1. No category

Projekt:
Aktivnost:
Naloga:
Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju
odraslih od 2011 do 2014
Usposabljanje za razvoj pismenosti
Spopolnjevanje za izvajanje programa Usposabljanje za življenjsko
uspešnost Beremo in pišemo skupaj (UŽU BIPS) – posebni del
Z igranjem do pismenosti – izziv za učence, učitelje in starše
Dr. Marija Grginič
[email protected]
maj, 2012
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Uvod
V prispevku želimo izpostaviti različne možnosti igranja – izbire daktičnih iger v obdobju
začetnega opismenjevanja na delavnicah otrok in staršev v šoli. Zanima nas, kako
motivirati otroke in starše iz različnih socialnih okolij, kako jih spodbuditi k uspešnemu
premagovanju ovir pri začetnem učenju branja in pisanja v domačem okolju ter kako ob
dejavnostih družinskega branja spodbuditi in pridobiti učne navade otrok, ki imajo
različne učne težave.
V določenih okoljih so pričakovanja staršev večja od učnih zmožnosti njihovih otrok,
prav tako mnogi starši zaradi pomanjkanja časa ali strokovnega znanja ne zmorejo
ustrezno motivirati otroke pri začetnem branju in pisanju. S srečanji otrok in staršev v šoli
želimo zato spodbuditi in obogatiti predvsem dejavnosti družinskega branja ter s tem
opogumiti starše pri premagovanju bralno pisalnih težav njihovih otrok.
Iz številnih raziskav je znana vrednost didaktičnih iger, vemo, da imajo pozitiven vpliv
na učni uspeh, na trajnost znanja ter na večjo pozornost in dejavnost učencev. S tem
namenom dajemo v prispevku nekaj predlogov vključevanja didaktičnih iger na srečanjih
otrok in staršev ter o možnostih skupnega načrtovanja v skladu z motivacijo in interesi
otrok v začetnem opismenjevanju. Predstavljene so dejavnosti, s katerimi lahko v
delavnicah ob enotni temi aktivno vključimo otroke iz različnih razredov, na različnih
stopnjah pismenosti in z različnimi interesi.
O didaktični igri
Igra omogoča otroku, da nenehno preoblikuje lastne izkušnje, ustvarja nove kombinacije
in oblike vedenja ter jih preizkuša, preden se vključi v dejavnosti v vsakdanjem življenju.
Oblikuje si svojo predstavo, svoj model stvarnosti, v katerem raziskuje, eksperimentira, si
izmišlja, odkriva in preverja domneve z manj tveganja kot v resničnem življenju (prim. E.
Kamenov, 1983).
K didaktičnim igram prištevamo tiste otroške igre, ki imajo vse splošne značilnosti
iger, vsebujejo intelektualne aktivnosti in so namenjene razvijanju intelektualnih
sposobnosti. Otroku omogočajo, da z vključevanjem in strukturiranjem kognitivnih
izkušenj oblikuje nove miselne strukture, ki vplivajo na njegov razvoj mišljenja in govora.
Večja motivacija, ki jo omogoča igra, daje otroku možnosti, da deluje na svet bolj
spontano, ustvarjalno in na sebi svojstven način. Didaktična igra se od drugih otroških
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
iger razlikuje po tem, da jo vključujemo v pouk in z njo uresničujemo učne cilje. Njena
didaktična vrednost je v tem, da ustreza določeni otrokovi potrebi in s svojo strukturo in
pravili in vsebino spodbuja otrokovo miselno aktivnost (prim. I. Furlan, 1986). V didaktični
igri otrok odkrije problem, ki ga ne more rešiti le na na osnovi predhodnih izkušenj; napor,
ki ga potrebuje za reševanje, omogoča visoka motivacija igre. Med prednostmi igre kot
učne metode I. Furlan (1969) navaja bolj pozitiven čustveni odnos otrok do igre, večjo
aktivnost ter lažjo zapomnitev in kar največjo možno pozornost otrok. Igra je razvojna in
vzgojna dejavnost, pri kateri je otrok samostojen, svoboden, ustvarjalen ter z njeno
pomočjo išče in raziskuje nove možnosti, igra pa lahko vključuje tudi tekmovanje s sabo
in drugimi.
Raziskave številnih avtorjev so pokazale vrednost didaktičnih iger, ki pozitivno
vplivajo na učni uspeh, na trajnost znanj ter na večjo pozornost in dejavnost učencev.
Pomembno je, da smo pri uvajanju didaktičnih iger pozorni na to, da jih otroci izbirajo
svobodno in da se spontano in ustvarjalno igrajo.
Psihološke osnove začetnega opismenjevanja
Najpomembnejši temelj za usvajanje pismenosti je otrokovo zavestno spoznavanje in
razumevanje funkcije in oblike pismenosti ter okoliščin, ki so z njo povezane. Z
razumevanjem abecedne narave našega jezika začnejo otroci odkrivati odnose med
izgovorjenimi deli (glasovi) in zapisanimi deli (črkami). Zaznavna zmožnost obsega: 1)
grafično zavedanje (prepoznavanje) znakov, piktogramov, znanih besed – napisov v
okolju, vzorcev ...; 2) fonološko zavedanje, ki vključuje slušno razločevanje in
razčlenjevanje. Najintenzivneje se razvija v predšolskem obdobju, in sicer v skladu z
zorenjem živčnega sistema, učenjem in izkušnjami, ki jih otrok pridobiva v okolju.
V skladu z razvojem grafičnega zavedanja uresničujemo učne cilje, kot so: otroci
1) opazujejo podrobnosti v prostoru, na sliki, 2) vadijo opazovanje posameznega dela ali
celote ter 3) vadijo natančno opazovanje in zapomnitev. Vaje oblikujemo tako, da so
sestavni del didaktičnih iger oziroma usmerjenih nalog. Primeri didaktičnih iger so:
labirinti, uganke o predmetih, osebah in živalih, abecedne igre (kot so domine, karte ...),
skrivalnice (barvanje polj s pomočjo legende, potovanje po mreži), skrivanje/iskanje
osebe/predmeta, sestavljanke (puzzle z znaki, s črkami, z vzorci).
Med sposobnostmi fonološkega zavedanja, ki so nujno potrebne za branje, so
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
otrokove sposobnosti upravljanja z začetki besed in rimami v obsegu zlogov ter z
doseženo stopnjo prepoznavanja glasov. Iz raziskav je razvidno, da razvoj poteka od
fonološke zavesti o večjih delih ali enotah, kot so besede (znani napisi), zlogi, začetki in
rime, h glasovni zavesti o manjših delih ali enotah, kot so glasovi (glasovi so najmanjše
enote v besedi, ki spreminjajo pomen besede).
Za otroka je temeljno spoznanje, da v govoru obstajajo glasovi. M. J. Adams
(1991) poudarja, da so potrebne ločene vaje glasovnega zavedanja, ki otroku pomagajo,
da ugotovi obstoj in naravo glasov, pri razvijanju zmožnosti medsebojnega razločevanja
glasov pa naj bi otroku pomagale črke. V prvem razredu učenci razvijajo zmožnost: 1)
pozornega in natančnega poslušanja, 2) sledenja navodilom, 3) slušnega razločevanja
dolžine besed, zlogov in prvega/zadnjega glasu ter 4) slušnega razčlenjevanja besed na
zloge in glasove. Vaje slušnega zaznavanja oblikujemo tako, da so sestavni del
didaktičnih iger oziroma usmerjenih nalog. Med didaktične igre za razvoj slušnega
zaznavanja sodijo: igre z glasovi (“priplula je ladja“), abecedne igre (tombola, človek, ne
jezi se ...), rajalne igre (Bela, bela lilija in druge), vodenje slepca (pilot in kontrolor
letenja), družabne/socialne igre (konjiek, kdo te jaha, noč – dan in druge).
Ob glasnem branju otrokom – družinskem branju – pa potekajo tudi številni
miselni procesi, kot so predrazumevanje, prepoznavanje ali dekodiranje, miselno
predelovanje (dejavnosti, ki zahtevajo pozornost), bralno razumevanje in interpretacija
besedila.
Odrasli z branjem knjig pri otrocih spodbujamo bralne procese, prek katerih otroci
razvijajo splošno in jezikovno znanje za razumevanje besedila in shranjevanje pomena
besedila v spominu, kar jim omogoča lastno razlago.
Med miselnimi procesi je za
učinkovito opismenjevanje pomembna pozornost. Ta otroku omogoča selektivno
usmerjanje miselne energije; dejavnosti pisanja in branja namreč zahtevata, da so otroci
sposobni svojo pozornost nadzorovati, usmerjati in sistematično premikati od sporočila ali
dela sporočila k drugemu sporočilu v določenem zaporedju.
Razvijanje miselnih procesov otrok aktivno poteka ob razvijanju govora –
sporazumevalnih spretnosti, in sicer ob dejavnostih glasnega branja otrokom, kot so
poslušanje, pogovor, opisovanje in pripovedovanje, dramske/lutkovne igre ter druge
poustvarjalne dejavnosti, kot tudi ob dejavnostih spoznavanja enogovornih in
dvogovornih besedil.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Druženje otrok in staršev – skupno načrtovanje, igranje in učenje
V svetu in pri nas so znani številni projekti družinskega branja, ki so v pomoč otrokom
na njihovi poti do uspešnega bralca (kot tudi do bolj razvite otrokove jezikovne
zmožnosti – govorne kompetence).
rez dvoma so tovrstne aktivnosti kot vez med
družino in šolo pomembne tudi v sedanjem šolskem sistemu, zato naj bi jih načrtno
uvajali tako v vrtcu kot v šoli – v prvem triletju, ko se otroci soočajo z začetnimi izzivi
samostojnega branja in pisanja. Pomembno je, da bralne in pisalne aktivnosti potekajo
v šoli in v družini. Seveda bomo za vključevanje staršev v tovrstne projekte zaradi
občutljivosti razumevanja začetnega učenja branja in pisanja organizirali delavnice za
starše in otroke, kjer bomo v prijetnem »pravljičnem« ozračju predstavili in izvedli
načrtovane aktivnosti družinskega branja (mogoče bi otroci na začetku izvedli –
pripravili razredno gledališče, krajši »koncert« ali kaj podobnega).
Pri načrtovanju dejavnosti v delavnicah vključujemo tako otroke kot starše, ob prvem
srečanju ponudimo večjo izbiro možnih dejavnosti. V skupinah jih lahko skupaj izbirajo
v skladu z interesi in učnimi zmožnostmi otrok. V program zato vnašamo vedno nove
oblike pisanja in branja, kot so seznami, izposojevalni ali nakupovalni listi, katalogi,
recepti, imeniki, voščila, čestitke, zahvale … Srečanja spremenimo v medijske hiše,
kjer nastajajo oddelčni časopisi, knjige (ob branju najljubše knjige), zbirka najljubših
receptov, zbrani intervjuji, življenjepisi, različni katalogi … Seveda pa so osnova za
tovrstne dejavnosti teme, kot so GASILCI, PEKA KRUHA, IKEBANE, SKRB ZA
OKOLJE, ZA ŽIVALI …. Skupaj jih predlagamo, zbiramo ideje, pri tem smo pozorni, da
lahko vključimo zanimive poklice staršev ter dedkov in babic, delo ustanov, kot je
krajevna knjižnica, gasilski dom, pošta … Ne pozabimo na gledališke predstave, kjer
je najpomembnejša skupna priprava, od knjige do priprave rekvizitov, scene, scenarija
do igranja. Skupaj lahko pripravimo zanimivo razstavo o stari obrti, ali izvedemo
intervju s pesnikom/pisateljem/ ilustratorjem, pri tem naj bi skupaj načrtovali vprašanja
in program srečanja, kjer naj bi enakovredno sodelovali vsi udeleženci delavnice.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Prva delavnica – IŠČEMO ZAKLAD
Pravljične popoldneve v šoli lahko obogatimo z različnimi dejavnostmi, s katerimo spodbujamo
otrokove sposobnosti poslušanja in govorjenja ter budimo zanimanje za pisanje in branje.
Z igrami spodbujamo in usmerjamo otroke k iskanju zanimivega predmeta (ob tihem in glasnem
petju izšteti otrok išče predmet) ali k iskanju zaklada. Vsaka skupina, starši in otroci skupaj,
pripravi zanimive smerokaze, obvestila, slikovna sporočila, predmet – skriti zaklad, ter zemljevid
iskanja. Pri tem je potrebno opozoriti, da je priprava igre enako pomembna za skupino, kot
izvedba (po navodilih namreč izvede igro – išče zaklad - druga skupina).
Lahko je skriti predmet knjiga - pravljica. Skupina, ki jo najde, pripravi lutkovno –
dramsko igro in jo predstavi drugim skupinam (lutke izdela skupina, ki je našla zaklad ali skupina,
ki ga je skrila).
Ob odkritju zaklada ga skupina ne poimenuje, pač pa ima nalogo, da pripravi uganko ali
pa skriti predmet predstavi s pantomimo.
Druga delavnica – USTVARJAMO NOVE PRAVLJICE
Pred branjem pravljice v vsaki skupini 1) ugibajo dogodke – jih napovedujejo ali ugibajo možno
nadaljevanje zgodbe (po branju), pripovedujejo (ali napišejo) uganke o književnih osebah,
pravljični deželi (lahko damo slike/sličice kot možnost izbire). Uganke berejo in ugibajo v
sosednjih skupinah.
2) Skupinam ponudimo slike, ki jih razvrstijo po vrstnem redu dogodkov, kot si jih v vsaki skupini
predstavljajo. Vsaka skupina sestavi in zapiše svojo zgodbo, lahko jo predstavijo z lutkami ali v
dramski igri. Lahko ponudimo večje število slik/sličic, člani skupine jih najprej pregledajo in
poimenujejo, starši jim lahko pomagajo z vprašanji.
3) Podobno organiziramo delo ob sličicah, v vsaki skupini sestavijo novo zgodbo (lahko sličice
naključno izvlečejo iz vrečke. Ponovno obstaja več možnosti, kako bodo novo zgodbo predstavili.
Tretja delavnica – TURISTIČNA AGENCIJA KDO BO - Na začetku se igramo različne igre, npr. pantomimo, izšteti otrok v skupini s pantomimo
predstavi turistični cilj, npr. Obisk izvira reke, turistične kmetije, gojišče gamsov … (pomagamo si
lahko s turističnimi prospekti). Pri tem je pomembno, da tudi cilje načrtujejo v skupinah (za druge
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
skupine, ki jih lahko s slikami in opisi dajo v vrečko).
Zaradi stvarne vsebine (informacije o turističnih krajih) je potek delavnice spremenjen.
Pogovarjamo se o tem, kaj želijo izvedeti o temi (otroci izmenjajo svoje znanje/izkušnje) – starši
in otroci v skupini pripravijo/zapišejo vprašanja.
1) Skupaj si ogledamo video posnetek o turističnem kraju – kulturnih znamenitostih kraja.
2) V šolo povabimo turističnega vodiča, lahko je kateri od staršev ali družina, ki ob fotografijah
predstavi določeno turistično znamenitost (npr. Triglavski narodni park ali pohod na določeni
hrib/goro).
3) Starši in otroci že predhodno obiščejo turistično agencijo/knjižnico in izberejo gradivo/
knjige (jih prinesejo s seboj).
4) Na vabilo napišemo, da prinesejo prospekte, fotografije, povezane s turizmom ali se
dogovorimo, da jih prinesejo na naslednjo delavnico.
5) Skupno oblikovanje plakata (ob strukturnih vprašanjih), kjer v zaporedju lepijo sličice tako,
da je razvidna struktura opisa/razlage (zaporedje opisovanja), ob sličicah napišejo besede ali
prilepijo kartončke ob plakatu skupaj izvedejo opis (najprej ob pomoči vprašanj in s kazanjem
opornih sličic) otroci o temi opisa postavljajo vprašanja (ena skupina) in odgovarjajo (druga
skupina) ob opornih točkah (sličice/besede na učnem listu ali kartončki) v parih/manjši skupini
sestavijo/izdelajo nov opis, pomagajo si s pripravljenim slikovnim gradivom, knjigami s slikami ...;
6) izvedemo kviz (pri nalogah upoštevamo strukturo opisa/razlage) vsaka skupina sestavi
naloge/vprašanja/opise.
Četrta delavnica – NAŠ DOMAČI KRAJ KDO BO - Podobno lahko načrtujemo dejavnosti ob spoznavanju domačega kraja 1) Skupaj si ogledamo
video posnetek ali le fotografije domačega kraja – o kulturnih znamenitostih kraja. Lahko se
dogovorimo za predhodno srečanje, kjer načrtujemo dejavnosti, npr. se dogovorimo, kdo bo
fotografiral kateri del kraja ali zbral gradivo v knjigah, izdelal načrt (lahko tudi v šoli), izbrali in
povabili znanega kulturnega delavca (lahko je kdo izmed staršev)
2) V šolo lahko povabimo turističnega vodiča, lahko je kateri od staršev ali družina, ki ob
fotografijah predstavi športne in turistične znamenitosti kraja.
3) Starši in otroci si že predhodno natančneje ogledajo svoj kraj, obiščejo turistično
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
agencijo/knjižnico (če je v kraju, sicer šolsko) in izberejo gradivo/ knjige.
4) Na vabilo napišemo, da prinesejo prospekte, fotografije, povezane s turizmom ali se
dogovorimo, da jih prinesejo na naslednjo delavnico.
5) Skupno oblikovanje plakata (ob strukturnih vprašanjih), kjer v zaporedju lepijo sličice tako,
da je razvidna struktura opisa/razlage (zaporedje opisovanja), ob sličicah napišejo besede ali
prilepijo kartončke ob plakatu skupaj izvedejo opis (najprej ob pomoči vprašanj in s kazanjem
opornih sličic) otroci o temi opisa postavljajo vprašanja (ena skupina) in odgovarjajo (druga
skupina) ob opornih točkah (sličice/besede na učnem listu ali kartončki) v parih/manjši skupini
sestavijo/izdelajo nov opis, pomagajo si s pripravljenim slikovnim gradivom, knjigami s slikami ...;
6) izvedemo kviz (pri nalogah upoštevamo strukturo opisa/razlage) vsaka skupina sestavi
naloge/vprašanja/opise.
Zaključne misli
V tovrstnih dejavnostih imajo otroci možnost prepoznati funkcijo pismenosti - pisanje in
branje ima smisel in pomen v vsakdanjih aktivnostih (da spoznajo otroška leta
znanega pesnika ali da se seznanijo s peko kruha ob srečanju s pekom). Ob izdelavi
plakatov o pesniku, kruhu otroci spoznavajo in pridobivajo informacije (tudi iz knjig) –
berejo in pišejo, starši jim pomagajo, začetno opismenjevanje ima tako za otroke novo
vrednost in nov pomen, staršem pa pomeni izziv in strokovno pomoč pri njihovi
podpori otrokom v družinskem okolju. Srečanja se ne končajo v šoli, pač pa se
nadaljujejo v družinskem okolju, tako s pripravo kot pogovorom o novih predlogih in
idejah za nadaljevanje in izvedbo novih delavnic. Pismenost postaja središče
otrokovega zanimanja ne le v šoli, pač pa tudi v domačem okolju.
Viri in literatura
Adamič, M. (1989). Didaktične igre v prvem razredu osnovne sole. Ljubljana: ZRSŠ.
Adams, M. J. (1990). Beginning To Read: Thinking and Learning about Print. London, The MIT Press.
Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: DZS.
Browne, A. (1998). A Practical Guide to Teaching Reading in the Early Years. London: Paul Chapman
Publishing Ltd.
Furlan, I. (1969). Osnove procesa učenja: Priručnik za nastavnike i studente nastavničkih škola. Zagreb:
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Štamparski zavod – “ognjen prica”.
Golli, D. (1991). Opismenjevanje v prvem razredu. Novo mesto, Pedagoška obzorja.
Golli, D., Grginič, M., Kozinc, A. (1996). A
Govorimo – poslušamo, pišemo – beremo, priročnik za
učitelje. Trzin, Založba Izolit.
Grginič, M. (2
). Porajajoča se pismenost. Monografija. Domžale, Založba Izolit.
Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Monografija. Domžale, Založba Izolit.
Grginič, M. (2
9). Kako do pismenosti v prvem razredu osnovne šole – priročnik za učitelje k A
1.
Mengeš, Založba Izolit.
Grginič, M. (2 1 ). Kako opismenjevati – poučevati ali učiti se pismenost – priročnik za učitelje k A
2.
Mengeš, Založba Izolit.
Kamenov, E. (1983). Intelektualno vaspitanje kroz igru. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Korošec, H., Majaron, E. (2
6). Otrokovo ustvarjanje z lutkami. V: Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk.
Koper, Pedagoška fakulteta Koper.
Mandel Morrow, L. in Rand, M. (1991). Preparing the Classroom Environment to Promote Literacy during
Play. V: Play and Early Literacy Development. Albany, State University of New York Press, 141-166.
Mason, J. (198 ). When do children begin to read: An exploration of four year old children‘s letter and word
reading competences. Reading Research Quaterly, 15. 203–221.
Morrow, L. M. (1997). The literacy center: Contexts for reading and writing. York, Stenhouse.
Morrow, M. L. (2000). Organizing and managing a language arts Block. V: Strickland, D. S., Mandel
Morrow, L. (ur.). Beginning Reading and Writing. New York, Teachers College Press. 83–98.
Morrow, L. M., Smith, J. K. (1990). The effect of group setting on interactive storybook reading. Research
Quaterly, 25. 213–231.
Neuman, S., Roskos, K. (1993). Language and literacy learning in the early years: An integrated approach.
Orlando, Harcourt, Brace.
Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pečjak, S. (2
). Procesi zaznavanja in mišljenja pri začetnem opismenjevanju. V: Slovenščina v 1. triletju
devetletne osnovne šole, Trzin, Založba Izolit, 43–56.
Roskos, K., Neuman S. B. (2001). Environment and Its Influences for Early Literacy Teaching and
Learning. V: Neuman, S. B., Dickinson, D. K. (ur.). Handbook of Early Literacy Research. New York, The
Guilford Press. 281–292.
Strickland, D. S., Mandel Morrow, L. (ur.). (2000). Beginning Reading and Writing. New York, Teachers
College Press.
Toličič, I. (1981). Pomen igre za otrokov razvoj. Ljubljana: ZPMS, 9-16.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«