1. No category

Zgodnja pismenost
1
Kako se je vse začelo?
Vse se je začelo pred nekaj leti, ko so nas učiteljice Osnovne šole Drska
povabile na predavanje dr. Marije Grginič, ki nam je predstavila priročnik
Vsak po svoji poti do pismenosti. Tema se nam je zdela zanimiva in aktualna.
Pričeli smo raziskovati. V Kurikulumu za vrtce področje zgodnje pismenosti
ni posebej opredeljeno in sistematično obdelano, zato smo morali z
izobraževanjem in iskanjem informacij pridobiti znanje, da smo lahko
opredeli pojem zgodnje pismenosti in določili razvoj katerih spretnosti in
sposobnosti zajema ter s katerimi dejavnostmi jih pri otrocih razvijamo.
Da bi delo zaživelo, smo organizirali izobraževanja za strokovne delavce.
Predavanja in delavnice so izvedli dr. Nataša Potočnik, dr. Marija Grginič, dr.
Dragica Haramija, mag. Anja Štefan, dr. Edvard Majaron, Tilka Jamnik, … .
Nekateri strokovni delavci so se takoj navdušili nad področjem dela, nekateri
pa so izražali dvome, da bomo v vrtec vnašali preveč vsebin in metod dela, ki
sodijo v šolo. Pasti smo se poskušali izogniti tako, da smo ves čas uzaveščali,
da razvijamo zgodnjo pismenost skozi igro in dejavnosti, ki so primerne
za predšolskega otroka. Poskušamo le izkoristit optimalno obdobje v
razvoju otrok na način primeren njihovi starosti. Za uresničevanje ciljev smo
poskušali igralnice vrtca urediti tako, da so postajale spodbudno okolje za
razvoj zgodne pismenosti. Obogatili smo igralnice in hodnike s primernimi
igračami, plakati, didaktičnimi igrami, napisi, knjigami in revijami, pisali,
pikali …
Iskali smo primerne vsebine in dejavnosti za vse starosti otrok. Nekatere
ideje smo dobili na predavanjih, nekatere v knjigah in revijah, nekatere pa
smo si izmislili sami. Za izmenjavo idej smo pripravili »Opismenjevalni
bazar«, na katerem smo drug drugemu predstavili primere dobre prakse
razložene s teorijo. Naša želja je, da se znanje širi, da se otroci in odrasli v
vrtcu zabavajo ob učenju in navdušujejo nad novim znanjem.
Da naše domislice, ideje in nove praktične izvedbe ne bi šle v pozabo, smo
jih leta 2013 zbrali v interni priročnik.
2
Opredelitev pojma zgodnje pismenosti
1
Pismenost je kompleksen proces, ki ne obsega le branja in pisanja ampak
tudi govorjenje in poslušanje.
Ena naših prvih dilem je bila, kateri izraz uporabit: pismenost ali
opismenjevanje. Oba izraza sta nas spominjala na šolo in učenje v šoli.
Najprej smo uporabljali oba izraza in med njima nismo zaznavali posebne
razlike. Nato smo naučili, da je opismenjevanje proces, ki se začne s
formalnim učenjem pisanja in branja, ko otrok vstopi v šolo.
Zgodnja ali porajajoča se pismenost označuje razvoj spretnosti, znanja
in stališč, ki so podlaga za branje in pisanje. Porajajoča se pismenost se
pojavlja neodvisno od formalnega učenja, v okolju s tiskano in pisano
besedo – to pa je spontan začetek pisanja in branja, ki izvira iz vsakdanjih
dogodkov v zgodnjih otroških letih.
Večji del otrokovega zgodnjega predšolskega razvoja pismenosti poteka
spontano in neopazno ob dnevnih dogodkih, ko otrok prepozna prve
znane besede ali črke – pravimo, da se pismenost počasi poraja. Ti dogodki
so:
o gledanje slikanic s starši in vzgojitelji,
o poslušanje pesmic, izštevank in rim,
o opazovanje reklam, oglasov na tv-ju,
o navidezno branje, poskusi pisanja,
o likovno branje pogostih napisov v okolici …
Zakaj takšen poudarek na zgodnji pismenosti? Zakaj je to tako
pomembno?
Dr. Sonja Pečjak v knjigi ABC igralnica pravi, da sta branje in pisanje v svoji
začetni fazi učenja v prvi vrsti zaznavna procesa, kar pomeni, da mora otrok
pri branju najprej zaznati (videti) črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa
mora ravno obratno – zaznati (slišati) glas in ga pretvoriti v črko. Za
učinkovito branje in pisanje so zatorej najprej odgovorne sposobnosti
zaznavanja (tako vidnega kot glasovnega). Vse te sposobnosti pa se
predvsem razvijajo v predšolskem obdobju.
2
Raziskave so pokazale, da ima le ena tretjina otrok na začetku šolskega leta
ustrezno razvite sposobnosti za začetno opismenjevanje. Vzgojitelji in starši
lahko že mnogo naredimo s tem, da organizirajo spodbudo okolje in s tem,
da izrabijo številne priložnosti, ki nam jih ponuja vsakdanje življenje v vrtcu.
3
Področja razvoja sposobnosti, spretnosti, znanj, stališč, ki
jim posvečamo posebno pozornost:
- Vidno razločevanje
- Glasovno zavedanje
- Grafomotorika
- Branje, pripovedovanje, koncepta tiska, družinskego branje …
- Oblikovanje spodbudnega okolja
3.1 Kako poteka razvoj sposobnosti vidnega razločevanja?
Pri sposobnostih vidnega zaznavanja gre razvoj v naslednji smeri: vidno
zaznavanje – vidno razločevanje – vidno prepoznavanje.
V razvoju vidnega zaznavanja je otrok najprej sposoben zaznati in
razločevati predmete in osebe (npr. najprej loči obraze domačih od
obrazov tujih ljudi; otrok že zazna nekatere značilnosti, ki mu pomagajo
razločevati različne oblike in vzorce).
3
Razvoj vidnega razločevanja poteka od razločevanja predmetov, s katerimi
se otrok vsakodnevno srečuje, sledi razločevanje bolj abstraktnih oblik
(npr. geometrijske like), do razločevanja simbolov (npr. črk). Cilj je
natančno zanavanje.
Otroci najprej prepoznajo vzorce in znake glede na njihov splošen videz in
obliko, niso pa pozorni na to v katero smer je npr. obrnjen lik, koliko kotov
ima … Šele ko morajo otroci ponoviti različne vzorce in oblike, se vidi
pomanjkanje njihove natančnosti (3—5 let stari otroci tako ločijo krog od
trikotnika, težave pa se pojavijo, ko jih je potrebno narisati). Iz tega sledi, da
je otrokom POTREBNO NUDITI ČIMVEČ PRAKTIČNIH IZKUŠENJ, ki pomagajo
pri razvoju vidne zaznave in razločevanju.
Raziskovalci ugotavljajo, da imajo otroci v šoli velike težave z zapisovanjem
črk, ki so samo različno orientirane (b-d, p-b, p-g). Iz tega sledi, da je
razvoj sposobnosti razločevanja črk tesno povezan z razvojem otrokove
sposobnosti za orientacijo.
Vzgojitelji lahko spodbujamo razvoj sposobnosti vidnega razločevanja
pri otroku na naslednje načine:
–
–
–
–
Otrokom moramo nuditi priložnosti, da črke gledajo in jih zapisujejo.
Ponujamo jim vaje za opazovanje podrobnosti in razlik na slikah,
geometričnih znakih in besedah.
Izvajamo vaje za orientacijo v prostoru (spredaj –zadaj, nad – pod), na
lastnem telesu in na listu (zgoraj – spodaj, levo – desno) – vse to vpliva
na boljše vidno razločevanje črk/besed!
Otroci rišejo slikovne nareke.
4
3.2 Kako poteka razvoj sposobnosti glasovnega zavedanja?
Glasovno oz. fonološko zavedanje
II. Zgradba jezika
III. Slušni procesi
1. Zavedanje pojmov
1. Igre poslušanja
beseda/zlog/črka
2. Zavedanje dolžine besed 2. Slušno razločevanje
3. Zavedanje števila besed
4. Dopolnjevanje povedi
3. Slušno razčlenjevanje
- na zloge
- na glasove (prvi, zadnji,
srednji)
4. Rime
5. Tvorjenje povedi
Študije dokazujejo, da sposobnosti glasovnega zaznavanja vplivajo na
učinkovitost branja in pisanja bolj kot sposobnosti vidnega zaznavanja in so
celo pogoj za opismenjevanje. Med glasovne sposobnosti prištevamo:
sposobnost glasovnega razločevanja, sposobnost glasovnega razčlenjevanja
in sposobnost rimanja.
Sposobnost glasovnega razločevanja označuje otrokovo sposobnost za:
–
–
razločevanje dolžine besed (npr. udarjanje po zlogih KA-TA-RI-NA, MAJA …otrok spoznava, ugotavlja katera beseda je daljša in katera krajša) in
razločevanje glasov med seboj.
Sposobnost glasovnega razčlenjevanja zajema otrokovo sposobnost za
razčlenitev:
povedi na posamezne besede (otrok pove koliko besed vsebuje stavek
npr. Muca je črna.),
– besede na posamezne zloge (otrok posluša besedo in jo razčleni na zloge
npr. mama – ma-ma),
– besede na posamezne glasove (glaskovanje): otrok sliši besedo in jo
razčleni na glasove, npr. mama – m-a-m-a).
Raziskovalci so ugotovili, da poteka razvoj glasovnega zavedanja v smeri, da
se otrok najprej zaveda dolžine besede (dolga ali kratka beseda), nato se
prične zavedati zlogov, iz katerih je sestavljena beseda in šele nato pride
zaznavanje glasov v besedi.
–
5
Otroci še nimajo v spominu besede kot zapisa, zato morajo pri glasovnem
razločevanju uporabljati kratkoročni spomin. Najprej jim je potrebno dajati
za glaskovanje kratke besede. Na začetku ponudimo dvozložne besede, ki
imajo v besedi samoglasnike in soglasnike.
Sposobnost rimanja:
označuje otrokovo sposobnost, da slišani besedi poišče rimo (npr. Miša –
hiša, las – pas).
Študije so pokazale, da tisti otroci, ki so sposobni slišani besedi poiskati
rimo, so pozneje v šoli bolje slušno razločevali in razčlenjevali besede.
Otroci so sposobni iskanja rim od tretjega leta dalje. To je podlaga za iskanje
zadnjih zlogov v besedah.
–
Vzgojitelji lahko spodbujamo razvoj sposobnosti glasovnega zaznavanja
pri otroku na naslednje načine:
–
–
–
–
–
–
Otrokom ponujamo dovolj tiskanega gradiva (torej okolje, ki je bogato s
tiskom: knjige, revije, listi z imeni otrok, predmete v prostoru, ki jih otrok
lahko »bere«).
Skupaj z otroki izdelamo urnik dela (npr. čas zajtrka je zapisan z besedo,
poleg je sličica otrok, ki sedijo pri zajtrku …).
Organiziramo kotičke po tematiki (npr. kotiček cvetličarna, v njem pa
veliko tiskanega gradiva, kartončkov z zapisom imen rastlin, cene, cenik,
katalogi ponujenega cvetja …).
Z otroki si vzamemo dovolj časa za branje in se o prebranem
pogovarjamo, se igramo z besedami, rimami, tvorimo nove besede, širimo
otrokov besednjak … a v manjših skupinah).
Uredimo kotiček za pisanje (v njem naj bo obešena abeceda ter črke na
okoli).
Otrokom dajemo navodila (odvisno od starosti otrok); otrok najprej sledi
preprostim navodilom z dvema informacijama, sledi zahtevnejšim
navodilom s štirimi informacijami in nato sledi nasprotnim navodilom,
npr. otrok naredi ravno nasprotno od tistega, kar sliši).
6
3.3 Kako se razvija otrokova grafomotorika?
Grafomotorika pomeni gibalno sposobnost za pisanje. V predšolskem
obdobju so otroci v t. i. predkaligrafski fazi, kar pomeni, da se šele učijo
pisati. Razvoj grafomotorike je v tesni povezavi z razvojem mišičnega tonusa.
Vemo, da otrokov razvoj poteka v dve smeri in sicer od glave proti nogam in
od sredine telesa navzven. Iz tega sledi, da otroci razvojno niso zmožni
pravilnega držanja pisala in pisanja pred 7 letom starosti, saj se mišični
tonus prstov na roki razvije nazadnje. Šele takrat (tj. okoli 7. leta starosti) je
otrok zrel za pisanje.
V času pred sedmim letom pa v vrtcu lahko storimo zelo veliko, če ponujamo
otrokom dovolj možnosti in situacij za razvoj grobe in fine motorike.
Nataša Potočnik (predavanje v vrtcu) svetuje, da z otroci delamo vaje za
krepitev in raztezanje ramenskega obroča ter vaje za orientacijo na telesu in
v prostoru. In sicer vaje v smislu: spredaj-zadaj, gor-dol; v prostoru, na
telesu in na listu papirja (zgoraj-spodaj, levo-desno).
Z otroki izvajamo tudi gibalno-grafične vaje in sicer se držimo načela od
velikih potez k majhnim. Tako lahko otrok najprej nakazuje linije po zraku,
7
riše po mivki, po hrbtu vrstnika, po večjem listu na mizi in šele nato na list
papirja.
V kolikor se pri otroku še ni izoblikovala dominantna roka, naj izvaja vaje
obojeročno.
Vzgojitelji lahko ponujamo naslednje dejavnosti za razvoj otrokove
grafomotorike:
– pretikanke, natikanke, vtikanke,
– ščipalke,
– nizanje predmetov,
– prelivanje, pretresanje,
– lepljenje,
– sestavljanje kock, pokrivanje posodic s pokrovi,
– striženje s škarjami,
– plastelin, slano testo, glina,
– šivanje s plastičnimi iglami …
V pomoč nam je lahko knjiga Tereze Žerdin Ringa ringa raja. V njej so
predstavljene določene vaje za razvoj grafomotorike in delovni listi.
Razvijanje pincetnega prijema:
-
Ustvarjanje s kapljicami.
8
-
Uporaba pikal in razvijanje pincetnega prijema pri igri.
-
Pretakanje tekočin in semen.
-
Uporaba šablon.
-
Črte.
9
-
Spontani zapisi.
Orientacija v prostoru, na listu in na telesu
3.4 Pomen branja v predšolskem obdobju
Predšolsko obdobje je t. i. predbralno obdobje, v katerem otroci še niso
sposobni samostojnega branja, zato je posredniška vloga odraslih nujno
potrebna. Otroci so v t. i. slikaniški starosti, kar pomeni, da otroka
nagovarjajo slikovne zgodbe, ki jih dešifrira, skladno s svojim horizontom
pričakovanj, vse dotlej, dokler jih »tehnično ne preraste in se obrne k tipu
knjige z obsežnejšim tekstom. V tem obdobju otroci pridobivajo pozitivne
izkušnje s knjigo.
10
S tem, ko odrasel otroku bere knjige in se z njim o prebranem pogovarja,
otrok postopno razvija bralno sposobnost.
Otroka vpeljemo v bralne dejavnosti najprej s slikanico. Slikanica je zvrst
mladinske književnosti, v kateri se navadno prepletata in dopolnjujeta
besedilo in ilustracije. Namenjena je predbralnemu in začetnemu bralnemu
obdobju.
Otrok se tako pretvarja, da bere, vse dokler zares ne bere »pravih knjig«.
Odrasli imamo tu pomembno vlogo in sicer, da posredujemo slikanice
otrokom, da z njo vzpostavijo dejaven dialog.
Otrok pri branju:
–
–
–
–
Spoznava knjige, tisk, ilustracije …
Razvije zavest oz. vedenje o tem, kaj je naslovna stran knjige, kaj so
strani v knjigi, kako se listi obračajo.
Postopno spoznava, da slike olajšujejo razumevanje ter da se tekst
nadaljuje v celotni knjigi.
»Prebere« ilustracije, ki jih nato poveže v zgodbo..
V tem obdobju otroci še nimajo predstave o tem, kako tiskana beseda
zgleda.
Z navedenimi dejavnostmi se pri otroku razvija koncept knjige, branja in
pravil o branju.
Zakaj so slikanice tako pomembne?
Slikanica predstavlja otrokov prvi stik s knjigo. V sebi združuje slikovne
znake, ki predstavljajo kraj/čas dogajanja, osebe in njihova razpoloženja z
likovnimi elementi, kot so linija, barva, svetloba, sence, oblike, struktura in
kompozicija. V slikanici pa je skrita tudi funkcija besed, ki se uresničuje v
pripovedovanju zgodbe (branje ilustracij), na linearen način, kar pomeni od
leve proti desni – tako kot beremo stavke v knjigi.
V slovenskem prostoru je prva slikanica brez besedila nastala leta 1977 z
naslovom Maruška Potepuška, izdal jo je Marjan Amalietti. Zanimiva je tudi
slikanica Marjana Mančka Brundo se igra, ki je izšla leta 1978.
Vzemimo za primer slikanico Brundo se igra, avtorja Marjana Mančka in si
poglejmo kaj nam tovrstna knjiga lahko ponuja in kaj vse ob njej razvija/
spoznava otrok.
11
Knjiga Brundo se igra je:
–
–
–
–
–
–
nezapletena in brez časovnih preskokov, zato ji otrok zlahka sledi;
otrok med listanjem oz. »branjem« vnaša svoje prejšnje »bralne« izkušnje
in jih povezuje z novimi;
otrok lahko po lastni izbiri vpelje svoje pripovedne strategije;
ob »branju« ilustracij razvija svojo domišljijsko zmožnost;
v knjigi se sooči s podoživljanjem svojih izkušenj (dom pomeni varnost,
odhod od doma pa kup nevarnosti) in z pozitivnim razpletom, kar mu
nudi čustveno varnost;
sličice na isti dvojni strani pomagajo otroku pri razumevanju časovnih in
vzročnih razmerij med osebami in dogodki.
3.5
Spodbudno okolje
Igralnice in vrtce namerno in načrtno urejamo kot okolje, ki nudi spontane
izzive za seznanjanje s pismenostjo.
Kotički
-
-
bogati s pisanimi besedami (časopisi, table, napisi, embalaža,
zemljevidi, telefonski imeniki, navodila s slikovnimi prikazi,
računi, razglednice
simbolna igra v kotičku – razvijanje jezikovne zmožnosti
Kuharski
kotiček
z
embalažo
12
Intimni kotiček
Pravilo koliko otrok je lahko v kotičku
Napisi na stenah in v kotičkih
- sledi skupno »branje« napisov
- otroci ugotavljajo pomen napisa, njegovo funkcijo, zakaj je napis
na tistem mestu in se pravila napisa tudi držijo
13
Zapisi ob dejavnostih
- strokovni delavci in otroci prikažejo teme, načrte, preglednice,
- razstavijo nastala dela
4
Kaj imamo še v načrtu
Pripovedovanje je ena izmed ključnih jezikovnih zmožnosti. Razvijati se
začne zelo zgodaj, dokončno pa se oblikuje okoli otrokovega osmega leta.
Vpliva tudi na druge otrokove zmožnosti kot so razumevanje, izražanje
čustev, samopodoba … . Otrokom želimo dati dobro popotnico za življenje.
Ubesediti svoje občutke, pripovedovati o dogodkih in doživetem,
pripovedovati o stvarnih dogodkih in umetniških delih – to je tisto, kar
potrebujejo za življenje otroci in mi.
Da bi spoznali vse o tem, kako si otroci ustvarjajo lastno pripovedovalno
shemo, kako pripovedujejo, kako pripravijo organe na pripoved in kakšne
pripomočke lahko ob tem uporabimo, sodelujemo z Zavodom RS za šolstvi in
dr. Barbaro Baloh.
14
5
Literatura
Literatura je označena glede na vsebino:
I. primeri dobre prakse
1. GRGINIČ, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti. Založba Izolit
2. JAZBEC, M.,(2011). Prvi koraki k opismenjevanju. v reviji Vzgojiteljica
št. 6, str. 19, 20
3. KORDEŠ DEMŠAR, M. (2012). Spodbujanje razvoja jezika v predšolskem
obdobju v pedagogiki Montessori. (interno gradivo dosegljivo pri
Alenki Žagar)
4. MAJARON, E., GRGINIČ, M. (2011). Miška kje je tvoja hiška. Založba
Izolit
5. MAJARON, E., GRGINIČ, M. (2011). Travnik kliče. Založba Izolit
6. OROSEL, K., TOMAZIN, T. (2012). Razvoj otroka s pomočjo Montessori
pedagogike. (interno gradivo dosegljivo pri Alenki Žagar)
7. PEČJAK, S. (1999). Ali vidiš – ali slišiš?. Založba Izolit
8. PETKOVIĆ, M. (2012). Zgodnje opismenjevanje skozi simbolno igro. v
zborniku Simbolna igra. Supra
9. PLACE, M. H. (2011). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po
metodi Montessori. Mladinska knjiga
10.Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju – zbornik. (2007).
Supra
11.ŠTUPNIKAR, M., PINTAR, D., MUROVEC, T., VESELIČ, E., (2010)
Opismenjevanje in razvoj vseh čutil. ZRSŠ
12.ŽOHAR, M. (2011). Zgodnejše začetno opismenjevanje. v reviji
Vzgojiteljica št. 6, str 20, 21, 22
13.Zapiski s predavanja Maruške S. Železnjev , november 2012 (v našem
vrtcu na temo Opismenjevanje)
15
II. teoretične opredelitve
1. Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja. (2003). Mladinska
knjiga
2. Bralna pismenost - zbornik, (2011). Zavod RS za šolstvo
3. ČAS, M.,KOVAČ, R., JUSTIN, R. (2005). Zgodnja pismenost v vrtcu. V:
Sodobna pedagogika, Ljubljana: Litera picta d.o.o.
4. GRGINIČ, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Založba Izolit
5. GRGINIČ, M. (2006). Družinska pismenost. Založba Izolit
6. GRGINIČ, M. (2005). Pomen porajajoče se pismenosti za začetno
opismenjevanje. V: Sodobna pedagogika, Ljubljana: Litera picta d.o.o
7. GRGINIČ, M., ZUPANČIČ, M. (2004). Abc – igralnica, Založba Izolit (v
kompletu didaktičnih iger Abc – igralnica)
8. JURIŠEVIČ, M., RAJOVIĆ, R., DRGAN, L. (2010). NTC učenje: Spodbujanje
razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju, Ljubljana:
Pedagoška fakulteta
9. Sodobna pedagogika (2005). št. 56/2005: Zgodnje opismenjevanje –
opismenjevanje od vrtca do univerze. Zveza društev pedagoških
delavcev Slovenije
10.ZRIMŠEK, N. (2003). Začetno opismenjevanje. Pedagoška fakulteta v
Ljubljani
16