1. No category

ZAŠČITA TUJIH DIREKTNIH INVESTICIJ V
REPUBLIKI SLOVENIJI ali BILATERALNI
INVESTICIJSKI SPORAZUMI V KONTEKSTU
PRAVA EU
Dr. Andrej Fatur, LL.M., LL.M.
Odvetnik – partner, Odvetniška družba FATUR, o.p., d.o.o.
[email protected]
Hipotetični scenariji pri tujih investicijah:
• Slovenija je povabila tujo Družbo XX, da dobavlja elektriko prebivalstvu po vnaprej dogovorjeni
cenovni metodi. Zaradi pritiskov s strani določenih družbenih skupin, so slovenske oblasti spremenile
cenovno metodo, zaradi česar so prihodki Družbe XX padli do te mere, da je bila le-ta prisiljena
prenehati s svojim delovanjem.
• Družba YY je dobavljala slovenskim šolam učbenike za katere je imela ekskluzivno licenco. Po težavah
in pritiskih s strani upravnih organov, so slovenski organi odpovedali ekskluzivno licenco Družbi YY, ker
naj le-ta ne bi delovala v skladu s predpisanimi formalnostmi. Licenca pa je bila podeljena drugi
slovenski družbi z močnimi političnimi vezmi z obstoječo oblastjo.
• Družba ZZ investira v Slovenijo zaradi davčne olajšave, ki je določena za kopanje premoga. Čez nekaj
let, ko je večina stroškov investicije že nastala in bi se iz nje začeli generirati prihodki, je slovenska vlada
in nova administracija spremenila zakonodajo in je davčno olajšavo ukinila.
• Bilateralni investicijski sporazumi so mednarodni sporazumi med dvema državama.
• Vsebujejo zaveze in obveznosti vsake od držav na katere se tuj investitor lahko sklicuje.
• Razvili so se v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
• Na svetu jih je cca. 2500, od tega 1400 povezanih z državami članicami EU.
• Slovenija ima po uradnih podatkih iz 2013 podpisanih 17 BIS z državami nečlanicami EU.
• Bilateralni investicijski sporazum je namenjen tujim investitorjem.
• Investitor je, ali državljan države podpisnice BIS ali pravna oseba, inkorporirana po pravu države
podpisnice BIS.
• Pri tujih neposrednih investicijah v izključni pristojnosti EU gre za lastniško udeležbo v podjetju, ki
pomeni aktivno in učinkovito sodelovanje pri upravljanju in nadzoru podjetja.
• To je bistvena razlika od kratkoročnih investicij oziroma investicij špekulativne narave – t.i.
portfelijske investicije, ko investitor nima namena participirati pri vodenju podjetja oziroma
pridobiti nadzor nad podjetjem.
• Sodišče EU je v sodbi Commission v. Netherlands, v združeni zadevi št. C-282/04 in C-283/04,
definiralo pojem portfelijske investicije kot tiste, s katero se pridobi vrednostni papir na
kapitalskem trgu izključno z namenom uresničitve finančne investicije, brez kakršnega koli
namena vplivati na upravljanje in nadzor podjetja.
• Priporočljivo je, da investitor natančno preuči BIS, da si zagotovi maksimalen nivo zaščite.
TIPIČNE KLAVZULE INVESTICIJSKIH SPORAZUMOV:
• RAZLASTITEV
• NACIONALNA OBRAVNAVA in NAJBOLJŠA NACIONALNA OBRAVNAVA
• POŠTENA IN ENAKA OBRAVNAVA
• PROST PRETOK SREDSTEV
• ARBITRAŽA
• RAZLASTITEV
- BIS ne prepovedujejo razlastitve.
- BIS zahtevajo takojšnjo, zadostno in učinkovito kompenzacijo.
- Večina BIS zahteva kompenzacijo tudi za „indirektno“ razlastitev in za „ukrepe, ki pomenijo
razlastitev.”
• NACIONALNA OBRAVNAVA in NAJBOLJŠA NACIONALNA OBRAVNAVA
- Država diskriminira na podlagi nacionalnosti in s tem krši klavzulo o nacionalni obravnavi takrat,
ko obravnava tujega investitorja manj ugodno kot podobnega domačega investitorja.
- Država, ki obravnava enega ali več tujih investitorjev bolj ugodno kot podobnega drugega tujega
investitorja, krši klavzulo najboljše nacionalne obravnave.
• POŠTENA IN ENAKA OBRAVNAVA
- Načeloma obstaja konsenz kateri faktorji so pomembni pri analizi te klavzule:
 Ali je država s svojim delovanjem posegla v investitorjeva legitimna pričakovanja oziroma je
kako drugače ravnala arbitrarno?
 Ali je država poskrbela za stabilen in predvidljiv pravni okvir?
 Ali je država investitorju dala specifična zagotovila?
 Ali država pri investitorju ni spoštovala procesnih zakonitosti (t.i. „due process“)?
 Ali je bilo postopanje oziroma obnašanje države transparentno?
 Ali je država ravnala na način, ki bi pomenil nadlegovanje, prisilo, zlorabo moči ali drugo
ravnanje v slabi veri?
• PROST PRENOS SREDSTEV BREZ OMEJITEV
- Država gostiteljica mora dovoliti ves prenos denarja in z investicijo povezanih sredstev na svoj
teritorij in iz njega.
- Ta klavzula ščiti investitorja pred valutno regulacijo in drugimi državnimi ukrepi, ki de facto
pomenijo zamrznitev investitorjevih sredstev.
RAZLIČNI SCENARIJI PRI INVESTICIJAH
• Ali ima Družba XX, katere dobava elektrike je bila izgubljena zato, ker je država spremenila cenovno
metodo, zahtevek iz naslova kršitev klavzule o razlastitvi oziroma o (ne)pošteni in (ne)enaki obravnavi?
- Ali je sprememba samo znižala investitorjev dobiček ali ga je resnično prisilila, da je opustil svojo
investicijo?
- Ali je bila sprememba cenovne metode (tudi zgodovinsko gledano) nenavadna oziroma se je tudi sicer
ni dalo predvideti?
- Ali je bil postopek spremembe cenovne metode transparenten?
- Ali je investitor izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dobave in storitev?
• Ali ima Družba YY, ki je izgubila ekskluzivno licenco za dobavo šolskih učbenikov, zahtevek na
podlagi BIS?
- Opraviti bi bilo potrebno podrobno analizo s poudarkom na (ne)izpolnjevanju Družbe YY s
predpisanimi formalnostmi.
- Kako je vlada obravnavala podobne kršitve pri tujih investitorji? Kako pri domačih investitorjih?
- Ali so oblasti investitorja obvestile o kršitvah na primeren način?
- Ali so oblasti investitorju dale pošteno priložnost, da napako odpravi?
- Ali je bil to manever, da tisti z močnimi političnimi vezmi z aktualno oblastjo, dobijo koristi od
investicije?
• Ali ima Družba ZZ, ki je izgubila davčno olajšavo po tem, ko je investirala v državo, zahtevek iz
naslova BIS?
- Veliko BIS omejujejo obravnavanje davčnih ukrepov na zahtevke iz naslova razlastninjenja
oziroma prenosa sredstev brez omejitev.
- Posledično investitorji ne morejo uveljavljati zahtevkov iz naslova (ne)pošteno, (ne)enako
oziroma (ne)diskriminatorno obravnavanje.
- Zelo težko je dokazati razlastitev, razen, če je bila celotna investicija izgubljena zaradi ukrepa.
- V nekaterih primerih tovrstno problematiko rešujejo davčni sporazumi.
REŠEVANJE SPOROV: ARBITRAŽNE KLAVZULE ZAGOTOVIJO
UČINKOVITOST BIS
• BIS z arbitražo nudijo nevtralen, pošten in strokoven mehanizem za reševanje sporov med investitorji in
državo gostiteljico.
• Investitor lahko svoj spor poveri arbitraži ICSID, UNCITRAL, ICC, LCA po njihovih pravilih oziroma po
pravilih, ki jih stranki sami določita.
• Načeloma stranki spora sami izbereta sestavo arbitraže, ki bo odločala o nujnem sporu.
• Arbitraža izda arbitražno odločbo na podlagi teh dokumentov, pričanj prič in memorandumov
obeh strani.
• ICSID arbitražna odločba se ne more izpodbijati pred nacionalnim sodiščem. Denarna nagrada,
kot določena v tej odločbi, se mora izvršiti kot da bi šlo za pravnomočno sodno odločbo
domačega sodišča.
• Trenutne arbitraže proti Republiki Sloveniji, vse pred ICSID arbitražo:
• Hrvatska elektropriveda d.d. v. Slovenija (ARB/05/24)
– iz naslova Jedrske elektrarne Krško na podlagi Energy Charter Treaty
• Impressa Grassetto S.p.A – v likvidaciji v. Slovenija (ARB/13/10)
– iz naslova gradnje avtocestnega tunela na podlagi BIS med Italijo in Slovenijo
• Interbrew Central European Holding B.V v. Slovenija (ARB/04/17)
– iz naslova investicije v Pivovarn Laško na podlagi BIS med Nizozemsko in Slovenijo
ZAKAJ SO BIS POMEMBNI ZA TUJE INVESTITORJE
• Investitor je zaščiten že na podlagi meddržavnega sporazuma in se mu za zaščito ni treba pogajati
oziroma se nanjo sklicevati v samih pogodbah.
• Investitorju zaščita na podlagi BIS da določeno pogajalsko moč proti oblastem.
• Zaščita po BIS seveda ni nikakršna zavarovalna polica, vendar lahko občutno poveča pravno
varnost in investitorju, ki je deležen neugodnih ukrepov države gostiteljice, nudi dodatno pravno
sredstvo.
• Ko se investitor že v samem začetku odloča o strukturi investiciji, mora v obzir vzeti zaščito, ki jo
ima po sporazumu – s tem se izogne morebitnim pravnim pastem po tem, ko spor že izbruhne.
• BIS se razlikujejo med sabo in že zelo majhna variacija v jeziku pomeni ogromno razliko v zaščiti.
• Skrbni pregled posameznega investicijskega sporazuma omogoči investitorju, da izbere najboljšo
možno pot za svojo investicijo.
• Pri analizi posameznih BIS je potrebno vzeti v obzir še morebitni Sporazum o dvojnem
obdavčenju.
• Investitor mora vzeti v obzir tudi zaščito po BIS ves čas trajanja investicije.
• Investitor lahko zaščito svoje investicije tudi izgubi po tem, ko je investiral, na primer: spremeni
se struktura investicije, prenesejo se deleži itd. S tem, ko je taka investicija podvržena lokalnemu
sodišču države gostiteljice, lahko izgubi tudi varstvo, ki mu ga po določbah BIS daje arbitraža.
• Ko spor enkrat nastane, je potrebno posvetiti posebno pozornost vsem dejanjem in izjavam, ki bi
lahko bile v nasprotju s pravicami po BIS.
TRENDI V EU
• Vprašanje obstoja arbitražnih klavzul v trgovinskih sporazumih, ki jih sklepa EU – pogajanja ali bo klavzula
vključena v sporazum med EU in ZDA (TTIP)
• Vprašanje zlorab
• Vprašanje transparentnosti sporov
• Nekateri menijo, da reševanje sporov prek ICSID spodkopava suverenost držav
• Možna alternativa: zavarovanje preko Multilateral Investment Gurarantee Agency
• Ali je zaščita investitorjev prek BIS res pogoj za več investicij – Kitajska in Brazilija izjemno malo BIS, vendar
ogromno tujih investicij
• BIS ni nadomestilo za zdravo-razumsko domačo politiko do tujih investicij