Kaj je svetloba?
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Svetlobne razmere predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba je nujno potrebna Uporaba našega čutila za vid in s tem naš kontakt z okolico sta neločljivo povezana s svetlobo. G. Bizjak: Svetlobne razmere 2 Svetloba je nujno potrebna Sonce kot vir svetlobe, ki nas spremlja vse od naših začetkov ima eno veliko pomanjkljivost: ponoči ne sveti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 3 Svetloba je nujno potrebna Da bi podaljšal dan in s tem imel več možnosti za delo, zabavo, razvoj …, je človek že zelo zgodaj začel uporabljati umetne vire svetlobe. G. Bizjak: Svetlobne razmere 4 Svetloba je nujno potrebna Danes je razsvetljava z umetnimi viri svetlobe nepogrešljiv del našega življenja G. Bizjak: Svetlobne razmere 5 Svetloba: faktor varnosti Dobra svetloba prinese večjo produktivnost, kvaliteto in varnost pri delu. G. Bizjak: Svetlobne razmere 6 Svetloba: faktor varnosti Svetloba motivira za večje udejstvovanje pri delu. G. Bizjak: Svetlobne razmere 7 Svetloba: faktor varnosti Slaba svetloba pomeni večjo utrujenost: pri normalnih pogojih vida se 25% energije porabi za delovanje živčnega sistema. Pri slabih pogojih pa precej več. Utrujenost zato nastopi prej. G. Bizjak: Svetlobne razmere 8 Svetloba in regulativa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99 in 39/05) določa, da morajo biti delovni prostori praviloma (razen v primeru izjem navedenih v 30. členu) osvetljeni z: •naravno svetlobo, kar dosežemo z ustrezno površino in velikostjo oken (velikost površin za osvetljevanje vsaj 1/8 površine tal, površina posameznega prozornega okna najmanj 1 m2 pri globini prostora do 4 m, oziroma 1,5 m2 pri globini nad 4 m, višina in širina okna vsaj 1 m, višina spodnjega roba okna manj kot 1,5 m); •opremljeni z umetno razsvetljavo, ki zagotavlja osvetljenost delovnih mest v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi oziroma vsaj 200 lx; v primeru večjih zahtev mora biti delovno mesto opremljeno tudi z dodatno lokalno razsvetljavo; •opremljeni z zasilno razsvetljavo, če bi bila zaradi izpada ogrožena varnost in zdravje delavcev v takšnih prostorih, ki zagotavlja osvetljenost vsaj 1 % predpisane vrednosti oziroma vsaj 1 lx; •v primeru mešane razsvetljave mora biti ta usklajena z naravno svetlobo (smer vpada, barva svetlobe). G. Bizjak: Svetlobne razmere 9 Svetloba in regulativa Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur. list RS, št. 30/00 in 73/05) določa, da: •mora biti naravna in/ali umetna osvetljenost prostora 400 ±100 lx; •če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati vrednosti 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20; •mora biti delovno okolje oblikovano tako, da viri svetlobe ne povzročajo motečega bleščanja oziroma zrcaljenja na zaslonu. G. Bizjak: Svetlobne razmere 10 Svetloba in regulativa SIST EN 12464-1 - Svetloba in razsvetljava Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del: Notranji delovni prostori SIST EN 12464-2 - Svetloba in razsvetljava Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem G. Bizjak: Svetlobne razmere 11 Fotometrične enote Na podlagi fizikalnih enot so bile določene fotometrične enote: • Sevalni tok Ö Svetlobni tok • Jakost sevanja Ö Svetilnost • Obsevanost Ö Osvetljenost • Sevalnost Ö Svetlost G. Bizjak: Svetlobne razmere 12 Svetlobni tok Svetlobni tok (Luminous flux) je merilo za količino energije, ki jo vir seva v prostor. Je ekvivalent moči v “Wattih” vendar z upoštevanjem občutljivosti oči na svetlobo posameznih valovnih dolžin. Φ lumen (lm) G. Bizjak: Svetlobne razmere 13 Svetlobni tok Nekaj karakterističnih vrednosti: •Navadna žarnica 100W 1300 lm •Fluorescenčna svetilka 58 W 5200 lm •Visokotlačna natrijeva sijalka 100W 10.000 lm •Nizkotlačna natrijeva sijalka 90W 13.500 lm Φ lumen (lm) G. Bizjak: Svetlobne razmere 14 Svetilnost Svetilnost (Luminous intensity) je merilo za svetlobni tok v določeni smeri. Vsota svetilnosti v vseh smereh je enaka svetlobnemu toku. I candela (cd) G. Bizjak: Svetlobne razmere dΦ I= dΩ 15 Svetilnost Nekaj karakterističnih vrednosti: •Sveča 0,6 do 1,0 cd •Navadna žarnica 100W 110 cd •Natrijeva visokotlačna sijalka 70W 500 cd •Sonce (zunaj atmosfere) 3•1027 cd G. Bizjak: Svetlobne razmere 16 Osvetljenost Osvetljenost (Illuminance) je merilo za količino svetlobnega toka, ki pada na neko ploskev. E lux (lx) G. Bizjak: Svetlobne razmere dΦ E= dA 17 Osvetljenost Osvetljenost je veličina, ki jo največkrat računamo ali merimo. G. Bizjak: Svetlobne razmere Tudi predpisi, ki obravnavajo razsvetljavo, podajajo potrebne osvetljenosti v prostorih. 18 Osvetljenost Nekaj karakterističnih vrednosti: •Travnik ob jasnem poletnem dnevu ob 12:00 100.000 lx •Travnik v senci drevesa 10.000 lx •Namizna površina v pisarni 500 lx •Žarnica moči 100W na razdalji 1m 110 lx •Cesta razsvetljena s cestno razsvetljavo 3 lx •Travnik v mesečini 0,05 lx G. Bizjak: Svetlobne razmere 19 Svetlost L 2 (cd/m ) G. Bizjak: Svetlobne razmere Svetlost (luminance) je merilo za občutek, ki ga neka površina povzroča v naših očeh (temno - svetlo). Je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo lahko ocenimo z očmi . 20 Svetlost Nekaj karakterističnih vrednosti: •Sonce 1.600.000 kcd/m2 •Navadna žarnica (prozoren balon) 15.000 kcd/m2 •Fluorescenčna sijalka 10 kcd/m2 •Sveča 8 kcd/m2 •Luna 2,5 kcd/m2 •Stena sobe osvetljena z električno razsvetljavo 0,04 kcd/m2 G. Bizjak: Svetlobne razmere 21 Videti in razločiti Če želimo predmete videti oziroma jih razločiti, morajo biti izpolnjeni vsaj 4 pogoji: G. Bizjak: Svetlobne razmere 22 Videti in razločiti Minimalna svetlost: stvari ki jih pri sončni svetlobi razločimo brez težav v mraku dobesedno izginejo. G. Bizjak: Svetlobne razmere 23 Videti in razločiti Minimalen kontrast: Če želimo objekt zaznati, mora imeti ali drugačno barvo ali drugačno svetlost od okolice. G. Bizjak: Svetlobne razmere 24 Videti in razločiti Minimalna velikost: Predmeti morajo biti dovolj veliki, da jih vidimo oziroma razločimo. G. Bizjak: Svetlobne razmere 25 Videti in razločiti Minimalen čas: Zaznavanje s pomočjo vida potrebuje določen čas. Stvari, ki se prehitro spreminjajo, ne moremo detajlno zaznati. G. Bizjak: Svetlobne razmere 26 Osnovna naloga razsvetljave Osnovna naloga razsvetljave z umetno svetlobo je zagotoviti ustrezne vidne pogoje: •ustrezno svetlost in •ustrezno enakomernost svetlosti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 27 Lastnosti dobre razsvetljave •Vidna sposobnost •Vidno udobje •Vizualni ambient Glede na uporabo in izgled prostora, mora razsvetljava bolj ali manj poudariti posamezne skupine lastnosti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 28 Lastnosti dobre razsvetljave •Vidna sposobnost Izvajanje vidnih nalog Kako točno in kako hitro lahko izvajamo zadane vidne naloge. G. Bizjak: Svetlobne razmere 29 Lastnosti dobre razsvetljave •Vidno udobje Dobro počutje Videti oziroma gledati pri udobnih pogojih: brez naprezanja, prevelikega truda in utrujenosti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 30 Lastnosti dobre razsvetljave •Vizualni ambient Razpoloženje in občutje Prostor okoli sebe doživljamo pozitivno: ni nas strah, okolje je stimulirajoče, ... G. Bizjak: Svetlobne razmere 31 Lastnosti dobre razsvetljave Senčnost (sence) Smer svetlobe Nivo osvetljenosti (svetlost) Dobra razsvetljava Barva svetlobe G. Bizjak: Svetlobne razmere •Vidna sposobnost Omejevanje bleščanje Harmonična porazdelitev svetlosti Barva in reprodukcija barve •Nivo osvetljenosti (svetlost) •Omejevanje bleščanja •Vidno udobje •Harmonična porazdelitev svetlosti •Barva in reprodukcija barve •Vizualni ambient •Barva svetlobe •Smer svetlobe •Senčnost (sence) 32 Nivo osvetljenosti Zahtevnost vidne naloge je odvisna tudi od barve oziroma odsevnosti npr. teksta in podlage. Zahtevnost vidne naloge je odvisna tudi od barve oziroma odsevnosti npr. teksta in podlage. Zahtevnost vidne naloge je odvisna tudi od barve oziroma odsevnosti npr. teksta in podlage. G. Bizjak: Svetlobne razmere Čim manjše so odsevnosti in čim bolj zahtevna je vidna naloga, tem večja mora biti osvetljenost. 33 Nivo osvetljenosti Pri načrtovanju razsvetljave izhajamo torej iz potrebne osvetljenosti posameznih (npr. delovnih) nalog oz. površin. G. Bizjak: Svetlobne razmere 34 Nivo osvetljenosti Standardi (npr. SIST EN 12464) podajajo potrebne osvetljenosti delovnih mest za različne vrste del oziroma nalog. G. Bizjak: Svetlobne razmere 35 Nivo osvetljenosti V standardu je navedena vzdrževana osvetljenost - torej vrednost, pod katero osvetljenost na delovni nalogi (površini) v nobenem primeru ne sme pasti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 36 Nivo osvetljenosti Pri tem se podatek o osvetljenosti nanaša na osvetljenost na konkretni delovni nalogi (delovni površini, delovnem mestu). G. Bizjak: Svetlobne razmere 37 Nivo osvetljenosti Nekaj okvirnih vrednosti: • gibanje na prostem: • gibanje, orientacija, občasno bivanje • občasno delo • opravila pri majhnih zahtevah videnja • opravila pri povprečnih zahtevah videnja • opravila pri večjih zahtevah videnja • opravila pri velikih zahtevah videnja • opravila pri posebnih zahtevah videnja • zelo natančne vidne naloge G. Bizjak: Svetlobne razmere 30 lx 100 lx 150 lx 300 lx 500 lx 750 lx 1000 lx 1500 lx nad 2000 lx 38 Nivo osvetljenosti Predpisane vrednosti za posamezne prostore (primeri): • koncertne dvorane: 100 lx • knjižnice 200 lx • čitalnice 500 lx • pisarne (splošno) 500 lx • stopnišča in hodniki 150 lx, 100 lx • učilnice in predavalnice 500 lx • risalnice 750 lx • laboratoriji 500 lx • operacijske dvorane (mesto operacije)nad 10000 lx G. Bizjak: Svetlobne razmere 39 Enakomernost osvetljenosti Podane vrednosti osvetljenosti so vedno povprečne vrednosti in sicer prostorske povprečne vrednosti, ker je osvetljenost v različnih koncih prostora različna Da pa v prostoru ne pride do prevelikih razlik med svetlimi in temnimi deli je v standardu definirana tudi enakomernost osvetljenosti. G. Bizjak: Svetlobne razmere 40 Enakomernost osvetljenosti Prostorska enakomernost osvetljenosti se podaja kot: Em U= Esr pri čemer je: Em … najmanjša izmerjena osvetljenost v prostoru Esr … povprečna vrednost osvetljenosti (vseh meritev) G. Bizjak: Svetlobne razmere 41 Enakomernost osvetljenosti Zahtevana enakomernost osvetljenosti za delovne naloge (površine) je: U=0,7 G. Bizjak: Svetlobne razmere 42 Enakomernost osvetljenosti Pri prostorski enakomernosti osvetljenosti je potrebno upoštevati tudi osvetljenosti sosednjih prostorov. Priporočeno razmerje med osvetljenostmi sosednjih prostorov je 1:5. Pri večjih razmerjih namreč lahko nastopijo težave z adaptacijo oči (prilagoditev na svetlost okolice - potreben je čas) pri prehodu iz prostora v prostor. G. Bizjak: Svetlobne razmere 43 Časovna enakomernost Osvetljenost prostora s časom pada: staranje in odpoved svetlobnih virov, prah, zmanjšanje odsevnosti površin ... Zagon Vzdrževanje Vzdrževanje 125 % 100 % Zahtevana osvetljenost Neustrezna osvetljenost 60 % G. Bizjak: Svetlobne razmere Očistite in zamenjajte svetlobne vire! Očistite in zamenjajte svetlobne vire! 44 Osvetljenost - posebne zahteve V določenih primerih je potrebno zagotoviti večjo osvetljenost prostora oziroma delovne površine, kot pa je priporočena oziroma predpisana vrednost: • na delovnem mestu so prisotni nenormalno nizki kontrasti, • težje vidne naloge, • nujno zmanjšanje števila napak pri delu, • točnost in produktivnost dela sta zelo pomembna, • vidna sposobnost delavcev je pod povprečjem. G. Bizjak: Svetlobne razmere 45 Osvetljenost - posebne zahteve Večja osvetljenost omogoča ustrezno izvrševanje težjih vidnih nalog. Pri večjem kontrastu je tekst lažje brati. Če pa je kontrast premajhen, pa je potrebno povečati osvetljenost, da dosežemo enako učinkovitost branja Pri večjem kontrastu je tekst lažje brati. Če pa je kontrast premajhen, pa je potrebno povečati osvetljenost, da dosežemo enako učinkovitost branja Črno na belem: 95% učinkovitost branja pri 250 lx Črno na sivem: 95% učinkovitost branja pri 1000 lx G. Bizjak: Svetlobne razmere 46 Osvetljenost neposredne okolice Osvetljenost neposredne okolice delovne naloge mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne naloge, tako da zagotavlja ustrezno porazdelitev svetlosti. Pod neposredno okolico delovne naloge (površine) se šteje tisti del, ki ga ima delavec med opravljanjem dela v svojem vidnem polju oziroma vsaj 0,5m pas okoli delovne površine. G. Bizjak: Svetlobne razmere 47 Osvetljenost neposredne okolice Ustrezno razmerje med osvetljenostjo delovne naloge in neposredne okolice je: Osv et ljeno st d elo v ne na lo g e (lx) >750 500 300 <200 G. Bizjak: Svetlobne razmere Osv et ljeno st nep o sred ne o ko lic e (lx) 500 300 200 Ed n 48 Osvetljenost neposredne okolice Zahtevana enakomernost osvetljenosti za neposredno okolico delovne naloge (površine) je: U=0,5 G. Bizjak: Svetlobne razmere 49 Omejevanje bleščanja Bleščanje slepi (fiziološko bleščanje) in povzroča utrujenost (psihološko bleščanje). G. Bizjak: Svetlobne razmere 50 Omejevanje bleščanja Bleščanje povzročajo svetle (svetleče) površine v vidnem polju. Najbolj neugodne so v področju od 45° naprej. Odpravimo ga lahko s pravilnim načrtovanjem G. Bizjak: Svetlobne razmere 51 Omejevanje bleščanja Da se izognemo bleščanju, pri načrtovanju razsvetljave upoštevamo : •razporeditev delovnih mest, •zahtevano osvetljenost, •izbor svetil glede na svetlosti površin, •razporeditev svetil. G. Bizjak: Svetlobne razmere 52 Omejevanje bleščanja Standard SIST EN 12464 podaja za vsako vrsto dela največji dovoljeni faktor UGR. G. Bizjak: Svetlobne razmere 53 Omejevanje bleščanja ⎛ 0,25 L ω ⎞ Σ 2 ⎟⎟ UGR = 8 ⋅ log10 ⎜⎜ p ⎠ ⎝ Lb 2 Lb … svetlost ozadja v cd/m2, izračunana iz izraza Eind/π, kjer je Eind vertikalna indirektna osvetljenost pri opazovalčevem očesu. L … svetlost svetleče površine vsake svetilke v smeri opazovalčevega očesa podana v cd/m2. ω … prostorski kot (v steradianih) svetlečega dela vsake svetilke glede na opazovalčevo oko. p … Guth-ov indeks glede na položaj vsake od svetilk (odmik svetilke od linije pogleda) G. Bizjak: Svetlobne razmere 54 Omejevanje bleščanja Bleščanje lahko povzročajo tudi okna oziroma svetlobniki, v kolikor se nahajajo v vidnem polju. V takem primeru je potrebno predvideti ustrezna senčila. G. Bizjak: Svetlobne razmere 55 Omejevanje bleščanja - odsev Bleščijo lahko tudi odsevi: svetila oziroma svetle površine odsevajo od gladkih površin na delovnem mestu G. Bizjak: Svetlobne razmere 56 Omejevanje bleščanja - odsev Odsevno bleščanje zmanjša tudi uporaba nesvetlečih oziroma hrapavih (mat) površin. G. Bizjak: Svetlobne razmere 57 Omejevanje bleščanja - odsev Odseve lahko zmanjšamo tudi z ustrezno smerjo svetlobe. Pri vpadu svetlobe od strani, svetloba tudi odseva v stran, pri vpadu od spredaj pa blešči. G. Bizjak: Svetlobne razmere 58 Omejevanje bleščanja - odsev Svetle površine oziroma svetila lahko odsevajo tudi v slikovnih zaslonih, kar je še posebej moteče. G. Bizjak: Svetlobne razmere 59 Omejevanje bleščanja - odsev Pri sodobnih slikovnih zaslonih so dopustne svetlosti svetil pri kotih nad 65° do 1000 cd/m2. G. Bizjak: Svetlobne razmere 60 Harmonična porazdelitev svetlosti Velike razlike v svetlosti predmetov v vidnem polju zmanjšujejo vidne sposobnosti in povzročajo nelagodje, zato niso dopustne. Svetlost mize oziroma delovne ploskve ne sme biti manjša od 1/3 svetlosti dokumenta, ki ga prebiramo. Podobno velja tudi za svetlost okolice proti svetlosti mize (delovne ploskve). Tu gre za okolico, ki je širša od neposredne okolice delovne naloge, ki je definirana v standardu. G. Bizjak: Svetlobne razmere 61 Harmonična porazdelitev svetlosti Tudi razlike med svetlostjo vidne naloge in oddaljenimi ploskvami ne smejo biti prevelike (10:1 oziroma celo samo 5:1) G. Bizjak: Svetlobne razmere 62 Harmonična porazdelitev svetlosti Premajhne razlike v svetlosti tudi niso priporočljive, ker v tem primeru prostor deluje dolgočasno. G. Bizjak: Svetlobne razmere 63 Harmonična porazdelitev svetlosti Prevelike razlike v svetlosti pa delujejo preveč trdo in dramatično. Zaradi tega se v takem prostoru težko sprostimo in smo hitreje utrujeni. G. Bizjak: Svetlobne razmere 64 Harmonična porazdelitev svetlosti Pri pravilni porazdelitvi svetlosti prostor ne deluje monotono in tudi ne utruja. G. Bizjak: Svetlobne razmere 65 Harmonična porazdelitev svetlosti K boljši porazdelitvi svetlosti prispevajo: • uporaba splošne razsvetljave (naravnane na delovno mesto); • delno indirektna razsvetljava; • razmerje med Emin/Epov vsaj 1/1,5 • ne premajhne odsevnosti površin (strop vsaj 70%, stene vsaj 50%, tla vsaj 20%) G. Bizjak: Svetlobne razmere 66 Barva svetlobe Ljudje svet okoli nas ne doživljamo samo “temno - svetlo” ampak tudi v barvah! Barvo svetlobe največkrat podajamo s pomočjo temperature barve (v kelvinih). G. Bizjak: Svetlobne razmere 67 Barva svetlobe Če (kovinski) predmet segrevamo, začne oddajati energijo v obliki vidne svetlobe. Najprej je temno rdeč, nato njegova barva prehaja preko oranžne in rumene v belo in na koncu v modro. Torej lahko določene barve opišemo s temperaturo, ki jo ima predmet, ko žari v določeni barvi. G. Bizjak: Svetlobne razmere 68 Barva svetlobe Karakteristične barve svetlobe električnih virov: xenonska sijalke za bliskavice •navadna žarnica: 2700K •halogenska žarnica: 3000K •fluo - ww (toplo bela): 3000K •fluo - nw (nevtralno bela): 4000K • fluo - tw (dnevno bela): 6000K “blue bulb” bliskavice fluorescentne cevi “Warm white” fotografski reflektorji navadne žarnice: 150-200W 40-60W 25 W sveča G. Bizjak: Svetlobne razmere 69 Barva svetlobe Glede na obnašanje naravne svetlobe, na katero smo najbolje prilagojeni je ustrezna barva svetlobe: •svetloba nižje barvne temperature (3000K) za prostore, kjer so osvetljenosti manjše in •svetloba višje barvne temperature (5000K) za prostore, kjer so osvetljenosti večje. G. Bizjak: Svetlobne razmere 70 barvni videz Spektralna vsebina svetlobe določa barvni videz predmetov. Vir z več rdeče svetlobe poudari rdečo barvo predmetov. G. Bizjak: Svetlobne razmere Pri viru z manj rdeče svetlobe so rdeče barve predmetov bolj medle. 71 Barvni videz G. Bizjak: Svetlobne razmere 72 Indeks barvnega videza Standard SIST EN 12464 podaja za vsako vrsto dela tudi potreben indeks barvnega videza Ra. G. Bizjak: Svetlobne razmere 73 Indeks barvnega videza Indeks barvnega videza Žarnica z žarilno nitko 100 Žarnica za mešano svetlobo 70 Visokotlačna živosrebrna sijalka 23-55 Fluorescentna sijalka T12 60-95 Fluorescentna sijalka T5 85-95 Metalhalogenidna sijalka 85-95 Visokotlačna natrijeva sijalka 20-65 0 20 40 60 80 100 120 140 Lumen/Watt G. Bizjak: Svetlobne razmere 74 Smer svetlobe in senčnost Smer svetlobe pogojuje sence na opazovanem predmetu, te pa omogočajo lažje plastično (3D) zaznavanje predmeta. G. Bizjak: Svetlobne razmere 75 Smer svetlobe in senčnost Pri razsvetljavi notranjih prostorov moramo doseči uravnotežene sence z mehkimi robovi. Če senc ni, je oteženo plastično zaznavanje predmetov, če so pretemne, lahko popačijo sliko predmeta. G. Bizjak: Svetlobne razmere 76 Smer svetlobe in senčnost En sam svetlobni vir meče trde sence, ki lahko popačijo predmet. G. Bizjak: Svetlobne razmere Dva svetlobna vira iz različnih smeri dasta boljšo sliko o predmetu. Svetlobni viri razporejeni v dolgi ravni črti dajo mehke in zabrisane sence. 77 Smer svetlobe in senčnost Direktno usmerjena svetloba, skoraj vzporedna z opazovano ploskvijo pokaže vse neravnine na njej. Pri difuzni svetlobi, ki je pravokotna na opazovano površino, neravnine precej težje (če sploh) opazimo. G. Bizjak: Svetlobne razmere 78 Smer svetlobe in senčnost Lahko pa sence tudi motijo pri delu, če je svetloba tako usmerjena, da se sence nahajajo v področju dela. G. Bizjak: Svetlobne razmere 79 Smer svetlobe in senčnost V delovnih prostorih delovna mesta običajno postavljamo tako, da je smer dnevne svetlobe ustrezna (prihaja od levo - zgoraj). V takih primerih je potrebno umetno razsvetljavo tudi prilagoditi tej razporeditvi. Uporabimo linijske svetilke, razporejene paralelno z okni, ki omogočajo, da lahko preostre sence zaradi močne dnevne svetlobe omilimo. G. Bizjak: Svetlobne razmere 80 Smer svetlobe in senčnost ter Smer svetlobe in bleščanje Narobe: Svetloba od spredaj se odbija od delovne površine naravnost v oči in blešči. Narobe: Pri svetlobi od zadaj telo meče senco na delovno površino in tako zmanjšuje osvetljenost. G. Bizjak: Svetlobne razmere Narobe: Pri svetlobi z desne si pri pisanju z desno roko delamo senco, ki moti. Pravilno: Svetloba z leve strani se odbije od delovne površine mimo oči pa tudi sence ni. 81 … in še: Vprašanja? G. Bizjak: Svetlobne razmere 82
© Copyright 2024