Ob dvajseti obletnici notranjega trga EU

Ob dvajseti obletnici
notranjega trga EU:
slovenske izkušnje z
integracijo
Dr. Janja Hojnik, 19.12.2012
Notranji trg EU
„jedro današnje Evropske unije‟
2
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Oblike ekonomskega sodelovanja
med državami
Odprava carin in
kvot
Skupna carinska
tarifa
Prosto gibanje
proizvodnih
faktorjev
Cona
proste
trgovine
Carinska
unija
Skupni /
notranji
trg
Ekonomska
in
monetarna
unija
Popolna
ekonomska
integracija
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Usklajevanje
ekonomskih politik
Popolna unifikacija
ekonomskih politik
3
X
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Pravni temelji notranjega trga
Rimska pogodba 1957



4
postavi temelje ekonomske integracije
DČ;
konkretna izbrana oblika: SKUPNI TRG
(common market) – postopno v 12-letnem
prehodnem obdobju;
predvidi negativno + pozitivno ekonomsko
integracijo.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Pravni temelji notranjega trga
Vloga Sodišča EU
zlasti pomembna v obdobju t.i. legislative malaise
(1960-1985);
-
-
3 pomembni vidiki:
- SEU kot zakonodajni katalizator
(Reyners, 2/74)
- načelo medsebojnega priznavanja
(Cassis de Dijon, 120/78)
- teleološka razlaga
(širok pomen dajatvam po 30 PDEU, ukrepom po 34
PDEU, davčni diskriminaciji po 110 PDEU, delavcu po 49
PDEU… a: ozka razlaga izjem - npr. javni red, javna
služba…).
5
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Pravni temelji notranjega trga
-
80. leta 20. stoletja:
-
nujnost odprave statusa quo:
-
-
Povečana trgovinska soodvisnost
Povečano število multinacionalnih družb
Uspešnejša obnova Japonske in ZDA po naftnih
krizah
vendar so imele DČ različne poglede
glede ustreznega pristopa
(VB: liberalizacija; Nem: re-regulacija)
6
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Bela knjiga:
Dokončanje notranjega trga (1985)
- konča obdobje evropskega
pesimizma;
- protagonist: Jacques Delors
- načrt po odpravi 3 skupin ovir:
Jacques Delors,
predsednik EK
(1985-1995)
7
fizične ovire (ustavljanja na mejah
med DČ, carinske kontrole itd.);
tehnične ovire (prilagajanje
različnim nac. proizvodnim
standardom, zaprti nac. trgi za
javna naročila…);
fiskalne ovire (zlasti različne
stopnje DDV in trošarin).
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Enoten evropski akt

Sprejet na osnovi Bele knjige,

EEA začne veljati 1987,




8
Prva pomembna vsebinska sprememba Rimske
pogodbe,
Načrt: dokončanje notranjega trga do konca leta
1992,
uvede kvalificirano večino na tem področju
(danes člen 114 PDEU),
sledi sprejem več sto uredb in direktiv.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Primarna zakonodaja
CILJI EU
(člen 3 PEU)
- notranji trg;
- trajnostni razvoj,
- uravnotežena gospodarska rast in stabilnost cen,
- visoka konkurenčno socialno tržno gospodarstvo,
- visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja,
- znanstveni in tehnološki napredek;
- ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro (…)
9
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Primarna zakonodaja
Člen 18 PDEU
(prejšnji člen 12 PES)
Kjer se uporabljata Pogodbi in ne da bi to vplivalo na
njune posebne določbe, je prepovedana vsakršna
diskriminacija glede na državljanstvo.
Evropski parlament in Svet lahko po rednem
zakonodajnem postopku sprejmeta predpise, s katerimi
prepovesta takšno diskriminacijo.
10
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Notranji trg
Člen 26 PDEU:
2. Notranji trg zajema območje brez notranjih
meja, na katerem je v skladu z določbami
Pogodb zagotovljen prost pretok blaga,
oseb, storitev in kapitala.
11
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
NOTRANJI TRG
Prost pretok
blaga
Prosto gibanje
oseb
Prost pretok
kapitala
Prosto opravljanje storitev
& ustanovitev podjetja
12
- Sodišče EU jih začne imenovati „svoboščine‟
(freedoms)
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Približevanje zakonodaje
Člen 114 PDEU
(prejšnji člen 95 PES)
1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz
člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski
parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po
posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe
za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah
članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega
trga.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za davčne določbe, določbe o
prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanašajo na pravice in
interese zaposlenih.
Člen 115 PDEU
(prejšnji člen 94 PES)
Brez poseganja v člen 114, Svet po posebnem zakonodajnem
postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in
Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za
približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki
neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.
13
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
EU-2012
14
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Costs of non-Europe?
15
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Sporočilo Komisije ‘Enotni trg za
Evropo 21. stoletja’ – 20.11.2007

Vision paper

Pregled dosežkov

Pobude za posodobitev enotnega trga:






16
Več informacij in pravic za potrošnike (kolektivna
tožba…)
Pravična razdelitev prednosti globalizacije
Inovacije in razvoj: nova strategija za strandardizacijo
Socialna dimenzija
Storitve splošnega značaja
Okoljevarstvena dimenzija
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Strategija “Evropa 2020”



namenjena izhodu iz krize in pripravi
gospodarstva EU na novo desetletje;
vodilo ukrepanja: vizija evropskega
socialnega tržnega gospodarstva.
3 ključni vzvodi rasti, ki jo je treba doseči z ukrepi na
ravni EU in držav članic:



17
premišljena rast (spodbujanje znanja, inovacij,
izobraževanja in digitalne družbe),
trajnostna rast (večja gospodarnost proizvodnje ob
spodbujanju konkurenčnosti) in
vključujoča rast (večja udeležba na trgu dela,
pridobivanje znanj in boj proti revščini).
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Montijevo poročilo o ponovnem zagonu
notranjega trga

Predstavljeno 10.5.2010;

Opredeljuje tri glavne izzive enotnega trga:



18
erozija politične in družbene podpore tržni integraciji
v Evropi;
neenotna politična pozornost, ki se namenja razvoju
različnih vidikov učinkovitega in trajnega enotnega
trga;
občutek, da je enotni trg že uresničen in ni več
politična prioriteta.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Akt za enotni trg (2011)













19
12 prioritetnih področij za povečanje
gospodarske rasti in zaupanje potrošnikov
Dostop MSP do financiranja
Mobilnost državljanov
Pravice intelektualne lastnine
Potrošniki, akterji na enotnem trgu
Storitve
Omrežja
Enotni digitalni trg
Socialno podjetništvo
Obdavčitev
Socialna kohezija
Regulativno okolje podjetij
Javna naročila
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Akt za enotni trg II (2012)

12 novih prioritet za doseganje 4 temeljnih
vodnikov rasti:




20
popolnoma integrirana energetska in transportna
omrežja;
čezmejna mobilnost državljanov in gosp. subjektov;
digitalno gospodarstvo (e-plačila, elektronsko
zaposlovanje…);
socialna kohezija.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
TRI KRIZE, KI OGROŽAJO ENOTNI TRG
21

GOSPODARSKA KRIZA

PREHRANSKA KRIZA

PODNEBNE SPREMEMBE
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
21
Osem let slovenskega članstva na
enotnem trgu EU

Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode;

Zakon o storitvah na notranjem trgu;

Zakon o tujcih;

Zakon o gospodarskih družbah;

Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav
članic Evropske unije;

Zakon o odvetništvu;

Zakon o geodetski dejavnosti;

Slovenija ne spada med resne kršiteljice pravil notranjega trga

22
Zadeva C-185/11, Komisija proti Republiki Sloveniji
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga I

Zadeva C-140/05, Amalia Valeško
proti Zollamt Klagenfurt:
„Točko 6(2) Priloge XIII k Aktu o pogojih pristopa … je treba
razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da Republika Avstrija
kot prehodni ukrep ohrani zakonodajo, ki določa oprostitev
trošarine, omejeno na 25 kosov za cigarete iz Slovenije, ki se
prinesejo na ozemlje Republike Avstrije v osebni prtljagi
potnikov, ki imajo prebivališče v tej državi članici in ki
vstopijo neposredno na to ozemlje čez kopensko mejo ali
prek celinskih voda te države članice. “
23
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga II


24
Prehodno obdobje za gradbene storitve, ne tudi
za blago;
Sektor montažnih hiš?
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga III

Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV –
Uradni list RS 72/2006):



25
Progresivni davek na nova vozila
5% davek na rabljena vozila
Definicija „novih vozil“: »vozila, ki se prvič dajejo v
promet ali se prvi registrirajo na območju RS«.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga IV

26
Zakon o promociji slovenskih kmetijskih
proizvodov (2011)
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga V

27
Karavanška saga – poletje 2011
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok blaga VI

Načelo vzajemnega priznavanja blaga


28
Uporabno dovoljenje lahko dobijo samo zgradbe, na
katerih so nameščeni strelovodi, ki so v skladu s
slovenskim standardom za strelovode (Zbornica
elektroinženirjev);
Kaj je s strelovodi, ki imajo certifikat skladnosti z
britanskim standardom?
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Svobodno gibanje oseb I
Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), Ur.l. RS, 126/2003:
»varnostnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:

da opravi program strokovnega izobraževanja;

da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo;

da ni zadržkov javnega reda;

da je državljan Republike Slovenije;

da ima splošno zdravstveno zmožnost;

da aktivno obvlada slovenski jezik.«
29
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Svobodno gibanje oseb II

Slovenski obmejni delavci, ki delajo v Avstriji,
Italiji – katere socialne in davčne ugodnosti
lahko koristijo v Sloveniji?


30
Od 1.1.2012 ne morejo uveljavljati pravice do
znižanega plačila vrtca;
Od 1.1.2013 ne bodo upravičeni do pavšalnega
odbitka pri dohodnini.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok oseb III


31
Prosto gibanje beračev?
Kateri ukrepi zoper njih so skladni s pravom
EU?
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok storitev I

32
Plačilo zdravstvenih storitev v drugih DČ
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok storitev II

Omejevanje čezmejnega igranja na srečo



33
Izključna pravica RS,
Koncesionarji morajo imeti sedež v RS,
Internetne igre lahko ponujajo samo koncesionarji.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok storitev III


34
Napoteni delavci po zadevi Laval, C-341/05;
Delovno pravo države dela – minimalne plače določene z
zakonom ali splošno veljavno kolektivno pogodbo.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Svobodno gibanje pravnikov



35
3-delni imenik odvetnikov;
Zakon o notariatu – pogoj slovenskega
državljanstva za notarje po zadevi EK proti Belgiji
(C-47/08);
Vpliv zadeve Koller (C-118/09) na slovenski sistem
PDI – title-shopping?
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Pravo gospodarskih družb

Vpliv Societas Europea:



Vpliv zadeve Centros:

36
Izbira med dualističnim/monističnim sistemom
upravljanja;
Zmanjšanje pravic delavcev do participacije (US
potrdilo razlike);
Zmanjšanje začetnega kapitala v gospodarskih
družbah na 1 EUR?
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prot pretok kapitala I
Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta
pozvali Vlado RS, da izvede zaščitno klavzulo za promet z
nepremičninami…
Rok: 1. maj 2011.
37
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Prost pretok kapitala II

38
Posredni uporabniki državnega proračuna lahko
investirajo zneske nad 100.000 eur samo v VP
RS ali jih ponudijo državni zakladnici.
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Od enotnega trga do monetarne unije
in naprej…
- Zakon za stabilnost evra;
- US: zakon skladen z ustavo (3.2.2011)
- Zakon o ratifikaciji Pogodbe o
stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v
ekonomski in monetarni uniji
Pahor: "Brez evra ni EU. Evro
potrebuje fiskalno unijo in
Slovenija potrebuje članstvo v tej
fiskalni uniji, če hoče
napredovati."
39
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Ustavni zakon o zlatem fiskalnem pravilu
I. Masten: Švedska tako pravilo
uporablja že več kot deset let in je
pred krizo ustvarila za 12 odstotkov
L. Ude: Ni analiz, ki bi
BDP-ja proračunske rezerve. /.../ To
pokazale vpliv pravila na
je finančno breme, ki bi ga morali
gospodarsko rast
plačevati prihodnji rodovi. To je
odgovornost, ki jo naša generacija
izkazuje do svojih otrok.
40
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Acquis communautaire
• Največja politična avantura vseh časov postaja
nemogoč labirint;
• Nemogoče rešitve postajajo realnost: bančna
unija, evro obveznice, grški izhod…
41
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
„Ich will Europa!“
• „Europa ist nicht nur eine Sache des
Verstandes, Europa ist und bleibt vor allem
auch eine Sache des Herzens.“
• Razum (nadzor) v. solidarnost;
• Glavna težava je zaupanje, ki ga je evrska kriza
spodkopala.
42
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta
Hvala za pozornost!
43
Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta