1. No category

 Zbornikreferatov
MODELIKOMUNICIRANJA
Urednika:
GregorPolančičinSašaKuhar
Junij2013
I Zbornikreferatov
Modelikomuniciranja
Izdajalecinzaložnik
UniverzavMariboru,Fakultetazaelektrotehniko,računalništvoin
informatiko;zanjodoc.dr.GregorPolančič
Urednika
GregorPolančič;SašaKuhar
Pregledreferatov
DenisKepe,MarkoKnaus,ArneKorsika,ŽanOzim,MarušaVertačnik
Ureditevzbornika
SašaKuhar
Oblikovanjenaslovnestrani
JernejGruber
Vrstapublikacije
Zbranogradivo
Vrstagradiva
Elektronskivir
Junij2013
Ključnebesede
Komuniciranje,modelikomuniciranja,elektronskokomuniciranje,e‐
komuniciranje
CIP‐Kataložnizapisopublikaciji
UniverzitetnaknjižnicaMaribor
004.7:316.77(082)
MODELIkomuniciranja[Elektronskivir]:
zbornikreferatov/urednikaGregorPolančičin
SašaKuhar.‐El.zbornik.‐Maribor:Fakulteta
zaelektrotehniko,računalništvoininformatiko,
2013
Načindostopa(URL):
http://ii.uni‐mb.si/media/58427/Zbornik_2013.pdf
ISBN978‐961‐248‐401‐9
1.Polančič,Gregor
COBISS.SI‐ID74847489
II Uvodkzborniku
Zbornikreferatov,znaslovom»Modelikomuniciranja«,ječetrtivvrstizbornikov,kisojihpod
mentorstvomGregorjaPolančič‐aizdelalištudentiprvegaletnikaštudijskesmeriInformatikain
tehnologije komuniciranja. Iz naslova zbornika je razvidna osrednja tematika strokovnih
referatov–modelikomuniciranja.Le‐tiizrazličnihabstraktnihvidikovprikazujejorelacijemed
tehnološkimiinne‐tehnološkimikonceptiprocesovkomuniciranja.
ReferatizbornikasorezultatprojektnenalogepredmetaMetodeintehnologijekomuniciranja,ki
se je izvedla v študijskem letu 2012/13. Študenti so referat oblikovali sistematično, na osnovi
metodološkegaznanjapisanjastrokovnihinznanstvenihdel,teoretičnihosnovkomuniciranjain
študije virov osrednjega predmeta referata. Poseben poudarek pri pisanju referatov je bil na
tehnikiinnačelihpisanjastrokovnihdelinnadosledniuporabiznanstvenegaaparata.
Zahtevezastrokovnireferatsobileenotneinpodanesstraninosilcapredmeta.Vsakavtorjekot
osrednjipredmetstrokovnegareferataizbralenegaalivečmodelovkomuniciranja.Vprimeru,da
sejeosredotočilnaizbranmodelkomuniciranja,jetegapodrobnejepredstavilnasplošnoaliiz
določenegavidikainpodalpraktičenprimeruporabemodela.Vprimeruizbirevečmodelov,jete
medsaboprimerjalnaosnovivnaprejopredeljenihkriterijev.
V zbornik referatov so vključeni le referati, ki so se po strokovnosti in vsebini umestili
nadpovprečno.Vseizbranereferatestašedodatnopregledaladvaštudentainpodmentorstvom
SašeKuharsobilizdruženivkončniizdelek.Referatisovzbornikuurejenipoabecednemvrstnem
reduavtorjev. Zahvala vsem avtorjem referatovin vsem študentom, ki so s prostovoljnim delom prispevali k
oblikovanjuzbornika.
doc.dr.GregorPolančič,SašaKuhar
urednika
III Prispevkesolektoriralištudenti1.letnikaštudijskegaprogramaInformatikaintehnologije
komuniciranja,kiseizvajanaUniverzivMariboru,Fakultetizaelektrotehniko,računalništvoin
informatiko.
Prispevkipredstavljajostališčaavtorjev,kinisonujnousklajenasstališčiurednikov,zatotane
sprejematanobeneformalneodgovornostizaradimorebitnihavtorjevihnapak,netočnostiin
neustrezneuporabevirov.
Vsepravicepridržane.Nobendelzbornikasenesmereproduciratialikopirativkakršnikoliobliki,
bodisigrafično,elektronskoalimehanično,vključnosfotokopiranjem,snemanjemintipkanjembrez
pisnegadovoljenjaizdajalca.
IV KAZALO
Predstavitevtransakcijskegamodela
MitjaBernjak_____________________________________________________________________________________________1
PredstavitevMaletzkejevegamodelakomuniciranja
IvaFlisar__________________________________________________________________________________________________5
AnalizaprednostiinslabostiSchrammovegamodelakomuniciranja
TadejHertiš _____________________________________________________________________________________________10
UporabaSchrammovegamodelavpraksi
TimotejHorvat__________________________________________________________________________________________14
PredstavitevNewcombovegamodelakomuniciranja
ArneKorsika_____________________________________________________________________________________________18
PrimerjavaRiley&RileyterShannon&Weavermodelakomuniciranja
MiranKosar_____________________________________________________________________________________________23
PrimerjavatransakcijskegamodelakomuniciranjasShannon‐Weaverjevimmodelom
komuniciranja
TimotejLorbek__________________________________________________________________________________________27
PregledpodročijuporabeWestley‐MacLeanovegamodelakomuniciranja
TamaraLorber__________________________________________________________________________________________31
PrimerjavaBerlovegainS&Wmodelakomuniciranja
DamjanLovenjak _______________________________________________________________________________________36
PredstavitevNoelle‐Neumanninegamodelakomuniciranja‐Spiraletišine
MarkoMacerl ___________________________________________________________________________________________40
Analizaprednostiinslabostilinearnegamodelavpraksi
JureMesarec_____________________________________________________________________________________________44
PrimerjavaScrammovegamodelakomuniciranjazBerlovimmodelom
LukaPernoušek_________________________________________________________________________________________48
PrimerjavakonstruktivističnegainShannon&Weaverjevegamodelakomuniciranja
SebastijanRoš___________________________________________________________________________________________52
PredstavitevJakobsonovegamodelakomuniciranja
JernejSinič_______________________________________________________________________________________________56
Predstavitevinteraktivnegamodelakomuniciranja
TjašaŠpegel_____________________________________________________________________________________________60
PredstavitevBerlovegaSMCRmodelakumuniciranja
SebastjanStojnšek______________________________________________________________________________________64
V ComparisonofJakobson'sandSchramm'smodelofcommunication
ValentinTaneski________________________________________________________________________________________68
Barnlundovtransakcijskimodelkomuniciranja
NejcTepeš_______________________________________________________________________________________________73
Primerjavainteraktivnegainlinearnegamodelakomuniciranja
ŽigaVehovec ____________________________________________________________________________________________76
Primerjavainterakcijskegaintransakcijskegamodelakomuniciranja
NinaZojaZorec _________________________________________________________________________________________81
VI Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13
1
Strokovnireferat
Predstavitevtransakcijskegamodela
MitjaBernjak
Povzetek.Vstrokovnemreferatubomopredstavilitransakcijskimodelkomuniciranja,kiga
uporabljamopraktičnovsakdan,četudiseteganezavedamo.Transakcijskimodelzagovarja
dejstvo,dasoljudljevključenivtransakcijeindajevsakodnaspošiljateljtersprejemnik.
Komunikacijatakopotekavzporednooz.simulativno.Lepprimertegajepogovorsprijateljem,
sajmužemednjegovimgovorjenjem(brezprekinjanja)dajemopovratnoinformacijo,česez
njimstrinjamoalipačne.
1. UVOD
Sama beseda komuniciranje izvira iz latinske besede
»comminucare« in je odnos s katerim izmenjujemo
znanje. Ker pa je pojem komuniciranja zelo širok, je
definiran na različne načine.
Komunikacija je možna le, če je na obeh straneh
človek. Ne eni strani imamo nekoga, ki je oddajnik,
na drugi strani pa nekoga, ki je prejemnik znanja.
Komuniciranje sestavlja več elementov, ki pa so
nujno potrebni za njegov obstoj:
1

Oddajnik

Prejemnik

Sporočilo

Motnja

Komunikacijski kanal

Povratna zveza
Čas, denar, napor itd.
Cilj komuniciranja ni samo prenos sporočila, ampak
želimo pri prejemniku vzbuditi neko reakcijo.
Komuniciramo torej z namenom, da bi nekaj
dosegli.
Ali je komuniciranje uspešno oz. neuspešno, lahko
ugotovimo z dosego cilja. Če smo dosegli namen
našega komuniciranja, lahko povemo, da smo
uspešni.
Komuniciranje pa je učinkovito takrat, kadar
smozastavljen cilj dosegli z najmanj vloženimi
sredstvi.1 Na žalost pa zaradi učinkovitosti trpi
uspešnost komunikacije, a zavedati se moramo, da
na šteje le uspešnost.(Rado 2005)
1.1. POTREBA PO MODELIRANJU
KOMUNICIRANJA
Že davno nazaj se je pojavila potreba po drugačnem
načinu komuniciranja, ki je v grobem prešla iz
govorjenja veliki množici do dvosmernega
komuniciranja. Ta prehod je bil pričakovan, saj se
družba spreminja skozi različne generacije.
2
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Zanimivo je tudi, da človeštvo vse do sedaj ni našlo
enotnega, skupnega jezika.
ter kulturno ozadje komuniciranja. Obstajajo tri
glavne zakonitosti transakcijskega modela.
Prav zaradi različnih potreb komuniciranja, obstaja
več različnih modelov, saj en sam ne more biti
dovolj prilagodljiv za vse potrebe človeštva. Večina
osnovnih sestavin komuniciranja jim je skupna,
razlikujejo se le na kritičnih točkah, ki pa so
poglavitni razlog za nastanek novega modela.(Ule
2005)
Prva narekuje, da je komuniciranje potekajoč in
spreminjajoč proces. Prav tako se spreminja
oddajnik, prejemnik ter okolica sporočanja.
1.2. POMEN MODELOV
KOMUNICIRANJA
Če se omejim le na medosebno komuniciranje, je to
interakcijski ter prihološki proces v katerem mora
vsak posameznik premišljeno in zavestno jezikovno
komunicirati, saj le tako doseže nek vtis na
prejemnika. Prav ta vtis pa je zelo pomemben v
današnji družbi, kjer prevladuje storitvena
dejavnost.(Ule 2005)
Druga pravi, da je v vsakem procesu komuniciranja
vsak element povezan z drugim in tako ne morejo
obstajati en brez drugega. Tukaj je prisotna
soodvisnost, kjer vir ne more obstajati brez izvora
ter tudi sporočilo ne brez vira.
Zadnja pa se osredotoča na vpliv komuniciranja na
sodelujoče in je odvisna od okolice sporočanja,
izkušenj, odnosa, kulturnih prepričanj ter
samozavesti.(Wood 2009), (Studies 2011)
Tabela1:Razlikemedkonkurenčnimimodeli.
Smernost
Povratna
informacija
Rojstvo
Linearni
model
Enosmerna
Ne
Interaktiv
ni model
Enosmerna
Ne
Transakcijs
ki model
Dvosmerna
Ne
1948
1955
1992
2.1. RAZLOGI ZA OBLIKOVANJE
TRANSAKCIJSKEGA MODELA
Slika1:Neposrednokomuniciranje
1.2.1. NAVEZAVA NA TRANSAKCIJSKI MODEL
KOMUNICIRANJA
Transakcijski model komuniciranja je izboljšana
verzija interaktivnega modela, ki pa ni omogočal
hkratno izmenjavanje sporočil med oddajnikom ter
prejemnikom. Ta model tudi ni prikazal, da je
komuniciranje dinamični proces, saj se čez čas
spreminja.(Wood 2009)
Transakcijski model komuniciranja je nastal zaradi
potrebe po takojšnjem sporočanju, kjer naše
sporočilo vpliva na naslovnika. Od tega je odvisen
tudi njegov odgovor, zato čez čas to pomeni način
komuniciranja z neko osebo. Odgovor je lahko tudi
nebeseden, tj. mimika telesa. Model sestavljata dve
krožnici elipsaste oblike, ki predstavljata oddajnika
ter prejemnika v njegovem domačem okolju. Bolj
kot se krožnici sekata, več skupnega imata
sogovornika in tudi komuniciranje bo na tak način
bolj uspešno.(Davis Foulger 2004)
2. PREDSTAVITEV
TRANSAKCIJSKEGA
MODELA
Transakcijski model, za razliko od mnogih
upošteva, da je komuniciranje hkraten proces v
katerega sta istočasno vključena oddajnik ter
prejemnik. Tako lahko oba istočasno pošiljata in
sprejemata sporočila. Dodaja tudi okolje, kot fizično
Slika2:Vplivkomuniciranjananaslovnika
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13
3
Slika3:Grafičniprikaztransakcijskegamodela
2.2. GRAFIČNA PREDSTAVITEV
2.4. PRIMER UPORABE
Na spodnji sliki je grafično prikazan enostaven
transakcijski model komuniciranja. Vključuje vse
osnovne sestavine komuniciranja ter predstavi tudi
njihove medsebojne povezave.
2.3. OSNOVNE SESTAVINE
TRANSAKCIJSKEGA MODELA
Transakcijski
model
sestavljajo
medsebojno povezani elementi:
naslednji
TRANSAKCIJSKEGA MODELA
Transakcijski model je eden najbolj uporabljenih
modelov sporočanja, saj ga uporabljamo
vsakodnevno, četudi se tega ne zavedamo.
Uporabljen je pri medsebojnem pogovoru, klepetu
preko spletne klepetalnice ali pri telefonskem
pogovoru.
Primer: Pogovor s prijateljem. Med govorjenjem
prvega oddajnika, vskoči drugi s svojim vprašanjem
ali odgovorom, brez da bi ustavil prvega1.

Oddajnik
»Citat1: Pozdravljen!

Kodirnik
Zdravo, kako si kaj?

Sporočilo
Kaj boš danes počel?

Dekodirnik
Odlično. Šel bom v službo. Pa ti?« (Science n.d.)

Prejemnik

Šum

Povratna informacija

Komunikacijski kanal
(Studies 2011)
2.5. ANALIZA PRIMERNOSTI UPORABE
TRANSAKCIJSKEGA MODELA NA
PODROČJU E-KOMUNICIRANJA
Transakcijski model je definitivno zelo primeren ekomuniciranju, saj omogoča hkratno sporočanje
vseh sodelujočih, kar pa je v današnji informacijski
družbi ključnega pomena. S pomočjo tega modela
4
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
lahko dosežemo uspešno ter zelo učinkovito
sporočanje.
Primer uporabe transakcijskega modela na področju
e-komuniciranja je program Skype, Messenger,
Facebook klepet, ki so dandanes tudi zelo razširjeni
med uporabniki.(Wood 2009)
3. ZAKLJUČEK
Skozi referat smo spoznali, kaj sploh je
komuniciranje, katere so lastnosti ter elementi in
zakaj rabimo več vrst komuniciranja. Vemo tudi, da
je komuniciranje proces, s katerim se srečujemo
vsakodnevno, četudi se tega ne zavedamo.
Podrobneje smo si ogledali transakcijski model
komuniciranja, ki je eden najbolj razširjenih in se
uporablja v medsebojnem pogovoru. Ugotovili smo
tudi , da ta model izvira iz linearnega modela ter da
je nadgradnja interaktivnega modela komuniciranja.
LITERATURA
Davis Foulger, 2004. Models of the
Communication Process. Evolutionary Media.
Available at:
http://davis.foulger.info/research/unifiedMode
lOfCommunication.htm [Accessed December
10, 2012].
Rado, W., 2005. Informatika, Ljubljana: Saji.
Science, F. of C. and I., Komuniciranje. Available
at: http://colos1.fri.unilj.si/ERI/INFORMATIKA/Komuniciranje/ko
municiranje.html [Accessed December 10,
2012].
Studies, C., 2011. Communication Process: Linear
and Transactional Model of Communication.
Available at:
http://www.communicationstudies.com/comm
unication-process [Accessed December 10,
2012].
Ule, M., 2005. Psihologija komuniciranja,
Ljubljana: FDV.
Wood, J.T., 2009. Communication in our lives.
Thomson-Wadsworth. Available at:
http://lms.oum.edu.my/econtent/OUMH1303KDP/content/24094922O
UMH1303_OralCommunication_v1/OUMH1
303_Topic1/OUMH1303_1_2.html
[Accessed December 10, 2012].
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
5
Strokovnireferat
PredstavitevMaletzkejevegamodela
komuniciranja
IvaFlisar
Povzetek.GlavninamentegastrokovnegareferatajeprikazMaletzkejevegamodelakotmodela
komuniciranja.Razložilabomkajmodelikomuniciranjasplohso,kajjemasovnokomuniciranje
terpredstavilabomtudiavtorjategakomunikacijskegamodela–GerhardaMaletzkeja.
osnovnimi determinantami komunikacijskega
obnašanja« 1
4. UVOD
Komunikacija oziroma komuniciranje samo je
pomemben dejavnik v naši družbi. Ne samo, da je
komunikacija pomembna v današnjem, sodobnem
svetu, pomembna je bila tudi v preteklosti. Čeprav
so ljudje nekoč bili omejeni glede različnosti
komunikacij, danes temu ni tako, kajti obstajajo
različne metode komuniciranja. Na vse zadnje se
moramo zavedati da nam hitro komunikacijo
omogoča predvsem internet. A vendar v tem referatu
ne bom pisala o raznovrstnih komunikacijah ali o
tem ali je internetno komuniciranje učinkovito. Moj
glavni namen tega strokovnega referata je
predstaviti Maletzkejev model komuniciranja
(Watson 1998).
Ampak naprej moramo
komuniciranja sploh so.
vedeti,
kaj
modeli
»V širokem pomenu, je model sistematična
predstavitev predmeta ali dogodka v idealizirani
ali abstraktni obliki. […] Ključ do uporabnosti
modela je stopnja do katere je v skladu -- od ene
točke do druge točke dveh korespondentov – z
1
Mortensen
Model je nek približek oziroma abstrakcija realnega
sveta. Torej če nekako združimo pojma 'model' in
'komuniciranje' dobimo približek komunikacije.
Modeli komuniciranja so potem tudi lažje
razumljivi, saj človek takrat bolje vidi povezave med
različnimi elementi v komuniciranju in vplive katere
ime nek element na drugi element.
Obstajajo
različni
modeli
komuniciranja.
Najstarejši izmed njimi je Aristotelov model.
Poznamo še številne druge; nekateri so bolj znani,
spet drugi pa manj: Laswellov model, Shannonov in
Weaverjev model, Berlov model, Schrammov
model, Barnlundov transakcijski model in še mnogo
več. Kljub temu da vsi predstavljajo model
komuniciranja se med sabo zelo razlikujejo. Glavne
razlike med njimi so v elementih, ki v modelih
nastopajo; pomembnosti in vplivnosti različnih
elementov na druge elemente ter uporabnost
modelov v različnih znanstvenih disciplinah.
6
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Preden pa bomo lahko Maletzkejev model
komuniciranja sploh dobro razumeli, moramo
spoznati termin masovnega komuniciranja (angl.
Mass communication).
5. MASOVNO KOMUNICIRANJE
Definicija masovnega komuniciranja je povzeta po
Mass Communication Concepts & Processes.
(Burns n.d.) in se glasi:
»Masovna komunikacija je pojem ki se uporablja
za opis akademskega študija kjer različni
posamezniki in organizacije posredujejo
informacije večjemu številu populacije hkrati,
preko masovnega medija.«
Množična (ali masovna) komunikacija je definirana
tudi kot katerakoli naprava ki pomnoži sporočilo in
ga istočasno posreduje večjemu številu ljudi. Vedeti
moramo, da se masovna komunikacija; kamor spada
tudi Maletzkejev
model; od medosebne
komunikacije zelo razlikuje, saj je pri masovni
komunikaciji zelo pomembna lastnost občinstva in
povratna informacija (angl. feedback) (Burns n.d.).
Vedeti moramo tudi, da med pojmoma 'masovna
komunikacija' in 'masovni medij' ni velike razlike,
saj so pri masovnem komuniciranju sporočila do
prejemnikov prenesena preko masovnih medijev, ti
masovni mediji pa v resnici omogočajo masovno
komunikacijo. Kot primer lahko podam dnevne
časopise, kateri dnevno sporočajo različne
informacije velikemu številu ljudi preko masovnega
medija – časopisa; komuniciranju med časopisno
hišo in velikemu številu ljudi pa pravimo masovno
ali množično komuniciranje.
6. MALETZKEJEV MODEL
Maletzkejev model je delo nemškega strokovnjaka
in teoretika – Gerharda Maletzkeja. Maletzkejev
model
predstavlja komunikacijo kot zelo
kompleksen sociološki in psihološki proces in
upošteva komunikacijski proces kot produkt
številnih faktorjev (Shongwe 2002).
6.1. GERHARD MALETZKE
Preden podrobno spoznamo Maletzkejev model,
naprej nekaj besed o samem avtorju modela –
Gerhardu Maletzkeju.
Slika 4 : Gerhard Maletzke
Gerhard Maletzke se je rodil 6. januarja leta 1922 v
Pommernu. Na univerzi v Hamburgu je študiral
psihologijo, filozofijo, germanistiko in zgodovino,
diplomiral je pa kot psiholog. Njegove raziskave so
mu omogočile vstop v številne inštitute:
Hans Bredow inštitut (za radio in televizijo),
Nemški inštitut za razvoj, Azijski center množičnih
komunikacij v Singapurju in mnogo več.
Med letoma 1959 in 1975 je Gerhard napisal sedem
knjig, katere so v veliki meri govorile o masovnih
komunikacijah. Objavil je tudi številne članke, ki so
prikazovali kritiko masovnih komunikacij oziroma
masovnih medijev – zlasti televizije. Gerhard
Maletzki pa ni deloval le v nemških in evropskih
državah; njegova delo so poznali tudi v državah
Severne in Južne Amerike ter Azijskih državah.
O njegovi pomembnosti, predanemu delu in
raznolikostih na področju njegovega delovanja
pričajo tudi spodnji podatki o članstvu v naslednjih
znanstvenih organizacijah (Maletzke 1976) :





nemška združba za film in televizijske
raziskave
nemška združba za psihologijo
nemška združba za publicistiko in
znanstvene revije
nemška študijska združba za publicistiko
Internacionalno združba za raziskovanje
masovne komunikacije
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
6.2. PREDSTAVITEV
MALETZKEJEVEGA MODELA
Čeprav se Maletzkejev model na prvi pogled zdi
zelo kompelksen, je moč prepoznati štiri osnovne
elemente, ki se pojavljajo tudi v drugih modelih
komuniciranja. Ti elementi so (Macquail & Windahl
1993) :
1.
2.
3.
4.
KOMUNIKATOR ali IZVOR
SPOROČILO
MEDIJ ali KANAL
PREJEMNIK
Vendar pa je Maletzke identificiral še dve
pomembni komponenti modela med medijem in
prejemnikom – PRITISK ali PRISILA, ki jo
prejemnik prejme od medija; in PREJEMNIKOVA
SLIKA oziroma PREDSTAVA MEDIJA.
Gerhard Maletzke je pravzaprav podal kritiko na
Laswellov model oziroma njegove elemente; naj
omenim da Laswellov model poleg zgornjih štirih
elementov vsebuje še VPLIV in UČINEK, po čem
pa naj nebi bilo potrebe, kajti vpliv in učinek
pravilno pripadata sociološki in psihološko študiji
prejemnika. Kot bomo videli v naslednjem poglavju
sta elementa vpliv in učinek ključna faktorja
prejemnika in komunikatorja (Anon 2004).
Maletzkejev model je masovni komunikacijski
proces. Prikazuje masovno komunikacijo in odraža
kako velik vpliv ima medij na prejemnika. Medij v
Maletzkejevem modelu nima le vloge povezave med
prejemnikom in komunikatorjev, ampak :
» Medij je sporočilo.«2
Dobro se moramo zavedati tega, da se je avtor
modela ukvarjal z psihologijo in sociologijo. Iz tega
razloga lahko v modelu opazimo številne sociološke
in tudi psihološke lastnosti prejemnika in
komunikatorja in kako ti sociološki in psihološki
faktorji vplivajo na prejemanje ali prenašanje
sporočila. Na vse zadnje je Gerhard Maletzke
napisal številne kritike televizije kot masovnega
2
McLuhan, 1964
7
medija. Da televizor poneumlja in zavaja gledalce je
dobro poznano še danes. In ne le televizorji, tudi
revije in ostali množični mediji. Spomnimo se tudi
nacistične Nemčije in vzpon Hitlerja. Hitler je imel
dobre karizmatične lastnosti, ljudje pa so bili v času
po veliki gospodarski krizi razočarani in brez
upanja. Dejansko sporočilo na njih ni imelo velikega
vpliva, to, kar je na njih vplivalo je bila
komunikatorjeva interpretacija sporočila.
In podobno predstavlja tudi Maletzkejev model.
Komunikator namreč vsebuje več ključnih
faktorjev. Osebnost, samo-dojemanje in socialni
odnosi komunikatorja oziroma sporočevalca naj bi
vplivali na to, kako bo komunikator prilagodil
obliko sporočila glede na tip vsebine,
komunikatorjeva samopodoba pomeni kako oseba,
ki sporočilo prenaša vidi samo sebe v vlogi
komunikatorja. (Shongwe 2002).
Po drugi strani pa moramo vedeti, da so
prejemnikove lastnosti tiste, ki na koncu določajo
kako dobro bo sporočilo preko masovnega medija
posredovano. Prejemnikova samopodoba določa
značaj prejemanja komunikacija; socialna vsebina
predpisuje kako uspešno ali neuspešno bo sporočilo
dojel prejemnik, prejemnikova osebnost pa pove,
kako se bo prejemnik odzval komunikatorjevemu
sporočilo (Shongwe 2002).
Besede Gerharda Maletzkeja, povzete po (Anon
n.d.) :
»Bolj razumemo znanost in tehnologijo, bolj
bomo lahko ustvarili moderne oblike
komuniciranja kot so računalnik, radio in
televizija. Ta elektronska sporočila se velikokrat
imenujejo tudi masovna komunikacija. Lahko so
napisana, izgovorjena in oddajana v živo.«
Bistvo
masovnih
komunikacij
in
tudi
Maletzkejevega modela se kaže torej v tem, da so
sporočila poslana javno, posredno, samo v eni smeri
in širokemu občinstvu. Verbalna komunikacija
oziroma verbalno sporočilo poslano preko
elektronskega medija je lahko dostopno komurkoli,
8
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
tudi tistim ki morda ne govorijo enakega jezika, v
katerem je poslano sporočilo.
Da bomo pa vendarle bolje razumeli Maletzkejev
model, moramo spoznati še njegov grafičen prikaz.
Grafična predstavitev modela
Na spodnji sliki vidimo razdelitev modela
komuniciranja. Maletzkejev model je torej vsebuje
štiri
osnove
elemente:
komunikator
(ali
sporočevalec), sporočilo, medij in prejemnik. Zelo
dobro lahko vidimo povezave in odvisnosti
posameznih elementov drug na drugega.
Zdi se, da je komunikator edini pobudnik, a je to
lahko varljivo, saj morda komunikator sporočilo
prenaša zaradi zahteve podjetja (medijska prisila).
Kot primer komunikatorja bi lahko vzeli
televizijskega voditelja oddaje 24ur. Novic oziroma
sporočil ne prenaša samo zaradi lastne želje temveč
tudi zato, ker mu to narekuje televizijska hiša. Ob
tem pa moramo upoštevati še lastnosti, kot so :
osebnost, odnosi, samopodoba,… Če je
sporočevalec
oziroma
televizijski
voditelj
karizmatičen, urejen ga bodo gledalci oziroma
prejemniki sporočila raje poslušali oziroma gledali.
Čeprav bi bili mnenja da je vloga sporočila
poglavitna, saj sporočila vsebujejo informacije in
podatke, ki so pomembni, pa v Maletzkejevem
modelu ni natanko tako. Komunikator namreč izbira
Slika 5: Maletzkejev model komuniciranja (Fawkes 2007)
katera sporočila in na kak način bo sporočila
predstavil javnosti. A vendar ima lahko tudi
sporočilo »prisilo« na komunikatorja – če je
sporočilo negativno, jo mora sporočevalec tudi
interpretirati na ustrezen način.
Pomemben element modela je medij, kateri vpliva
na komunikatorja in prejemnika ter neposredno tudi
na samo sporočilo. V današnjem informacijskem
svetu lahko opazimo, kako mediji manipulirajo z
bralci oziroma prejemniki sporočil. Poznamo veliko
različnih primerov, a najlažje razumljiv je primer ko
znane,
modne
revije
objavljajo
povsem
preoblikovane slike modnih ikon. Takšne slike
oziroma sporočilo sporočajo prejemnikom (oziroma
prejemnicam) kako bi morale izgledati. Mediji
točno vedo, kdo je cilj njihovega sporočila, zato
lahko tudi ustrezno ustvarijo sporočilo in
sporočevalca (modna ikona).
Prejemniki so torej cilj medija in komunikatorja.
Tisti prejemniki, ki so manj izobraženi, manj
izkušeni in spadajo v nižji družbeni sloj so najbolj
»primerna« tarča medijev zaradi svoje naivnosti.
6.3. PRIMERI UPORABE
MALETZKEJEVEGA MODELA
Dva potencialna primera uporabe Maletzkejevega
modela sta (Fawkes 2007):
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
1. kadar analitik raziskuje etične dimenzija
podjetja po nekem dogodku
2. vodilni
uporabljajo
problem
za
identificiranje možnih konfliktov med
etičnimi
stališči
pred
izvajanjem
komunikacijske kampanje.
Prvi primer si lahko razlagamo kot etično rutino
nekega podjetja, s katero si lahko pomagamo pri
odgovorih na vprašanja kaj je šlo narobe pri
komunikaciji med sodelujočo ekipo in njihovemu
razumevanju medijske etike. V tem primeru se
osredotočamo predvsem na to ali sporočevalec čuti
pripadnost skupini v kateri deluje in da ne deluje le
v svojo korist. Drugi primer lahko pojasnjujemo
tako, da neko podjetja že pred začetkom kampanje
identificira oziroma določi, komu je neka določena
kampanja namenjena. Če je namenjena na primer
otrokom, potem more sporočilo oziroma celotno
kampanjo temu tudi prilagoditi.
7. ZAKLJUČEK
Maletzkejev model je kompleksen model, ki
prikazuje, kako psihološke in sociološke lastnosti; ki
jih nosita prejemnik ali sporočevalec; vplivajo na
druge elemente modela. Model spada v masovno
komunikacijo, kjer so lastnosti prejemnikov še bolj
pomembne. Pravilno lahko sklepamo da se v
masovni
komunikaciji
medijem
podrejajo
prejemniki kot tudi sporočevalci sporočila, nekateri
v večji meri, spet drugi v manjši. Veliko vlogo pri
uspešnosti komuniciranja in tudi učinkovitosti
komunikacije imajo prejemniki. Bolj kot so
neizkušeni, bolj slepo bodo medijem zaupali.
Čeprav se zdi, da so mediji prikazani le kot nekaj
slabega, nimajo le negativne vrednosti. Vedeti
moramo da brez medijev sporočilo nebi bilo
preneseno od ene točke do druge.
Maletzkejev model je zaradi svoje razsežnosti zelo
uporaben, saj prikazuje zapletene medosebne vplive
dejavnikov v igri. Spoznali smo torej, da mora
samopodoba komunikatorja ustrezati podobi
prejemnika in da sta prejemnik in komunikator pod
vplivom sporočila, ki pa sta omejena glede na izbran
medij.
9
LITERATURA
Anon, Crime and the elderly. Available at:
http://www.123helpme.com/view.asp?id=606
90 [Accessed December 9, 2012].
Anon, 2004. Maletzke’s Model of the Mass Media:
an introduction : Icy Flame. Available at:
http://icyflame.blogspirit.com/archive/2004/1
2/09/maletzke_s_model_of_the_mass_m.html
[Accessed November 13, 2012].
Burns, D., Mass Communication Concepts &
Processes. Available at:
http://www.scribd.com/doc/23738770/2Mass-Communication-Concepts-Processes
[Accessed November 17, 2012].
Fawkes, J., 2007. Public relations models and
persuasion ethics : a new approach. , (July
2007), pp.1–32.
Macquail, D. & Windahl, S., 1993. Communication
models : for the study od mass
communications / Denis Mcquail, Sven
Windahl, London ; New York : Longman,
1993.
Maletzke, G., 1976. Lebenslauf, Bad Godesberg.
Available at:
http://www.asc.upenn.edu/gerbner/Asset.aspx
?assetID=922.
Shongwe, B.V., 2002. Psychological
commonalities in radio programming : theory
and practice in a culturally and racially
diverse society. University of Pretoria.
Available at:
http://upetd.up.ac.za/thesis/available/etd03202008-123611/.
Watson, J.D., 1998. Media Communication: An
Introduction to Theory and Process, Palgrave
Macmillan. Available at:
http://books.google.com/books?id=p9ZBMvi
CPUUC&pgis=1 [Accessed November 13,
2012].
10
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
Strokovnireferat
Analizaprednostiinslabosti
Schrammovegamodelakomuniciranja
TadejHertiš
Povzetek.Schrammovmodelkomuniciranjaspadamednajboljpomembnemodele
komuniciranja.Leta1954gajerazvilWilburSchramm.Modelvsebujevseosnovneelemente
komunikacijskegamodela.Njegovanovostpastapovratnainformacijainpodročjeizkušenj.
SchrammjestemdopolnilShannon‐Weaverjevmodelkomuniciranja.Vtemstrokovnem
referatubomzravenosnovnegaopisamodela,poskušalpredstavitinekajprednostiinslabosti
modela.
1. UVOD
Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede
communis,
kar
pomeni
skupen.
Kadar
komuniciramo,
poskušamo vzpostaviti nekaj
"skupnega" z nekom. To pomeni, da poskušamo
deliti informacije, ideje in stališča. Komuniciranje
vedno zahteva vsaj tri elemente: vir, sporočilo in
cilj. Vir je lahko posameznik (govorjenje, pisanje,
risanje) ali komunikacijska organizacija (časopis,
založniška hiša ali televizijska postaja). Sporočilo je
lahko v obliki barve na papirju, zvočnih valov v
zraku, impulzov v električnem toku ali katerikoli
drugi signal, ki si ga je možno smiselno razlagati.
Cilj je prav tako lahko posameznik ali skupina ljudi
(Schramm 1954).
1.1. KAJ JE MODEL
KOMUNICIRANJA
Model je predstavitev dejanskega pojava v
abstraktnem smislu, ki se lahko uporablja v različnih
oblikah in ob različnih časih. Komuniciranje je
izjemno kompleksen proces, ki postaja vse bolj
zapleten, zaradi spreminjajočih se komunikacijskih
pojavov. Zapletenost in nenehne spremembe v
komunikacijskih procesih povzročajo, da so
komunikacijski modeli predstavljeni preprosto in na
splošen način, tako pojasnijo strukture in funkcije
sporočil. Najpreprostejši model komuniciranja
predstavlja delo Clauda Shannona in Warrena
Weaverja, po katerih se tudi imenuje ShannonWeaverjev model komuniciranja (Narula 2006).
1.2. DELITEV MODELOV
KOMUNICIRANJA
Oblika komunikacijskih modelov je odvisna od
tega, kako opredelimo in razumemo proces
komunikacije. Ti modeli se uporabljajo za različne
oblike komuniciranja. Komunikacijski modeli se
delijo glede na tri kategorije: stopnja, vrsta in oblika
modelov. Obstajajo štiri faze v razvoju
komunikacijskih modelov: akcija, interakcija,
transakcija in konvergenca. Obstajata dve vrsti
komunikacijskih modelov: linearni in nelinearni. Ti
se lahko pojavljajo v različnih oblikah, kot so
simbolni modeli, fizikalni modeli, miselni modeli,
verbalni modeli, ikonski modeli, analogni modeli in
matematični modeli (Narula 2006).
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
2. PREDSTAVITEV
SCHRAMMOVEGA
MODELA
KOMUNICIRANJA
Schrammov model komuniciranja je izpeljava iz
Shannon-Weaverjevega modela komuniciranja.
Shannon-Weaverjev model vsebuje naslednjih 6
elementov komuniciranja: vir, oddajnik, sporočilo,
kanal, prejemnik in cilj. Wilbur Schramm je leta
1954 razširil ta model s poudarkom na procesu
kodiranja in dekodiranja sporočila. Ta proces si je
zamislil kot dvosmerno komuniciranje med krožnim
oddajnikom in sprejemnikom. Če je ShannonWeaverjev model temeljil bolj na matematiki in
tehnologiji, pa zato Schrammov model vključuje
preučevanje
človekovega
vedenja
v
komunikacijskem procesu. Zraven že zgoraj naštetih
elementov Schrammov model vključuje tudi dva
nova koncepta, in sicer: povratna informacija (ang.:
"feedback") in tako imenovano področje izkušenj
(ang.: "field of experience"). Povratna informacija je
informacija, ki se vrne od sprejemnika k pošiljatelju
in mu pove kako dobro mu gre. Področje izkušenj pa
pomeni posameznikova prepričanja, vrednote,
izkušnje in spoznanja pomenov kot posameznik ali
del skupine (Deviny et al. 2005a).
Podatki niso uporabni, razen če in dokler niso
natančno ubesedeni in posredovani drugim.
Kodiranje pri tem igra zelo pomembno vlogo, saj se
proces komuniciranja začenja s pretvorbo misli v
vsebino. Ko informacija doseže prejemnika, je
njegova glavna naloga, da razume, kaj govorec želi
povedati. Dokler druga stran ne razume ali dekodira
podatka, kaj mu pošiljatelj vbistvu želi sporočiti, je
sporočilo dejansko neuporabno. Tako kodiranje in
dekodiranje sta dva najbolj pomembna dejavnika za
učinkovito komunikacijo, brez katere sporočilo ne
more teči med posamezniki. Schrammov model
komuniciranja se vrti okoli teh načel. V skladu s
Schrammovim modelom sta kodiranje in
dekodiranje bistvena procesa za učinkovito
komuniciranje (Anon n.d.).
2.1. WILBUR SCHRAMM
Wilbur Lang Schramm, novinar in pisatelj, je
poznan tudi kot oče komunikacijskih študijev.
11
Doktorat je opravil iz angleščine na univerzi Iowa,
kjer je kasneje ustanovil tudi pisalno delavnico.
Wilbur Schram je verjel, da imajo vsi elementi, ki
jih je uporabil v svojem modelu komuniciranja
pomembno funkcijo pri komuniciranju v družbi.
Menil je, da ljudje v družbi, potrebujemo
informacije o svojem okolju in načinu
komuniciranja, da bi sprejemali odločitve.
Predvsem pa, da potrebujemo "Mesta za
shranjevanje nakopičenega znanja in modrosti
družbe, in zaradi tega imamo knjižnice." (Schramm
1963). V knjižnicah so vsi ti elementi
Schrammovega komunikacijskega modela koristni
pri reševanju težav z izvedbo referenčnih
razgovorov (Deviny et al. 2005b).
»Da bi razumeli človeški komunikacijski proces,
moramo prvo razumeti kako so ljudje med seboj
povezani. /.../ Ena stvar, ki jo vemo o človeškem
komuniciranju je to, da nič ne preteče
nespremenjeno v procesu, od osebe do osebe. «
(Schramm 1973)
3. ANALIZA PREDNOSTI
IN SLABOSTI
SCHRAMMOVEGA
MODELA
KOMUNICIRANJA
3.1. PREDNOSTI
Wilbur Schramm je v komunikacijskem modelu
uvedel nov pojem, ki ga je poimenoval "področje
izkušenj". Prav tako je uvedel povratno informacijo,
s katero je zelo izboljšal Shannon-Weaverjev model.
Povratna informacija namreč omogoča, da
komuniciranje postane dvosmerno namesto
enosmerno, vzajemno, povratna informacija pa se
lahko tudi preloži na kasnejši čas. Povratna
informacija je lahko direktna, kadar od nekoga
pričakujemo neposreden odgovor na vprašanje.
Lahko je zmerno direktna, to je kadar govorec
preusmeri svoj položaj telesa, kadar misli, da je
njegov sogovorec na vrsti za pogovor ali pa ko
govorec poda preveč abstraktno sporočilo in
poslušalec viha nos oziroma se praska po glavi.
12
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
Obstajajo tudi zelo neposredne vrste povratne
informacije (Shkaminski n.d.).
tem modelu ni upoštevana. Velika slabost tega
modela je tudi to, da ne govori o semantičnem
hrupu, kar je pri kodiranju in dekodiranju sporočila
zelo pomembno (Anon n.d.).
Tabela 1: Primerjava prednosti in
Schrammovega modela komuniciranja.
Slika 1: Grafični prikaz Schrammovega področja
izkušenj(Devinyetal.2005a).
slabosti
PREDNOST
SLABOST
Povratna informacija
Dvostranska
komunikacija
Področje izkušenj
Več ravni
komuniciranja med več
virov
Vključen kontekst
Ni semantičnega hrupa
Vključena kultura
4. ZAKLJUČEK
Slika 2: Grafičen prikaz povratne informacije pri
Schrammovemmodelu(Devinyetal.2005a).
Pomembno je tudi, da je v modelu vključen
kontekst oziroma ozadje, kajti sporočilo ima lahko
različne pomene, odvisno od posebnih okoliščin in
nastavitev. Za primer, ko nekdo vpije: "Na pomoč!",
kadar resnično potrebuje pomoč, lahko ima to
povsem drug pomen, kot pa kadar igralec v
gledališču med igro, kot del predstave vpije isti
stavek. Vključena pa mora biti tudi kultura, saj
sporočilo spet lahko ima zelo različen pomen v
različnih družbah ali kulturah. Komunikacijski
sistemi zato delujejo v mejah kulturnih pravil in
pričakovanj, ki smo se jih vsi naučili (Shkaminski
n.d.).
3.2. SLABOSTI
Glavna
slabost
Schrammovega
modela
komuniciranja je to, da predstavlja le dvostransko
komunikacijo med obema stranema. Kompleks več
ravni komuniciranja med več virov izhaja iz tega
modela komuniciranja. Kompleksnost situacije pri
Schrammov model komuniciranja je razvil Wilbur
Schramm leta 1954, kljub temu, da je torej že
relativno star je še vedno uporaben. Schramm je v
tem modelu prvič uporabil povratno informacijo in
področje izkušenj. Iz primerjave prednosti in
slabosti je razvidno, da ima Schrammov model,
kljub svojim prednostim, te so predvsem napram
Schannon-Weaverjevega modela, tudi kar nekaj
slabosti. To je pa tudi razlog, da so se iz tega modela
komuniciranja razvili novi modeli, ki so bolj
izpopolnjeni.
LITERATURA
Anon, OSGOOD- SCHRAMM MODEL OF
COMMUNICATION | Communication
Theory. Available at:
http://communicationtheory.org/osgoodschramm-model-of-communication/
[Accessed November 19, 2012].
Anon, Schramm’s Model of Communication.
Available at:
http://www.managementstudyguide.com/schr
amm-model-of-communication.htm
[Accessed December 9, 2012].
Deviny, K., Flynn, K. & Kulverte, G., 2005a.
Schramm Model of Communication. The
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
Infotechs Information Theory Project.
Available at:
http://www.uri.edu/personal/carson/kulveted/
wlsmodel.html [Accessed November 18,
2012].
Deviny, K., Flynn, K. & Kulverte, G., 2005b. The
Life of Wilbur L. Schramm. The Infotechs
Information Theory Project. Available at:
http://www.uri.edu/personal/carson/kulveted/s
chrammbio.html [Accessed November 19,
2012].
Narula, U., 2006. Communication Models, New
Delhi: Atlantic Publishers & Dist.
Schramm, W., 1954. How communication works
Urbana., Illinois: University of Illinois Press.
Schramm, W., 1973. Men, messages, and media: a
look at human communication, New York:
Harper & Row.
Schramm, W., 1963. The science of human
communication, New York: Basic Books.
Shkaminski, Communication Models. Available at:
http://www.shkaminski.com/Classes/Handout
s/Communication Models.htm [Accessed
November 17, 2012].
13
14
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13modeli komuniciranja
Strokovnireferat
UporabaSchrammovegamodelav
praksi
TimotejHorvat
Povzetek.Modelekomuniciranjauporabljamozalažjopredstavokomunikacijemedoddajnikom
inprejemnikom,kjermedijpredstavljasporočilo,kijedeležnorazličnihinterpretacij.Modeli
komuniciranjasovuporabižeodnekdaj.VreferatusmoseposebejposvetiliSchrammovemu
modelukomuniciranjainnjegoviuporabivpraksi,kijopraktičnozasledimonavsehpodročjih,
kizajemajokomuniciranje.
1. UVOD
Modele komuniciranja uporabljamo, da na
poenostavljen način predstavimo različne ideje in
koncepte. Eden najbolj znanih in vplivnih modelov
je nedvomno Shannonov in Weaverjev model
komuniciranja iz leta 1949, katerega je za temelje
uporabil tudi Wilbur Schramm.
Leta 1954 je Schramm izdelal lasten model, ki se od
omenjenega razlikuje v tem, da vključuje
dvosmerno komunikacijo v obliki krožnega modela,
ki vsebuje tudi proces kodiranja in dekodiranja kot
dejavnosti, ki ju izvajata interpreterja1.
Komunikacija temelji na procesu menjave, ki poteka
v množičnih komunikacijah,
kjer govorimo
predvsem o komuniciranju v skupini ali med
posamezniki. Tako lahko trdimo, da je Schrammov
model prisoten v vsakdanjem komuniciranju, vendar
se tega niti ne zavedamo.
1
Interpreter – tisti, ki daje pomen raznim simbolom in
konceptom ter jih naredi razumljive.
Slika 6: Schrammov model komuniciranja.
1.1. PREDSTAVITEV SCHRAMMOVEGA
MODELA KOMUNICIRANJA
Model nam predstavi dejstvo, da gre za
komuniciranje med dvema akterjema. Oba sta
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13–modeli komuniciranja
pošiljatelja sporočila in hkrati prejemnika oz.
interpreterja. Njegova posebnost je oblika krožnega
modela, ki omogoča takojšnjo povratno informacijo
oz. feedback, česar v toliki meri ne omogočajo
ostali komunikacijski modeli. Pošiljatelj sporočilo
najprej pretvori v simbolno znakovno obliko, pri
čemer gre za kodiranje. Ker je vsak udeleženec
hkrati kodirnik in dekodirnik , prejema in prenaša
sporočila. Vsak prejemnik sporočila, prejeto
sporočilo dešifrira ter ga po svoje interpretira.
Pomen, ki je rezultat dekodiranja znaka, sproži
proces kodiranja novega znaka. Torej opazimo, da
je ta proces neomejen. Kot živa bitja nezavedno
dekodiramo znake iz okolja, jih interpretiramo in
kodiramo novo sporočilo kot rezultat našega
razumevanja. Zaradi tega, ves čas tvorimo nove
pomene sporočil.
2. UPORABA SCHRAMMOVEGA
MODELA V JAVNI SFERI
Javna sfera je prostor skupnega zbiranja idej in
pozicij. Je mesto, na katerem se srečujejo ljudje s
svojimi koncepti, predstavami o svetu, zatorej je
znotraj javne sfere možno najti Schrammov model
komuniciranja.
Uporabo modela znotraj javne sfere lahko opišemo
na primeru komuniciranja preko interneta. Internet
je najbolj razširjeno komunikacijsko sredstvo v
današnji informacijski dobi. Problem se pojavi pri
razumevanju interneta ob ponudbi storitev. Ljudje
kot potrošniki prejemamo sporočila od vira oz.
interneta, kjer se tvori neposredna komunikacija. Pri
tem se tvori komunikacija med posamenziki ali
večjimi skupinami ljudi, kjer je internet interpreter,
ki dekodira naše ukaze in sporočila ter vrača
takojšnjo povratno informacijo. Zatorej je uporaba
Schrammovega modela primerna za ta primer.
»The communication process is changing from
being undirectional to multidirectional as
consumers are becoming active participants by
creating, seeking, and sharing information using
a variety of channels and devices.« (Thackeray
& Neiger 2009)
Internet kot medij, vključuje različne veje, saj je
posrednik tako tiskanih, elektronskih in množičnih
medijev.
15
Z komunikacijskimi modeli lahko predstavimo tudi
komunikacijska razmerja v glasbi. Glasba ima
drugačen pomen za vsakogar izmed nas, saj jo vsak
interpretira drugače. Glasba je primer kako je
prejeto sporočilo lahko različno dojeto s strani
posameznika, saj naprimer posnetek pesmi, ki je
vedno enak, predvajamo več sto ljudem, vendar
razumevanje ne bo enako. (Inskip et al. 2008)
2.1. UPORABA V SPREMINJAJOČEM
KOMUNIKACIJSKEM OKOLJU
Dandanes se okolja v katerih komuniciramo ves čas
spreminjajo, zato je pomembno, da gradimo nove
sisteme in prilagajamo obstoječe. Ti morajo
omogočati brezhibno komunikacijo med ljudmi ali
stroji oz. aplikacijami. Tukaj so nam v pomoč
modeli komuniciranja, ki jih lahko prilagajamo, da
ustvarimo čimbolj učinkovit in zanesljiv
sistem.(Budau & Bernard 2003)
2.2. UPORABA SCHRAMMOVEGA
MODELA V POSLOVNEM SVETU
S
Schrammovimi
besedami
povedano,
komunikacija mora vsebovati: vir, sporočilo in
destinacijo. Kot vir lahko vzamemo posameznika,
društvo, v bistvu kogarkoli, ki oblikuje sporočilo z
namenom, da ga posreduje prejemniku. Sporočilo
kot signal, ki se ga da smiselno interpretirati je
bistvena
sestavina
znotraj
komuniciranja.
Destinacija nam govori o naprimer osebi ali članu
skupine, kateri je sporočilo namenjeno, da ga
interpretira. Kot smo že omenili, pomembno vlogo
igra povratna informacija t.i. feedback, ki govori o
tem, kako je bilo sporočilo razumljeno in kakšen je
odziv nanjo. Če povratne informacije ne dobimo ali
pa je ta šibka, lahko privede no nepravilnega
razumevanja.
Če vzamemo primer podjetja. To za svoje dobro in
dobro zaposlenih nenehno omogoča kanale
internega komuniciranja, za pridobivanje informacij
od svojih zaposlenih. Podjetje naj bi tako
raziskovalo stališča zaposlenih do podjetja, želje in
potrebe ter tako seveda pridobivalo informacije o
samem delu. Za obstoj komunikacije je bistveno
oblikovanje skupnega, torej s tistim, katerim
komuniciramo, se moramo razumeti.
16
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13modeli komuniciranja
3. UPORABA SCHRAMMOVEGA
MODELA V ZASEBNI SFERI
Slika 7: Schrammov model in polje izkušenj.
Iz slikovnega prikaza je razvidno, da gre za izkušnje
dveh udeležencev komunikacijskega procesa. Vir
kodira in dekodira destinacijo. V primeru, da imata
skupno veliko področje izkušenj, je komunikacija
med njima enostavna. V primeru, da se elipsi ne
prikrivata komunikacija ni možna, saj se med seboj
ne razumeta. V primeru, da je njuno skupno polje
izkušenj zelo omejeno, je malo verjetno, da bo
načrtovan pomen od vira do destinacije.
Zato znotraj podjetja lahko rečemo, da se podjetje in
zaposleni morajo razumeti, govoriti en glas, da bi
komunikacija in procesi menjave med njimi sploh
lahko obstajali. Zaposleni morajo vedeti kakšni so
cilji podjetja, poznati morajo poslovanje podjetja,
zato je potrebno vzpostaviti dialog, ki omogoča
vzajemno zadovoljevanje potreb.
2.3. UPORABA SCHRAMMOVEGA
MODELA V OGLAŠEVANJU
Oglaševanje je pomembna funkcija, je del javne
sfere, ki se v vse večji meri uveljavlja s pomočjo
interneta, ki nudi cenejše in efektivnejše
oglaševanje.
Kar je tudi razlog, zakaj mediji in oglaševalske
agencije porabijo veliko denarja za raziskave svojih
ciljnih skupin z namenom, da ugotovijo kaj javnost
misli o izvedenih programih in kakšna so njihova
stališča do posredovane vsebine.
Prodajalci se trudijo, da bi vzpostavili čim
uspešnejšo komunikacijo z potencialnimi kupci. Pri
tem si pomagajo z modeli komuniciranja, s pomočjo
katerih razvijajo t.i. tržne modele, ki jim omogočajo
predvidevati obnašanje ciljne skupine in
trga.(Duncan & Moriarty 2012)
Z besedo zasebna sfera mislimo na ožji prostor, kjer
poteka
komunikacija.
Predstavimo
lahko
komunikacijo, kjer posameznik dojema sprejete
informacije. V primerjavi z javno sfero je prostorsko
omejena. Znotraj zasebne sfere potekajo
komunikacije v obliki dialogov, kjer prav tako lahko
zasledimo različne šume, ki otežujejo razumevanje
prejetega sporočila. Schrammov model ponuja tudi
razlago, kako lahko prejemnik dojema oz. razume
sporočilo. Dojemanje sporočila s strani prejemnika
je sicer vedno odvisno od semantičnega šuma, ki je
v neki meri vedno prisoten. Pojavi se na osnovi
osebnih razlogov kot je razpoloženje, trenutna
zmožnost dojemanja, nivo zanimanja in
izobraženosti ali pa velja širše kot naprimer kulturne
razlike.
4. ZAKLJUČEK
Iz zajete vsebine je razvidno, da je komunikacija
zelo obširen pojem, ki zajema raznolika področja,
kjer smo se osredotočili na primere znotraj zasebne
in javne sfere. Ugotovili smo, da prejeta sporočila
terjajo raznolike interpretacije glede na prejemnika
in so odvisne tudi od načina, kako so posredovane.
Znotraj primerov smo tako prišli do zaključka, da se
na različnih področjih odvijajo enaki procesi znotraj
komuniciranja, ki prinašajo različne posledice.
5. LITERATURA
Budau, V. & Bernard, G., 2003. Auto-adaptation to
communication environment through
dynamic change of communication model.
Distributed Computing Systems …. Available
at:
http://ieeexplore.ieee.org/xpls/abs_all.jsp?arn
umber=1203547 [Accessed November 20,
2012].
Davis Foulger, 2004. Models of the
Communication process. Available at:
http://davis.foulger.info/research/unifiedMode
lOfCommunication.htm.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13–modeli komuniciranja
Duncan, T. & Moriarty, S.E., 2012. Marketing for
Model Managing Relationships. , 62(2), pp.1–
13.
Inskip, C., MacFarlane, A. & Rafferty, P., 2008.
Meaning, communication, music: towards a
revised communication model. Journal of
Documentation, 64(5), pp.687–706. Available
at:
http://www.emeraldinsight.com/10.1108/0022
0410810899718 [Accessed November 14,
2012].
Thackeray, R. & Neiger, B.L., 2009. A
multidirectional communication model:
implications for social marketing practice.
Health promotion practice, 10(2), pp.171–5.
Available at:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/193722
78 [Accessed November 6, 2012].
17
18
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciran
Strokovnireferat
PredstavitevNewcombovegamodela
komuniciranja
ArneKorsika
Povzetek.Delojenamenjenobralcempoljudnoznanstvenihkakortudistrokovnihdel.V
referatujezajetapredstavitevNewcombovegaoz.„ABX“modelakomuniciranjainnekateri
drugi,kisoserazviliizletega.Vdelujeopredeljenosnovnipojemkomunikacijeinnjenakratka
zgodovina.Bralcupoglobiznanjeokomunikaciji,modelihkomuniciranjainzakajsopomembni
terkakodelujejo.
1. UVOD
Komunikacija je sestavni del našega življenja.
Komunikacija je širok pojem in je skupek
kompleksnejših procesov, ki so lahko neposredno
zavedni ali nezavedni. Človeku, kot družbenemu
bitju ni omogočeno ne komunicirati.
Živimo v dobi računalnikov in informacij.
Odvisnost od informacij nas teži, k dostopu od le
teh vsepovsod in ob vsakem danem času. V koraku
s časom interneta in računalništva je tudi veda o
komunikacij vedno bolj pomembna. Zatorej je
študija in veda o komunikaciji ter njunih prirejenih
modelih nepogrešljiva. (Korsika 2012)
Theodore M. Newcomb rojen leta 1903 je bil
ameriški psiholog in pionir na področju socialne
psihologije. Predvsem se je ukvarjal z študijo
socialnih sistemov, med drugim pa tudi z modeli
komuniciranja. Skorajda petdeset let je raziskoval,
kako izboljšati človekovo motivacijo, dojemanje in
učenje, da bi oblikoval globlje razumevanje
socialnih sistemov oz. procesov. Objavil je več
raziskav in del. Med njimi je vsekakor
najpomembnejši nov socialni pristop na področju
komunikacij poimenovan „ABX sistem“. Kasneje
je bil preimenovan v Newcombov model.
(Memoirs et al. 1994)
1.1.
KOMUNIKACIJA
Zgodovina komuniciranja sega v čas prvih
interakcij med živimi bitji. Na primer jamski ljudje
so posredovali občutke jeze, strahu in prijateljstva
predvsem z govorico telesa in znaki. Skozi čas je
sposobnost komunikacije med ljudmi močno
napredovala. Osvojili smo dve poglavitni oviri in
sicer jezikovno, kakor tudi problem komunikacije
na daljavo.
Zgodovinsko gledano so prvi primerki
komunikacijske na dolge razdalje nastali v
antičnem svetu. Perzijci so izpopolnili pretok
podatkov iz enega konca znanega sveta na drugega
z kurirji. Tako so nadzirali svoj imperij. Nekaj
generacij
kasneje
so
izboljšali
metodo
komuniciranja, ki je omogočila pretok sporočil iz
enega konca cesarstva na drugega v desetih dneh s
pomočjo konj. Naslednji nastop hitre komunikacije
je uporaba pismonoš. To so Posebej usposobljeni
golobi in jastrebi, ki se uporabljajo za „prevoz“
sporočil do oddaljenih krajev.
Kasneje je tehnologija in komunikacija z uporabo
telegrafa naredila velik korak, saj je bilo prenašanje
sporočil hitrejše kakor kadar koli prej. Prav tako sta
velik napredek pomenila telefonija (Alexander
Graham Bell ) in radio (Nikola Tesla). Kot največji
napredek in skok pa je izum interneta.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Internet je za vedno spremenil dobo računalništva
in komuniciranja. (Strokovna 2011)
Komunikacija je proces v katerem na primer govor,
znaki ali dejanja sporočajo oz. oddajajo
informacijo od sporočevalca do prejemnika oz.
poslušalca. Ta definicija je jedrnata in osiromašeno
opredeljena, saj
ne zajema vseh vidikov
komunikacije. Obstajajo še druge opredelitve, ki
navajajo, da je komunikacija prenos informacija
med dvema sodelujočima objektoma. Ta širša
opredelitev ne zahteva, da prejemnik prejme
popolno razumevanje sporočila. Za zagotavljanje
uspešnejše komunikacije je bolje, da imata oba
objekta popolno razumevanje sporočila, vendar pa
komunikacija obstaja tudi brez le tega.
Medosebna komunikacija je odvisna tako od
verbalne in neverbalne komunikacije. Stvari, ki so
na videz nepomembne lahko prenašajo veliko
količino podatkov med komunikacijo. Govorica
telesa, obraza in reakcije lahko pogosto zagotovijo
več informacij, kot ustne pripombe.
Nikoli ne bo komunikacija boljša, kot npr. pogovor
med dvema osebama ali skupinama, ki omogočata
zaznavanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na
kvaliteto komunikacije. Biti sposoben se odzvati na
spremembe, ki jih zaznamo v obliki reakcije
prejemnika so bistvenega pomena za potrditev ali
je prejemnik sporočilo razumel.
Svet se iz dneva v dan manjša, venomer smo priča
novim izumom, ki nam zagotavljajo vse boljšo
komunikacijo. Zaradi zagotavljanja kvalitete in
opredelitve le te smo pričeli uporabljati modele
komuniciranja.
Ne glede na izume in nove metode pa so osnove
komuniciranja še vedno sestaviti takšno sporočilo,
ki je razumljivo prejemniku ali ciljni skupini.
(Ucman 2003)
19
Sestavljen je iz treh parametrov oz. objektov in
sicer iz A, B in X, kjer sta A in B komunikatorja
oz. tista, ki komunicirata. X pa predstavlja del
njunega socialnega okolja. ABX je sistem, kar
pomeni, da so njegovi notranji odnosi soodvisni:
Če se A spremeni, se prav tako spremenita B in X.
V kolikor A spremeni njegov ali njen odnos do X,
bo B prav tako moral spremeniti njegov ali njen
odnos do X ali z A.
Newcomb predpostavlja in ustvarja pritisk na
simetrijo, zaradi katere bi se območje sporazuma
oz. razumevanja povečalo z sodelovanjem v
komunikaciji. Predpostavlja, da komunikacija
opravlja bistveno nalogo, ki omogoča dvema ali
večim posameznikov ohranitev sočasne usmeritve
med tistimi, ki komunicirajo in vplivom zunanjega
okolja. Komunikacija je torej naučen odziv in
verjetnost sev in verjetnost je, da je več
komunikacijske dejavnost v pogojih negotovosti in
neravnovesja.
Model ima trikotno obliko v katerem točke
predstavljajo dva posameznikov A in B ter predmet
X, ki je skupno okolju A in B elementov.
Posameznika sta med seboj usmerjena drug proti
drugemu kakor tudi proti X. Komunikacijska
zasnovana sestoji iz te strukture, ki kot proces
podpira usmerjenost strukture v smislu ohranjanja
in izboljšanja simetrije razmerja med ABX
elementi. Da je to omogočeno je potrebno
posredovanje podatkov o morebitnih spremembah
in možnost, da se pojavljajo prilagoditve glede na
spremembe.
Osnovna predpostavka modela je, da težnja k
doslednosti odnosa in razmerja spodbuja
komunikacijo v kolikor to razmere dopuščajo.
2. NEWCOMBOV MODEL
Newcombov ali ABX model komuniciranja
zasnovan leta 1953 temelji na Fritz Heiderjevi
teoriji ravnovesja. Kot eden izmed prvih, ki je
uveljavlja vlogo komunikacije v družbenem ali
socialnem razmerju. Primarno vlogo pripisuje
vzdrževanju ravnotežja v socialnem razmerju.
(Newcomb 1994)
Slika 1: Potek komunikacije po Nowcombovem
modelukomuniciranja
20
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciran
Elementi sistema ABX, so naslednji:

A usmerjenost k X, vključno z odnosom
obeh X do A, kot odločitev ali se predmetu
približati ali se mu izogniti;

A usmeritev v smeri B, enako kot A proti
X;

B usmerjenost k X, enako kot A proti B;

B usmerjenost k A, enako kot B proti
X.(Wood 2009)
Novejša različica Newcombovega modela, ki ga je
razvil Jack M. McLeodu in Stuart H. „Chaffee“, ki
je označen, kot kooperativni pristop usmerjenosti
sodelovanja. Njegove glavne značilnosti so
poudarek na medosebno komunikacijo in
komunikacijo med skupinami. Pomeni, da je
komunikacija, dvosmerna in interaktivna.
Poudarek je na hkratnem vključevanju treh glavnih
elementov in informacijskih virov komunikatorjev
ter sprejemnikov. Osnovne značilnosti tega
pristopa so prikaz odnosov med elementi, ki so v
nekem socialnem okolju.
Malcolm S Maclean (1957). Dodala sta nov
element C. Element je imel vlogo kanala, na že
obstoječem ABX modelu. Njun osnovni model
medosebnega komuniciranja določa, da obstajata
dve glavni razliki med medosebno in množično
komunikacijo:

V množičnem komuniciranju je dejstvo da
so možnosti za povratne informacije zelo
majhne ali imajo zakasnitev

Večje kot je število alternativnih virov
medijev (a) in predmetov oz objektov v
okolju (X), kateremu je dodan element B
(kot del občinstva), ki mora biti usmerjen
in mora izbirati vir.
Osnovni položaj v splošni komunikaciji predstavlja
prvo prilagoditev modela Newcomb v obliki,
prikazani v sliki 3.(Foss 2009)
Slika3:ABXmodelzdodanimkanalom
Slika2:ChaffeerazširitevABXmodela
Nastopajoči elementi so večinoma samoumevni.
„Elite“ se navadno nanaša na enostranski politični
interes. „Issues“ so stvar trenutne javne razprave,
kjer sta oba objekta oz. elementa informacije.
„Public“ oz. javnost je pomembna skupnost oz.
ciljna skupina, ki je sočasno tudi občinstvo za
medije. Črte, ki povezujejo elemente predstavljajo
različne stvari: razmerje, odnos in dojemanje za
enosmerne ali dvosmerna komunikacijske
kanale.(Narula 2006a)
Drug naslednik Newcombovega ABX modela je
model, ki sta ga uveljavila Bruce H. Westley in
Slika4:Modelmnožičnegakomuniciranja
V modelu ( Slika 4) so X izbrani in abstraktirani od
komunikatorja (A) in prenašajo sporočilo(X ') do
B. Namensko ali nenamensko B prenaša oz. vrne
povratne informacije (Fba) do A.
Model množičnega komuniciranja vključuje
dodaten element in sicer kanala C, ki stoji za
množičnega komunikatorja oz. množico, ki
deluje kot vratar za prenos sporočil o okolju
medAinB.VtejrazličicimodelaApredstavlja
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
virvdružbiinBkotčlanadružbe.Vlogakanala
je zasnovana, kot tolmač potrebam B in ga
zadovoljitispreoblikovanjempomenavskupni
sistemsimbolovteroddajanjemsporočilkBpo
kanalu.(Narula2006b)
Glavnisestavnidelimodelaso:

X, predstavlja dogodek ali predmet v
družbenem
okolju,
o
katerih
komunikacija poteka preko množičnih
medijev;

A, je opisan kot zagovornik vloge in se
nanaša na položaj posameznikov ali
organizacij, ki imajo kaj povedati o X‐
javnosti kot celoti. Predstavljajo
namenskekomunikacije;

C je kanal ali posameznik v njem, torej
tisti,kiizbiramedAzadostopdokanala,
ki doseže občinstvo, v skladu z merili
pomembnimi za zadane ciljne skupine,
njenih interesov in potreb. Izberejo
lahko tudi neposredno X za
komuniciranjezB(občinstvo);

CslužikotsredstvozapotrebeB,kakor
tudizaA.Tavlogajenenamenskainne
služi komunikativnim namenom, razen
v sklopu splošnega zadovoljevanja
potrebB;

B predstavlja občinstvo ali vedenjsko
vlogo in lahko predstavlja
posameznika, skupino ali socialni
sistem, ki potrebuje informacije ali
usmeritevvokolju;

X je odločitev, ki jo sprejme(C) za
dostop do kanala, kjer je X v kanalu
spremenjeno sporočilo, za prenos do
občinstva;

FBAjepovratnainformacijačlanav(B)
kosnovnemuviru(A);

FBC je povratna informacija gledalca s
komunikacijske organizacije, bodisi z
neposrednim stikom ali s pomočjo
raziskavobčinstva.Sčasoma to vodido
izbire povratne informacije in
oddajnikovnadeluC;
21

FCA je povratne informacije od
komunikatorja do zagovornika. To
lahko spodbudi, spremeni ali zavrne
namenskiposkuskomuniciranjazA;

X3c pomeni oz. predstavlja opazovanje
oz.raziskavomedX‐i,kisoneposredno
z
organizacije
množičnega
komuniciranja.(Morganetal.2001)
6. 3. ZAKLJUČEK
Strokovni referat pojasni nekatere pojme
komunikacije, kakor tudi kaj komunikacija
predstavlja in kako pomembna je za ljudi. Osnovni
cilj pa je poglobiti znanje o Newcombovem oz.
„ABX“ modelu komuniciranja
in nekaterim
njegovim naslednikom. Zapisan je v strogo
objektivnem slogo in smo se vzdržali osebnega
stališča oz. mnenj.
7. LITERATURA
Anon, 2009. Encyclopedia of Communication
Theory, Volume 1, SAGE. Available at:
http://books.google.com/books?id=2veMwy
wplPUC&pgis=1 [Accessed December 10,
2012].
Korsika, A., 2012. Android TV Box.
Memoirs, B. et al., 1994. Copyright © National
Academy of Sciences. All rights reserved.
The National Academies Press. Available at:
http://www.nap.edu/openbook.php?record_i
d=4547&page=321.
Morgan, M.G. et al., 2001. Risk Communication: A
Mental Models Approach, Cambridge
University
Press.
Available
at:
http://books.google.com/books?id=kfM1OZ
NjeAwC&pgis=1 [Accessed December 10,
2012].
Narula, U., 2006a. Communication Models,
Atlantic Publishers & Dist. Available at:
http://books.google.com/books?id=NCpYZS
SEWwEC&pgis=1 [Accessed December 10,
2012].
Narula, U., 2006b. Handbook Of Communication
Models, Perspectives, Strategies, Atlantic
Publishers
&
Dist.
Available
at:
22
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciran
http://books.google.com/books?id=kX_A1f
Y5HDoC&pgis=1 [Accessed December 10,
2012].
Newcomb, T.M., 1994. 1903—1984. Available at:
http://www.nasonline.org/publications/biogr
aphical-memoirs/memoir-pdfs/newcombtheodore-m.pdf.
Strokovna, J.A., 2011. Diplomsko delo
višješolskega strokovnega študija. Available
at:
http://www.bb.si/doc/diplome/Ozbolt_Katja.
pdf.
Ucman, I., 2003. KONCEPTI IN VEŠČINE
KOMUNIKACIJE. , pp.1–93. Available at:
http://www.leila.si/dokumenti/kom.pdf.
Wood, J.T., 2009. Interpersonal Communication:
Everyday Encounters, Cengage Learning.
Available
at:
http://books.google.com/books?id=cTyajaSu
_CIC&pgis=1[Accessed December 10,
2012].
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
23
Strokovnireferat
PrimerjavaRiley&RileyterShannon&
Weavermodelakomuniciranja
MiranKosar
Povzetek.VreferatusibomoogledalidvamodelakomuniciranjasociološkiRiley&Rileymodel
terlinearnikrožniShannon&Weavermodelinjumedsebojprimerjalinaravnielementov
(gradnikov),kakopotekakomunikacijaterprimerjaliprednostiinslabostiobehmodelov.
1. UVOD
Komuniciranje (beseda izhaja iz latinskega izraza
»communis«, pomeni deljenje) je dejavnost
posredovanja informacij skozi misli, sporočila preko
govora, slik, signalov, pisanja in obnašanja
(Wikipedia 2012). Za lažjo razumljivost kako
poteka komuniciranje so ljudje z različnih področij
razvili modele komuniciranja s katerimi lahko
predstavimo in študiramo kako sporočilo prispe od
pošiljatelja do sprejemnika z uporabo določenih
elementov za katere si postavimo okvirna vprašanja
in predvidevanja (Croft 2004). Za razvoj in
razumevanje efektivne komunikacije bi moral biti
komunikacijski model (proces) sestavljen iz petih
elementov katere lahko posamezno analiziramo.
Teh pet elementov se glasi: oddajnik, kanal,
sprejemnik, šum in povratna informacija (Nunes
2011).
2. KRATEK OPIS IN NASTANEK
RILEY & RILEY TER
SHANNON & WEAVER
MODELA
2.1. RILEY & RILEY MODEL
Model sta razvila zakonca in sociologa John in
Matilda Riley ter ga predstavila v reviji Sociology
today
leta
1959
pod
člankom
»Mass
Communication and the Social System«. Model
predstavlja komunikacijo med dvema družbenima
skupinama (Linda Phelps n.d.).
Slika1:Riley&Rileymodelkomuniciranja
24
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
2.2. SHANNON & WEAVER MODEL
Leta 19471 je matematik Claude E. Shannon razvil
teorijo komuniciranja, ki je temeljila na prenosu
preko telefonskih povezav. Kasneje je Warren
Weaver Shannonovemu linearnemu modelu dodal
komponento povratne informacije in tako povzročil
krožni efekt. Čeprav je bil model sprva namenjen
inženirjem je postal eden izmed najbolj znanih in
največkrat
obravnavanih
medosebnih
komunikacijskih modelov, ki jih uporabljamo danes
(Hayden n.d.),
"Citat:
The
fundamental
problem
of
communication is that of reproducing at one
point either exactly or approximately a message
selected at another point." (Claude E. Shannon)
Slika2:OsnovniShannon&Weavermodel
3. PRIMERJAVA
Modela sta si na prvi pogled po sami zgradbi precej
različna saj gre v primeru Riley & Riley modela za
sociološki vidik medtem ko je Shannon&Weaver
model linearni krožni in je obravnavan s precej bolj
tehnične plati vendar imata nekaj skupnih lastnosti.
1
Nekateri viri navajajo letnici 1948 (izhodi nekaterih
člankov) in 1949 (izhod knjige The Mathematical Theory
of Communication)
3.1. PRIMERJAVA GRADNIKOV
MODELA
Shannon & Weaver model je sestavljen iz sedmih
glavnih elementov: vir informacije, sporočilo,
oddajnik2, kanal, sprejemnik3, cilj informacije ter iz
enega dodatnega elementa povratne informacije, ki
skrbi za to da pošiljatelj sporočila (vir informacij)
dobi odziv prejemnika sporočila (Laboratories &
Shannon 1999) medtem ko je Riley & Riley
sestavljen iz štirih glavnih gradnikov: prve večje
družbene strukture, ki zajema še komunikatorja (na
sliki 1 označen kot C), druge večje družbene
strukture, ki zajema še prejemnika (na sliki 1
označen kot R), sporočila ter splošnega družbenega
sistema, ki zajema vse tri prej naštete gradnike
(Communication Theory 2010). Torej, ko
pogledamo tako na hitro imata modela samo en
jasen skupni gradnik in to je sporočilo, če pa pri
Riley & Riley modelu razčlenimo prvo večjo
družbeno strukturo in komunikatorja pa lahko
rečemo da komunikator opravlja vlogo Shannon &
Weaver–jevega oddajnika, primarna skupina pa
vlogo vira informacij. Enako naredimo tudi na drugi
stani kjer razčlenimo drugo večjo družbeno
strukturo na prejemnika in drugo primarno skupino
kjer prejemnik opravlja vlogo dekodirnika
(sprejemnika) in primarna skupina vlogo cilja
informacije. Imata pa modela še eno pomembno
skupno lastnost to je povratna informacija, ki pri
Riley & Riley modelu ni posebej izpostavljena
vendar pa lahko vidimo (slika 1), da se sporočila ves
čas prenašajo od komunikatorja k prejemniku in
nazaj in to daje efekt povratne informacije.
Tabela1:Tabelaričnaprimerjavagradnikov
Model
Gradnik
Vir informacije
Sporočilo
Oddajnik
2
3
Shannon &
Weaver
Riley & Riley
+
+
+
+
+
+-
Ponekod naveden kod kodirnik
Ponekod naveden kod dekodirnik
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
Kanal
Šum
Sprejemnik
Cilj informacije
Povratna
informacija
+
+
+
+
+
++
+
Legenda:



3.2.
+ vsebuje,
+- ni natančno določeno
– ne vsebuje
PRIMERJAVA POTEKA
KOMUNIKACIJE
Za oba modela si izberemo primera komunikacije na
katerih jih bomo primerjali. Za Shannon & Weaver
model sem izbral primer telefonskega pogovora
(Communication Theory 2010), za Riley & Riley
model pa delovanje knjižnice v prehodu na
digitalizacijo vsebin (Carson H & Richardson M
n.d.). Torej podjetnik (vir informacij) pokliče preko
telefona (oddajnik/kodirnik) svojega asistenta (cilj
informacij) naj se mu pridruži v pisarni, ker je bila
na kablu (kanal) napaka (šum) asistent ni najbolje
slišal
sporočila
na
svojem
telefonu
(sprejemnik/dekodirnik) je asistent poslal nazaj
povratno informacijo. Tukaj vidimo, da gre pri
Shannon & Weaver modelu ponavadi za pogovor
med dvema osebama medtem ko pa Riley & Riley
model obravnava komunikacijo med večjimi
skupinami. Torej še primer Riley & Riley modela.
Obiskovalci knjižnice (prva večja družbena
struktura) zahtevajo od osebja knjižnice (druga
večja
družbena
struktura)
digitalizacijo
zgodovinskih zapiskov. Sporočilo obiskovalcev je
sprejeto in osebje se odzove s sporočilom, da bodo
zahtevo poskušali izvesti vendar morajo ostati
znotraj proračuna. Nato se vlogi družbenih struktur
zamenjajo osebje knjižnice postane prva večja
družbena struktura in odda sporočilo, da išče
prostovoljce za izvedbo projekta obiskovalci se pa
kot druga večja družbena struktura odzovejo da
bodo pomagali po svojih najboljših močeh. Pri Riley
& Riley modelu je razvidno, da komuniciranje bolj
potrebuje povratno informacijo kot Shannon &
Weaver model vendar pa prenos sporočil ni tako
hiter.
25
3.3. PRIMERJAVA PREDNOSTI IN
SLABOSTI MODELOV
Oba modela imata eno zelo važno skupno lastnost,
ki je tudi velika prednost pri komuniciranju to je
povratna informacija vendar pa pri Shannon &
Weaver modelu ni vedno zahtevana tako kot pri
Riley & Riley modelu, kjer je bistvena dvosmerna
komunikacija (Communication Theory 2010).
Naslednja prednost obeh modelov je preprost način
delovanja in tudi lahko razumevanje elementov v
modelu, ker jih lahko predstavimo na primeru
človeškega komuniciranja čeprav je Shannon &
Weaver model večkrat uporabljen v elektronskem
komuniciranju (Reynolds Karen 1997). Ena izmed
slabih lastnosti Shannon & Weaver modela je to da
se komunikacija v večini primerov odvija v realnem
času kar pomeni, da je večja verjetnost, da se
sporočilo med prenosom izgubi. Pri Riley & Riley
modelu pa so sporočila ponavadi dalj časa nekje
objavljena kot na primeru digitalizacije knjižnice,
kjer je bilo sporočilo najbrž objavljeno na oglasni
deski. Še ena izmed slabih lastnosti Shannon &
Weaver modela je ta da je prejemnik velikokrat
odvisen od kanala (medija) in se mora ponavadi tudi
preko istega kanala odzvati medtem ko pa se pri
Riley & Riley modelu večkrat zgodi da se prejemnik
odzove na različne načine kot na primeru knjižnice
kjer je bil oglas za prostovoljce v pisani obliki se
oseba lahko odzove na več načinov (pisno, preko
telefona, s prisotnostjo). Največja prednost Riley &
Riley modela pred Shannon & Weaver modelu pa je
da ponavadi ni prisotenga šuma oz. ga v samem
modelu ni zavedenega.
4. ZAKLJUČEK
Spoznali smo da imata Riley & Riley ter Shannon &
Weaver modela komuniciranja kar nekaj skupnih
točk (sporočilo, oddajnik, prejemnik, povratna
informacija) čeprav izhajata iz povsem različnih
področij tj. sociologije in telekomunikacij se ju da
primerjat predvsem s strani osnovnih gradnikov če
pa pogledamo kako ti gradniki delujejo pa si modela
nista več tako zelo podobna. Imata tudi zelo dobro
skupno lastnost, ker oba omogočata povratno
informacijo, ki je družbi zelo pomembna.
26
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
LITERATURA
Carson H & Richardson M, Communication
Theory. Available at:
http://www.uri.edu/personal/carsonh/richards
onm/rileypage.html [Accessed December 9,
2012].
Communication Theory, 2010. Communication
Theory. Available at:
http://communicationtheory.org/category/com
munication-models/.
Croft, R.S., 2004. Communication Theory.
Hayden, M., The Shannon-Weaver Model.
Available at:
http://www.uri.edu/artsci/lsc/Faculty/Carson/
508/03Website/Hayden/ShanWeav.html
[Accessed December 9, 2012].
Laboratories, B. & Shannon, W., 1999. Shannon
and Weaver model of Communication.
Linda Phelps, Information Theory Project.
Available at:
http://www.uri.edu/personal/carsonh/phelpsl/c
ommunication.html [Accessed December 9,
2012].
Nunes, P., 2011. Management Dictionary:
Communication. Available at:
http://www.knoow.net/en/sceconent/manage
ment/communication.htm#vermais [Accessed
December 9, 2012].
Reynolds Karen, 1997. Transmission Model of
Communication. Available at:
http://www.aber.ac.uk/media/Students/kjr960
1.html [Accessed December 10, 2012].
Wikipedia, 2012. Communication - Wikipedia, the
free encyclopedia. Available at:
http://en.wikipedia.org/wiki/Communication
[Accessed December 9, 2012].
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
27
Strokovnireferat
Primerjavatransakcijskegamodela
komuniciranjasShannon‐Weaverjevim
modelomkomuniciranja
TimotejLorbek
Povzetek.Vreferatubompredstavilinprimerjalizbranamodelakomuniciranja.Skušalbom
ugotovitikajimataskupnegainvčemserazlikujeta.Ovrednotilbomkaterimodel
komuniciranjajeboljrazširjeninzakaj.Primerjavabotemeljilanazgradbi,splošni
priljubljenostiinuporabnostiobehmodelovkomuniciranja.
1. UVOD
Komuniciranje je odvisno od zaznavanja,
pomembno je kako določene informacije
sprejmemo, kar nas vodi do tega, da je zaznavanje
del človekovega mišljenja. Iz tega lahko sklepamo,
da nam osnove psihologije pomagajo pri boljšem
komuniciranju(Stane Možine, Mitja Tavčar, Nada
Zupan 2004). Za boljše razumevanje komuniciranja
imamo dandanes veliko število modelov
komuniciranja. Vsak model komuniciranja ima svoj
koncept interpretacije komuniciranja. Dandanes
lahko
najdemo
veliko
število
modelov
komuniciranja, ki se med seboj zelo razlikujejo.
Lahko jih ločimo glede na: kompleksnost,
namembnost, funkcionalnost… Skratka rečemo
lahko, da nam pomagajo razumeti sistem
komunikacije oziroma olajšajo nam razumevanje
kompleksne zgradbe komuniciranja. Dejstvo je, da
poznamo veliko raznolikih modelov, če jih
analiziramo in preučimo so nam lahko v pomoč pri
rabi in razumevanju komuniciranja. (Narula 2006)
1.1. TRANSAKCIJSKI MODEL
KOMUNICIRANJA
Pri
transakcijskem
modelu
komuniciranja
sporočevalci komunicirajo s sporočil preko kanala.
Sporočila velikokrat motijo različni šumi. Ti so
lahko fiziološki kot naprimer glavobol, ali psihiloški
kot naprimer različna počutja. Transakcijski model
komuniciranja sestavljajo naslednji elementi:
sporočevalci, sporočilo, kodiranje,
kanal in
dekodiranje. Sporočevalec je vir in sprejemnik
sporočila. Sporočilo predstavlja informacijo, ki
sproži komunikacijo. Kodiranje omogoča, da se
sporočilo spremeni v neverbalno obliko, medtem ko
pri dekodiranju sporočilo dobi dejanski pomen.
(Narula 2006)
28
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
sporočilo doseglo želenega prejemnika. (Narula
2006) (Anon n.d.)
Slika
8: Grafični
modela.(Anonn.d.)
prikaz
transakcijskega
Splošno gledano transakcijski model komuniciranja
poudarja, da ima relacija sporočevalec-sporočevalec
večji pomen kot relacija pošiljatelj informacijeprejemnik informacije. Transakcijski model
komuniciranja se uporablja praktično vsakodnevno,
ni pa preveč splošno znan. Zanimivo je to, da je
kljub hkratnemu komuniciranju le-to tekoče. Na
model pa vpliva tudi okolje v katerem poteka
pogovor. Sporočevalec vedno dobiva odziv od
pošiljatelja preko obrazne mimike, kar mu omogoča,
da lahko nadaljuje svoj govor, brez da bi moral
počakati na verbalni odziv sprejemnika informacije.
(Foulger n.d.)
1.2. SHANNONOV IN WEAVERJEV
MODEL KOMUNICIRANJA
Claude Elwood Shannon in Waren Weaver sta
model zasnovala v času druge svetovne vojne. Njun
primarni cilj je bil najti način, da bi kanali bili bolj
učinkoviti. Model je bil narejen leto dni po
Lasselovim modelom komuniciranja, zato sta si
podobna. Poudarek pri Shannon-Weaverjevem
modelu je pri prenosu in sprejemu informacije.
Model sestavljajo naslednji elementi: vir
informacije, informacija, oddajnik, signal, kanal,
šum, prejemnik in cilj informacije. Vir informacije
je človek oziroma naprava, ki pošlje sporočilo.
Informacija predstavlja neko sporočilo z določenim
pomenom. Usta, računalnik pa lahko predstavljajo
oddajnik, ki pretvori sporočilo v neverbalno obliko
– signal, ki predstavlja fizično obliko sporočila.
Kanal je tisto, kar povezuje oddajnika in
sprejemnika (npr.žica). Naloga prejemnika pa je, da
sporočilo, ki ga sprejme pretvori nazaj iz fizične v
verbalno obliko. Cilj informacije je dosežen, če je
Slika 2: Grafični prikaz Shannon-Weaverjevega
modela.
2. PRIMERJAVA
TRANSAKCIJSKEGA
MODELA S SHANNONWEAVERJEVIM MODELOM
KOMUNICIRANJA
Dejstvo je, da je Shannon in Weaverjev model bolj
splošno priznan in velja za enega glavnih modelov
komuniciranja.
Manjša
priljubljenost
transakcijskega modela pa ne pomeni, da je njegova
funkcionalnost
ni
enakovredna
ShannonWeaverjemu modelu. Nekoliko zapostavljen
transakcijski model je zelo zanimivo zasnovan, ima
veliko potenciala. Strukturno se modela razlikujeta,
različni elementi imajo svoje namene, da skupno
gledano osmislijo celoten model. Transakcijski
model ima v primerjavi s Shannon-Weaverjevim
manj elementov, ki sestavljajo model, vendar pa to
ne pomeni, da je njegova uporabna vrednost
šibkejša. Na podlagi elementov, ki sestavljajo
posamezen model, lahko sklepam, da so elementi pri
Shannon-Weaverjevem modelu bolj podrobno
predstavljeni, medtem ko je pri transakcijskem
modelu največji poudarek na relaciji sporočevalecsporočevalec. Okolje, ki vpliva na komunikacijo s
šumi, se zdi, da je bolj prilagodljivo pri ShannonWeaverjevem modelu, saj je za premagovanje šuma
nudi boljše rešitve. Glede same funkcionalnosti, pa
ima transakcijski model zelo zanimivo lastnost, saj
lahko pošiljatelj brez verbalnega odziva sogovorca
nadaljuje svoj govor. To mu omogočajo geste
sogovorca,
obrazna
mimika
in
telesna
govorica.(Smith 1988) (Schuler 1979)
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
2.1. PREDSTAVITEV KRITERIJEV
PRIMERJAVE
Kriterij zgradbe modela komuniciranja: glede na
kriterij zgradbe sem predstavil sestavo vsakega
modela komuniciranja. Naštete lastnosti elementov
obeh modelov omogočajo ustrezno interpretacijo
obravnavanega modela.
Kriterij splošne priljubljenosti: glede na ta kriterij,
sem navedel, kateri izmed modelov komuniciranja
je bolj razširjen in zakaj. S primeri je predstavljeno
zakaj je izbran model komuniciranja zanimiv, da si
lažje ponazorimo celotno sliko o modelu in si ga
znamo na podlagi primerov predstavljati.
Kriterij uporabnosti: ta kriterij nam pomaga model
komuniciranja ovrednotiti z vidika funkcionalnosti.
Tako lahko ocenimo njegovo dejansko uporabo na
podlagi primera, navedemo njegove elemente in
dobimo podobo o dejanski uporabnosti modela
komuniciranja.
2.2. REZULTATI PRIMERJAVE
Tabela 2: Prikazrezultatovprimerjave.
Kriteriji
primerjave:
Transakcijski
model
Splošna
priljubljenost
Uporabnost
Manj priljubljen
Zgradba
modela
Ima manj
elementov
Razširjenost
modela
Manjša
Se veliko
uporablja
ShannonWeaverjev
model
Bolj priljubljen
Bolj razširjen,
večja
funkcionalnost
Več elementov
29
sporočilo. Ker pri prvotnem Shannov-Weaverjevem
modelu ni vključena, bi ob povezavi obeh modelov
imela pomembno vlogo. Kot je že bilo povedano, je
povratna informacija pri transakcijskem modelu
zelo pomembna, saj
sporočevalcu omogoča
neprekinjeno posredovanje informacij. Glavni cilj
pri Shannon-Weaverjevem modelu je bil, da bi se
kanal čim bolj izkoristil, da bi postal uporabnejši. To
nam dandanes omogočajo žice, kabli…Iz tega lahko
zaključimo, da če bi združili modela in dodali
povratno informacijo (feedback), bi dobili
samostojen model komuniciranja, ki bi bil še bolj
izpopolnjen.(Alonso et al. n.d.) (Foulger n.d.)
4. ZAKLJUČEK
Pri primerjavi modelov komuniciranja sem se naučil
uporabljati primerjalno analizo in glede na izbrane
kriterije primerjave podrobno spoznal oba modela
komuniciranja. Iz primerjave lahko pridem do
zaključka, da je splošno gledano ShannonWeaverjev model komuniciranja bolj priznan in
uveljavljen. Meni osebno se po preučitvi modela zdi
zelo zanimiv transakcijki model, saj ima zanimivo
interpretacijo in tako lahko sklepam, da je morebiti
malo preveč zapostavljen. Najdemo ga lahko pri
vsakodnevni komunikaciji.
Na nekoliko težav sem naletel pri iskanju virov, saj
je zelo težko najti ustrezno knjigo. Viri so bili na
voljo v angleščini. Sem pa zato uporabil relevantne
strokovne članke in s pomočjo internetnih virov
ustvaril strokovni referat.
LITERATURA
Večja
Shannon-Weaverjev model komuniciranja je dosti
bolj uveljavljen model kot transakcijski model.
3. POVEZAVA MED
MODELOMA
KOMUNIKACIJE
Če bi združili oba modela komuniciranja bi dobili še
bolj dovršen model. Pri transakcijskem modelu je
zelo pomembna povratna informacija, to je odziv na
Alonso, G. et al., Advanced transaction models in
workflow contexts. In Proceedings of the
Twelfth International Conference on Data
Engineering. IEEE Comput. Soc. Press, pp.
574–581. Available at:
http://ieeexplore.ieee.org/lpdocs/epic03/wrap
per.htm?arnumber=492208 [Accessed
November 19, 2012].
Anon, The Shannon-Weaver Model Defined.
Available at:
http://www.uri.edu/artsci/lsc/Faculty/Carson/
508/03Website/Hayden/ShanWeav.html.
30
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Anon, Transactional Model of Communication.
Available at:
http://www.natcom.org/Tertiary.aspx?id=511.
Foulger, D., Models of the Communication
Process. Available at:
http://davis.foulger.info/research/unifiedMode
lOfCommunication.htm.
Narula, U., 2006. Communication Models,
Atlantic. Available at:
http://books.google.si/books?id=nDRn9PAlS
BwC&printsec=frontcover&source=gbs_ge_s
ummary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false.
Schuler, R.S., 1979. A role perception transactional
process model for organizational
communication-outcome relationships.
Organizational Behavior and Human
Performance, 23(2), pp.268–291. Available
at:
http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/003
0507379900588 [Accessed November 19,
2012].
Smith, M., 1988. A model of human
communication. IEEE Communications
Magazine, 26(2), pp.5–14. Available at:
http://ieeexplore.ieee.org/lpdocs/epic03/wrap
per.htm?arnumber=425 [Accessed November
19, 2012].
Stane Možine, Mitja Tavčar, Nada Zupan, A.N.K.,
2004. Poslovno komuniciranje, Obzorja.
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
31
Strokovnireferat
PregledpodročijuporabeWestley‐
MacLeanovegamodelakomuniciranja
TamaraLorber
Povzetek.Poznamovelikokomunikacijskihmodelov,vendarsibomovtemreferatuogledali
Westley‐MacLeanovmodelkomuniciranja.Napodlagile‐tegamodelabomopreučilinekaj
področijinposkušalitovrstokomuniciranjarazložitispomočjoobravnavanegamodelatako,da
bomoopredeliliinrazložilivsakovlogovmnožičnemkomuniciranju.
1. UVOD
Komunikacija je za človeka nekaj povsem
običajnega. Brez medsebojnega komuniciranje
preprosto ne gre. Že samo en pogled ali kretnja
lahko pove več kot tisoč besed, zato se moramo
zavedati, da je beseda komunikacija zelo širok
pojem. V tem referatu pa se ne bomo osredotočili na
to, kaj je komunikacija, ampak si bomo pogledali,
kako poteka komunikacija skozi določen model
komuniciranja. V tem primeru imamo na voljo
Westley-MacLeanov model komuniciranja, s
pomočjo katerega bomo preučili različna področja
uporabe tega modela.
posameznika, ampak ko se ta oseba selektivno
odzove na neposredno fizično okolico. Tako se
komunikacija začne takrat, ko oseba dobi neko
sporočilo iz okolice (Baran & Davis 2009).
Sam model je možno interpretirati na dva načina.
Prvi način je ta, da si ga razlagamo model kot
medosebno komuniciranje1. Druga interpretacija
2. KOMUNIKACIJSKI MODEL
Avtorja Westley-MacLeanovega modela sta Bruce
Westley in Malcolm S. MacLean Jr. (Stewart L.
Tubbs, Robert M. Carter 1978). Model sta ustvarila
leta 1957. Avtorja modela se zavedata, da se
komunikacija ne začne ob začetku govorjenja
1
Medosebni komuniciranje je proces komuniciranja, kjer
si informacije izmenjavata dve osebi.
Slika 9: Westley-MacLeanov model komuniciranja.
32
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
modela je možna na podlagi množičnega
komuniciranja2. Razlika med interpretacijama je v
načinu in hitrosti pri prejemu povratnih informacij.
V prvem primeru je možno povratno informacijo
dobiti neposredno in hitro. Medtem ko je pot
povratne informacije v drugem primeru počasnejša
in posredna (Anon 2010).
Tabela3:PrednostiinslabostiWestley‐
MacLeanovegamodelakomuniciranja.
Prednosti
Možna povratna zveza
Uporaben pri predstavitvi
množičnega in
medosebnega
komuniciranja
Uporaben pri
komunikacijah z več kot
dvema viroma
Pomanjkljivosti
Dvodimenzionalen – ni
primeren za
komuniciranja, ki
vsebujejo širok
kontekst in več
sporočil
V tabeli 1 so razvidne nekatere prednosti in
pomanjkljivosti
opisanega
komunikacijskega
modela. Prednosti samega modela so te, da omogoča
povratno zvezo, ki omogoča udeležencem
komuniciranja, da se še dodatno informirajo o želeni
temi ali pa vprašajo za dodatno razlago. S pomočjo
tega modela je prav tako možno razložiti procese
množičnega in medsebojnega komuniciranja. Prav
tako
je
model
uporaben
pri
razlagi
komunikacijskega procesa, kjer nastopata več kot
dva vira informacij. Pomanjkljivost modela je ta, da
je model dvodimenzionalen in zato ni primeren za
komuniciranja, ki vsebuje širok kontekst in večje
število sporočil.
Kot je razvidno iz slike 1, ki prikazuje množično
komuniciranje, nastopa v samem modelu kar nekaj
spremenljivk. Vsaka spremenljivka ima svojo vlogo
v komuniciranju. Xn predstavlja okolico iz katere
lahko prejmemo, med komunikacijo, neposredne
informacije. Spremenljivka A predstavlja neko
osebo ali predmet, ki ima vlogo prejemnika
2
Množično komuniciranje je proces komuniciranja, kjer
se informacije razširijo med širšo javnostjo. Je posredno
komuniciranje, ki poteka preko nekih medijev oziroma
neposrednih informacij iz okolja in vlogo
posrednika pri prenosu informacij (X'), ki jih nato
posreduje spremenljivki C. Ta nato posreduje
informacije (X'') naprej do spremenljivke B, ki
pregleda vse prejete informacije in C-ju pove, katere
informacije lahko uporabi in pošlje nazaj v javnost.
V samem modelu pa je tudi razvidno, da je možno
vzpostaviti povratno zvezo (na sliki 1 označene z
fCA, fBa in fBC) med vsemi tremi spremenljivkami
A,C in B. Seveda pa ni nujno potrebno, da se
povratna zveza med določenimi spremenljivkami
sploh vzpostavi. Povratna zveza se vzpostavi zgolj
takrat, ko želimo prejeti neko dodatno informacijo o
točno določenem področju, ki nas zanima. (Baran &
Davis 2009).
3. PODROČJA UPORABE
Ljudje neprestano komuniciramo med seboj v
različnih trenutkih, na različne načine in na različnih
področjih, ki nas zanimajo. Kot smo že omenili je
lahko komunikacija medosebna ali množična.
V tem poglavju si bomo tako ogledali nekaj področij
komuniciranja, ki bodo razloženi na podlagi
obravnavanega komunikacijskega modela. V
nadaljevanju bomo obravnavali tri področja
množičnega komuniciranja: novinarstvo na primeru
komuniciranja
v
odnosu
novinar-politik,
komuniciranje preko spletnih dnevnikov in otroška
književnost.
3.1. NOVINARSTVO
Novinarstvo je področje, ki se nenehno ukvarja s
prenosom informacijam širši javnosti. Lahko
rečemo, da so novinarji nek medij, ki prenaša
informacije od občinstva do vodij in obratno. Ravno
s tem posredovanjem novinarji tako omogočajo
komunikacijo vodilnih ljudi z ljudstvom in obratno
(Manca 1999).
preko množičnih komunikacijskih sredstev (svetovni
splet).
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
33
To področje si bomo pogledali na primeru v odnosu
novinar-politik.
interpretations or spins to the public.« (Manca
1999).
Vlogo Xn ima v tem primeru še zmeraj okolje
oziroma bolje rečeno, predstavlja Xn vsa politična
dogajanja ali ljudstvo, iz katerega pridobi politik (A)
neposredno informacijo. Lepše rečeno Xn je vir
neposredne informacije. Teh virov, kot je vidno iz
modela komuniciranja, je lahko več. Politik (A) nato
posreduje informacijo X' do novinarjev (C), ki nato
prenesejo informacije (X'') do nadrejenih (B), ki
določijo katere informacije naj novinarji
posredujejo
nazaj
do
politikov.
Med
komuniciranjem je možno vzpostaviti tudi povratno
zvezo na primer uredništvu napišeš uradno pismo, s
katerim izraziš svoje mnenje. (Fujii 1988).
Ta citat govori o tem, da po Westlej-MacLeanovem
modelu komuniciranja razumemo, da novinarji
delujejo kot nekakšni vratarji v procesu množičnega
komuniciranja, prav zaradi njihove privilegirane
vloge, morali bi objektivno poročati o novicah in
morali bi preveriti njihova lastna politična
prepričanja preden vstopijo v svet poln informacij.
Morali bi biti nepristranski sodniki med tem ko
tekmujejo s konkurenco in promovirajo svoje
interpretacije širši množico (Manca 1999).
Lahko pa si to vrsto komuniciranja pogledamo iz
vidika novinar-ljudstvo. Tukaj Xn še zmerom
ohranja svojo vlogo, ki je okolje (primarni vir
informacij) iz katerega ljudstvo (A) prejme
neposredne informacije. Te informacije (X')
posreduje ljudstvo (A) do novinarjev (C). Oni
informacije preuredijo in ponovno posredujejo te
informacije (X'') do končnega prejemnika (B).
Končni prejemnik je politik.
Nekateri si ta primer komuniciranja razlagajo tako,
da naj bi imeli novinarji (C), v procesu
komuniciranja, vlogo vratarja oziroma nadzornika
(Roberts 2005). Primer tega navaja Luigi Manca v
svojem članku, ki govori ravno o teh nadzornikih oz
» vratarjih« v novinarstvu.
»Citat:Traditionally, the Westley-MacLean
model is understood as proposing that
journalists act as gatekeepers in the mass
communication process and, because of their
privileged role, they ought to report the news
objectively and check their own political
convictions at the door as they enter the
newsroom. They ought to be impartial referees
as competing advocates of this or that cause
struggle
to
promote
their
particular
3
Blogerji so uporabniki, pisci in bralci spletnih
dnevnikov oziroma blogov.
Vendar avtorja komunikacijskega procesa vlogo
vratarja oziroma nadzornika presojata A, torej v tem
primeru politikom ali ljudstvu (odvisno iz katere
plati gledamo proces komuniciranja). Vendar, če
pogledamo iz druge plati, lahko vlogo nadzornika
opravlja tako A kot C oziroma politiki in okolica
hkrati (Pižmoht 2008).
Povratno zvezo je možno vzpostaviti med vsemi
vlogami (A,B in C). Na primer ljudstvo lahko
neposredno vzpostavi povratno zvezo s politiki s
pomočjo protestov, novinarji z različnimi intervjuji
s politik in prav tako z ljudstvom. Politiki
vzpostavijo povratno zvezo s pomočjo volitev ali
preko posrednika (C) oziroma novinarjev v obliki
intervjuja, na podlagi katerega novinar nato spiše
članek, ki ga posreduje širši javnosti.
3.2.
SPLETNI DNEVNIK
Spletni dnevnik ali blog je spletna stran na spletu ,
ki periodično prikazuje besedila, slike in še mnoge
druge elemente, ki jih uporabniki blogov
posredujejo širši množici.
Tako kot novinarstvo se blogarstvo ukvarja s
prenosom informacij. Razlika med njima je v tem,
da pri pisanju blogov ni stroge cenzure in blogerji3
iščejo in črpajo informacije ne le iz realnega sveta
ampak tudi iz virtualnega spletnega sveta. Pri
pisanju blogov lahko veliko krat zasledimo tudi
34
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
novinarje, saj jim pisanje blogov omogoča večjo
svobodo »govora«. Seveda pri tem nimajo absolutne
svobode, saj jim to omejujejo administratorji
blogov, ki preverjajo, da ne pride do kakšnih javnih
žalitev ali do česa podobnega.
Blogerji in blogerji novinarji (C) lahko prejmejo
informacije iz spletnega okolja ali iz realnega
okolja, ki predstavljajo primarne vire informacij
(Xn). Te informacije lahko blogerji in blogerji
novinarji pridobijo tudi preko posrednika (A), ki so
drugi blogerji ali komentatorji. Nad vsem tem
dogajanjem na blogih pa ima nadzor administrator
(B). Ti presojajo o tem ali so informacije primerne
za objavo ali ne (Pižmoht 2008).
Tako kot pri prejšnjem primeru, je tudi tukaj možno
vzpostaviti povratno zvezo z drugimi. Na primer
pisec bloga (C) lahko vzpostavi povratno zvezo s
posredniki informacij, jim zastavi dodatna vprašanja
ali pa jih vpraša za dodatno pojasnilo in obratno.
Prav tako je možno vzpostaviti zvezo z
administratorjem (B), da ga na primer opozorimo na
določene nepravilnosti v samem spletnem dnevniku
ali na kakšne kršitelje pri uporabi spletnega
dnevnika. Administrator (B) lahko tudi vzpostavi
povratno zvezo z uporabniki spletnega dnevnika (C)
in mu odgovori na zastavljena vprašanja in
opozorila ali pa ga sam opozori na kršenje pravil itd.
3.3.
OTROŠKA KNJIŽEVNOST
Ljudje se včasih sploh ne zavedamo, da med seboj
komuniciramo tudi s pomočjo najrazličnejših
književnih del. Zato si bomo še pogledali področje
iz otroške književnosti in komunikacijo razložili s
pomočjo obravnavanega modela.
Avtor knjižnega dela (C) dobi informacije (X') od
neke druge osebe (A), ki je pred tem prejela
neposredne informacije iz okolice (Xn). Ko avtor
(C) zbere in uredi vse pridobljene informacije
(napiše otroško knjigo) pošlje informacije (X'')
naprej do bralcev te knjige, ki so v tem primeru
otroci (B).
V tem primeru komuniciranja lahko ponovno
opazimo, da imamo več vlog pri spremenljivki C.
Vsi imajo vlogo nekakšnega nadzornika, ki pregleda
uporabnost in primernost informacij za določeno
starostno skupino otrok. Tako ima na primer lahko
vlogo nadzornika avtor (C1) sam, ki delo posreduje
do urednikov (C2). Ti delo preberejo in presodijo ali
so zajete informacije primerne za otroke. Po
odobritvi pa pošljejo delo naprej vse do knjigarn ali
knjižnic. Tukaj pa dobijo vlogo nadzornika
knjižničarji (C3), ki tako nadzirajo komu pride ta
otroška knjiga v roke oziroma se odločijo ali je sploh
primerna za določeno starostno skupino (Wehmeyer
2012).
Tudi v tem primeru komuniciranja je možna
povratna zveza. Namreč med seboj lahko ponovno
komunicirajo tako avtor (C) s tistim, ki mu je
pridobil neposredne informacije. Lahko ga vpraša
na primer o določenih podrobnostih ali za mnenje.
Povratno zvezo lahko vzpostavi tudi uredništvo (C2)
z avtorjem (C1) in mu na primer javi, da mora
spremeniti svoje avtorsko delo. Prav tako je možno
vzpostaviti povratno zvezo bralec (B) z avtorjem
(C1) seveda, če je le-ta še živ. Prav tako lahko bralec
(B) prenese povratno informacijo knjižničarju (C3)
in obratno.
4. ZAKLJUČEK
Komunikacija je za človeka zelo pomemben proces,
saj brez tega ne bi moral shajati. Samo
komuniciranje iz dneva v dan postaja vse bolj
kompleksnejše in zahtevnejše. S pomočjo modelov
komuniciranja si lahko tako pomagamo, da
razumemo kompleksnost človeškega komuniciranja
na različnih področjih. V našem primeru smo tako
razložili tri vrste množičnega komuniciranja, ki smo
jih lahko razložili s pomočjo WestleyMacLeanovega komunikacijskega modela. S tem
smo spoznali, da nekatere vrste komunikacije
potekajo posredno in med potjo do ciljnega
prejemnika še opravi nek postanek pri vmesnem
prejemniku, ki nato posreduje informacije do cilja.
LITERATURA
Anon, 2010. Westley and MacLean’s Model of
Communication | Communication Theory.
Available at:
http://communicationtheory.org/westley-andmaclean’s-model-of-communication/
[Accessed November 18, 2012].
Baran, S.J. & Davis, D.K., 2009. Mass
Communication Theory: Foundations,
Ferment, and Future, Cengage Learning.
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Available at:
http://books.google.com/books?id=5TAebeo
DnJ4C&pgis=1 [Accessed December 8,
2012].
Fujii, A., 1988. News Translation in Japan. Meta:
Journal des traducteurs, 33(1), p.32.
Available at:
http://id.erudit.org/iderudit/002778ar
[Accessed November 13, 2012].
Manca, L.U., 1999. Journalists: Gatekeepers or
Gate-openers? In A Reinterpretation of the
Westley-MacLean Model Based on
MacLean’s Unpublished Papers.
Pižmoht, F., 2008. Blogokracija kot demokracija
2.0: pomen državljanskega novinarstva v
slovenskem medijskem prostoru.
Roberts, C., 2005. Gatekeeping theory: An
evolution. Available at:
http://41.89.160.5/chisimba/usrfiles/context/in
s218/canvases/gatekeeping.pdf [Accessed
November 18, 2012].
Stewart L. Tubbs, Robert M. Carter, R.M.C., 1978.
Shared Experiences in Human
Communication, New Jersey: Hayden Book
Company, INC.
Wehmeyer, L.B., 2012. A Mode As Children ’ s
Novels of Communication, National Council
of Teachers of English.
35
36
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
PrimerjavaBerlovegainS&Wmodela
komuniciranja
DamjanLovenjak
Povzetek.Vstrokovnemreferatusmonazačetkupredstavilikajsplohpomenibeseda
komuniciranje,nakratkosmoopisalikajsotomodelikomuniciranjainzakajnamslužijo,v
nadaljevanjupasmonakratkoopisaliShannon&Weaver‐jevinBerlovmodelkomuniciranja.
Kasnejesmotadvamodelamedsaboprimerjaliinstemtudiugotovilinekatereprednostiin
slabostitehdvehmodelov.
1. UVOD
Komuniciranje je ena bistvenih dejavnosti, ki
omogoča obstoj posamezniku in organizaciji. Je
proces prenosa podatkov in informacij od oddajnika
k sprejemniku. »Komuniciranje v najširšem smislu
pomeni kakršnokoli verbalno ali neverbalno vedenje
ene osebe, ki ga zaznava druga oseba.« (Novak
2000) Sama beseda »komunicirati« izhaja iz
latinskega izraza »communicare«, ki pomeni
razpravljati, vprašati za nasvet, posvetovati se.
Slovar slovenskega knjižnega jezika pa jo
opredeljuje kot izmenjevanje misli, informacij ter
sporazumevati se. Komunikacija služi različnim
namenom kot so: izmenjava informacij in
usklajevanje mnenj, vplivanje na drugo osebo oz. na
več oseb, reševanje problemov in nesoglasij,
vzdrževanje stikov in razvoj odnosov…
Komuniciranje pa je možno tudi proučevati. Veda,
ki se s tem ukvarja je komunikologija. Da bi si pa
komuniciranja lažje predstavljali, si lahko
pomagamo s t.i. modeli komuniciranja. V
nadaljevanju vam bomo predstavili dva izmed
modelov komuniciranja, katera bomo tudi med sabo
primerjali iz različnih vidikov (Kos n.d.), (Anon
n.d.), (Škerlep 1992).
1.1. MODELI KOMUNICIRANJA
Modeli komuniciranja opisujejo in razlagajo
človeški proces komuniciranja. Uporabljamo jih za
upodabljanje idej, misli in zamisli v bolj preprosti
obliki, kot so: diagrami, slikovne upodobitve itd.
Slika 11: Aristotelov model komuniciranja
Slika 10: Komuniciranje med ljudmi
S pomočjo modelov komuniciranja si lažje
predstavljamo komuniciranje in njihove procese,
skratka preprosto rečeno nam olajšajo učenje
določene stroke, v našem primeru komuniciranja
(Anon n.d.), (Windahl n.d.).
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
1.2. PREDSTAVITEV BERLOVEGA IN
S&W MODELA KOMUNICIRANJA
Obstaja veliko modelov komuniciranja in vsak po
svoje iz različnih vidikov opisuje komuniciranje. Mi
smo si pri tej nalogi zadali, da primerjamo med sabo
dva modela komuniciranja in to sta: Berlov model in
Shannon&Weaver-jev model komuniciranja. (Anon
n.d.)
1.2.1. BERLOV MODEL KOMUNICIRANJA
Berlov model komuniciranja je eden izmed najbolj
znanih modelov komuniciranja. Razvil ga je
komunikacijski teoretik in svetovalec David K.
Berlo leta 1960. Njegov model komuniciranja
upošteva čustven vidik nekega sporočila. Pri tem
morata sporočevalec in sprejemnik biti v ravnotežju,
če hočemo, da je naš proces komuniciranja
učinkovit. Berlo je oblikoval model, ki naj bi dobro
opisal komuniciranja in je v bistvu priredba
Shannon-Weaver-jevega modela komuniciranja.
Model je sestavljen iz štirih delov in sicer:
Source – sporočevalec,
Message – sporočilo,
Channel – kanal,
Receiver – sprejemnik.
Slika 12: Berlov model komuniciranja
Pri tem je sporočevalec tisti, ki ustvari sporočilo,
sporočilo so znaki, iz katerih prejemnik izbere
informacijo, kanal je medij, ki prenese sporočilo in
sprejemnik je cilj komuniciranja. (Anon n.d.)
1.2.2. S&W MODEL KOMUNICIRANJA
Shannon&Weaver-jev model komuniciranja je
model, ki sta ga razvila leta 1949 Claude Shannon in
Warren Weaver, ki sta bila inženirja pri telefonski
družbi Bell. Njun model komuniciranja, imenovan
tudi model oddajnik – sprejemnik, opisuje
komuniciranje kot prenos nekega sporočila od
oddajnika do sprejemnika. Sporočilo se kodira in kot
signal po kanalu prenese do sprejemnika. Pri tem
lahko pride tudi do motenj.
S&W – jev model komuniciranja je sestavljen iz 5
elementov:
37
izvor – je pobudnik, ki model postavi v delovanje,
oddajnik – je prenašalec, ki sporočilo spremeni v
signale,
sporočilo – znaki, ki jih prejemnik obdela v
informacijo,
kanal – je pot ali smer, po kateri potuje sporočilo,
sprejemnik – je prenašalec, ki spreminja signal
nazaj v sporočilo in omogoča, da sporočilo uspešno
pride do sprejemnika,
motnja – povzroča napake pri prenašanju sporočil.
Slika 13: Klasična predstavitev S&W modela
komuniciranja (Anon n.d.)
2. PRIMERJAVA BERLOVEGA
IN S&W MODELA
KOMUNICIRANJA
Kot vemo, je eden izmed prvih modelov
komuniciranja S&W model, ki temelji na
informacijski teoriji med oddajnikom in
sprejemnikom. Namen Claude Shannona in Warren
Weaverja je bil doseči čim bolj učinkovito uporabo
komunikacijskih kanalov kot na primer: telefonski
kabel, radijski valovi…
Vsak izmed modelov komuniciranja je uporaben za
določena področja, tako je tudi S&W model
komuniciranja uporaben predvsem na področju
telekomunikacij
pa
tudi
pri
medosebni
komunikaciji.
Slika 14: Shannon&Weaver-jev model komuniciranja
Pri Shannon&Weaver-jevem modelu oz. pri samem
procesu komuniciranja lahko pride tudi do različnih
vrst šumov ali motenj. Posledica tega je
38
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
neučinkovitost oddanega sporočila sprejemniku, kar
z drugimi besedami pomeni, da sprejemnik ne dobi
takšnega sporočila kot ga je oddal oddajnik.
Na podlagi tega komunikacijskega modela pa je
David K. Berlo razvil svoj model, ki obravnava
komuniciranje kot proces med sporočevalcem in
sprejemnikom.
Sestava
Iz 5-ih elementov
Iz 4-ih elementov
Uporabnost
Telekomunikacije
Komuniciranje
Namen
Doseči učinkovito
rabo
komunikacijskih
kanalov
Upoštevanje
čustvenega vidika
pri procesu
komuniciranja
Skozi literaturo smo ugotovili nekatere bistvene
lastnosti S&W-jevega in Berlo-vega modela
komuniciranja, katere smo na kratko povzeli v
tabeli.
Slika15:SMCRmodel
Berlov model komuniciranja je dober pri
prikazovanju zapletenosti komuniciranja. Kakor
tudi vse v življenju, ima tudi ta model nekatere
prednosti in slabosti. Značilnost tega modela je, da
se navezuje na povratno informacijo vsakega
komuniciranja. Skozi celoten proces prejemanja
sporočil, pridobljene povratne informacije vplivajo
na naše prihodnje komuniciranje. Prav tako ta model
upošteva tudi psihološki, predvsem pa čustveni
vidik nekega sporočila. Če primerjamo oba modela,
lahko ugotovimo, da sta si med seboj zelo podobna.
S&W-jev model je sestavljen iz petih elementov, pri
čemer je Berlov model sestavljen iz štirih osnovnih
elementov, prirejenih po S&W-jevih (Anon n.d.),
(Bogdan 2004)
2.1. TABELA PRIMERJAVE
Tabela 4: Tabela primerjave S&W in Berlovega
modelakomuniciranja(Anonn.d.)
Lastnosti:
S&W
model Berlov
model
komuniciranja
komuniciranja
Nastanek
Claude Shannon
in Warren Weaver
(1949)
David K. Berlo
(1960)
Prednosti
Enostaven prikaz
procesa
komuniciranja,
kodiranje in
dekodiranje
sporočila
Navezovanje na
povratno
informacijo,
učinkovito
prikazovanje
zapletenosti
komuniciranja
Motnje pri
procesu
komuniciranja
Za učinkovitost
komuniciranja
morata biti
sporočevalec in
Slabosti
sprejemnik v
ravnotežju
3. ZAKLJUČEK
Skozi strokovni referat smo se naučili kaj v bistvu
pomeni beseda komunicirati, spoznali smo tudi, da
si s pomočjo modelov komuniciranja lažje
predstavljamo samo komuniciranje. Predstavili pa
smo tudi dva izmed pomembnih modelov
komuniciranja, katera smo med sabo primerjali.
Ugotovili smo, da sta si med sabo precej podobna in
celo to, da je Berlov model priredba S&W-jevega
modela komuniciranja.
LITERATURA
Anon, BERLO’S SMCR MODEL OF
COMMUNICATION | Communication
Theory. Available at:
http://communicationtheory.org/berlos-smcrmodel-of-communication/ [Accessed
December 10, 2012a].
Anon, Berlo’s SMCR Model of Communication »
Frequent Flosser. Available at:
http://www.frequentflosser.com/berlos-smcrmodel-of-communication/ [Accessed
December 9, 2012b].
Anon, Communication Models. Available at:
http://www.tutorialspoint.com/management_c
oncepts/communication_models.htm
[Accessed December 9, 2012c].
Anon, Communication Models - Aristotle, Berlos,
Shannon and Weaver, Schramms. Available
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
at:
http://www.managementstudyguide.com/com
munication-models.htm [Accessed December
10, 2012d].
Anon, Introduction to Communication. Available
at:
http://www.scribd.com/doc/23737472/Introdu
ction-to-Communication [Accessed
December 10, 2012e].
Anon, KONCEPTI IN VEŠČINE
KOMUNIKACIJE. Available at:
http://www.leila.si/dokumenti/kom.pdf
[Accessed November 25, 2012f].
Bogdan, K., 2004. Osnove poslovnega
komuniciranja, Available at:
http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DI
SP&id=0943334188767724&rec=2&sid=2
[Accessed December 10, 2012].
Kos, B., Učinkovita komunikacija | Blaž Kos Born to create. Available at:
http://www.blazkos.com/ucinkovitakomunikacija.php [Accessed November 25,
2012].
Windahl, D.M. and S., Modeli komuniciranja.
Available at:
http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DI
SP&id=2205515268860053&rec=1&sid=2
[Accessed November 19, 2012].
Škerlep, A., 1992. Odličnost v sporazumevanju.
Available at:
http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DI
SP&id=0943334188767724&rec=4&sid=3
[Accessed December 10, 2012].
39
40
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
PredstavitevNoelle‐Neumanninega
modelakomuniciranja‐Spiraletišine
MarkoMacerl
Povzetek.VreferatusmoseposvetiligrafičniinopisnipredstavitviNoelle‐Neumanninega
modelakomuniciranjoz.Spiraletišine.Povedalismo,kjejemodeluporaben,kajsonjegove
osnovnesestavineternavedliprednostiinslabosti.Podalismotudiprimeruporabemodelater
analiziraliuporabnostmodelanapodročjue‐komunikacije.
1. UVOD
Danes živimo v informacijski družbi, kjer je
komuniciranje
»Področje znanosti in tehnologije, ki obsega vsa
spoznanja o načinih prenašanja informacij in o
oblikah najrazličnejših prenosnih sredstev. V
računalništvu
pomenijo
komunikacije
prenašanje
podatkov
med
različnimi
računalniškimi sistemi.«(Pahor, 2002)
nujno potrebno v vsakdanjem življenju. Poznamo
več vrst komuniciranja, od preprostejših, pa do bolj
zapletenih. Ko naletimo na bolj zapletene, je
smiselno komunikacijo modelirati, kajti tako lažje
razumemo kako komunikacija poteka. Glavni
namen modelov je, da vam na grafični način
prikažejo potek komunikacije, saj si jo na podlagi
slike lažje predstavljamo. Glede na to, da obstaja več
vrst komunikacij, imamo tudi več vrst modelov.
Spirala tišine je, kot že samo ime pove, spiralne
oblike. Model je uporaben za raziskovanje
komunikacije preko javnega mnenja.
2. PREDSTAVITEV SPIRALE
TIŠINE
Elisabeth Noelle-Neumann, nemška politologinja, je
leta 1947 izdala zloglasni model »Spirala tišine«. S
tem modelom, indirektno razlaga status judov med
2. svetovno vojno pod nacistično oblastjo. Zaradi
nacistične nadvlade nad celotno družbo je judovska
manjšina živela v tišini, zaradi strahu pred izolacijo
oz. izločitvijo iz družbe.
Teorija Spirale tišine:
Zaradi strahu pred izolacijo oz. izločitvijo iz družbe,
ljudje stremijo k temu, da svoje misli in odnose do
neke teme zadržijo zase, ko mislijo da so v
manjšini.(“The Spiral of Silence Theory |
Communication Theory,” n.d.)
2.1. OBSEG IN UPORABA
Model je povezan z množičnimi mediji, tako da
množični mediji vplivajo na javno mnenje. Javno
mnenje se pogosto spreminja, zato je teorija
primerna za iskanje razlogov za takšno obnašanje .
Teorijo so skritizirali zaradi nejasnosti in
metodološke šibkosti, vendar je ideja kljub temu
vztrajala. Dokaz o spiralnem učinku je po navadi
majhen, ampak pomemben. (“Spiral of Silence,”
n.d.)
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
2.2. GRAFIČNA PREDSTAVITEV
MODELA
41
2 tedna pisali čez 1 teden. Večina učencev se je s
tem sprijaznila, manjšina učencev pa z odločitvijo ni
zadovoljna. Vendar svojega nezadovoljstva ne
pokažejo.
To pa se zgodi zaradi:
Slika 16: Noelle‐NeumanninaSpiralatišine
2.3. OSNOVNE SESTAVINE MODELA
1. Kvazi1 statistični organ; temu bi lahko rekli
tudi šesti čut. Ta ljudem omogoča, da vedo
prevladujočo javno mnenje.
2. Strah pred izolacijo;
ljudje vedo,
kakšno obnašanje bi povečalo možnost za
izoliranost iz družbe.
3. Zadržanost ljudi; ne upajo izraziti pogleda
manjšine, primarno zaradi bojazni pred
izolacijo.
Bližje, kot je mnenje posameznika javnemu mnenju,
večja je verjetnost, da bo posameznik svoje mnenje
izrazil javno. Če se javno mnenje spremeni, bo
posameznik spoznal, da njegovo mnenje ni v
povezavi z javnem in bo manjša verjetnost, da ga
izrazi javno. Bolj kot razlika med javnim in osebnim
mnenjem narašča, manjša je verjetnost da
posameznik izrazi svoje mnenje javno. (“Spiral of
Silence,” n.d.)
2.4. PRIMER UPORABE MODELA
V šoli učitelj določi, da bodo učenci, zaradi
neznanih razlogov, preverjanje znanja namesto čez
1
nanašajoč se na lažen: kvazi kultura, kvazi strokovnjak
(Ahlin, 2000)
1. slabe podpore od svojih sovrstnikov.
2. strahu pred izolacijo. Nočejo se izpostavljati, saj
bi tako učitelj videl kdo nasprotuje njegovi
odločitvi in bi lahko zaradi tega subjektivno
ocenjeval njihove izdelke.
3. strahu pred izločitvijo. Nočejo se izpostavljati,
saj bi jih lahko učenci izločili iz njihovega
kroga, kar pa bi pomenilo, da bi ostali sami ter
ponižani in osramočeni.(“The Spiral of Silence
Theory | Communication Theory,” n.d.)
2.5. SPIRALA TIŠINE V
E-KOMUNICIRANJU
Bistvo spirale tišine je, da ljudje verjamejo, da jih bo
javno izražanje njihovih nepopularnih mnenj
privedlo do negativnih posledic. Ta prepričanja pa
ne obstajajo na področju e-komuniciranja zaradi
sledečih razlogov:
1. Ponižanje in osramočenost sta odvisna od
fizične prisotnosti ostalih. V računalniško
podprtih komunikacijah fizična izoliranost že
obstaja
in
ne
predstavlja
nadaljnje
grožnje.(McDevitt, 2003)
2. Velik vpliv ima neverbalna komunikacija (npr.
očesni stik, kretnje), vendar računalniško
posredovana komunikacija običajno izključuje
veliko teh dejavnikov.(Burgoon, 1989)
Pomemben vpliv ima tudi hierarhija med udeleženci
komunikacije. Ko ljudje verjamejo, da so neuki o
42
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
določeni temi, nezmožni sodelovati pri diskusiji2 ali
niso hierarhično gledano enaki ostalim, težijo k
nesodelovanju v diskusiji. Če se odločijo za
sodelovanje, obstaja možnost, da bodo njihovo
sodelovanje nadvladale dominantnejše osebe ali
bodo njihova mnenja manj vredna zaradi njihovega
statusa. (McDevitt, 2003)
Računalniško podprto komuniciranje pa vam
omogoča, da se te hierarhije znebimo. Saj s spletno
anonimnostjo ljudje delujejo kot bi bili enaki. V tem
primeru status osebe zgublja na pomenu. Na
pomenu pa pridobijo izrečene besede. (Wallace,
2001)
2.5.1. PONAZORITEV
PRIMERA
E-KOMUNICIRANJU
V
Če uporabite prejšnji primer3 in ga vnesete v
računalniško podprto komunikacijo, pridete do
ugotovitve, da Spirala tišine res ne velja v ekomunikaciji. Ker imajo zaradi prej opisanih
razlogov4 učenci določeno anonimnost, bodo svoje
mnenje lažje izrazili. To v vsakdanjem življenju
lahko vidimo na orodjih za spletno komunikacijo
kot so: Facebook, forumi, spletne klepetalnice itd. V
tem primeru ni bojazni pred izolacijo, saj so
anonimni in učitelj ne ve, kdo je tista oseba, ki je
izrazila svoje mnenje. Posledično oseba ne more
trpeti nikakršnih negativnih posledic.
2.6. PREDNOSTI IN SLABOSTI SPIRALE
1. Spirala tišine je uporabna tako na mikro kot na
makro nivoju.
2. Deluje tudi med javno kampanjo, senatom in
parlamentom.
3. Povečuje spraševanje o vlogi in odgovornosti
medijev v družbi.
4. V nekaterih primerih lahko oseba verjame, da je
mnenje večine boljše od njegovega mnenja.
2
izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari,
navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje(Ahlin,
2000)
5. Prikazuje samo negativne vplive medijev na
povprečne ljudi.
6. Neuporabna
na
področju
računalniško
podprtega komuniciranja. (“The Spiral of
Silence Theory | Communication Theory,” n.d.)
3. ZAKLJUČEK
Če želimo razumeti, kako komunikacija poteka, je
modeliranje zelo dobrodošlo, saj so nam modeli v
veliko pomoč. Spirala tišine je uporabna za
komunikacijo izraženo preko javnega mnenja, ne pa
tudi za izražanje javnega mnenja s pomočjo
računalniško
podprtih
orodij
za
spletno
komuniciranje. Saj pri modelu v primeru ekomuniciranja, ne dobimo pričakovanih rezultatov.
Model je najbolj koristen, ko želimo ugotoviti vpliv
množičnih medijev na ljudi.
4. LITERATURA
Ahlin, M. (2000). Slovar slovenskega knjižnega
jezika. Ljubljana: DZS. Retrieved from
http://www.worldcat.org/title/slovarslovenskega-knjiznega-jezika/oclc/442987101
Burgoon, J. (1989). Nonverbal communication : the
unspoken dialogue. New York: Harper &
Row. Retrieved from
http://www.worldcat.org/title/nonverbalcommunication-the-unspokendialogue/oclc/18134390&referer=brief_result
s
McDevitt, M. (2003). Spiral of Moderation:
Opinion Expression in Computer-Mediated
Discussion. International Journal of Public
Opinion Research, 15(4), 454–470.
doi:10.1093/ijpor/15.4.454
3
Glej: 2.4. Primer uporabe modela
4
Glej: 2.5. Spirala tišine v e-komuniciranju
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
Pahor, D. (2002). Leksikon računalništva in
informatike. Ljubljana: Pasadena. Retrieved
from http://www.worldcat.org/title/leksikonracunalnistva-in-informatike/oclc/445646938
Spiral of Silence. (n.d.). Retrieved December 8,
2012, from
http://www.utwente.nl/cw/theorieenoverzicht/
Theory clusters/Mass
Media/spiral_of_silence.doc/
The Spiral of Silence Theory | Communication
Theory. (n.d.). Retrieved November 19, 2012,
from http://communicationtheory.org/thespiral-of-silence-theory/
Wallace, P. (2001). The Psychology of the Internet.
Cambridge University Press.
43
44
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
Strokovnireferat
Analizaprednostiinslabosti
linearnegamodelavpraksi
JureMesarec
Povzetek..Vstrokovnemreferatusmoanalizirailiprednostiinslabostilinearnegamodela
uporabljenegavpraksi.Referatzajemaanalizoizbranegamodelainvsebujepraktičneprimere
uporabeenosmernegakomuniciranjaternjegovevplivenasodobnodružbo.
1. UVOD V KOMUNICIRANJE
Komunikacija je dejavnost posredovanja informacij
skozi izmenjavo misli, sporočil ali informacij z
govorom, vizualizacijo, signali, pisanjem in
obnašanjem. Beseda komunikacija izhaja iz latinske
besede »communicare«, ki pomeni vprašati za
nasvet, razpravljati o nečem oziroma posvetovati se.
Komunikacija potrebuje pošiljatelja, sporočilo in
prejemnika. Komunikacijski postopek je končan, ko
prejemnik razume sporočilo pošiljatelja.
Komuniciranje je del človeškega vsakdana. Skozi
komunikacijo ljudje spoznavamo svet v katerem
živimo, druge ljudi in celo samega sebe (Fiske,
1990).
1.1. ZAKAJ JE POTREBNO
MODELIRATI KOMUNICIRANJE?
Komuniciranje je potrebno modelirati zato, da se
lažje znajdemo med vsemi oblikami komunakacije,
saj obstaja veliko načinov komuniciranja.
Komuniciranje lahko poteka:





posredno oziroma neposredno,
vsebinsko oziroma odnosno,
zavesto oziroma nezavedno,
enosmerno oziroma dvosmerno in
besedno oziroma nebesedno.
1.2. POMEN MODELOV
KOMUNICIRANJA
Pomen modelov komunicijanja je ta, da nam
pomagajo razumeti delovanje izbranega načina
komunikacije. Celotni postopek komunikacije
razdelijo na posamezne elelemente, ki sestavljajo
določen način komuniciranja. Ti elementi so
naprimer: kanal, prejemnik, sporočilo, šum, itd.
2. LINEARNI MODEL
Linearni model je znan kot eden izmed najstarejših
modelov. Prav tega so številne kasnejše teorije
postavile kot temelj svojega preučevanja. Poteka
enosmerno, od koder mu tudi ime. Sestoji iz
pošiljateljevega kodiranega sporočila, nakar preko
kanala pošlje sporočilo do prejemnika v prisotnosti
hrupa.
Linearni model predpostavlja, da obstaja začetek in
konec sporočila. Prav tako ne pokaže povratne
informacije od prejemnika.
Eden
izmed
pomembnejših
predstavnikov
linearnega modela izhaja iz del Shanona in
Weaverja. Predpostavljata, da je linearni model kot
linearni odnos med informacijskim virom in
pretvornikom, ki spremeni sporočilo v signal, nakar
le to preko kanala potuje do pretvornika. Pretvornik
spremeni signal »nazaj« v sporočilo in ga posreduje
naslovniku. V sedanjem času informacijskih in
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
tehnoloških napredkov, je dejavnik, ki vpiva na to
vrsto komunikacije tudi šum oz. motnja sporočila
(Simič, 2007).
2.1. PONAZORITEV LINEARNEGA
MODELA
V času vzpona informacijskih tehnologij smo na
vsakem koraku priča enosmernemu toku informacij,
čeprav se velikokrat ne zavedamo, da gre za zgoraj
omenjeni model komuniciranja.
Slika 17: Grafična ponazoritev
linearnegamodelakomuniciranja.
2.2.
delovanja
LINEARNI MODEL V PRAKSI
V praksi poteka linearni model kot informacija, za
katero pričakujemo, da ne bo povratne informacije
od prejemnika. Za prikaz informacije potrebujemo
pretvornik. Dostop do naprav za takšni tip
komuniciranja ima že skoraj vsak posameznik, zato
se lahko upravičeno sprašujemo kakšne prednosti in
slabosti prinaša enosmerni tok informacij.
2.2.1.
PRIMERI LINEARNEGA
KOMUNICIRANJA V PRAKSI:
Spodaj našteti primeri so najpogosteje uporabljeni
modeli enosmernega komuniciranja v današnji
informacijski družbi:




interaktivni oglasi,
televizija (filmi),
internet in
radio.
Primer linearnega komuniciranja je tudi e-pošta in
"short message service" (v kolikor ne pride do
povratnega sporočila) ter druge oblike ne-
1
Spremeni sporočilo v uporabniku razumljivo obliko.
2
Statistika iz spletne strani
45
elektronskega sporočanja, kot na primer revije,
časopisi, statični oglasi, itd.
Tabela 1: Primerjavanačinakomunikacije,oblike
informacijeterpretvornika.
Način
komunikacije
Interaktivni oglasi
Oblika informacije
Pretvornik1
Vidna, zvočna
Televizija
Vidna,
Zvočna
Razlićnii
pretvorniki
Televizor
Radio
Slušna
Internet
Tekstovna(lahko
tudi zvočna, vidna)
Radijski
sprejemnik
Računalnik
V 40. letih prejšnega stoletja smo poslušali radio
pod pogojem, da smo imeli dostop do elektrike. Z
hitrim tehnološkim napredovanjem smo dve
desetletji kasneje, s pomočjo antene "lovili" signal
za televizijo. Današnja tehnologija nam omogoča
dostop do informacij skoraj vsepovsod, celo po
zraku. S tem napredkom je napredoval tudi linearni
model komuniciranja v smislu dostopa do ljudi.
Podrobneje poglejmo koliko je kanalov, skozi katere
prihaja enosmerni tok informacije v praksi:
1. Televizija
V Evropi je približno 1600 televizijskih
postaj. Vsaka izmed štirih je javna.
2. Internet
Najhiteje rastoči enosmerni medij.
Približno 63.2% (2518,512,109) vseh
prebivalcev Evrope uporablja internet.
3. Radio
Približno 9.000 radijskih postaj oddaja v
Evropi, ki pa so razdeljene na FM in AM
signal.
http://www.internetworldstats.com/stats4.htm
6.12.2012).
(dostop
46
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
2.3. PREDNOSTI MODELA
2.4. SLABOSTI MODELA
Pretok informacij je postal veliko lažji in količina
informacij, ki jih lahko pošiljamo v današnjem času,
je ogromna. Še pred stoletjem je enosmerno
komuniciranje potekalo preko pisem, katera so
potrebovala več mesecev, da so prišla do
prejemnika.
Mediji neprestano napadajo moderno družbo z
informacijami. Ni pa nujno, da so informacije
koristne oziroma resnične. Skozi enosmerno
komuniciranje medijev, se lahko izoblikuje javno
mnenje. Ljudje so neprestano izpostavljeni tem
vplivom, kajti z linearnim modelom komuniciranja
se srečujemo na že skoraj vsakem koraku.
Ena izmed glavna prednost modela je njegova
preprostost. Potrebujemo samo informacijo, kanal
in cilj. Za razliko od drugih modelov ni potrebe po
povratni informaciji. Tako lahko informacije
prejemamo v sekundah. Oddaljenost med
pošiljateljem in prejemnikom ni več ovira.
Negativne posledice linearnega komuniciranja
lahko občutimo tudi v filmih. Z vzpodbujanjem in
prikazovanjem nasilnih scen, lahko prejemnik
občuti negativne posledice, saj se s prikazovanjem
nasilja
poveča
možnost
posameznikovega
agresivnega vedenja.
Model izkoriščajo tudi politiki, ki medije (televizijo,
spletne medije, radio, itd.) izkoriščajo za širjenje
neresničnih informacij oziroma ga izrabljajo v
volitvenih kampanijah.
2.4.1. MANIPULIRANJE MNOŽICE SKOZI
MEDIJE
Manipuliranje množic skozi medije je velik problem
pri linearnem modelu, saj so lahko informacije, ki
pridejo do prejemnika, zavajujoče ali neresnične.
Slika 18: Primer kako lahko enosmerna informacija
doseže večje število ljudi.
2.3.1. PREDNOSTI ZA MEDIJE IN LJUDI
Novice, ki jih pridobivamo v vsakodnevnem
življenju, nam zelo pomagajo razumeti dogajanje po
svetu. Velika prednost je tudi ta, da je ljudi veliko
lažje obveščati na primer o naravnih nesrečah,
pomembnih dogodkih, raznih katastrofan in
podobno.
»Citat: People need news/information for various
reasons, on one hand it can be used to socialize and
on the other to make decisions and formulate
opinions. Entertainment would be the other function
of the mass media where it is mostly used by the
masses to amuse them in present day hectic
environment. Educating the masses about their
rights, moral, social and religious obligations is
another important function of mass media, which
needs no emphasis« (Mughal, 2011).
Parafraza:
William
S. (1988) ugotavlja, da nas lahko to, kar vidimo,
preberemo in slišimo skozi enosmerni tok
informacij zavabava, zavaja, poučuje, informira ali
celo sprovocira. Da pa bi bolje razumeli medije,
moremo razumeti koncept, ki vodi vse te
informacije - koncept delanja denarja.
Povzetek:
William
S. (1988) poudarja, da velika večina informacij
prihaja v obtok zaradi služenja denarja iz strani
medijev
3. LASTNA MNENJA IN
UGOTOVITVE
Po podatkih, ki smo jih zbrali v sklopu nastajanja
tega strokovnega referata, smo prišli do ugotovitve,
da ima linearni model v praksi veliko pozitivnih
kakor tudi negativnih lastnosti.
Njegova preprostost nam lahko zelo pomaga pri
sami hitrosti komuniciranja in pri dostopnosti za
večjega števila ljudi. Po drugi strani lahko pride do
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – Modeli komuniciranja
zlorab, saj ni nobenih povratnih informacij z
katerimi bi tudi prejemnik prispeval svoj delež k
točnosti same informacije.
Kljub vsemu je potrebno vzeti pod obzir, da lahko z
danes dostopno tehnologijo preverjamo resničnost
podanih informacij. Tega prejšne generacije niso
morale storiti.
3.1.1. KAKO BO LINEARNO KOMUNICIRANJE
VPLIVALO NA NASLEDNJE
GENERACIJE?
Odgovor na to vprašanje je zelo težak. Treba je
predpostaviti, da današnja družba sama išče
odgovore in ne verjame več vsem informacijam, ki
se posredujejo skozi medije. Starejše generacije niso
imele možnosti dostopa do tako velike količine
informacij, kot jih imamo danes.
3.2. KDO IMA NAJVEČ KORISTI OD
LINEARNEGA MODELA V PRAKSI?
Največ koristi imajo ljudje, saj se lahko na zelo
preprost način informirajo o pomembnih zadevah in
lahko zelo hitro pošiljajo ter posredujejo razne
informacije. Korist pa imajo tudi mediji.
Oglaševanje nikoli ni bilo tako dostopno, saj je
danes na vsakem koraku možnost posredovanja
informacij med ljudi zelo velika.
LITERATURA
Stepheson, W., 1988. The Play Theory Of Mass
Communication, New Brunswick, New Jersey
08903: Transaction Inc. ISBN 0-88738-705-5.
Available at:
http://www.google.si/books?id=SEoHKL9quoC&hl=sl&source=gbs_navlinks_s .
Biagi, S., Media/impact: An intoduction to Mass
Media Eight edit., Belmont, CA 94002-3098:
Thomson Higher Education. ISBN 0-49505026-1. Available at:
http://www.google.si/books?id=Nn2XUwypl
O0C&hl=sl&source=gbs_navlinks_s.
Foulger, D., 2004. Models of communication.
Available at:
http://davis.foulger.info/research/unifiedMode
lOfCommunication.htm
December 12, 2012]
47
[Accessed
Dana Angluin, James Aspnes, David Eisenstat,
E.R., 2005. On the Power of Anonymous OneWay Communication, Available at:
http://www.cs.yale.edu/homes/aspnes/papers/
opodis2005-one-way-final.pdf.
Fiske, J., 1990. Introduction to cummunication
studies, New Fetter Lanc, London: Routledge.
ISBN 0-203-17746-0 Available at:
http://books.google.si/books?id=J3XzYCuDL
NYC&hl=sl&source=gbs_navlinks_s
Mughal, M.A., 2011. Mass meda and its influence
on society. , p.1. Available at:
http://www.opinion-maker.org/2011/01/massmedia-and-its-influence-on-society/
[Accessed December 11, 2012].
Maša, S., 2007. Vsiljivost sporočil kot komunakijski
šum: Primer izogibanja oglasnim sporočilom.
Univerza v Ljubljani. Available at:
http://dk.fdv.unilj.si/magistrska/pdfs/mag_simic-masa.pdf.
48
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
Primerjava Scrammovega modela
komuniciranja z Berlovim modelom
LukaPernoušek
Povzetek.VreferatuspoznamoSchrammovinBerlovmodelkomuniciranjaternjihove
podobnosti,slabostiinuporabo.Obamodelastanarejenavistemčasovnemobdobju,vendarso
mednjimaopaznerazlike.Obastauporabnavrealnemsvetuinpomagatarazumetiproces
človeškekomunikacije,edenboljkotdrugi.
1. UVOD
Modeli komuniciranja so modeli, ki razlagajo
človeški komunikacijski proces. So približki
realnega sveta in prikazujejo različne sisteme,
ki se odvijajo pri komuniciranju. Temeljijo na
splošnem konceptu, da je komunikacija proces
pošiljanja in prejemanja sporočil od vira do
prejemnika.
Leta 1954 je Wilber Schramm predlagal nov
model komuniciranja, ki temelji na ShannonWeaverjem modelu. V njegovem modelu je
zelo pomembno kodiranje in dekodiranje, brez
katerega komunikacija ne more uspešno
potekati. Najprej kodiramo informacijo in jo
pošljemo prejemniku, ki jo mora znati
dekodirati in razumeti, če ne informacija nima
pomena. Pri Schrammovem modelu je
pomembna tudi povratna informacija, saj brez
nje komunikacija ni popolna. Recimo, da je
sporočevalec nekaj naročil prejemniku in se on
ne odzove. Kako bo prejemnik vedel ali bo on
naredil kar ga je prosil ali ne. Če sporočevalec
ne dobi informacije od prejemnika, se
komunikacija ne more nadaljevati. Schramm je
verjel, da posameznikovo znanje, izkušnje in
kulturno ozadje zelo vplivajo na komuniciranje,
saj si lahko prejemnik drugače interpretira
informacijo in zelo oteži komuniciranje.
Slika 19: Schrammov model komuniciranja.
Berlo je leta 1960 prilagodil ShannonWeaverjev model komuniciranja in naredil
SMCR model. Ta temelji na S-viru ali
sporočevalcu, M-informaciji, C- kanalu in Rprejemniku. Berlo pravi, da vir s pomočjo
komunikacijskih znanj, odnosa, znanja,
socialnega sistema in kulture prenese
informacijo pravilno do cilja. S pomočjo
kodiranja pretvori sporočilo in ga po kanalu
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
prenese do prejemnika. Z pravilnim
dekodiranjem se prejemnik pravilno odzove in
razume, kaj mu je sporočevalec poslal. Berlov
model ima tudi nekaj lukenj, saj pravi, da
morata sporočevalec in prejemnik za uspešno
komuniciranje vsebovati iste lastnosti, kar pa v
realnosti večkrat ni mogoče.
Slika 20: Berlov model komuniciranja.
Za ta dva modela semo se odločili, da bi
podrobneje spoznali in raziskali kaj imata
skupnega in po čem se razlikujeta. Oba modela
sta narejena v istem obdobju in sta zelo
pomembna. Vidimo, da komunikacija ni
preprost proces, ampak vsebuje številne
lastnosti s katerimi poteka uspešno ali ne.
Pri Schrammovem modelu je pri več virih
komunikacija težja kot pri Berlovem, zato je
Berlov model bolj priljubljen, saj je
enostavnejši in bolj prilagodljiv.
2.1. KRITERIJI PRIMERJAVE
2.1.1. ELEMENTI MODELA
Schrammov krožni model komuniciranja
vsebuje štiri glavne elemente. Koder, dekoder,
interpreter in sporočilo. Vlogi kodiranja in
dekodiranja se izmenjujeta, saj model prikazuje
dvosmerno komunikacijo, ki temelji na povratni
informaciji. Pri modelu je pomembno tudi
"Field of experience"1, ki daje pomembno vlogo
pri
komuniciranju.
Berlov model pa vsebuje štiri osnovne
elemente: vir, sporočilo, kanal in prejemnik. Pri
Berlovem modelu so pomembne lastnosti, ki jih
morajo vsebovati vir, prejemnik in sporočilo, da
poteka gladka komunikacija. Za razliko od
Schrammovega modela, kjer se vlogi
izmenjujeta, je ta model veliko bolj linearen.
2. PRIMERJAVA MODELOV
KOMUNICIRANJA
Berlov in Schrammov model komuniciranja
bomo primerjali po njunih lastnostih, katere so
podobne, katere različne, katere elemente imata
skupne in kateri bolje opredeljuje komunikacijo
kot proces.
1
Field of experience - Potrebno znanje pri Schrammovem
modelu. Posameznikovo prepričanje, izkušnje, vrednote
in znani pomeni.
49
Slika 21: Field of experience.
50
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
2.1.2. UPORABA
Schrammov
model
najbolje
prikazuje
komunikacijo med dvema, ki komunicirata med
sabo z pošiljanjem sporočila in povratne
informacije. Oba morata imeti dovolj izkušenj,
da lahko kodirata in dekodirata sporočila. V
realnosti se ta model prepozna pri sponzorjih,
kjer vidijo kako učinkoviti so pri komuniciranju
v oglasih in kako to vpliva na njihovo prodajo.
Berlov model, ki je bolj linearen pa poteka
uspešna komunikacija, če so zadovoljene vse
lastnosti, ki so pomembne pri komuniciranju.
Če je prejemnik nima dobrih komunikacijskih
sposobnosti lahko sporočilo postane drugačno
in zgubi svoj pomen. Zato se Berlov model v
realnosti najboljše obnese če imata vir in
prejemnik podobno znanje, sta iz iste kulture,
imata enak odnos in dobre komunikacijske
sposobnosti.
2.1.3. PODOBNOSTI
Oba modela imata nekaj skupnih podobnosti, s
katerimi omogočata uspešno komunikacijo.
Oba vsebujeta kodiranje in dekodiranje, saj brez
tega ne moremo komunicirati. Pri obeh je
pomembno, da sporočevalec in prejemnik
vsebujeta izkušnje s katerimi lahko dekodirata
sporočilo in se pravilno odzoveta. Sporočila
morajo imeti kontekst in
biti pravilno
strukturirana. Čeprav sta modela na prvi pogled
čisto drugačna, lahko hitro odkrijemo
podobnosti, saj sta oba razvita iz ShannonWeaverjevega modela.
2.1.4. SLABOSTI
Noben model pa ni popoln in vsebuje tudi nekaj
slabosti. Pri Berlovim modelu prikazuje
človeško komuniciranje kot računalniško
oziroma elektronsko, kakor da samo pošljemo
signal preko telefona. Pri obeh nastane problem
pri izkušnjah, saj so lahko različne ali celo
pomankljive za komuniciranje. Velikokrat je pri
kanalu prisoten šum, ki lahko zelo spremeni
sporočilo ali celo onesposobi kanal. Ker obstaja
več različnih šumov, moramo pri kodiranju in
dekodiranju biti veliko bolj spretni. Zaradi
popačenega šuma narobe dekodiramo sporočilo
in se narobe odzovemo. Če smo še manj spretni
pri komuniciranju lahko povratna informacija
vsebuje drugačen pomen, kot smo ga
pričakovali.
2.2. PRIMERJALNA TABELA
Tabela 5: Primerjalna tabela
Berlov
SMCR
model
Schrammov
model
Povratna
informacija
Ne
Da
Koder
Da
Da
Dekoder
Da
Da
Kanal
Da
Ne
Izkušnje
za Potrebne
komunikacijo
Potrebne
Sporočilo
Da
Da
3. ZAKLJUČEK
Oba modela sta si v nekaterih elementih
podobna, vendar obstajajo tudi razlike. Pri obeh
so pomembne izkušnje in znanje, da lahko
dekodiramo sporočilo ter se pravilno
odzovemo. Pri Schrammovim modelu je bolj
krožna oziroma dvosmerna komunikacija, pri
Berlovem pa linearna. Schramm je verjel, da so
vsi elementi v modelu pomembni, da ljudje
lahko dobijo informacije in se odločajo.
»Citat: Most importantly we need places to
store the accumulated knowledge and wisdom
of a society and this is why we have libraries. «
(Schramm, 1963)
Z referatom bolje spoznamo oba modela in
elemente, ki jih vsebujeta. Zaradi omejitve
dostopa do gradiva na je bilo onemogočeno biti
bolj natančeni pri samih modelih, vendar bi v
prihodnosti pri obeh modelih lahko še veliko
spoznali.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
LITERATURA
Corman, S.R. & Mcphee, R.D., 2007. A 21 st
Century Model for Communication in the
Global War of Ideas From Simplistic
Influence to Pragmatic Complexity.
Knowlton, J.Q., 1960. A new communication on
communication. Educational Technology
Research and Development, 8(4), pp.234–
237. Available at:
http://www.springerlink.com/index/10.1007/
BF02713450 [Accessed December 9, 2012].
David Kenneth Berlo, 1960. The Process of
communication, an introduction to theory and
practice, New York.
Anon, Schramm's model of communication.
Available at:
http://www.uri.edu/personal/carson/kulveted/
wlsmodel.html [Accessed December 9, 2012]
Anon, Berlo's SMCR model of communication.
Available at:
http://communicationtheory.org/berlos-smcrmodel-of-communication/ [Accessed
December 9, 2012]
Anon, Communication models. Available at:
http://www.shkaminski.com/Classes/Handout
s/Communication%20Models.htm [Accessed
December 9, 2012]
Anon, Model of communication. Available at:
http://en.wikipedia.org/wiki/Model_of_comm
unication [Accessed December 9, 2012]
Anon, Schramm's model of communication.
Available at:
http://www.uri.edu/personal/carson/kulveted/
wlsmodel.html [Accessed December 9, 2012]
Anon, Communication models. Available at:
http://www.tutorialspoint.com/management_c
oncepts/communication_models.htm
[Accessed December 9, 2012]
Anon, OSGOOD-Schramm model of
communication. Available at:
http://communicationtheory.org/osgoodschramm-model-of-communication/
[Accessed December 9, 2012]
51
52
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
Primerjavakonstruktivističnegain
Shannon&Weaverjevegamodela
komuniciranja
SebastijanRoš
Strokovnireferat,skladnoznaslovom,govorioprimerjavikonstruktivističnegainShannon&
Weaverjevegamodelakomuniciranja.Primerjaveslonijonavidikupriljubljenosti,zgodovinskem
vidiku,itd.Primerjavapaslonitudinanačinu,koseizvidikaShannon&Weaverjevegamodela
preučujedrugimodel(konstruktivističnimodel).Nakoncujetudipoglavje,vkateremjegovora
otem,zakogajetareferatuporaben(npr.Zaračunalničarje,medicinskedelavce,etc.).
1. UVOD
Komuniciranje je ena izmed najbolj pomembnih
človeških vrlin, izpopolnjuje se namreč že preko
200.000 let. V vseh teh letih so se razvili določeni
modeli komuniciranja, ki so bili na začetku zelo
preprosti (Aristotelov model), do kasnejših, bolj
kompleksnih modelov (Shannon & Weaverjev
model).
Modeli
komuniciranja
podrobneje
analizirajo komuniciranje in odgovarjajo na
osnovna vprašanja komunikologije, kot so npr.
»Kdo s kom komunicira?«, »O čem teče
komunikacija?«, etc.Če povzamemo po slovarju, je
beseda »model« dobesedni pomen za nek abstrakten
vidik realnega sveta, ki prikazuje sisteme ali procese
in pomaga poenostaviti kompleksne zamisli. Npr.
Model jadrilice je pomanjšan model pravega
1
»Naš« čas pomeni približno od leta 1970 dalje, ko se je
začela razvijati informacijska tehnologija, skladno pa so
se razvijali tudi računalniki.
jadralnega letala. Obstaja veliko modelov
komuniciranja, ki pa si niso tako zelo različni med
seboj. Večina jih vsebuje vsaj, že prej omenjeni,
Aristotelov model. Sicer aristotelov model opisuje
kako poteka komuniciranje od govorca k množicam.
Upal bi si trditi da je bil ta model osnova za vse
prihodnje modele komuniciranja. Vmes so prišli še
Laswellov model, konstruktivistični model,
Shannon
&
Weaverjev
(S&W)
model
komuniciranja in ostali. Pri tem moramo vedeti, da
je vsak model, ki je bil predstavljen po aristotelovem
bil bolj obširen in se je vedno dodal vsaj en
element(npr. Pri laswellovem modelu je pomemben
odziv sogovorca). Shannon & Weaverjev model pa
je prišel okoli leta 1950, ko se je že razvijala
informacijska tehnologija in je uporaben samo od
»našega« 1 časa dalje. (Narula 2006)
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
1.1. PREDSTAVITEV
KONSTRUKTIVISTIČNEGA IN
SHANNON & WEAVERJEVEGA
MODELA KOMUNICIRANJA
Ko govorimo o konstruktivističnem modelu
komuniciranja, moramo najprej vedeti kdo ga je
utemeljil. To je bil Erving Goffman (1959), vendar
se je konstruktivističen model komuniciranja
razvijal skozi leta, nazadnje je o njem pisal Richard
A. Lanham (2003). Konstruktivistični model se je
razvil iz Laswellovega modela komuniciranja. Na
drugi strani imamo Shannon & Weaverjev model
komuniciranja, ki v osnovi izvira iz istega
časovnega okvira, okoli 50. let prejšnjega stoletja.
Modela sta si sama po sebi podobna, razlikuje ju le
nekaj osnovnih prvin. Razlika je tudi v uporabnosti,
saj je Shannon & Weaverjev model bolj uporaben v
sedanjosti, pri e-komunikaciji, predvsem pri novih
načinih komuniciranja. (Verdü 2000)
1.2. ZAKAJ PRIMERJATI
KONSTRUKTIVISTIČNI MODEL
KOMUNICIRANJA S SHANNON &
WEAVERJEVIM?
Tabela 6: Hitra primerjava
Model
komuniciranja
S&W model
Konstrukt.
model
Barnlundov
model
Št.
Osnovnih
elementov
5
9
Obdelali na
vajah/predavanjih
5
DA
DA
DA
Omenjena dva modela sem se odločil primerjati, ker
smo oba delno obdelali pri predavanjih in na vajah,
zato se mi zdi odločitev smiselna. Primerjava teh
dveh modelov ni zahtevna saj sta si dokaj podobna,
in jih lahko apliciramo na veliko komunikacijskih
rešitev sedanjosti. Pri vajah smo podrobno opisovali
konstruktivističen model komuniciranja, kot smo si
sami izbrali. Mogli smo ga tudi analizirati preko
Shannon & Weaverjevega modela.
53
2. PRIMERJAVA IZBRANIH
MODELOV
Ko primerjamo dva komunikacijska modela, se je
treba osredotočiti predvsem na njuno uporabnost.
Ker sta ta dva modela precej podobna, bi se dalo
tako Shannon & Weaverjev model, kot
konstruktivističen model uporabiti na določenih
vrstah komuniciranja(npr. Skype in podobni
programi). Primerjamo jih lahko tudi s področja
entropije in redundance itd. (Anon 2012)
Slika 22: Primer pogovora preko programa Skype
Na prvi pogled se zdi, da je konstruktivističen model
komuniciranja le razširjen Shannon & Weaverjev
model, vendar ni tako. Shannon & Weaverjev model
je trenutno najboljši za apliciranje na
videokonference in ostale vrste e-komuniciranja.
Konstruktivističen je bolj podroben in je bolj
uporabnen v primeru govorjenja oz. gledališke igre.
Poudarja namreč vlogo nebesednega izražanja in na
podlagi tega tudi odziv sogovornika. Iz vidika
tipologije, bi se dalo ugotoviti, da sta oba modela
transakcijska, saj potujeta v obe smeri, prav tako pa
se pri obeh pričakuje odziv sogovorca. Britanec
Daniel Chandler je tako opisal S&W model:
»S&W model predpostavlja, da so komunikatorji
izolirani posamezniki. Ne dopušča možnosti za
različne namene. Ne dopušča možnosti za različne
interpretacije. Ne dopušča možnosti za neenakost
sogovornikov. Ne dopušča možnosti za različne
kontekste besedila/sporočila.«
54
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Tabela 7: Primerjava S&W ter konstruktivističnega modela komuniciranja
Model komuniciranja
Tip modela
Primer uporabe
Ugotovitve
Pogovor po telefonu
Letnica
nastanka
1959
Konstruktivističen
model
Shannon & Weaverjev
model
Transakcijski
Transakcijski
Videokonferenca
1950
Boljši za indirektno sporočanje
Barnlundov model
Transakcijski
Predavanje
2008
Dober za oboje, vendar je vseeno
boljši za direktno sporočanje
2.1. METODA PRIMERJAVE
Uporabil sem metodo, ko skozi S & W primerjamo
konstruktivistični model in obratno. Tudi z vidika
Barnlundovega modela se da analizirati in primerjati
oba izbrana modela, vendar moramo upoštevati, da
sta bila S&W model komuniciranja in
konstruktivističen model komuniciranja utemeljena
dosti prej, kot Barnlundov model.(McAdam in
McCreedy, 2000)
2.2.
REZULTATI
Rezultat primerjave med konstruktivističnim in
Shanon & Weaverjevim modelom je sledeč: Modela
je možno primerjati, nista si tako različna, da ju ne
bi bilo mogoče. Če pogledamo na S&W model s
stališča konstruktivističnega se nam zdi nekoliko
oskubljen, vendar vseeno dosti podoben
konstruktivističnemu, sporočilo je podobno.
Govorec(vir) pošlje sporočilo čez nek kanal in
prejemnik ga prejme in poda povratno informacijo.
Res je, da so pri konstruktivističnem modelu lahko
prisotne motnje v obliki šuma, ampak so te tudi pri
S&W modelu. Oba se prav tako lahko uporabljata
tako pri direktnem kot indirektnem komuniciranju.
Nastala sta v enakem obdobju, zato tudi ni za
pričakovati velikih razlik med njima. Razhajata se
v primeru podrobne analize, po številu osnovnih
gradnikov in primerih uporabe. Vendar še pri
razhajanju moramo opozoriti na preveč oster pomen
besede »razhajanje«, saj sta modela res podobna en
drugemu.
3. ZAKLJUČEK
Modeli komuniciranja so izjemno zanimivi primerki
za analizo in primerjave, v tem referatu so omenjeni
Boljši za direktno sporočanje
le trije. Poznamo jih še več, kot so Gerbnerjev
model, Berlov model, itd. V referatu ste se lahko
naučili, za kaj so uporabni določeni modeli
komuniciranja, kakšne napake imajo in zakaj jih
delimo, kot jih. Referat je koristen predvsem za
ljudi, ki se zanimajo za komunikacijo, njene metode
in tehnologije komuniciranja, tudi za ljudi, ki bi radi
pobliže spoznali načine komuniciranja preko
konferenc.
4. REFERENCE
Anon, Entropy and Information. Available at:
http://pespmc1.vub.ac.be/ENTRINFO.html
[Accessed November 15, 2012].
Burleson, B.R., 2006. Constructivism : A General
Theory of Communication Skill. , pp.105–
128.
Langer, R., 1999. Towards a Constructivist
Communication Theory? Institute for
Intercultural Communication and
Management, Copenhagen Business School,
pp.75–86. Available at:
http://scholar.google.com/scholar?hl=en&btn
G=Search&q=intitle:Towards+a+Constructivi
st+Communication+Theory+?+Report+from+
Germany#0 [Accessed November 13, 2012].
McAdam, R. & McCreedy, S., 2000. A critique of
knowledge management: using a social
constructionist model. New Technology, Work
and Employment, 15(2), pp.155–168.
Available at:
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
http://doi.wiley.com/10.1111/1468005X.00071 [Accessed November 13, 2012].
Narula, U., 2006. Communication Models, Atlantic
Publishers & Dist. Available at:
http://books.google.com/books?id=nDRn9PA
lSBwC&pgis=1 [Accessed November 13,
2012].
Verdü, S., 2000. Fifty years of Shannon theory. In
pp. 13–34. Available at:
http://dl.acm.org/citation.cfm?id=334156.334
169 [Accessed November 15, 2012].
55
56
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
PredstavitevJakobsonovegamodela
komuniciranja
JernejSinič
Povzetek.Vstrokovnemreferatusmopredstavilikomunikacijskimodel,kitemeljinapisnem
sporočanju.VpoplavirazličnihmodelovkomuniciranjasmoizbraliinpredstaviliJakobsonov
modelkomuniciranja.Vreferatusmoseosredotočilinazgradbo,jezikovnefunkcijeinpodročja
uporabemodela.Predstavitevmodelatemeljinaavtorjevihlastnihzapiskihinzapiskihdrugih
avtorjev.
1. UVOD
Pomen besede komunikacija izhaja iz latinske
besede communicare, kar pomeni razpravljati.
Komunikacija je proces širjenja misli med
pošiljateljem in sprejemnikom sporočila (Anon
n.d.).
»Citat: Pošiljatelj in prejemnik morata biti
udeleženca istega komunikacijskega procesa, da
se misli lahko razširjajo.«(Anon n.d.)
Komuniciranje je del človeške kulture in sooblikuje
človekovo identiteto. Največji dosežki človeštva so
plod uspešne komunikacije. Komuniciranje je
proces vseživljenskega učenja, ki se nikoli ne konča.
»Citat: Komunikacija je kultura, kultura je
komunikacija.«(Anon 2003)
Komuniciranje je del našega vsakdanjika. Ne glede
kje se nahajamo, vedno smo prisotni v procesu
komunikacije. Skozi zgodovino se je komunikacija
razvijala od enostavnejših neverbalnih oblik, do
zapletenejših verbalnih oblik. Sčasoma so se
oblikovali tudi različni modeli, ki natančneje
opredeljujejo načine komunikacije.
1.1. NAMEN IN POMEN MODELOV
KOMUNICIRANJA
Model se pogosto uporablja, ko opisujemo kakšno
idejo, misel ali koncept na bolj preprostejši način s
pomočjo diagramov ali ilustracij. Model pripomore
k razumevanju koncepta na preprost in jasen način.
S pomočjo modela je mogoče enostavno razumeti
procese in sklepe iz njega. Poenostavljeno
povedano, model omogoča enostavno učenje (Anon
n.d.).
2. PREDSTAVITEV
JAKOBSONOVEGA MODELA
KOMUNICIRANJA
Večina modelov komuniciranja se navezuje na
govorno komunikacijo, v nasprotju s tem se je
Jakobsonov model komuniciranja uveljavil v pisni
komunikaciji. Svoje lastnosti izraža preko pisnega
sporočanja. V nadaljevanju bomo predstavili
Jakobsonov model komuniciranja, in funkcije, ki jih
je vpeljal v pisno sporočanje (Function n.d.).
2.1. RAZVOJ MODELA
Leta 1960 je strukturni jezikoslovec Roman
Jakobson, na podlagi dela, ki ga je Bühler predstavil
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
57
v 40. letih 20. stoletja predlagal model medosebne
verbalne komunikacije. Model je presegel osnovni
model prenosa komunikacij in poudaril pomen kod
in vpletenih socialnih kontekstov (Jakobson 1960).
Opozoril je, da učinkovitost govornega dogodka
zahteva uporabo skupne kode s strani udeležencev
(Roman Jakobson & Morris Halle 1956).
2.2. OSNOVNI KONCEPTI MODELA
Eden izmed klasičnih modelov komunikacijskega
procesa je Jakobsonov model komuniciranja. Po tem
modelu, v vsakem konkretnem sporazumevanju
pošiljatelj pošlje sporočilo naslovniku, sporočilo
uporablja kod, običajno jezik, ki je znan, tako za
pošiljatelja in naslovnika. Sporočilo ima vsebino
(kontekst) in se prenaša preko medija, kot sredstvo
govorjenja ali pisanja. Vsak od teh vidikov ima
jezikovno funkcijo v komunikacijskem procesu
(Anon n.d.).
Jakobsonov model komuniciranja je pogosto
prikazan v grafični obliki. Elementi modela so:
pisec, bralec, vsebina, sporočilo, kontakt in
koda. S poimenovanjem pisca in bralca kot
sestavni del modela, je Jakobson vnesel
odprtino za motive in druge "subjektivne"
dejavnike (Anon n.d.).
Slika 23: Jakobsonov model komuniciranja
(http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/obradovicjelena.pdf)
Pogosto se uporablja poenostavljena različica
modela, kot trikotnik s piscem, z bralcem in z
vsebino na robovih (Anon n.d.).
Slika 24: Poenostavljen Jakobsonov
komuniciranja (Overview n.d.)
model
2.3. JEZIKOVNE FUNKCIJE
VSEBOVANE V MODELU
Jakobson se je kot jezikoslovec predvsem
osredotočil na jezikovne funkcije vsebovane v
sporočilu. Pregledali bomo 6 funkcij, ki jih je
Jakobson uvedel v model komuniciranja.
Tabela 8: Elementi modela in pripadajoče funkcije
Elementi modela in pripadajoča funkcija
pošiljatelj
Emotivna
naslovnik
Konativna
kontekst
Referencialna
sporočilo
Poetska
kod
Metajezikovna
stik
Fatična
Opis posameznih funkcij:
1) Referencialna, »denotativna«, »kognitivna«
funkcija je glavna naloga mnogih (predvsem pri
objektivnem,
dejanskem
komuniciranju)
sporočil in je usmerjena h kontekstu ali
referentu.
2) Emotivna ali »izrazna« funkcija je
osredotočena na pošiljalca in je neposreden
izraz govorčevega odnosa do tega, o čemer
govori. Čisto emotivno plast v jeziku zastopajo
vzkliki.
3) Konativna funkcija je usmerjena k
naslovljencu, kako sporočilo učinkuje na
naslovljenca in ima svoj najčistejši gramatični
izraz v zvalniku in velelniku. Ključni pomen
58
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
ima v ukazih ali propagandi, v drugih vrstah
komunikacije pa je manj pomembna.
4) Fatična funkcija je naravnana k stiku in je njen
edini namen podaljšati komunikacijo. Ohranja
odnos med pošiljalcem in naslovnikom.
5) Metajezikovna funkcija osredotoča govor na
kod. To se zgodi kadarkoli morata pošiljalec
in/ali naslovljenec preveriti, ali uporabljata isti
kod.
6) Poetična funkcija pa je povezana z odnosom
sporočila do samega sebe. Ta funkcija
zagotavlja, da postajajo znaki otipljivejši
(Jelena Obradović 2009).
Tabela 9: Prikaz uporabe funkcij na primerih
Uporaba jezikovnih funkcij na primerih
referencialna
Dežuje.1
emotivna
Presneto spet, dežuje!2
Počakaj, dokler ne neha
konativna
deževati!3
fatična
Ponovno slabo vreme, drži?4
metajezikovna
To je vremenska napoved5.
Kaplja kot nežen dežek iz
poetična
nebes.6
2.4. PRIMERI UPORABE MODELA
Jakobsonov model komunikacije se uporablja v
poslovne namene, predvsem pri oblikovanju
reklamnih oglasov.
Slika 25: Oglas podjetja Nike ((Function n.d.)
Na sliki je predstavljen oglas za Nike čevlje.
Sporočilo (poetična funkcija) neposredno vključuje
"konativno funkcijo", ki je usmerjena k naslovniku
z velelnim stavkom "JUST DO IT." Podoba otroka,
ki lula proti steni je lahko povezana s "svobodo",
"neodvisnostjo", zunaj mej civiliziranega sveta.
Konativna funkcija prepriča, da si lahko svoboden v
svojem življenju in lahko počneš to kar hočeš. Poleg
tega je pomembno, da je poudarjena otrokova črna
polt. Črn napis "JUST DO IT", na belem zidu ni v
celoti namenjen belcem, osredotoča se tudi na črnce,
da bi pridobili svobodo, ali iz druge strani, da bi se
znebili tujega nadzora. Ironično se pes v bližini
otroka, nanaša na primerjavo med belci in črnci. Pes
lula v naravi, zlasti po stenah ali drevesih. To v sebi
nosi posredno sporočilo, ki predpostavlja, da ni
potrebno živeti v skladu s koncepti civiliziranega
sveta.
Fatična funkcija v oglasu omogoča številna
nasprotovanja: črna polt otroka in bela barva psa v
reklami dobro znane blagovne znamke čevljev.
Ironično, ampak majhen otrok si ne more privoščiti
čevljev. Ta kombinacija primerjav je nedvomno
1
5
2
6
It's raining.
It's bloody pissing down again!
3
Wait here till it stops raining!
4
Nasty weather again, isn't it?
This is the weather forecast.
It droppeth as the gentle rain from heaven.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
59
najpomembnejša, ostale so podrejene (Function
n.d.).
grafičnih vmesnikov, ki bi se uporabljali pri
načrtovanju oglaševalskih gradiv.
2.5. PRIMERI UPORABE MODELA NA
LITERATURA
PODROČJU ELEKTRONSKIH
KOMUNIKACIJ
Jakobsonov model komuniciranja je uporaben pri
načrtovanju spletnih strani. Načrtovanje spletnih
strani je kompleksen proces, pri katerem je potrebno
sodelovanje strokovnjakov z različnih področij. Za
uspešno spletno komunikacijo je potrebno združiti
delo programerjev, grafičnih oblikovalcev,
ekonomistov in sociologov (Thorlacius 2002).
2.6. PRIMERJAVA Z OSTALIMI MODELI
KOMUNICIRANJA
Roman Jakobson se je pri oblikovanju modela
zgledoval po tedaj že obstoječih modelih
komuniciranja. V modelu so prisotni nekateri
elementi, ki se pojavljajo v večini splošno znanih
modelih komuniciranja.
Jakobson si je iz Shannon & Weaverjevega modela
sposodil prenos preko kanala. Vendar ne upošteva
učenja, ki je prisotno pri komuniciranju, niti se ne
upošteva rekurzivnost pri pisnem sporočanju.
(Overview n.d.).
3. ZAKLJUČEK
Jakobsonov model je kompleksen model
komuniciranja. Sestavni elementi modela so
večinoma podobni oziroma enaki, kot pri preostalih
modelih komuniciranja. Posebnost modela je
njegova osredotočenost na jezikovne funkcije, ki so
prisotne pri pisnem sporočanju. Prav zaradi teh
jezikovnih lastnosti je težje razumljiv.
Model ima veliko vlogo v marketingu, kjer se
značilnosti njegovih jezikovnih funkcij uporabljajo
v namene oglaševanja. S pojavom elektronskega
komuniciranja, je pomembno vlogo dobil tudi na
spletu (oglaševanje na spletu, oblikovanje spletnih
strani).
Nadaljnjo možnost razvoja modela vidimo v
dodajanju grafičnih funkcij, ki bi jezikovnim
funkcijam dodale nov koncept izražanja. To
funkcionalnost bi dosegli z uporabo zmogljivih
Anon, A Discursive-Semiotic Approach to
Translating Cultural Aspects in Persuasive
Advertisements. Available at:
http://ilze.org/semio/006.htm [Accessed
November 19, 2012a].
Anon, Communication Models - Aristotle, Berlos,
Shannon and Weaver, Schramms. Available
at:
http://www.managementstudyguide.com/com
munication-models.htm [Accessed November
19, 2012b].
Anon, Models of Written Communication.
Available at:
http://web.mst.edu/~gdoty/classes/conceptspractices/models.html#Jakobson [Accessed
November 19, 2012c].
Anon, 2003. VISUAL COMMUNICATION AND
SEMIOTICS ¦ Some basic concepts ¦.
Function, R., JAKOBSON ’ S
COMMUNICATION MODEL. , (1).
Jakobson, R., 1960. Linguistics and poetics,
Available at:
http://akira.ruc.dk/~new/Ret_og_Rigtigt/Jako
bson_Eks_15_F12.pdf [Accessed November
14, 2012].
Jelena Obradović, 2009. Tipološka analiza
vzgojnih oglasov. , p.15.
Overview, T., Models of Writer Communication :
The Elements of Good. , pp.49–57.
Roman Jakobson & Morris Halle, 1956.
Fundamentals of language. By Roman
Jakobson and Morris Halle, S-Gravenhage :
[s. n.].
Thorlacius, L., 2002. A model of visual, aesthetic
communication focusing on web sites. Digital
Creativity, 13(2), pp.85–98. Available at:
http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1076/
digc.13.2.85.3201.
60
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
Predstavitevinteraktivnegamodela
komuniciranja
TjašaŠpegel
Povzetek.Vtemstrokovnemreferatusibomonajprejvuvoduogledalikajsplohjekomunikacija
inpredstavilinjenrazvojskozizgodovinododanes.Natobomorazložilipomenmodelov
komuniciranja,kotglavnotočkopabomopoddrobnogledvzeliinteraktivnimodel
komuniciranja.Predstavilibomoprednostiinslabostimodela,gaopisaliterpredstavilipodročja
uporabetegamodela.Zalažjopredstavitevuporabetegamodelasmotudianaliziraliprimeriz
vsakdanjegaživljenja,kjerseuporabljainteraktivnimodelkomuniciranja.
1. UVOD
Komunikacija je bistvo človekovega življenja. V
komunikaciji se kaže doseganje ciljev. V
komunikaciji je kar smo postali in kar bomo postali.
Je glavna surovina vsega kar se dogaja po svetu
(Thayer,
2009).
Komuniciranje se skozi čas spreminja. Z razvojem
družbe in tehnologije se hkrati razvija komunikacija.
Najprej so med sabo komunicirali osebno, nato
preko pošte, telegramov, telefonov, radia, televizije,
mobilnega telefona in tako prišli do interneta, ki je
dan danes postal pomembna prvina vsakega
človeka. Nekoč je potekala komunikacija
počasnejše in tako tudi zahtevala kar nekaj časa ter
stroškov. Danes, v sodobnem načinu komuniciranja
poteka komunikacija hitreje, je cenejša, stroški
komunikacije so nižji in pri tem porabimo občutno
manj časa. Prav tako nekoč niso imeli možnosti
klicanja v tujino zastonj, pošiljanje pisma pa je
zahtevalo veliko časa, da je prispelo do prejemnika.
Kot vidimo, se je komuniciranje skozi čas
spremenilo človeku v prid in nam tako omogoča
lažje življenje (Woods, 2005).
1.1. POMEN MODELOV
KOMUNICIRANJA
Modeli so vizualizacija komunikacijskih procesov.
Pomagajo nam razumeti njihove koncepte in
elemente. Prvi večji model komuniciranja sta razvila
leta 1949, Claude Elwood Shannon in Warren
Weaver
(Wideman,
2006
).
Kot navaja Mortensen.1 kakšne so prednosti
modelov (Mortensen, 2007).
»Citat: Dober model je uporaben, zagotavlja
splošno perspektivo in zlasti izhodne točke, iz
katerih se postavljajo vprašanja in razlage
opazovanja stvari. Bolj zapletena je tema, bolj
amorfna in izmuzljiva naravnim mejam, večje so
potencialne koristi pri gradnji modela.«
Tabela 10: Vrstekomunikacijskihmodelov
Simbolični
modeli
Matematični
modeli
Verbalni
modeli
Fizični
modeli
Ikonični
modeli
Analogni
modeli
Mentalni modeli
/
/
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13- modeli komuniciranja
Tabela
predstavlja
taksonomijo
modelov.
Simbolični modeli obsegajo Matematične in
Verbalne modele. Fizični modeli obsegajo Ikonične
in Analogne modele. Verbalni modeli so le teorija
navedena z besedami. Uporabni so pri navajanju
hipotez ali predstavitvi rezultatov neke študije.
Grafični modeli predstavljajo shematsko, kaj
verbalni modeli predstavljajo z besedami. Ikonični
modeli so fotografije, skulpture in slike oseb,
predmetov ter prizorov. Analogni modeli imajo
določeno strukturno razmerje do predmeta, ki ga
predstavljajo, ampak ne izgledajo kot le ti.
Matematični modeli se pogosto ne soočajo v
komunikacijskem polju razen pri grafični teoriji v
analizi komunikacijskih omrežjih in statističnimi
koncepti obdelave podatkov. Komunikacijske
teorije na splošno niso izražene v matematičnih
simbolih (Narula, 2006).
2. PREDSTAVITEV
INTERAKTIVNEGA MODELA
KOMUNICIRANJA
Interaktivni model je osredotočen na interakcijo in
povezanost med pošiljateljem in prejemnikom. Skrb
je bil učinek sporočila na oba. Komunikacijski
teoretiki in raziskovalci niso bili zadovoljni s
pasivnim sprejemom sporočila. Želeli so več
kontrole pri komunikaciji, oziroma ali ima sporočilo
namenjen učinek ali ne. Dodali so koncept linearne
povratne informacije. Kontrolo je mogoče dosečti,
če pošiljatelj ve prejemnikove reakcije na sporočila.
To pomaga prejemniku ohraniti nadzor nad
predvidenimi učinki in podati naslednje sporočilo
ustrezno.
Obstajata dve omejitvi interaktivnega modela.
Prvič, prava interakcija primanjkuje med
pošiljateljem in prejemnikom. Ločena vedenja se
izmenjujejo v interaktivnih modelih in nadomestijo
pošiljanje in prejemanje sporočil. Drugič,
interaktivni model izgubi svojo jasnost, ko se
uporablja za več različnih sporočil, ki delujejo hkrati
(Narula, 2006).
61
Slika 26: GrafičniprikazInteraktivnegamodela
komuniciranja
2.1. PODROČJA UPORABE
Interaktivnost preko socialnih medijev, pametnih
telefonov in drugih vizualnih pripomočkov
povečuje zavedanje, produktivnost in sodelovanje.
Učinkovitost interaktivne komunikacije je odvisna
od več dejavnikov, vključno sporočila, pošiljatelja,
sprejemnika in povratne informacije. Interaktivna
komunikacija je izmenjava informacij med obema
viroma. To je lahko med dvema osebama, osebo in
računalnikom ali med dvema računalnikoma.
Interaktivna komunikacija je učinkovita le, če je en
vir natančno razumel informacije, ki jo je drug vir
poskušal posredovati. Interaktivna komunikacija je
prisotna med sodelavci–, –oseba, ki uporablja
bankomat ali v strežniških sobah, kjer so računalniki
za
prenos
podatkov.
Funkcija učinkovite interaktivne komunikacije je,
da natančno opisuje določeno sporočilo, ki je jasno
dojeta v sprejemniku. Sporočilo se uporablja za
izražanje čustev ali prenos podatkov. Funkcijo je
mogoče najbolje razumeti v poslovnem svetu. Če
podjetje lahko učinkovito komunicira s svojimi
delavci, se bodo delavci počutili
močnejše,
obveščene in cenjene. Interaktivna komunikacija
poteka v dveh oblikah: verbalna in neverbalna.
Verbalna in neverbalna komunikacija se morata
strinjati, sicer lahko pride do zmede ali
nerazumevanja. Na primer, če vam šef verbalno
sporoča, da delate dobro delo, naslednji dan pa vas
odpusti, je očitno prišlo do napake v komuniciranju.
Neverbalna komunikacija so kretnje, vokal tona in
obrazna mimika (Wood, 2010).
2.1.1 MULTIMEDIJA
V digitalni dobi ni več potrebno, da smo v isti
geografski lokaciji, da interaktivno sodelujemo in
tukaj multimedija igra veliko vlogo pri ponovni
komunikaciji. Multimedija vključuje avdio, video,
grafiko, besedilo, animacije, ali kakršno koli
62
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
njihovo kombinacijo. Te aplikacije se lahko
uporabljajo pri delu, v šoli ali doma, in so dostopne
po presoji uporabnika. Multimedija nudi daljše
trajno alternativo tradicionalni verbalni interakciji v
tem, da sporočilo ni končni začetek ali konec.
Multimedija je močnejša od drugih vrst
neverbalnega komuniciranja, kot so plakati in
knjige, saj združuje elemente, ki omogočajo
prejemniku povratne informacije (Torre, 2012).
2.1.2
POSLOVNOST
IZOBRAŽEVANJE
IN
Oglaševanje je pogosta oblika poslovnega
komuniciranja. Vpliva na gledalce, da kupi izdelek,
ali izvajanje promocijskih daril na embalažah.
Aplikacije pametnih telefonov in naprave za
skeniranje je sedaj lažje kot kdajkoli za proizvajalce,
da potrošnikom zagotovijo uporabne informacije.
Internetne strani, ki temeljijo na interaktivnih
spletnih skupnosti, se uporabljajo za izobraževanje
(Torre, b.l).
2.1.3 DRUŽABNO KOMUNICIRANJE
Družbeno spletno komuniciranje ima funkcijo
ustvarjanja in sodelovanja, hkrati pa olajšati odnose
in razvoj skupnosti. Družbeni splet ima implicitne
vezi z izobraževanjem in gospodarstvom, saj je več
kot le medij. Je spravilo povratne informacije z
veliko integrirano bazo uporabnikov. Splet je
pospešil tudi novo vrsto izobraževanja, ki temelji na
interaktivnosti, prispeva k ustvarjanju in vzdržuje
ogromno zbirko podatkov (Torre, b.l).
2.1.4 INTERAKCIJA Z ROBOTI
Ljudje komuniciramo, da izrazimo svoja čustva,
ampak tudi komuniciramo brez potrebe. V poznih
1980-ih je eden profesor iz Stanford Univerze
raziskoval interaktivno komunikacijo z roboti za
raziskovanje odnosa v situacijskem kontekstu,
interpretaciji in splošnem razumevanju. Govorna
navodila so dosegla določene konkretne ukrepe,
1
Intuitivnost - sposobnost za neposredno dojemanje,
zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega
razčlenjevanja.
vendar je bil izziv širjenje robotovega jezika, ki
temelji na spremembi scenarija. Roboti so precej
drugačni danes, predvsem v tem, da si lahko delijo
svoje dojemanje subjekta na okolico in delujejo
intuitivno1 na osnovi predhodnega obvestila (Torre,
b.l).
2.2. ANALIZA PRIMERA UPORABE
INTERAKTIVNEGA MODELA
Mama reče svoji hčerki: »Nina, prosim pospravi si
mizo.« Čez nekaj časa gre pogledat in vidi da
pospravlja tudi omaro poleg mize. Ker mama ni
dobila želeno vedenje na otrokovo delo, ji je
posredovala novo sporočilo: »Hej jaz sem želela le,
da pospraviš svojo mizo.« Med mamo in Nino je
potekalo medsebojno poslušanje. Ljudje, ki
poslušajo interaktivno, v bistvu niso dobri
poslušalci. Zelo so zaskrbljeni kako bodo odgovorili
na sporočilo in zato ne sprejmejo sporočila, kot je
bilo predvideno. Če bi Nina dala povratno
informacijo, da želi počistiti tudi omaro, potem bi
lahko mama njeno drugo sporočilo ustrezno
razumela (Narula, 2006).
3. ZAKLJUČEK
Spoznali smo, da je komunikacija skozi leta zelo
napredovala, predvsem nam v prid. Z današnjo
napredno tehnologijo, oddaljenost ni več ovira. Prav
tako smo ugotovili, da predstavljen model
uporabljamo na veliko področjih v vsakdanjem
življenju. Pri interaktivnem modelu komuniciranja
lahko veliko krat pride do napačnega interpretiranja
posredovane informacije, zato moramo oddati
povratno informacijo tistemu, ki nam jo je sporočil.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13- modeli komuniciranja
4. LITERATURA
Christopher de la Torre, What Are Some Types of
Interactive Communication? |
eHow.com.Available at:
http://www.ehow.com/info_8675046_typesinteractive-communication.html [Accessed
November 19, 2012].
Mortensen, C.D., 2007. Communication
Theory (Google eBook), Transaction
Publishers.
Narula, U., 2006. Communication Models, Atlantic
Publishers & Dist.
Thayer, L., 2009. Communication!: A Radically
New Approach to Life’s Most Perplexing
Problem (Google eBook), Xlibris
Corporation.
Wideman Max R., 2006. Communication Models.
Available at:
http://www.maxwideman.com/issacons4/iac1
432/index.htm [Accessed November 19,
2012].
Wood, J.T., 2010. Communication Mosaics: An
Introduction to the Field of Communication,
Cengage Learning.
Woods, M. & Woods, M.B., 2005. The History Of
Communication, Lerner Publications.
Available at:
http://books.google.com/books?id=UI8E8DDVKQC&pgis=1 [Accessed December
9, 2012]
63
64
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje
Strokovnireferat
PredstavitevBerlovegaSMCRmodela
kumuniciranja
SebastjanStojnšek
Povzetek.Ciljtegastrokovnegareferataječimboljepredstavitimodelekomuniciranjana
splošnoinBerlovmodelpodrobneje.Zaradivelikegaštevilamodelovjihjesmiselnomedsabo
primerjatiterizbratinajustreznejšega.Vreferatujeopisanpomenmodelovinnjihovrazvoj
skozizgodovino.VdrugemdeluseposvetimoBerlovemumodelukomuniciranja,gapojasnimo,
analiziramoterpresodimoouporabnostinaprimerihizživljenja.
1. UVOD
Sodobno komuniciranje omogočajo vedno nove
tehnologije. Posledično je to z dnem v dan bolj
kompleksno in raznoliko. Človeku je po naravi
verbalna komunikacija zelo blizu, pri bolj zapletenih
oblikah komuniciranja pa je potrebna abstrakcija.
Kot pomoč so nam modeli komuniciranja. V
informacijski družbi, ki temelji na izmenjavi
informacij, in kjer nove tehnologije komunikacije
nastajajo iz dneva v dan, si vseh oblik komunikacije
brez modeliranja ni možno pojasniti več.
V tem strokovnem referatu se bom osredotočil na
Berlov SMCR model komuniciranja, sicer le enega
izmed številnih modelov, ki pa kljub obilici drugih
velja za »najbolj splošen in vpliven komunikacijski
model ki se osredotoča na sporočilo samo«
(Gronbeck et al. 1988).
2. MODELI KOMUNICIRANJA
2.1. POMEN MODELOV
KOMUNICIRANJA
Modeli so poglavitni temelji teorije. Omogočajo, da
proces komunikacije razgradimo na manjše,
diskretnejše in lažje razumljive elemente. Vsak
izmed komunikacijskih modelov pa je lahko tudi
odlično orodje za pomoč pri razumevanju
kompleksnih
procesov,
ki
nastopijo
pri
komunikaciji.
(Craig
1999)
Vrednost
komunikacijskih modelov se najbolj očitno pokaže
v pedagoškem in teoretičnem pomenu (učenje in
raziskovanje). Številne metode komuniciranja si
pomagamo obvladovati s komunikacijskimi modeli.
(Barjis 2008)
2.2. DEFINICIJA KOMUNIKACIJE IN
MODELOV KOMUNIKACIRANJA
Komuniciranje je proces prenosa informacij od
oddajnika k sprejemniku, vendar je to le ena izmed
številnih definicij, saj »niti strokovnjaki na področju
komunikologije niso popolnoma enotni« (Craig
1999).
Termin ima latinski izvor »communicare« ter
pomeni posvetovati se, vprašati po nasvetu,
razpravljati . (Polančič 2012)
Komunikacijski model se nanaša na konceptualni
model,
ki
omogoči
abstrakcijo
procesa
komuniciranja Vsak izmed komunikacijskih
modelov predstavlja avtorjevo razlago teorij in
metod na sirokem področju komuniciranja; vsak
model je tudi specifičen za določeno rabo. (Foulger
2004)
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja
2.3. RAZVOJ MODELOV
KOMUNICIRANJA
Prvi znan komunikacjski model je opisal že
Aristotel okoli 300 pr.n.št. Vendar pa je minilo 2000
let
do
prvega
pomembnejšega
modela
komuniciranja. (Baba 2012) Tega sta razvila Claude
Elwood Shannon in Warren Weaver v Bellovih
labaratorijih na pri raziskovanju telefona. Svoje delo
sta
predstavila v Matematičnem modelu
komunikacije. Po letu 1940 se je zaradi razvoja
informacijske družbe in upada pomena industrije
pričel izjemno hiter razvoj raznih modelov
komuniciranja. Informacije so v današnji druzbi
izrednega pomena. V 50-ih letih je raziskave na
področju komuniciranja začel tudi David Berlo, kot
plod njegovega dela nastane SMCR model
komunikacije(Rogers 2001)
3. SMCR MODEL
KOMUNICIRANJA
3.1. O AVTORJU
David Kenneth Berlo se je rodil leta 1929. Na
univerzi v Illinoisu je v 40-ih letih prejšnjega stoletja
študiral komunikacije. Njegov profesor je bil
Wilbur Schramm, ki je bil na področju modelov
komuniciranja že uveljavljen avtor. Berlo velja
tudi za njegovega mentalnega naslednika na
področju raziskav komuniciranja. Pri 29 letih je
doktoriral. Svoje sposobnosti je dokazoval kot
direktor Oddelka za komunikacije na Michiganski
univerzi.
Proces
komunikacije,
njegovo
najpomembnejše delo je napisal tudi za
poučevanje na univerzi. Kasneje je sedel na
uglednih mestih dekana in predsednika univerze,
svojo kariero pa je zaključil kot zunanji
svetovalec.(Rogers 2001)
3.2. RAZVOJ SMCR MODELA
KOMUNIKACIJE
Berlo je svoje raziskave na področju koumunikacij
predstavil v Procesu komunikacije. Model je
zastavil kot splošen, kljub temu pa zajeti vse vidike
različnih tipov komunikacije. Zato ta model ni vezan
na določeno vrsto komunikacije.
65
SMCR model sta prva definirala Shannon in
Weaver, vednar pa sta določila le 4 ključne
elemente: Oddajnik (Source), sporočilo (Message),
kanal (Channel) in prejemnika (Reciever). Oddajnik
je tisti (ali tisto), ki sporočilo oblikuje. Sporočilo
predstavlja vsebina ali ideja, ki jo oddajnik želi
posredovati. Kanal je medij skozi katerega sporočilo
potuje ter ga posreduje prejemniku, ki je
posameznik ali skupina katerim je sporočilo
namenjeno. Spodnja slika prikazuje SMCR model s
primerom. (Shannon & Weaver 1949)
Slika 1: Slika
komuniciranja
elementov
SMCR
modela
Berlo je v svoji raziskavi prepoznal potencial
spošnih modelov komunicirnja, da pa bi
komuniciranje boljše opisal je vsakemu izmed
elementov sosledja dodal odločujoče faktorje.
3.3. POVEZAVA Z S&W MODELOM
KOMUNICIRANJA
S svojim delom se je močno naslonil na pionirja
modelov komuniciranja ter uporabil zelo
poenostavljen SMCR model komuniciranja, ki sta
ga identificirala že Claude Shannon in Warren
Weaver, ter ga razširil.(Craig 1999) Ob pomoči
mentorja Wilburja Schramma je identificiral
pomanjkljivosti izvornega modela. Številni so
namreč izvornima avtorjema očitali pretirano
posploševanje procesa komuniciranja, Berlo pa se je
s svojim delom navezal na »presplošen« model ter
ga dopolnil z dodatnimi podelementi.(Rogers 2001)
3.4. ANALIZA SMCR MODELA
KOMUNICIRANJA
Že uveljavljenega modela Berlo ni ignoriral, temvec
ga je preučil, ugotovil pomanjkljivosti ter ga
uporabil kot osnovo za nadgradnjo.
Elementu oddajniku je Berlo dodal:

komunikacijske
spretnosti
(zmožnost
branja, pisanja, govorjenja in poslušanja),
66
Metode in tehnologije komuniciranja 2011/12 - sodobne rešitve za e-komuniciranje



odnos (do publike, teme, do sebe..)
znanje (predvsem o temi komuniciranja)
socialni sistem (medkulturne razlike,
prepričanja, religija ipd.)
Elementu sporočilo:





vsebina (informacije)
elementi (govor, kretnje, telesna govorica)
obravnava
(kako
so
informacije
posredovane)
struktura (kako je sporočio oblikovano)
kodiranje (način posredovanja informacije,
npr govor, glasba, kretnje...)
Element kanal predstavlja človeška čutila:

sluh (zvokovno sporocilo),

vonj (odbijajoč ali privlačen),

dotik (druge osebe, subjekta pogovora),

okus (predvsem hrana),

vid (vizualna sporočila).
Prejemnik, ki mora biti za usprešno komunikacijo
čim bolj podoben sporočevalcu, in mora imeti zato
enake lastnosti. Element sprejemnik je v tem modelu
identičen oddajniku. (Berlo 1960)
3.5.
GRAFIČNA PREDSTAVITEV
Da bi model lažje razumeli, si lahko pomagamo s
slikami. Spodnja prikazuje Berlov model
komuniciranja v obliki ključa in ključavnice
(kodirnika in dekodirnika) v sredini, okoli njiju pa
so postavljene lastnosti, ki jih morata imeti tako
oddajnik kot sprejemnik. Hitro lahko opazimo, da
pogoj za uspešno komuniciranje ni le prenos in
dekodiranje sporočila (odklep vrat), temveč sta
najpomembnejša elementa oddajnik in sprejemnik
(tam se sporočilo namreč ustvari in poustvari)..
Slika 3: Berlov model komuniciranja
Drugo perspektivo na isto problematiko pa nam
ponuja sledeč primer:
Slika 4: Sporočilo v središču komunikacije
Tukaj je v sredisču sporočilo, ki ga oddajnik kodira,
ter ga preko kanala pošlje do sprejemnika. Ta mora
sporočilo najprej dekodirati, nato pa ga v primeru,
da je bila komunikacija uspešna replicirati.
(Gronbeck et al. 1988)
3.6. KRITIKA
Kot pri večini modelov so kompromisi v prid
poenostavitve nujni, tako je tudi pri SMCR modelu
komuniciranja. Namen modela je abstraktno
predstaviti komplesne sisteme in ob tem izpustiti
čim manj, kar pomeni, da avtor tako splošnega
modela kot je Berlov primoran izpustiti določen del
elementov.
Največ kritike je SMCR model dobil zaradi sledečih
dejstev:


Ni predvidenega prostora za povratno
informacijo (linearni model); učinek
sporočila na prejemnika ni znan.
Brez omembe ovir ter šuma pri
komunikaciji; neprejeta ali založena
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 - Modeli komuniciranja


spročila, napake v prenosu ipd. niso
predvideni.
Predpostavka, da imata oddajnik in
prejemnik enake lastnosti je v resnici redka,
Implicira, da je cloveska komunikacija
podobna strojni, ne predvideva kognitivnih
procesov
(razmišljanje,
analiziranje,
primerjanje ipd.) (Bowman & Targowski
1987)
3.7. PRIMERNOST UPORABE SMCR
MODELA
Uporabnost modela se je izkazala posebej v obdobju
po 2. sv. vojni z razmahom radijske komunikacije.
Vendar pa to ni edina mozna implementacija.
(Lewenstein 1995) Zaradi linearnosti SMCR
modela komuniciranja je dosledna uporaba
omejena, vendar pa avtor posamezne elemente
dovolj generalizira, da jih lahko uporabimo - ideja
oddajnika je dovolj fleksibilna, da vanjo sodijo
pisni, elektronski ali pa govorni vir.
Pri uporabi gre predvsem za:




pisne komunikacije
Oddajanje (kot na primer pri televiziji ali
radiu)
govori in javni nastopi
radijske komunikacije
Prav tako zaradi izpusta šuma in predpostavke, da
imata oddajnik in prejemnik enake lastnosti težko
najdemo obliko komunikacije, kateri bi se model
popolnoma prilegal. Pomanjkljivosti so ocitne,
vendar pa moramo upostevati splosnost modela
67
komunikacijski tehnologiji in se uspešno upira zobu
časa.
5. VIRI
Baba, J.. J., 2012. Aristotle’s Communication
Model. Available at:
http://wecommunication.blogspot.com/2012/0
1/aristotles-communication-model.html
[Accessed November 18, 2012].
Barjis, J., 2008. The importance of business
process modeling in software systems design.
Science of Computer Programming, 71(1),
pp.73–87.
Berlo, D.K., 1960. The process of communication:
An introduction to theory and practice,
Bowman, J.P. & Targowski, A.S., 1987. Modeling
the Communication Process: The Map is Not
the Territory. Journal of Business
Communication, 24(4), pp.21–34.
Craig, R.T., 1999. Communication Theory As A
Field. , p.161.
Foulger, D., 2004. Models of the Communication
Process.
Gronbeck, B.E. et al., 1988. Principles of Speech
Communication, Longman Pub Group.
4. ZAKLJUČEK
Lewenstein, B. V., 1995. From Fax to Facts:
Communication in the Cold Fusion Saga.
Social Studies of Science, 25(3), pp.403–436.
Kljub splošnosti modela uporabne vrednosti
Berlovega in tudi drugih modelov ni mogoče
spregledati. Kaj smo torej izvedeli?
Polančič, G., 2012. Prosojnice: Metode in
tehnologije komuniciranja.
4.1. UGOTOVITVE
Rogers, E., 2001. Handbook of International and
Intercultural Communication,
Kot je opaziti je Berlov model komunikacije po več
desetletjih se vedno aktualen; je dovolj splošen, da
lahko vključuje večino vrst komunikacije ter jih
uspešno predstavi. Kljub pomanjkljivostim še vedno
sodi med najbolj prepoznavne komunikacijske
modele. Ima visok potencial tudi v sodobni
Shannon, C.E. & Weaver, W., 1949. The
Mathematical Theory of Communication,
Univ. Illinois Press.
68
Methods and Technologies of Communication 2012/13
Seminar
ComparisonofJakobson'sand
Schramm'smodelofcommunication
ValentinTaneski
Abstract.Communicationisdividedintotwotypes,humanandnonhumancommunication.This
reportwillgiveyousignificantinformationaboutthehumancommunicationandanoverview
comparisonbetweenthetwocommunicationmodels‐Jakobson'sandSchramm'smodelof
communication.Asweknow,thecommunicationmodelsareinventedforaresonandfora
differentuseinthehumancommunication.Thisiswhytherearemarkedlydifferencesesinthe
elementsofthistwomodels.
1. INTRODUCTION
1.2. SCHRAMM'S MODEL
Message (from the Latin word "communis",
meaning to share), is activity of providing
information to exchange thoughts, messages, or
information, by speech, visuals, signals, writing, or
behavior. (Nunes 2011)
Wilbur Schramm (year 1954) indicated that should
examine the impact that a message has (both desired
and undesired) on the target of the message.
1.1. HISTORY OF COMMUNICATION
MODELS
Models of communication relate to the conceptual
model used to explain the process of informing
people. The first major model for communication
came in 1949 by Claude Elwood Shannon and
Warren
Weaver
for
Bell
Laboratories.
Communication requires sender and recipient,
although the receiver may not be present or aware
about the sender's intent to communicate at the time
of communication (Nunes 2011).
The communication process is complete once the
receiver has understood the message of the sender.
We can accurately think of communication as
passing through us – changed, to be sure, by our
interpretations, our habits, our abilities and
capabilities, but the input still being reflected in the
output (Wilbur Schramm 1954).
Аccording to Schramm, a communication contains
three levels of semiotic rules:
1. Syntactic (formal properties of signs and
symbols),
2. Pragmatic (concerned with the relations
between signs/expressions and their users)
and
3. Semantic (study of relationships between
signs and symbols and what they
represent).
Therefore, communication is interaction where at
least two interacting agents share a common set of
signs and semiotic rules (Arvind Singhal n.d.)
Methods and Technologies of Communication2012/13
69
meanings both as an individual or part of a
group (Anon n.d.).
1.3. JAKOBSON'S MODEL
The model of communication, which is often cited
in the semiotic literature since 1960, is a list of
Roman Jakobson's "factors involved in verbal
communication". Jakobson's model contains 6
elements or factors of communication that are
necessary for communication to occur: (1) context,
(2) the addresser (sender), (3) the addressee
(recipient), (4) the person (contact), (5) the common
code and (6 ) message (Hébert n.d.).
Picture 11: Elements of Jakobson's model of
communication
2. COMPARISON OF THE TWO
MODELS OF
COMMUNICATION
The two models use the exact same number of
elements, but each of them use different elements
and different way of interact. Schramm envisioned
this process as a two-way circular communication
between the sender and receiver. His model of
communication is a derivation of the ShannonWeaver's transmission model, but expands on this
thinking by emphasizing the process of encoding
and decoding the message. Schramm included two
new concepts: Feedback and Field of Experience.
-
1
Feedback - information that comes back
from the receiver to the sender and tells him
how well he is doing.
Field of Experience - an individual's
beliefs, values, experiences and learned
Based on the Organon-Model by Karl Bühler, Jakobson
distinguishes six communicationfunctions, each
associated with a dimension of the communication
process.
The successful transmission of a message depends
on whether this message will be accepted over all
the competing messages. Schramm's model of
communication also allows for the process of
interpreting the message. This process is influenced
by the presence of both physical and semantic noise.
Picture22:FieldofExperience
Schramm believed that all of these elements were
important functions of communication in society.
Jakobson corresponding to his six factors,
depending on the factor emphasized in a specific
message, created six functions:
1.
2.
3.
4.
Referential (denotative - journalistic)
Emotive (expressive - a cry, a sigh)
Conative (appellative - ordering, begging)
Phatic ("hello, hello.."; "are you angry?"emphasis on clearing channel for
communication)
5. Metalingual (linguistic)
6. Poetic
This model analyzes the functions of language for a
given unit (such as a word, a text or an image),
specify to which class or type it belongs (e.g., a
textual or pictorial genre), which functions are
present/absent and the characteristics of the
functions. The table below contains presented
factors of communication and functions of the
Jakobson's model of communication.
2
Dr. Schramm suggests that the message can be
complicated by different meanings learned by different
people.
70
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Target factor
and
function no.
TARGET
FACTOR
SOURCE
FACTOR
FUNCTION
1
Context
Message
Referential
2
Addresser
Message
Emotive
3
Addressee
Message
Conative
4
Contact
Message
Phatic
5
Code
Message
Metalingual
6
Message
Message
Poetic
Table 1: Factors of communication and functions of
language
Contrary to this, Schramm's model is two-way
communication between the sender and reciver, and
unlike most theories, which are linear, Schramm
asserted that communication is essentially circular,
but like most theories of communication, it begins
with a sender and ends with a receiver.
3. The message must arouse personality needs in the
destination and suggest some ways to meet those
needs.
4. The message must suggest a way to meet those
needs which is appropriate to the group situation in
which the destination finds himself at the time when
he is moved to make the desired response (KuanChung Chen n.d.), (Pechmann 2009).
2.1. METHOD OF COMPARISON
Each model of communication is appropriate for the
area in which it is included, and because of that it is
difficult to compare two models, but there are some
methods for comparing. One of the methods is to
review the factors (elements) of each model and to
point out it's similarities or differences.
Both models, Jakobson's and Schramm's model have
same number of factors but with different purpose.
Jakobson focused it's at functions of language
distinguishes and Schramm more to effectiveness
and success of communication.
Jakobson's factors are directly related to its
functions:
-
Picture33:DiagramofSchramm'sfeedbackloop
Unlike Jakobson (who created six functions),
Schramm based his model upon the proposed four
conditions of success in communication:
-
1. The message must be so designed and delivered
as to gain the attention of the intended destination.
2. The message must employ signs which refer to
experience common to source and destination, so as
to “get the meanings across”
3
Picture3 Feedback - information that comes back from
the receiver to the sender and tells him how well he is
doing.
-
The Referential Function
corresponds to the factor of Context and
describes a situation, object or mental state
- "The autumn leaves have all fallen now."
The Expressive (alternatively called
"emotive") Function
relates to the Addresser and is best
exemplified by interjections - "Wow, what a
view!"
The Conative Function
engages the Addressee directly and is best
illustrated by vocatives and imperatives "Tom! Come inside and eat!"
The Poetic Function
Methods and Technologies of Communication2012/13
-
focuses on "the message for its own sake"
and is the operative function in poetry as
well as slogans.
The Metalingual (alternatively called
"reflexive") Function
is the use of language (what Jakobson calls
"Code") to discuss or describe itself (Waugh
1980).
Schramm's factors in essence are the same like
Shannon and Weaver communication model (basic
factors).
71
The model uses these factors but they are not used
in his diagram, Schramm createt his own diagram.
(Picture 3)
The weakness of this model is that this model is used
only for bilateral communication between two
parties, the complex communication between
several sources is beyond this model.
Functions of Jakobson's are most used in
advertisments for sending some messages. Here is
one example:
Picture4:Schramm'smodelofthecommunication
process
Factors that Schramm is using are:
-
4
Sender: The sender is what or who is trying
to send a message to the receiver.
Encoder: In the general case, it is not
possible to directly insert the message onto
the communications medium.
Message: The message is the actual
encoded message that is transmitted by the
channel.
Channel: The channel is what the message
is transmitted on. The phone system,
Internet, and many other systems.
Decoder: The decoder takes the encoded
message and converts it to a form the
receiver understands.
Receiver: The receiver is the target of the
message (Anon n.d.).
Picture 5 The combination between phatic functionand
the other functions especially in ‘cause’ and ‘effect’
(poetic function).
Picture54:Advertismentexample
»The message "Reserved for drunk drivers" is
orientated directly to the addressee, and shows that
if a drunk driver drives a car (cause), it may result in
"accident" (effect). In other words, the result (poetic
function) is 'already' known which is receiver's death
orpunishment. The tree in the middle attracts
attention (the phatic function) because it
differentiates the place from being a normal parking
area« (Livan n.d.).
Jakobson's model incorporates some features of
Shannon's and that is only one thing that is similar
between this models. The weakness of this model is
that this model is limited and it doesn't represent the
discovery processes that writers engage in nor does
it indicate the recursiveness of both writing and
72
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
reading (Alberto Sangiovanni-Vincentelli, Marco
Sgroi 2000).
3. CONCLUSION
Each model of communication is most useful for the
area which includes. It is hard to compare two
different models of communication with a different
focuses in communications, but every model has
similarities with other. Jakobson's and Schramm's
have the same number of factors but they are using
them for a different purpose: one for the
effectiveness and success of communication other
for the functions of language distinguishes. Every
model has something assumed from the basic model
of Shannon and Weaver's model of communication.
Because of that there are some opportunities for
comparing, like comparing the
factors or
weaknesses of the models.
L ITERATURE
Aditya, 2010. Schramm Model of Communication.
Available at:
http://www.scribd.com/doc/26556399/Schram
m-Model-of-Communication [Accessed
December 9, 2012].
Alberto Sangiovanni-Vincentelli, Marco Sgroi,
L.L., 2000. CONCUR 2000 — Concurrency
Theory C. Palamidessi, ed., Berlin,
Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg.
Available at:
http://link.springer.com/chapter/10.1007/3540-44618-4_4 [Accessed November 19,
2012].
Anon, A Communication Model. Available at:
http://www.jerf.org/writings/communicationE
thics/node4.html [Accessed December 9,
2012a].
Anon, Wilbur L. Schramm’s Model of
Communication. Available at:
http://www.uri.edu/personal/carson/kulveted/
wlsmodel.html [Accessed December 8,
2012b].
Arvind Singhal, Schramm. Available at:
http://utminers.utep.edu/asinghal/Articles and
Chapters/singhal-Wilbur Schramm-
communicator.pdf [Accessed December 8,
2012].
Blythe, J., 2002. Using trade fairs in key account
management. Industrial Marketing
Management, 31(7), pp.627–635. Available
at: http://dx.doi.org/10.1016/S00198501(02)00183-9 [Accessed December 9,
2012].
Hébert, L., Roman Jakobson : The Functions of
Language / Signo - Applied Semiotics
Theories. Université du Québec à Rimouski.
Available at:
http://www.signosemio.com/jakobson/functio
ns-of-language.asp [Accessed December 9,
2012].
Kuan-Chung Chen, f success in communication.
The University of Georgia. Available at:
http://siderali.myweb.uga.edu/ebinder/docum
ents/schramm_Pioneer_paper.pdf [Accessed
December 9, 2012].
Livan, B., functions of language | Busra Livan Academia.edu. Available at:
http://www.academia.edu/256693/functions_o
f_language [Accessed December 9, 2012].
Nunes, P., 2011. Management Dictionary:
Communication. Available at:
http://www.knoow.net/en/sceconent/manage
ment/communication.htm [Accessed
December 9, 2012].
Pechmann, C., 2009. A Comparison of Health
Communication Models : Risk Learning
Versus Stereotype Priming A Comparison of
Health Communication Models : Risk
Learning Versus Stereotype Priming. ,
(November 2012), pp.37–41.
Waugh, L.R., 1980. JSTOR: Poetics Today, Vol. 2,
No. 1a (Autumn, 1980), pp. 57-82, Available
at:
http://www.jstor.org/discover/10.2307/17723
52?uid=3739008&uid=2&uid=4&sid=211014
25351593 [Accessed December 9, 2012].
Methods and Technologies of Communication2012/13
73
Strokovnireferat
Barnlundovtransakcijskimodel
komuniciranja
NejcTepeš
Povzetek.VreferatubomopredstaviliBarnlundovmodelkomuniciranja.Osredotočilisebomo
naprednostimodelapredinterakcijskiminlinearnim,opisalimodelnaprimeruteropredelili
pojmekotsokodsporočanjainuspešnostkomuniciranja.
1. UVOD
»Komunikacijski proces je oblika socialnega
sodelovanja« Barlund v Ule, 2005: 101).
umetne. Naravni prihajajo iz okolja brez človeškega
poseganja, umetni pa nastanejo z človeškim
vplivanjem na zunanji svet, naš vpliv, spreminjanje
in manipulacija nanj.
Na prvi pogled izgleda transakcijski model
komuniciranja kompleksen, kar je tudi nadvse
primerno, saj se Barnlund sklicuje na kompleksnost
človeškega komuniciranja, ki predstavlja resen iziv,
še posebej študentom družbenih ved.
Pred opisom modela nam avtor ponudi šest
postulatov, kateri opisujejo evolucijo smisla; ti so
neprekinjenost,
dinamičnost,
krožnost,
neponovljivotst in nepopravljivost.
1.1. PREDSTAVITEV MODELA NA
PRIMERU
Za primer vzamimo moškega v čakalnici, ki
osamljen čaka na pregled pri zdravniku. Medtem ko
se gospod A ozira po čakalnici, dekodira (D)
oziroma pripisuje pomen različnim znamenjam v
svojem vidnem polju. Ta znamenja pretvori (jih
kodira) (E), tako da se manifestirajo med sabo v
obliki verbalnih in neverbalnih znakih oziroma
namigih.
Spiralna linija, ki povezuje kodiranje in dekodiranje
je
uporabljena
kot
prikaz
neprekinjene,
neponovljive in nepopravljive narave človeške
komunikacije. Razlikujemo med tremi vrstami
različnih znakov oz. namigov – javni, privatni in
vedenjski. Javni se delijo še globlje na naravne ter
Slika 27: Barnlundov model komuniciranja
2. KOMUNIKACIJSKI STIL
Barnlund komunikacisjki stil opredeli kot teme, ki
jih ljudje izberejo za pogovor, najljubši način
interakcije (odrezavost, način argumentiranja) in
pričakovanje o tem, kako poglobljeno se bo v
pogovor vključil sogovornik (v Samovar in Porter,
1991:286).
74
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
2.1. TRANSAKCIJSKI MODEL KOT
NADGRADNJA INTERCIJSKEGA
Transakcijski model je eden izmed dinamičnih
komunikacijskih
modelov;
je
nadgradnja
interakcijskega modela. Interacijski model opisuje
komuniciranje kot proces, ki vedno poteka v krožni
smeri, od sporočevalca k prejemniku in od
prejemnika k sporočevalcu. Določa, da je vsak lahko
sporočevalec in prejemnik, vendar ne sočasno.
Bistvo modela je povratna zveza med
sporočevalcem in prejemnikom, ki pa nastopi šele
po prejemu sporočila pri prejemniku. Tranasakcijski
model interakcijskega nadgrajuje s tem, da vsebuje
sočasnost oddajanja in sprejemanja sporočil,
sočasnost kodiranja in dekodiranja. Sporočevalec in
prejemnik skupaj in sočasno z besedno in nebesedno
komunikacijo gradita pomen sporočila ter sta
medsebojno odgovorna za učinek in uspešnost
komuniciranja (Ule 2005, 100-101).
Kapferer (1990) potrjuje predpostavko o aktivni
vlogi sporočevalca in prejemnika, ko pravi, da pri
ohranjanju oziroma sprejemanju vsebine govoric
prejemnik sporočila igra pomembno vlogo.
Sporočevalcu naj bi več kot vsebinsko
nespremenjeno sporočilo pomenilo to, da
prejemnika s sporočilom prepriča. Vsebini govorice
tako dodaja, odvzema informacije glede na
značilnost in odzivanje prejemnika.
2.3. USPEŠNOST KOMUNICIRANJA
Sporočevalec in prejemnik sta medsebojno
odgovorna za učinek in uspešnost komuniciranja, V
linearnem modelu pomen sporočila prehaja z ene
osebe na drugo, v interakcijskem modelu se
vzpostavi socialna delitev pomena skozi povratno
zvezo med sporočevalcem in prejemnikom, v
transakcijskem modelu pa udeleženci skupaj tvorijo
pomen sporočila in s tem učinkovitost
komuniciranja.
2.2. KOD SPOROČANJA
Sporočila delujejo drugo na drugo, njihova vsebina
močno izhaja iz predhodnih izkušenj. Podana so v
nekem kodu, ki omogoča prenašanje pomena; da bi
bilo komuniciranje možno in uspešno, morajo imeti
partnerji v komunikaciji enak ali vsaj zelo podoben
kod sporočanja, npr. govoriti isti jezik, določenim
gestam pripisovati enak socialni pomen (Ule v Ule
in Kline 1996, 24). Udeleženci pogovora morajo
graditi socialno deljene pomene, pri čemer velja, da
mora vsak razumeti in v svoje življeneje sprejeti del
izkušnje drugih oseb (Ule 2005, 101). O pomenu
govori tudi Thompson (v Berlogar 1999, 50-51), ki
opozarja na kompleksnost komuniciranja:
»Citat: V temeljih komunikacijskega procesa je
preprosto dejanje, ko neka oseba predaja sporočilo
drugi osebi. Vendar je to preveč preprost opis.
Oseba, ki sporoča, se mora odločiti, o čem bo
sporočala, in sporočilo spraviti v obliko, ki bo
prenos omogočala; vse to je lahko v nekaterih
situacijah nezavedno, v drugih pa zahteva veliko
razmišljanja in napora. Oseba, ki
sporočilo
sprejema, ga mora slišati ali videti ter ga dekodirati
tako, da iz njega razbere pomen; čisto mogoče je, da
je ta pomen drugačen od tistega, ki ga je imel v
mislih pošiljatelj, ko je sporočilo oddal. In to je
problem pomena.«
Slika 28: Shema transakcijskega modela
komuniciranja
V transakcijskem modelu sporočila vplivajo eno na
drugo. Soodvisnost elementov se kaže v tem, da
sprememba enega povzroči spremembe drugih. V
tovrstnih komunikacijskih situacijah, ki jih je
mogoče ponazoriti s transakcijskim modelom, smo
lahko po enem kanalu komuniciranja sporočevalci
in po drugem prejemniki sporočil. Osebe, ki
komunicirajo, namreč delijo skupno socialno
izkušnjo in skupno tvorijo pomene sporočil. V tem
modelu je učinkovitost komuniciranja pogojena s
tem, da morajo udeleženci komunikaciske situacije
tvoriti socialno deljene pomene, pri čemer mora
vsak od njih razumeti in v svoje delovanje vnesti
določen del tujih izkušenj (Ule, 2005: 102).
Komunikacijski
šum
znižuje
vrednost
Methods and Technologies of Communication2012/13
komuniciranja tudi v tvrstnih komunikacijskih
situacijah.
3. ZAKLJUČEK
Ljudje pogosto komuniciramo na transakcijski
način, kadar si izmenjujemo sporočila. Pri tem si
lahko izmenjujemo tudi vrednote, na primer pri
pozdravu, kjer vsaka oseba daje drugi občutek
ugodja skozi določen transakcijski ritual. Dejanska
transakcija je lako močno odvisna od konteksta, saj
se močno razlikuje komunikacija doma z družino ali
v službi s sodelavci in nadrejenimi.
Transakcijski komunikacijski model ni popoln, saj
je pojem komunikacija zelo obsežen, ki ga je
mogoče prilagajat vsakodnevnim potrebam.
Branlund sam je zaključil, da če poizkušamo
natančno diskutirati na kaj mislimo s pojmom
komunikacija smo izpostavljeni nejasnosti in
dvoumju.
LITERATURA
Lotrič, K. (2009). Vloga govoric in čenč v delovnem
okolju - diplomsko delo. Ljubljana.
Simič, M. (2007). Vsiljivost sporočil kot
komunikacijski šum: primer izogibanja
oglasnim sporočilom - magistrsko delo.
Ljubljana.
Ule,
M. K. (1996). Psihologija tržnega
komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede.
Ule,
M. (2005). Psihologija komuniciranja.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Berlogar, J. (Organizacijsko komuniciranja: od
konfliktov do skupnega pomena). 1999.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Kapferer,
J.-N.
(1990).
Rumors:
Users,
Interpretations and Uses. New Brunwick:
Transaction Publishers.
McGraw Hill. (25. september 2007). Prevzeto 1.
december 2012 iz Communication by
Design:How Models: http://www.mcgrawhill.co.uk/openup/chapters/9780335220533.pd
f
75
Samovar, L. A., & Porter, R. E. (1991).
Communication between cultures. Belmont,
Ca: Wadsworth Publishing Co.
76
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Strokovnireferat
Primerjavainteraktivnegain
linearnegamodelakomuniciranja
ŽigaVehovec
Povzetek.Vreferatubompredstavilinprimerjaldvamodelakomuniciranja‐linearnegain
interaktivnega.Obaspadatamednajosnovnejše,polegtegapastaobaosnovizadrugemodele
komuniciranja,kisojihuvedliznanstvenikiskozičasprispoznavanjukomunikaciječloveka.Viri
izkaterihbomčrpalinformacijebodotakoizstrokovnihčlankovkottudiizspletnihvirovter
knjig.
1. UVOD
Ljudje so vedno komunicirali na različne načine,
skozi čas pa se je komuniciranje zelo razvilo in se še
vedno razvija. Napredovanje oz. razvijanje
komunikacij poteka vedno hitreje, saj imamo vsak
dan več zahtev po bolj praktični in hitrejši
komunikaciji, prav tako pa nam današnja
tehnologija omogoča tudi hitrejši razvoj v tej smeri,
saj nam ponuja vedno več in več možnosti kako
informacijo spraviti od oddajnika do prejemnika.
Komunikacija se loči glede na različne dejavnike.
1. Prvi kriterij je razdalja med udeleženci. Glede na
ta kriterij ločimo neposredno in posredno
komunikacijo.
2. Drugi kriterij je število sodelujočih, glede na
katerega ločimo intrapersonalno komuniciranje
(komuniciranje s samim seboj), interpersonalno
(komuniciranje med posamezniki) in javno
komuniciranje (širši krog ljudi, sporoča se s
pomočjo različnih medijev).
3. Tretji kriterij je smer komunikacije. Glede na
njega pa poznamo enosmerno in dvosmerno
komuniciranje. Pri enosmernem komuniciranju
gre za potovanje informacije v eno smer, kar
pomeni, da samo sporočevalec odda informacijo,
ki jo prejemnik sicer dobi, ampak za to ne dobi
povratne informacije. Pri dvosmernem pa
sporočevalec seveda dobi povratno informacijo.
4. Glede na obliko pa poznamo besedno in
nebesedno. Besedno je lahko govorno ali pisno,
medtem ko je nebesedno govorica teles in
podobno.
Zaradi tega, ker obstaja vedno več načinov
komunikacije, in ker se komunikacija loči glede na
določene kriterije, ter ima ogromno dejavnikov, so
ljudje začeli komunikacijo upodabljati s slikovnimi
modeli komuniciranja. Pri tem se je začelo opažati
kako si ljudje komunikacijo v bistvu predstavljamo
na različne načine, prav tako pa so modeli pomagali
lažje razumeti pot sporočila in tudi lažje načrtovanje
komunikacij. Prvi pravi model komuniciranja sta
tako leta 1949 oblikovala Claude Elwood Shannon
in Warren Weaver. Njun model je na začetku
predstavljal kako delujeta radio in telefon. Ta model
so drugi znanstveniki začeli nadgrajevati, prav tako
pa so nekateri oblikovali čisto drugačne modele.
Več o tem in drugih modelih pa kasneje.
1.1. ZAKAJ JE POTREBNO
MODELIRATI KOMUNICIRANJE?
Modeli so v bistvu predstavniki. Obstaja več
različnih modelov, ki služijo za različne stvari, kot
na primer model letala ali stavbe. V teh primerih
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
model služi lažji predstavitvi prave stvari, oz.
pravega letala, stavbe. Modeli po navadi dobro, bolj
preprosto kažejo pomembne, kritične dele nekega
zahtevnejšega
predmeta.
V
preučevanju
komuniciranja modeli delujejo zelo podobno.
Nudijo lažjo predstavo neke zahtevnejše, večje
stvari. Modeli najboljše služijo učencem, da lažje
razumejo kako poteka določen način komuniciranja.
Prvi in najpreprostejši model je tako osnoval
Aristotel, da je lažje predstavil komuniciranje med
predavateljem oz. govornikom in poslušalci.
Pri vprašanju zakaj je sploh potrebno modelirati
komuniciranje se tako lahko zamislimo, koliko težje
bi si dan danes bilo predstavljati pot sporočila od nas
do prejemnika in nazaj. Dosti težje bi bilo tudi na
primer ustvarit aplikacijo, saj bi brez modeliranja
poti komunikacije ustvarjalci dosti težje ostali na isti
strani in bi tako dosti težje načrtovali aplikacijo.
Modeliranje komuniciranja, oz. v bistvu kar
česarkoli je izjemno pomembno, saj nam omogoča
lažjo in boljšo predstavo pri ustvarjanju in tudi pri
učenju. Ravno to je razlog zakaj je potrebno
modelirati komuniciranje.
1.2. RAZLOGI ZA IZBIRO TEH DVEH
MODELOV
Za linearani in interaktivni model sem se odločil
zaradi tega, ker sta najbolj osnovna, in na preprost
način predstavljata dosti komunikacijskih poti v
našem življenju. Prav tako pa oba predstavljata
druge modele komuniciranja. Izbral sem ju ravno
zato, ker sta zelo preprosta, univerzalna in sta mi že
na prvi pogled bila najbolj logična.
Slika 29- Shannon in Weaverjev model
77
2. PREDSTAVITEV OBEH
MODELOV KOMUNICIRANJA
Linearni model komuniciranja je najbolj osnovni
model komunikacijskega procesa. Sestavljata ga le
sporočevalec in prejemnik, pri čemer sporočevalec
po ravni liniji (zato se tudi imenuje linearni model)
odda sporočilo, ki ga prejemnik nato prejme in tako
se linearni model zaključi. Ker pa v resničnem
življenju komuniciranje ni tako preprosto, obstajata
dva
bolj
podrobna
modela
linearnega
komuniciranja. Prvi model se imenuje Shannon in
Weaverjev model, ki sem ga omenil že prej. Ta
model vsebuje 5 elementov:
1. Vir informacije
2. Oddajnik, ki kodira sporočilo
3. Kanal, po katerem potuje sporočilo
4. Prejemnik, ki dekodira sporočilo
5. Cilj informacije
Poleg teh elementov pa sta Shannon in Weaver tudi
dodala šum. Šum je praktično motnja v
komunikaciji, ki lahko pokvari sporočilo do te mere,
da ga cilj informacije ne razume. V praksi so šumi
:motnja signala na telefonu, zunanje zvočne motnje,
slaba povezava z internetom, itd. Model, ki sta ga
ustvarila Shannon in Weaver pa vseeno ni bil dovolj
natančen, zato ga je David Berlo leta 1960 dodelal
in ustvaril S-M-C-R model komunikacije. S-M-C-R
kratica pomeni Source – message – channel –
receiver, kar pomeni, da je Berlo Linearni model
dosti bolj sekcioniral, v posamezne dele pa se je tudi
bolj poglobil.
78
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Slika 30-Berlov model komuniciranja
Na splošno je torej linearni model enosmerna pot
sporočila od vira do prejemnika, različni avtorji
modelov so to pot opisali malo različno, osnova pa
ostaja ista vsem.
Leta 1954 je Wilbur Schramm izdelal model, ki je
izboljšal osnovni linearni model Shannon in
Weaverjevega. Oblikoval je namreč interaktivni
model komuniciranja. Interaktivni model deluje
zelo podobno kot linearni, največja razlika je v tem,
da vključuje še povratne informacije, kar pomeni, da
je obojesmeren. Schramm je bil namreč prepričan,
da komuniciranje brez povratne informacije ni pravo
komuniciranje. Kar je res, če si komuniciranje
predstavljamo z praktičnim primerom pogovora. Ko
se z kom pogovarjamo, in od sogovornika ne
dobimo neke povratne informacije oz. neke reakcije
takoj sklepamo, da nas ni slišal. Kar pomeni, da
komunikacija ni uspešna.
jo prvotni oddajalec sprejme, dekodira in nato spet
odda. Proces se ponavlja dokler se komuniciranje ne
zaključi.
3. PRIMERJAVA
INTERAKTIVNEGA IN
LINEARNEGA MODELA
KOMUNICIRANJA
Interaktivni in linearni model bom primerjal s
prednostmi in slabostmi, prav tako pa bom primerjal
njuno uporabo v praksi. Z primerjavo pa želim
ugotoviti, kateri model je bolj uporaben in realen.
3.1.
PREDNOSTI IN SLABOSTI OBEH
MODELOV
Tako linearni kot tudi interaktivni model
komuniciranja imata nekaj prednosti in nekaj
slabosti, ki vplivajo na uporabnost, oz. neuporabnost
modela.
Prednosti linearanega modela so naslednje:
1. Je
najbolj
uporabljen
model
za
prikazovanje preprostejše komunikacije
2. Je zelo prilagodljiv in je lahko uporabljen
za ogromno situacij, možno ga je razvijati
Slika 31-Interaktivni model komuniciranja
Kot vidimo na sliki 3 se interaktivni in linearni
model razlikujeta samo v povratni informaciji, ki je
v linearnem modelu ni. Vir informacije pri
interaktivnem modelu odda sporočilo, ki ga
prejemnik v določeni obliki sprejme, dekodira in
nato po istem kopitu odda povratno informacijo, ki
3. Nastal je kot prikaz človeške medsebojne
komunikacije
4. Močno je vplival na kasnejše modele
komunikacije
Slabosti linearnega modela:
1. Človeške komunikacije ne zastopa dovolj
dobro
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
2. Preveč je statičen in linearen (preveč
preprost in neprilagodljiv)
3. Ne predstavlja povratne informacije, ki je
ključna za človeško komunikacijo
4. Preveč preprost za zastopanje današnje
komunikacije
Prednosti interaktivnega modela komuniciranja:
1. Vključena povratna informacija
2. Vključen je tudi kontekst (isti stavek ima
lahko več pomenov)
3. Vključena je tudi kultura sporočevalca in
prejemnika
Slabosti interkativnega modela:
1. Čeprav je interaktivni model manj linearen
kot linearni model, je še vedno preveč
preprost, da bi lahko predstavljal bolj
kompleksne komunikacijske poti.
3.2.
UPORABA OBEH MODEL V PRAKSI
Oba modela, ki ju predstavljam najdeta svoje mesto
v določnih primerih tudi v resničnem življenju.
Linearni model komuniciranja bi najlažje dali v
praktični primer v obliki televizije, če seveda ne
upoštevamo povratne zveze, ki jo nekateri
televizijski programi omogočajo preko telefonske
zveze. Pot sporočila po linearnem modelu se začne
z virom informacije, ki je v našem primeru
televizijska hiša z njenim voditeljem določene
oddaje. Koder je v tem primeru računalnik, ki
signale pretvori v takšno obliko, da jo je možno
oddajati. Komunikacijski kanal je v našem primeru
omrežje po katerem se prenašajo informacije, šum
pa je v našem primeru lahko motnja pri povezavi
med televizijo in omrežjem. Dekoder je seveda v
našem primeru televizija, prejemnik pa je gledalec
oddaje, ki ne more televizijskem voditelju oddati
povratne informacije.
30
IM-Instant Messaging (slo. Instantno sporočanje),
najljubši medij za instantno sporočanje je Facebook.
79
Interaktivni model komunikacije pa bi lahko v
resničnem svetu upodobili z primerom sporočanja
IM30 in sicer konkretno z sporočanjem preko
popularnega omrežja Facebook. Pri tem primeru je
vir informacije uporabnik 1, ki v klepetalnik vpiše
sporočilo. Sporočilo računalnik skodira v digitalni
zapis, ki ga je možno prenašati preko spleta.
Komunikacijski kanal je svetovni splet, dekoder pa
računalnik uporabnika 2. Cilj informacije, oz.
prejemnik pa je uporabnik 2, ki za tem ko prejme
sporočilo napiše svojega in ga pošlje skozi enak
proces, ki sem ga že opisal. Vse skupaj se ponavlja,
dokler uporabnika ne zaključita pogovora.
Tako en kot tudi drugi model lahko ustrezata več
praktičnim primerom komunikacije, je pa res, da je
interaktivni dosti bolj univerzalen, saj pri večih
primerih komunikacije dandanes uporabljamo
povratne informacije.
3.3.
REZULTATI PRIMERJAVE
Pri analizi primerjave sem ugotovil že v naprej
pričakovano. Interaktivni model je preprosto bolj
napreden in posledično dosti bolj univerzalen ter
primeren za predstavitev dosti več primerov
komunikacije v praksi. Vidimo tudi, da linearni
model v bistvu sploh več ni primeren model za
zastopanje različne komunikacije. Tudi če
primerjamo pozitivne in negativne lastnosti obeh
modelov vidimo, da je interaktivni model dosti bolj
uporaben in da ima linearni model več slabih
lastnosti kot interaktivni model.
4. ZAKLJUČEK
Modeli komuniciranja so v današnjem času
pomemben pripomoček k učenju in načrtovanju
različnih poti komunikacije. Skozi čas se je razvilo
ogromno različnih modelov, ki se med seboj
popolnoma razlikujejo ali pa se dopolnjujejo. Med
seboj sem primerjal dva splošna modela
80
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
komuniciranja, ki sta osnova za mnoge druge
modele. Pri primerjavi med zbranima modeloma pa
sem ugotovil, da je interaktivni model preprosto
boljši za uporabo v današnjem življenju, čeprav tudi
ta model ni dovolj razvit, da bi opisoval zahtevnejše
in bolj kompleksne komunikacije, ki jih je dandanes
vedno več.
5. VIRI IN LITERATURA
Anon, Models of Communication
prevzeto 11.12.2012 iz bookrags:
http://www.bookrags.com/research/modelsof-communication-eci-02/
Anon, Communication by Design : How Models
Contribute to our Understanding of
Interpersonal Communication.
Anon, Communication Models
prevzeto 13.12.2012 iz shkaminski:
http://www.shkaminski.com/Classes/Handout
s/Communication%20Models.htm
Anon, Models of Communication
prevzeto 11.12.2012 iz schribd:
http://www.scribd.com/doc/17878315/Models
-of-Communication
Anon, Models of communication
prevzeto 14.12.2012 iz wikipedia:
http://en.wikipedia.org/wiki/Models_of_com
munication
Anon, Schramm model of communication
prevzeto 10.12.2012 iz
managementstudyguide:
http://www.managementstudyguide.com/schr
amm-model-of-communication.htm
Anon, Types of Communication Model
prevzeto 10.12.2012 iz hubpages:
http://shaju0025.hubpages.com/hub/Types-ofCommunication-Model
Cohen, a. & Mrabet, R., 1996. Generic simulation
models of communication systems.
Proceedings of the 29th Annual Simulation
Symposium, pp.81–88. Available at:
http://ieeexplore.ieee.org/lpdocs/epic03/wrap
per.htm?arnumber=492155.
Wood, J.T., 2008. Communication in Our Lives,
Cengage Learning. Available at:
http://books.google.si/books?id=9EMQPXPI1wC.
Wu, Y. et al., 2009. Constructing Knowledge
Innovation Models of Communication
Management in Research Organization. In
2009 International Conference on
Management and Service Science. Ieee, pp.
1–4. Available at:
http://ieeexplore.ieee.org/lpdocs/epic03/wrap
per.htm?arnumber=5303694.
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
81
Strokovnireferat
Primerjavainterakcijskegain
transakcijskegamodelakomuniciranja
NinaZojaZorec
Povzetek.Zatemostrokovnegareferatasmosiizbarliprimerjavointerakcijskegain
transakcijskegamodelakomuniciranja.Vsakegasmopodrobnejeopisali,poiskalinjegove
pomanjljivostioziromaprednosti.Naredilismotudikrajšomedsebojnoprimerjavoomenjenih
komunikacijskihmode
1. UVOD
Razvoj množičnega komunicirana je ustvaril
potrebo po globjem razumevanju komunikacije in
njen vpliv v našem življenju. Komunikacijski
modeli nam olajšajo razlago procesa komuniciranja
med dvema osebama z prikazom razmerij med
različnimi koncepti. (Mortensen 2007)
Komunikacijska teorija zajema več modelov
komuniciranja, komunikacijski modeli pa služijo
vizualizaciji komunikacijskega procesa. Modeli
nam pomagajo preučiti komunikacijo še v drugačnih
pomenih, z njimi odkrivamo nova dejstva o
komuniciranju, z njihovo pomočjo lahko napovemo
razvoj komuniciranja in kakšen bo razvoj
komunikacije pod različnimi pogoji. Modeli nam
ponujajo vpogled v pomen preučevanja elementov
komunikacije in njenega procesa. Oblika
komunikacijskega modela je odvisna od tega kako
mi razumemo in definiramo proces komuniciranja.
Komunikacijski modeli se delijo v tri skupine: faze,
tipi in oblike. Modele komuniciranja uporabljamo,
da lažje predstavimo potek prenosa sporočila od
pošiljatelja do prejemnika. Komunikacijski modeli
nikakor ne predstavljajo samo komuniciranja med
ljudmi, ampak zajemajo tudi tehnologijo (primer:
internet).
Vsak komunikacijski model je samo konceptualni
okvir, ki poenostavlja naše razumevanje tega
zapletenega
procesa,
ki
komuniciranje. (Narula 2006)
ga
imenujemo
2. KOMUNIKACIJSKI MODELI
IN TEORIJA
Obstajajo štirje tipi komunikacijskih modelov:
akcijski, interakcijski, transakcijski in konvergentni
model. Obstajata dva tipa komunikacijskih
modelov, to sta linearni in ne-linearni. Modele lahko
prikažemo v različnih oblikah: matematični modeli,
analogni model, verbalni modeli in model z
ikonami. (Narula 2006)
Akcijski model se osredotoči na pošiljatelja in na
njegovo konstrukcijo sporočila, da bo sporočilo
doseglo želen rezultat. (Narula 2006)
Interakcijski model preučuje interakcijo med
pošiljatejem in prejemnikom ter se osredotoči na
efekt, ki ga ima sporočilo na pošiljatelja/prejemnika.
(Narula 2006)
Transakcijski model komuniciranja opredeli
komunikacijo kot simultani proces odgovorov, kjer
je linearna povratna informacija (''feedback'') center
modela. Tako v transakcijskemu modelu celoten
proces komuniciranja preučujemo kot celoto in tako
lažje opazimo napredovanje komunikacije.(Narula
2006)
82
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Konvergentni model temelji na osnovah kibernetike.
Štirje najpommebnejši elementi tega modela so:
informacija, povratna informacija ('feedback'1),
omrežja in namen. Uspešna povratna informacija
ustvari konvergenco. (Narula 2006)
Akcijski, interaktivni, transakcijski in konvergentni
modeli so bili razviti v 80ih letih prejšnjega stoletja,
medtem ko so prvotni osnovni linearni in nelinarni
modeli bili osnovani v 40ih in 50ih letih 20. stoletja.
(Narula 2006)
3. INTERAKCIJSKI MODEL
Za interakcijski model bi lahko rekli, da je
nadgradnja linearnega komunikacijskega modela iz
katerega se je tudi razvil.
Interakcijski komunikacijski model ponazarja
dvosmerno komunikacijo, z drugimi besedami: od
pošiljatelja do sprejemnika in od sprejemnika do
pošiljatelja. Takšen model omogoča, da je oseba
lahko pošiljatelj kakor tudi sprejemnik skozi proces
komuniciranja, ne more pa opravljati obeh vlog
hkrati. (Militaryveterangamer 2012)
Slika 1: Poenostavljen prikaz interakcijskega modela
Interakcijski model je nastal, ker komunikologi niso
bili zadovoljni z pasivnostjo sprejetega sporočila.
Hoteli so, da se pokaže ali ima sporočilo želen
rezultat, zato so modelu dodali tudi element časa. V
interakcijskem modelu postane poslušanje proces
poslušanja, sprejemanja, dekodiranja in odziva. Ko
se prejemnik odzove na sporočilo je to 'feedback'.
'Feedback' dojamemo kot odgovor na pošiljateljevo
sporočilo. Interakcijski model predvideva predvsem
digitalne in analogne, večpomenske signale, saj je
dandanes večinoma komuniciranja večpomenskega.
(Wood T. 2009)
Interakcijski model komuniciranja dopolnjuje
linearnega s krožnjostjo in samonanašanjem. Po tem
modelu je komuniciranje ciklično in poteka v smeri
od sporočevalca do prejemnika in od prejemnika do
sporočevalca. Vsakdo je lahko sporočevalec in
prejemnik sporočil, vendar ne more imeti obeh vlog
hkrati. Ključna razlikovalna prvina tega modela je
namreč povratna zveza med sporočevalcem in
prejemnikom, ki jo povzroča ustrezen odgovor
prejemnika na sporočevalčevo sporočilo. (Simič
2007)
Slika 2: Podroben prikaz interakcijskega modela
komuniciranja
1
Feedback: povratna informacija. Lahko je verbalna ali
neverbalna (primer: ploskanje)
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Vključuje tudi pomen verbalnih in neverbalnih
signalov ter različne kanale komuniciranja, po kateri
je možno sočasno komunicirati. Povratna zveza je
lahko neverbalna ali verbalna, namerna ali
nezavedna, saj lahko prejemnik sporočevalcu na
različne načine sporoči dejstvo o prejetju sporočila.
Model upošteva tudi 'field of expirience' oziroma
področje izkušenj. Bolj kot se izkušnje oseb, ki
medsebojno komunicirajo prekrivajo, bolje se bodo
razumeli med sabo. Interakcijski model upošteva
tudi vsebino sporočila, ki lahko vpliva na odziv.
(Wood T. 2009)
3.1. POMANKLJIVOSTI
INTERAKCIJSKEGA
MODELA
Največja pomankljivost interakcijskega modela, da
prikaže komuniciranje kot zaporedni proces
pošiljanja sporočil, v katerem je prva oseba
pošiljatelj, druga pa prejemnik. V realnosti temu ni
tako, saj sta v proces pošiljanja in sprejemanja
vključeni obe strani. Tako interakcijskemu modelu
ne uspe prikazati dinamičnosti pogovora in kako se
ta spreminja tekom časa. Primer: sodelavca lažje in
učinkoviteje komunicirata po večih mesecih
skupnega dela, kot pa na dan, ko sta se spoznala in
komaj začela delati na skupnem projektu. Težava
interakcijskega modela je tudi, da izgubi
preglednost, če ga uporabimo v hkratnem prenosu
večih sporočil. (Steinberg 1995)
83
razširitev govorne verige.2 Ta model ne opredeljuje
osebe zgolj kot le 'pošiljatelj' ali 'prejemnik', ampak
sta oba udeleženca v pogovoru označena kot
komunikatorja, ki enakovredno in hkrati sodelujeta
v procesu komuniciranja. (Sherwyn P. Morreale,
Brian H. Spitzberg 2006)
Vključuje tudi dinamičnost komunikacijskega
procesa in različne vloge, ki jih ljudje prevzemajo
med komunikacijskim procesom. Model upošteva
tudi čas in kako šum skozi čas vpliva na uspešnost
komuniciranja. Sčasoma se spreminja tudi področje
izkušenj3
med
osebami
prisotnimi
v
komunikacijskem procesu kar pomeni, da s časom,
medtem ko spoznavamo nove osebe, pridobivamo
izkušnje v komuniciranju z drugimi, kar spremeni
oziroma izboljša naše komunikacijske zmožnosti.
(Wood T. 2009)
4. TRANSAKCIJSKI MODEL
Slika 3: Transakcijski model komuniciranja
Transakcijski
model
je
najbolj
pogost
komunikacijski model, saj prikaže komunikacijski
proces kot obliko socialnega sodelovanja in nam
prikaže kaj se zgodi, ko komuniciramo z ljudmi
okoli sebe. Model zajema tako psihološke,
jezikovne in akustične mehanizme preko katerih
ljudje kodiramo, prenašamo in dekondiramo
sporočila in njihove pomene. Transakcijski model je
Sporočevalec in prejemnik sta medsebojno
odgovorna za učinek in uspešnost komuniciranja. V
linearnem modelu pomen sporočila prehaja z ene
osebe na drugo, v interakcijskem modelu pa se
vzpostavi socialna delitev pomena skozi povratno
zvezo med sporočevalcem in prejemnikom, v
transakcijskem modelu pa udeleženci skupaj in
istočasno tvorijo pomen sporočila in s tem
2
The Speech Chain: Govorna veriga, ki sta jo zasnovala
Denes in Pinson leta 1973.
3
Field of expirience
84
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
učinkovitost komuniciranja. V transakcijskem
modelu sporočila vplivajo eno na drugo.
Soodvisnost elementov se kaže v tem, da
sprememba enega povzroči spremembe v drugih. V
tem modelu je učinkovitost komuniciraja pogojena
s tem, da morajo udeleženci komunikacijske
situacije tvoriti socialno deljene pomene, pri čemer
mora vsak od njih razumeti in v svoje delovanje
vnesti določen del tujih izkušenj. (Simič 2007)
vzorcev obnašanja, kaj jih sproži ali kako so bili
ustvarjeni, najpomembnjše pri tem je, da lahko
vzorec obnašanja preučimo in definiramo.
(Steinberg 1995)
5. PRIMERJAVA OBEH
KOMUNIKACIJSKIH
MODELOV
Oba komunikacijska modela sestavljajo naslednji
elementi:

Pošiljatelj/Sprejemnik (tudi vir)

Sporočilo

Kanal

Povratna informacija

Šum
Transakcijski model presega interakcijskega v tem,
da vsebuje sočasnost kodiranja in dekodiranja. V
interakcijskem modelu osebe, ki medsebojno
komunicirajo menjujejo vlogo pošiljatelja in
prejmnika sporočila, transakcijski model pa
upošteva, da smo lahko tako pošiljatelj kot
sprejmnik sporočila hkrati. (Sherwyn P. Morreale,
Brian H. Spitzberg 2006)
Slika 4: Podroben prikaz transakcijskega modela
4.1. PREDNOSTI TRANSAKCIJSKEGA
MODELA
V transakcijskem modelu opazujemo celoten potek
komunikacije in se ne osredotočimo zgolj le na
pošiljatelja oziroma prejemnika sporočila.
Po mnenju Daniela Chandlerja, je transakcijksi
model prevč poenostavljen, zato lahko pride do
težav v komunikaciji. Model je primeren za
nezahtevno preučevanje komunikacije, je v
študijske in raziskovalne namene pri uporabi tega
modela potrebno uporabiti kritično razmišljanje.
Rather than depicting transmission and feedback
as two separate processes (compare Osgood &
Schramm's model), the transactional model
indicates that messages are continually passing
between the participants. The area around
around the communicator and the recipient
represents the context in which the process takes
place. (Steinberg 1995)
Ta model vključuje tudi vzorce obnašanja
komuniciranja znotraj razmerja med pošiljateljem in
prejemnikom. Komunikacija je uspešnejša, če
komuniciramo po ustaljenih vzorcih obnašanja. Ni
nujno, da poznamo vzrok teh točno določenih
Slika 5: Potek transakcijskega modela in prikaz
komunikacije med sogovornikoma
Metode in tehnologije komuniciranja 2012/13 – modeli komuniciranja
Za razliko od interakcijskega modela, ki ga
sestavljajo, kjer je najpomembnejša povratna
informacija, se v transakcijskemu modelu
osredotočimo na neposredno fizično okolje in
takojšen odziv na sporočilo. (Lin 2003)
5.1. UPORABA
KOMUNIKACIJSKIH
MODELOV V EKOMUNICIRANJU
Transakcijski model je danes pogost pri socialnih
omrežjih.
85
7. LITERATURA
Chandler, D., 1994. The Transmission Model of
Communication. Available at:
http://www.aber.ac.uk/media/Documents/shor
t/trans.html#D [Accessed November 17,
2012].
Lin, C.A., 2003. An Interactive Communication
Technology Adoption Model. Communication
Theory, 13(4), pp.345–365. Available at:
http://doi.wiley.com/10.1093/ct/13.4.345.
V tovrstnih komunikacijskih situacijah, ki jih je
mogoče ponazoriti s komunikacijskim modelom,
smo lahko po enem kanalu komuniciranja
sporočevalci in po drugem prejemniki sporočil.
Osebe, ki komunicirajo, namreč delijo skupno
socialno izkušnjo in skupno tvorijo pomene
sporočil. Komunikacijski šum znižuje vrednost
komuniciranja tudi v tovrstnih komunikacijskih
situacijah. (Simič 2007)
Militaryveterangamer, 2012. Models Of
Communication. , p.IGN BLOG. Available
at:
http://www.ign.com/blogs/militaryveteranga
mer/2012/01/19/models-of-communication/
[Accessed November 17, 2012].
6. ZAKLJUČEK
Narula, U., 2006. Communication Models, Atlantic
Publishers & Dist.
Ob pisanju referata smo ugotovili, da je
komunikacije veliko bolj zapletena kot se nam zdi
na prvi pogled in da je veliko faktorjev, ki vplivajo
na to ali bo komunikacija z soudeleženci uspešna.
Dandanes, ko nam je omogočena komunikacija na
več načinov (osebna, preko elektronske pošte,
socialnih omrežji), je komuniciranje potrebno tudi
preučevati. Z hitrim razvojem tehnologije, ki nam
omogoča lažje in hitrejše komuniciranje, se je
razvila tudi potreba po preučevanju le te. Kot
posledica tega se je razvila komunikologija, ki
preučuje komunikacijo in z njo tudi komunikacijski
modeli, ki preučujejo potek le te.
Mortensen, C.D., 2007. Communication Theory 2.
ed., Transaction Publishers.
Sherwyn P. Morreale, Brian H. Spitzberg, J.K.B.,
2006. Human Communication: Motivation,
Knowledge, and Skills 2. ed., Cengage
Learning.
Simič, M., 2007. Vsiljenost sporočil kot
komunikacijski šum: Primer izogibanja
oglasnim sporočilom. , pp.22 –25. Available
at: http://dk.fdv.unilj.si/magistrska/pdfs/mag_simic-masa.pdf.
Steinberg, S., 1995. Introduction to
Communication Course Book 1: The Basics,
Juta and Company.
Wood T., J., 2009. Interpersonal Communication
6. ed., Cengage Learning.
PREGLEDOVALCIREFERATOV
DenisKepe
ArneKorsika:PredstavitevNowcombovegamodelakomuniciranja
TamaraLorber:PregledpodročijuporabeWestley‐MacLeanovegamodela
komuniciranja
SebastijanRoš:PrimerjavakonstruktivističnegainShannon&Weaverjevegamodela
komuniciranja
ValentinTaneski:ComparisonofJakobson'sandSchramm'smodelofcommunication
MitjaBernjak:Predstavitevtransakcijskegamodela
IvaFlisar:PredstavitevMaletzkejevegamodelakomuniciranja
MiranKosar:PrimerjavaRiley&RileyterShannon&Weavermodelakomuniciranja
NinaZojaZorec:Primerjavainterakcijskegaintransakcijskegamodelakomuniciranja
MarkoKnaus
DamijanLovenjak:PrimerjavaBerlovegainS&Wmodelakomuniciranja
MarkoMacerl:PredstavitevNoelle‐Neumanninegamodelakomuniciranja‐Spiraletišine
SebastijanStojnšek:PredstavitevBerlovegaSMCRmodelakumuniciranja
ŽigaVehovec:Primerjavainteraktivnegainlinearnegamodelakomuniciranja
TadejHertiš:AnalizaprednostiinslabostiSchrammovegamodelakomuniciranja
TimotejLorbek:PrimerjavatransakcijskegamodelakomuniciranjasShannon‐
Weaverjevimmodelomkomuniciranja
JernejSinič:PredstavitevJakobsonovegamodelakomuniciranja
TjašaŠpegel:Predstavitevinteraktivnegamodelakomuniciranja
ArneKorsika
TimotejHorvat:UporabaSchrammovegamodelavpraksi
JureMesarec:Analizaprednostiinslabostilinearnegamodelavpraksi
LukaPernoušek:PrimerjavaScrammovegamodelakomuniciranjazBerlovimmodelom
NejcTepeš:Barnlundovtransakcijskimodelkomuniciranja
SebastijanStojnšek:PredstavitevBerlovegaSMCRmodelakomuniciranja
ŽanOzim
TadejHertiš:AnalizaprednostiinslabostiSchrammovegamodelakomuniciranja
TimotejLorbek:PrimerjavatransakcijskegamodelakomuniciranjasShannon‐
Weaverjevimmodelomkomuniciranja
JernejSinič:PredstavitevJakobsonovegamodelakomuniciranja
TjašaŠpegel:Predstavitevinteraktivnegamodelakomuniciranja
TimotejHorvat:UporabaSchrammovegamodelavpraksi
DamijanLovenjak:PrimerjavaBerlovegainS&Wmodelakomuniciranja
MarkoMacerl:PredstavitevNoelle‐Neumanninegamodelakomuniciranja‐Spiraletišine
ŽigaVehovec:Primerjavainteraktivnegainlinearnegamodelakomuniciranja
MarušaVertačnik
MitjaBernjak:Predstavitevtransakcijskegamodela
IvaFlisar:PredstavitevMaletzkejevegamodelakomuniciranja
MiranKosar:PrimerjavaRiley&RileyterShannon&Weavermodelakomuniciranja
NinaZojaZorec:Primerjavainterakcijskegaintransakcijskegamodelakomuniciranja
ArneKorsika:PredstavitevNowcombovegamodelakomuniciranja
TamaraLorber:PregledpodročijuporabeWestley‐MacLeanovegamodela
komuniciranja
SebastijanRoš:PrimerjavakonstruktivističnegainShannon&Weaverjevegamodela
komuniciranja
ValentinTaneski:ComparisonofJakobson'sandSchramm'smodelofcommunication
OstalereferatestapregledalaGregorPolančičinSašaKuhar.