa šo. Ena izmed njih je tudi Penina Sauvignon, ki je neverjetno lahkotna, aromatična in živahna. Očara s svojo sortno aromo po kosmulji, citrusih in zeleni papriki. Priljubljena je tudi Muškatna penina, ki navdušuje s svojo značilno muškatno cvetico. Penina Brut je pridelana po postopku charmat iz sort beli pinot in chardonnay. Aroma Penine Sec pa spominja na lešnike, mandlje, citruse in rumeno sadje. V svoji svetlo rožnati barvi pa žari Penina Rosé, ki sledi trendom in očara s svežino, intenzivno cvetico po jagodičevju in brusnicah. Posebnosti naših penin sta barvitost okusov in njihova živahnost. So polne življenja, iskrive, razigrane in s tem drugačne od drugih. slavja, vse pogosteje del vsakdanjega obreda, trenutkov pozornosti. Kot aperitiv je nadomestilo žgane pijače, zaradi organoleptičnih lastnosti pa postalo neločljiv sopotnik kulinarike. V P & F Jeruzalem Ormož sledijo tradiciji, zato grozdje še vedno obirajo ročno in do narave prijazno. Od leta 2009 za klet skrbi družina Puklavec, ki se ponaša z bogato, stoletno vinarsko tradicijo. Kakovostna in vrhunska vina ZGP Štajerska Slovenija Približno 29 tisoč slovenskih pridelovalcev grozdja obdeluje okoli 50 vrst grozdja in vsako leto pridela v povprečju 800 tisoč hektolitrov vina. Približno 300 vinarjev iz različno dozorelih in pomešanih grozdnih jagod ustvarja še približno toliko vrst svojih vin. S pridelovanjem penine se ukvarja okoli 200 vinarjev. Pri tako pestri izbiri se manj poučen pivec kar težko znajde. Nekaj splošnih usmeritev lahko pripomore k temu, da bomo imeli od žlahtne kapljice kar največ. Če gostitelj ponudi več vrst vin, se držimo pravila, da začnemo z lažjimi, v nadaljevanju pa v kozarec natakamo čedalje težja oziroma bolj zrela vina z večjo vsebnostjo alkohola. Enake lestvice se držimo pri vsebnosti sladkorja – od bolj suhih vin se preusmerjamo k bolj sladkim, nikakor nasprotno. Prepričanje, da ne smemo mešati belih in rdečih vin, ne drži. Res pa je, da ne mešamo belo, črno, belo, črno, ampak je najbolj varno, da začnemo z belim vinom in nato, če že, preidemo na rdeča – in v nadaljevanju pri rdečih tudi ostanemo. Pred jedjo Naloga aperitiva je zbuditi brbončice in pripraviti želodec na dobrote gospodinje oziroma kuharskih mojstrov. Močne žgane pijače zamorijo brbončice, namesto da bi jih poživile, zato se žganje, viski ali konjak postreže na koncu obeda. Okušala odprejo grenčica ali vino portovec, a tudi pivo. Tudi za ljubitelje piva velja, da če se po uvodu preusmeri na uživanje vina – torej na višjo stopničko na lestvici vsebnosti alkohola –, naj se ne vrača na nižjo stopnjo oziroma spet na pivo. Za uvod v uživanje v dobri ka- Mojmir Wondra, enolog: Pri hrani najbolj uživamo, če jed spremlja vino, ki se sklada z njo. pljici in dobri hrani lahko postrežemo tudi s kozarčkom penine. Kot aperitiv je najprimernejša sveža penina z bolj poudarjeno kislino. Če sta pri uživanju alkohola izbrana ustrezen vrstni red in lagoden tempo ob dobri hrani, večjih posledic v našem počutju ne bi smelo biti. Vino v sožitju s hrano V Sloveniji imamo devet vinorodnih okolišev. V vsakem imajo svoje značilne jedi, pridela pa se seveda tudi vrsta raznolikih vin. »Če imate radi preverjene kombinacije sožitja hrane in aromatike vin, pridelanih na isti zemlji oziroma v regiji, potem ob uživanju lokalne hrane ne boste iskali vin iz drugih okolišev. Ostanimo raje pri skladnosti med izdelki te regije,« pojasni enolog Mojmir Wondra. Tudi posamično vinsko območje ponuja različne vrste vina. Za Goriška brda so značilna težja, alkoholno bogatejša vina, ki gredo odlično k joti in testeninam. »K suhomesnim predjedem se zelo dobro priležejo prijetno nežna vina, kot je v Brdih rebula, v Istri pa malvazija. H glavnemu obroku z mesom ustrezata merlot in cabernet, v Istri prevladuje refošk, ki tekne tudi k jedem z žara. Tokaj oziroma zeleni sauvignon in sivi pinoti se podajo k jedem z raznovrstnimi prelivi in testeninskimi omakami, k ribjim jedem, tunu ali lososu. K morskim sadežem lahko postrežemo tudi rebulo,« razloži sogovornik. Za Vipavsko dolino avtohtono vino zelen se poda bolj sladkim predjedem in paniranim jedem. Če je pršut pri obedu predjed, ga raje zalijmo z lažjim sauvignonom, če je glavna jed, pa seveda s teranom. V deželi cvička Na posavskem oziroma belokranjskem vinorodnem območju prevladujejo rdeča vina. Najbolj cenjeni sta metliška črnina in frankinja, ki gresta najbolje k mesnim jedem, jedem z žara, recimo jagenjčku. Dolenjsko belo in belokranjec se podata k enolončnicam oziroma obaram in začetnim jedem. Dolenjska je znana tudi po odličnih predikatih oziroma vinih s poznih trgatev, tudi ledenih vinih, te pa postrežemo k sirom ali pa na koncu obeda s sladicami. Seveda v tej pokrajini ne moremo mimo cvička, ki se odlično združi z lokalnimi suhomesnimi izdelki, odojkom, kozličkom na ražnju, krvavicam, martinovi gosi z mlinci, štruklji … Zaradi njegove znamenite prijetne kislosti ga manj priporočajo v kombinaciji z jedmi, ki so pripravljene s kisom, prav tako pride manj do veljave pri sladkih jedeh. Kam po belo vino ali penino Za pridelavo penečih se vin sta podnebje in zemlja najboljša na Štajerskem, ki je dežela belih vin. Proizvajajo jih okoli 30 sort, od muškata in sauvignona do šipona in laškega rizlinga. Z Bizeljskega poleg odličnih penin prihajata belo in rdeče bizeljsko vino svežega kiselkastega okusa s sadno aromo, ki se dobro ujame s predjedmi. »Za glavne jedi imamo na voljo prijetno zrelo frankinjo, obed pa končamo s katero od penin. Te se dobro prilegajo tudi ob močnatih jedeh ali štrukljih. Če na krožnik dobimo gosja jetra, pričakujmo v kozarcu sladko vino,« še priporoča Wondra. H kolinam se na Štajerskem priležejo beli pinot, laški rizling ali šipon. Če je na mizi penina, ob začetnih jedeh najprej nazdravimo s suho penino, nato pa nadaljujemo k vse bolj sladki. Častilci laškega rizlinga Še najmanj zapletena je izbira vin v Prekmurju, saj so tukajšnji prebivalci pri izbiri vin k hrani zelo tradicionalni in lokalno zavedni. Kar polovica njihovega vinskega pridelka je laški rizling, zato ga na mizi pričakujte najpogosteje. Pri prleški tunki se bo sicer tudi marsikateri Prekmurec odločili za frankinjo, so pa rdeča vina tu zelo redko na mizi. Ob krožniku bograča bo gotovo stal kozarec laškega rizlinga ali pa morda šipona, pekočost golaža pa se lepo poplakne tudi z rizvancem. »Pri hrani najbolj uživamo, če jed spremlja vino, ki se sklada z njo. Tudi vino samo od sebe ne da tistega najboljšega, če ga uživamo samo, brez jedi,« še poudari enolog Mojmir Wondra. P&F Jeruzalem Ormož d.o.o. Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož jezerska πunka Jejmo lokalno 23 www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230 Penina Sauvignon je neverjetno lahkotna, aromatična in živahna penina. Očara s svojo sortno aromo po kosmulji, citrusih in zeleni papriki. Vedno z vami na zabavi! www.jeruzalem-ormoz.com www.facebook.com/JeruzalemOrmozKlet Sodelujte v naši facebook nagradni igri in se potegujte za VIKEND PAKET za dve osebi v Grand hotelu Primus! Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! OGLAS 22 oglasna priloga www.finance.si Četrtek, 27. novembra 2014, št. 230
© Copyright 2024