VLOGA UPRAVITELJA V INSOLVENČNH POSTOPKIH Odvetnica Mojca Breznik POSTOPEK IMENOVANJA UPRAVITELJA • za upravitelja je lahko imenovana oseba, ki je vpisana v seznam upraviteljev in je sodišče, ki vodi ta postopek, v seznamu upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri katerem opravlja funkcijo upravitelja • omejitve(število postopkov, v katerih je lahko imenovan posamezni upravitelj ) • veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, pri čemer mora vsak upravitelj imeti sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost za najnižjo zavarovalno vsoto 150.000 eurov v posameznem letu. Odškodninska odgovornost upravitelja • Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo , povzročeno v posameznem postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov. • Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže, da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika, da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic. • Odškodninska odgovornost upravitelja ni omejena, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti VLOGA UPRAVITELJA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE • Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku postopka prisilne poravnave izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku postopka prisilne poravnave. • V obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do konca tega postopka sme namreč izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun insolventnega dolžnika, izvršiti nalog za plačilo v breme tega računa samo na podlagi soglasja upravitelja. • Insolventni dolžnik mora za vsak koledarski mesec sestaviti poročilo o svojem poslovanju med postopkom prisilne poravnave, ki mu mora priložiti mesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov in ga mora predložiti sodišču in upravitelju v 15 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša. • Upravitelj mora o poročilu insolventnega dolžnika dati svoje mnenje in sicer o rednem poročilu insolventnega dolžnika v treh delovnih dneh po prejemu poročila, o izrednem poročilu pa na seji upniškega odbora, ki obravnava to poročilo. • Upravitelj mora nadzorovati poslovanje insolventnega dolžnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti. • Insolventni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije. • Če upravitelj pri nadzoru ugotovi, da obstaja razlog za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, mora vložiti ugovor. • Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka in sicer tako, da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. • Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama. • Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika z ugovorom o prerekanju terjatve, ki ga mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev. • Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (redno poročilo) , ki ga mora predložiti sodišču v postopku prisilne poravnave v osmih dneh. VLOGA UPRAVITELJA V STEČAJNEM POSTOPKU • vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka • ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase. • Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka. • Po začetku stečajnega postopka enako kot v postopku prisilne poravnave izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi Vodenje poslovnih knjig in računovodskih izkazov ter otvoritvena bilanca • Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze stečajnega dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo slovenski računovodski standardi. • Upravitelj mora v stečaju sestaviti in predložiti davčnemu organu davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka z vsebino in v rokih, določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek, v štirih mesecih po začetku stečajnega postopka pa mora pripraviti tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan začetka stečajnega postopka.Upravitelj mora na podlagi otvoritvene bilance izdelati otvoritveno poročilo z opisom stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja, predlogom načrta poteka stečajnega postopka in predlogom predračuna stroškov stečajnega postopka. Redno poročilo upravitelja • Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (redno poročilo) , ki ga mora predložiti sodišču v 45 dni po koncu obdobja, na katero se nanaša. • Redno poročilo upravitelja mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati: 1. opis poslov in drugih dejanj, ki jih je opravil upravitelj, 2. stanje unovčene stečajne mase ob začetku in koncu obdobja, 3. višino prihodkov od upravljanja stečajne mase, 4. višino stroškov stečajnega postopka, 5. podatke o vrednosti stečajne mase, ki še ni unovčena, in o premoženju, ki jo sestavlja, ter 6. druge podatke, potrebne za presojo: – ali upravitelj opravlja dejanja v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka in ali so stroški, vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, po vrsti ali obsegu še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku. Preizkus prijavljenih terjatev • • • • Upravitelj se mora izjasniti o vseh prijavljenih terjatvah upnikov. Upniki v stečajnem postopku prijavljajo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen prednostnih terjatev. Kot prednostne terjatve zakon določa : 1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece 2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, 3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, 4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, 5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno, 6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z zgoraj navedenimi izplačili . V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečaja. • Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati: • znesek glavnice terjatve, • če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, • če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov. • Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti: • mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, • se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti. Upravljanje in unovčevanje stečajne mase • dovoljeno je sklepati samo tiste pogodbe ali opravljati druge posle ali dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčenje stečajne mase. Izjemi od tega splošnega pravila veljata za končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika. • Unovčenje stečajne mase je prodaja premoženja stečajnega dolžnika, izterjava njegovih terjatev in vsak drug pravni posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. • Možnost odstopa od najemnih pogodb • denarno dobroimetje stečajnega dolžnika je dovoljeno naložiti samo v finančne instrumente (vrednostne papirje in denarne depozite) z nizko stopnjo tveganja. • Vložitev tožb na izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika • Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: • 1. če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in 2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. ERROR: undefined OFFENDING COMMAND: ‘~ STACK:
© Copyright 2024