1. No category

UPRAVNA ENOTA MARIBOR
Sektor za upravne notranje zadeve
UPRAVNA ENOTA & LOVSKA ZVEZA MARIBOR
Marjan Kocjančič, vodja sektorja
Boris Horvat, svetovalec
Februar, 2015
Primerjalni pregled zakonske ureditve
V svetu sta na normativnem področju urejanja proizvodnje, prometa in posesti civilnega orožja predvsem dva
povsem različna koncepta, ki sta zgodovinsko pogojena.
Anglosaksonski koncept daje posamezniku pravico do oboroževanja in ima svoj izvor v ustavni pravici do
učinkovite samoobrambe.
Evropski koncept pa obravnava posest orožja kot privilegij. Ta koncept izhaja iz narave orožja in dejstva, da država
s pomočjo svojih institucij skrbi za državno varnost, javni red in mir, varnost posameznika, varnost premoženja, itd.
Omenjene okoliščine pa so tudi kot pogoj za obstoj urejene in demokratične družbe.
Poleg te globalne delitve obstaja še delitev glede na pravice, ki izhajajo iz listin, tako da imamo dva različna
sistema.
Prvi je sistem enojnega dovoljenja, ki omogoča imetniku orožnega lista nošenje in posest orožja, poleg tega pa še
nabavo določenega števila orožja.
Drugi je sistem dvojnega dovoljenja, pri katerem mora vsak posameznik za nabavo in posest posameznega kosa
orožja vedno dobiti dve dovoljenji; najprej dovoljenje za nabavo orožja, nato še dovoljenje za posest ali nošenje
orožja.
V obeh sistemih se za orožje manjše ognjene moči uporablja sistem priglasitve, kar pomeni, da se tako orožje
lahko nabavi brez dovoljenja, vendar ga je potrebno priglasiti pri osebi, ki je pooblaščena za promet z orožjem. Ta
pa je pred izročitvijo orožja dolžna preveriti ali kupec izpolnjuje pogoje, ki jih za nakup takega orožja predpisuje
zakon.
Evropsko zakonodajo o orožju, ki je nam najbližja, lahko delimo na romansko in germansko.

Romansko pravo ureja v istem zakonu vojaško in civilno orožje, medtem ko

germansko pravo civilno in vojaško orožje ureja v ločenih zakonih.
Vendar so tudi znotraj teh skupin določene razlike in posamezna vprašanja urejena na povsem
svojstven način. Tako na primer nemški zakon podrobno ureja proizvodnjo, promet, nabavo,
preizkušanje in žigosanje orožja itd., medtem ko avstrijski zakon teh vprašanj sploh ne ureja,
temveč so urejena v drugih predpisih (Obrtni zakon, Zakon o trgovini, itd).
Ne glede na omenjene razlike pa ima evropska zakonodaja o orožju tudi več skupnih
značilnosti:
predpisujejo posebne pogoje za proizvodnjo, promet, nabavo in posest orožja, s katerimi
država poskuša preprečiti uporabo orožja v nelegalne namene.
Pogoji so osebni in tehnični.
Osebni so predvsem polnoletnost, nekaznovanost, znanje ravnanja z orožjem, različni
zdravniški pregledi in upravičen razlog za nabavo orožja (lov, šport, osebna varnost).
Tehnični pa se nanašajo predvsem na:
 hrambo orožja;
 orožje z veliko ognjeno močjo, hladno orožje, orožje, skrito v drugih predmetih, vojaško
orožje itd. sodi med tako imenovano prepovedano orožje, ki ga fizične osebe praviloma ne
morejo nabavljati in posedovati. Fizične osebe lahko tako orožje posedujejo le izjemoma
ob posebnih pogojih (zbiranje orožja);
 pri opredelitvi starega orožja se uporablja določen pomemben dogodek pri tehnološkem
razvoju orožja oziroma streliva, na primer v Franciji velja za staro orožje, orožje, ki je
izdelano pred letom 1870 in ga kot letnico za opredelitev starega orožja določa tudi
Schengenski sporazum;
 med orožje sodijo tudi predmeti oziroma naprave, ki so namenjene za napad ali obrambo,
vendar jih po tehničnih lastnostih in principu delovanja v klasičnem smislu ni mogoče
razvrstiti med orožje, to so različni električni paralizatorji, razpršilci itd.;
 za proizvodnjo in promet z orožjem so potrebna različna dovoljenja oziroma licence, izdaja
takega dovoljenja oziroma licence pa je poleg ostalih pogojev vezana tudi na
državljanstvo;
 vse zakonodaje si prizadevajo, da sta proizvodnja in promet z orožjem registrirani.
Pojem orožja
Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod
pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva
izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali
drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:
 da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali
nevarnost;
 za lov;
 za športno streljanje.
Razvrstitev in kategorizacija orožja
Kategorija A: Prepovedano orožje
Kategorija B, C in D1: Dovoljeno orožje, za katero je potrebno predhodno
dovoljenje
KATEGORIJA, TIP/VRSTA OROŽJA
B1
Polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orožje (polavtomatska pištola, revolver)
Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z
enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj. Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu
mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim
mehanizmom.
Polavtomatska pištola
Manjše in šibkejše imajo preprostejši neblokiran zaklep, večje in močneše blokiranega, večinoma po
sistemu Browning (oz. Browning/Sig Sauer). Med polavtomatkami so porazdeljeni vsi prožilni sistemi, SA,
DA, DAO, Striker. Materiali ogrodij so trije: klasično jeklo, lahke kovine ali trendovska klasika (polimer).
Večina sodobnih pistol ima poleg običajne (normalnogabaritne) še kompaktno ali tudi sub kompaktno
različico.
MK polavtomatske pištole (5,6 mm/ .22)
Večinoma so kalibra .22 Long Rifle, v majhni meri .22 Short in .22 Winchester Magnum. Poleg kalibra jim je
skupen inercijski zaklep brez zapaha. Med prednostmi MK polavtomatik so poceni strelivo, majhen odsun
in velika natančnost zadevanja, zato se uporabljajo kot rekreacijsko, vadbeno in tekmovalno orožje (ali kot
specialno orožje - z dušilcem poka).
 Sl. 1 Pištola Ruger Mark III Target kal. .22 LR
 Sl. 3 Pištola Browning 1911.22 A1 kal. .22 LR
kal. .22 LR
 Sl. 5 Pištola Walther GSP Expert, kal. .22 LR
IPSC kal. .22LR
Sl. 2 Pištola Beretta 21 kal. .22 LR
Sl. 4 Pištola Browning Buck Mark
Sl. 6 Pištola Hammerli x-esse
Manjše pištole (6,35 mm - 9 mm M)
Sem sodijo pištole kalibrov 6,35 mm, 7,65 mm (Browning), 9 mm kratki pa tudi 9 mm Makarov. Skupen jim je
preprost, neblokiran zaklep, večinoma gre za že nekoliko zastarela (ali vsaj netrendovska) orožja. Pištole 6,35 mm
so bile nekdaj razširjeno civilno samoobrambno orožje, sedaj pa jim priznavajo le še pomožno/rezervno funkcijo.
Pištole 7,65 mm (7,65x17 Browning) so bile še nedolgo tega standardni civilni in policijski samokresi, sedaj pa se
jih otepajo tako eni kot drugi. Razlog je seveda obrobna učinkovitost streliva. Za klasičen primer velja Walther
PPK, pri nas pa je še precej Zastavinih M 70.
Sl. 1 Pištola Walther PPK kal. 9x17 (.380 ACP)
(ali 6,35x15/.25 ACP, 7,65x17/.32 ACP)
Sl. 2 Pištola Walther PK 380 kal. 9x17 (.380 ACP)
Sl. 3 Pištola S&W Bodyguard M&P kal. 9x17 (.380 ACP) (desno model z laserjem)
Sl. 4 Beretta Pico kal. 9x17 (.380 ACP)
Srednje pištole (7,62 mm - .40)
Standardne sodobne pištole. Večinoma so kalibra 9 mm (9x19) in imajo blokiran zaklep. Sprva
je šlo za tipično vojaško orožje, že dolgo pa je tudi standardna policijska in množična civilna
pištola. Poleg normalnogabaritnih so se razširile tudi pomanjšane (sub)kompaktne izpeljanke.
Vse več jih ima ogrodje iz trpežne in lahke polimerne plastike. Pištole razreda 9x19 so
prilagodili tudi močnejšima nabojema .357 SIG in .40 S&W.
Sl. 11 Pištola Sig Sauer P226 MK25 kal. 9x19
Sl. 12 Pištola Sig Sauer P224 kal. 9x19
(ali .40S&W, .357 SIG) ()
Sl. 13 Sig Sauer P226 X-5 Classic kal. 9x19 ali .40 S&W
Sl. 14 Pištola HK USP Elite kal. 9x19 (.45 ACP)
Sl. 16 Pištola Sig Sauer P226 X-5 OPEN kal. 9x19
Sl. 18 Pištola Springfield Armory XD-S kal. 9X19
(ali .45ACP)
Sl. 15 Pištola CZ 75 Sport II kal. 9x19
Sl. 17 Pištola CZ 75 TS Czecmate kal. 9x19
Sl. 19 Pištola Glock 17 kal. 9x19 (Gen 4)
Sl. 20 Pištola HK P30 kal. 9x19
Sl. 21 Pištola CZ 75-01 Shadow kal. 9x19
Velike pištole (10 mm - 12,7 mm)
Klasična velika pištola je Coltova blagovne znamke Goverment serije 1911 kalibra .45 ACP
(11,43x23). To zanesljivo orožje vrste SA so pred tridesetimi leti v ameriški vojski sicer
zamenjali z novodobno Berettino 92F (DA), še vedno pa blesti v civilni rabi. Staremu naboju
.45 ACP se je pred leti pridružil 10 mm Auto z večjo prebojnostjo in tudi 12,7 mm naboj (.50
GI). Med zares velikimi pištolami je najbolj znan Desert Eagle (puščavski orel) kalibra .50 AE
(Action Express 12,7x33). Ta polcolska polavtomatka ima bolj ljubiteljsko in statusno kot pa
posebno praktično vrednost.
Sl. 22 Pištola HK 45 kal. .45 ACP
Sl. 23
Pištola Colt Delta Elite kal. 10mm Auto
Sl. 24 Pištola Desert Eagle kal. .357 Magnum (ali .44. Magnum, 50 AE)
Sl. 25 Pištola STI Nitro kal. .10mm Auto
Sl. 26
Pištola Smith&Wesson Model 1911 kal. .45 ACP
Revolver je ročno strelno orožje, pri katerem so naboji razvrščeni krožno v bobniču.
Tipi delovanja sprožilca
Sprožilec enojnega delovanja (Single Action-SA)
Pri revolverjih SA je potrebno posebej za vsak strel napeti udarno kladivce, in šele nato
pritisniti na sprožilec.
Sprožilec dvojnega delovanja (Double Action-DA)
Pri revolverjih DA z enim pritiskom na sprožilec napnemo udarno kladivce, obrnemo bobnič in
nato sprožimo, ti revolverji delajo tudi kot SA.
Samoobrambni oziroma univerzalni revolverji so praviloma sistema DA, med športnimi in
lovskimi sta porazdeljena oba sistema. Značilnost revolverjev DA sistema je poleg sprožilca
dvojnega delovanja še izpadni bobnič, revolverji SA, ki jih je treba pred vsakim strelom ročno
napeti, pa se polnijo in praznijo skozi polnilna vratca.
Sl. 27 Revolver Ruger Single-ten (SA)
Sl. 28 Revolver Ruger Super Redhavk Alaskan (DA)
MK revolverji
Malokalibrski revolverji se uporabljajo največ za rekreativno streljanje, sicer pa tudi
kot vadbeno orožje, za lov in kot samoobrambno orožje. Večina jih je kalibra .22
Long Rifle, manjšina .22 Winchester Magnum. Zastopana sta oba osnovna sistema,
DA in SA.
Sl. 29 Revolver Ruger Single-Nine kal. .22 LR (SA)
Sl. 30 Revolver S&W Model 617 kal. .22 LR (DA)
Sl. 31 Revolver Taurus Tracker kal. .22 LR
Manjši revolverji (.32 - .38)
Sodobni revolverji kalibra .32 so redki; kaliber .32 S&W Long, ki je blestel na
formalnih strelskih tekmovanjih po pravilih UIT (mednarodna strelska zveza), se
je iz revolverjev preselil v sofisticirane polavtomatske pištole. Nekdaj sila
razširjene revolverje .38 Special, je zasenčil veliki brat .357 Magnum, tako da
izdelujejo “specialce” v glavnem le še kot samoobrambne toponoščke in kot
dolgocevne športne revolverje - pa še pri slednjih jim pohaja sapa.
Sl. 32 Revolver S&W Model 642 CT kal. .38 Special
Sl. 33 Revolver S&W Model 64 kal. .38 Special
Sl. 34 Revolver Alfa Proj Model 761 kal .38 Special
Sl. 35Revolver Alfa Proj Model 3263 kal. .38 Special
Sl. 36 Revolver ZKR 551 kal. 38.Special
Srednji revolverji (.357 Magnum)
Tri-pet-sedem je pojem sodobnega revolverja. Gre za univerzalno orožje, ki
blesti tako na strelišču in v lovišču kot v samoobrambni vlogi. Za najbolj
priljubljenega velja S&W M686. Seveda se da iz revolverjev .357 Magnum lepo
streljati tudi strelivo .38 Special (obratno pa nikakor ne velja).
Sl. 39 Revolver S&W Model 686 kal. .357 Magnum
Sl. 40 Revolver S&W Model 586 kal. .357 Magnum
Sl. 41 Revolver S&W 686 Target Champion
kal. 357 Magnum
Sl. 43 Revolver Colt Single Action Army
kal. .357 Magnum (ali .45 Colt)
Sl. 42 Revolver Freedom Arms Model 83 kal. 357 Magnum
(ali .44 Magnum, .454 Casull…)
Sl. 44 Revolver Colt Python kal. .357 Magnum
Veliki revolverji (.41 Mag - 500 Mag)
Sodobni veliki revolverji so v osnovi namenjeni lovu, čeprav jih večina uporablja
pretežno za športno oziroma rekreativno streljanje, seveda so uporabni tudi za
samoobrambo. Najbolj razširjen je S&W M629 kalibra .44 Magnum (DA, strelja
tudi šibkejše strelivo .44 Special), najmočnejši je S&W 500 Magnum (DA).
Sl. 45 Revolver S&W Model 629 kal. .44 Magnum
Sl. 47 Revolver S&W Model 239 PD kal. . 44Magnum
Sl. 46
Revolver S&W 500 Magnum kal. 500 S&W
Sl. 48 Revolver Ruger Super Redhawk kal. .454 Casull
ali .44 Magnum, 480 Ruger)
B2
Enostrelno kratkocevno orožje s centralno udarno iglo (pištola)
Enostrelno orožje je orožje brez nabojnika, ki se pred vsakim strelom napolni z ročno vstavitvijo
naboja v ležišče naboja v cevi ali pred cevjo.
Enostrelna pištola prelamača - najbolj razširjena je ameriška Thompson/Center (petelinki Contender
in Encore). Na voljo je cela paleta menjalnih cevi različne vrste kalibrov.
Sl. 49 Thompson/center, Encore Pro hunter kal. .280 Remington
Sl 50 Thompson/center, Contender kal. .44 Magnum
Enostrelna pištola z nepremično cevjo - med novejšimi sta ameriška Wichita
Silhuete (vrtljivi valjasti zaklep) in BF Ulimate, (bločni zaklep), dosegljiva v
množici različnih kalibrih).
Sl. 51 Wichita Silhuete
Sl. 52 BF Ulimate
B4
Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za
več kot tri naboje (polavtomatska puška z risano cevjo-risanica, polavtomatska
puška z gladko cevjo-šibrenica)
Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko
napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.
Polavtomatske puške je treba repetirati samo takrat, ko vložimo nov nabojnik,
zato da premaknemo prvi naboj v cev. V zvezi samega delovanja je značilno, da
uporabljajo del energije smodniških plinov za ponovno napenjanje udarnega
mehanizma (igle) in vstavitev novega naboja iz okvirja v cev.
Polavtomatske risanice
Sl. 53 Polavtomatska puška Haenel SLB 2000
Sl. 55 Polavtomatska puška Ruger 10/22
Sl. 57 Polavtomatska puška Sauer 303
Sl. 54 Polavtomatska puška Browning BAR Mark II
Safari
Sl. 56 Polavtomatska puška Remington R25
Sl. 58 Polavtomatska puška Barrett M82A1
Polavtomatske šibrenice
Po svetu so med lovci dokaj razširjene. Skoraj vse imajo cevasto nabojišče pod
strelno cevjo. Benelli Super 90 M3 lahko uporabljamo kot polavtomatsko ali
repetirno šibrenico.
Sl. 59 Polavtomatska puška Browning A-5 Hunter
Sl. 61 Polavtomatska puška Benelli Super 90 M3
Sl. 60 Pol. puška Winchester Super SX3 Universal Hunter
Sl. 62 Polavtomatska puška Benelli M4 Tactical
B7
Polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno
avtomatskemu strelnemu orožju (polavtomatska puška z risano cevjo-risanica,
polavtomatska puška z gladko cevjo-šibrenica)
Sl. 63 Polavtomatska puška Sig Sauer SIG716
Sl. 65 Polavtomatska puška HK MR556 A1
Sl. 64 Polavtomatska puška HK MR762 A1
Sl. 66 Menjalni mehanizem
C1
Repetirno dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v 6. točki kategorije B - skupne
dolžine več kot 60 cm (repetirna puška z risano cevjo-risanica, repetirna puška z
gladko cevjo-šibrenica).
Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno
napolniti z novim nabojem iz nabojnika.
Repetirna risanica
Poleg znane repetirke s preizkušenim vojaškim valjastim zaklepom sistema Mauser
98, so v novejšem času razvili množico novih sistemov (premovlečne repetirke - R93,
vzvodne repetirke/lever action - Browning BLR, repetirke z drsnim
kopiščkom/pumparice - Remington 7600..).
Repetirke z vrtljivim valjastim zaklepom.
Poglavitna lovska in nasploh civilna risanica. Klasična je mavzerica M98, ki ima
mnogo približkov in izpeljank. Pri nas sta najbolj znani bivša vojaška M48 in lovska
Zastava M70.
Sl. 67 Repetirna puška Zastava M48
Sl. 68 Repetirna puška Zastava M70
Sl. 69 Repetirna puška Mauser M12
Sl. 70 Repetirna puška Remington 700
Sl 71 Repetirna puška Mauser M98
Sl. 72
Repetirna puška Sauer 202
Sl. 74 Repetirna puška Sig Sauer SIG 50
Sl. 76 Accuracy International Model AXMC
Sl. 73 Repetirna puška Winchester M 70 Sporter
Sl. 75 Repetirna puška Sig Sauer SSG 300
Sl. 77 Repetirna puška Sako Trg 22
Sl. 78 Repetirna puška Steyr Manlicher SSG 69 (navedeni model ostrostrelne puške je med aktivno udeležbo
v osamosvojitveni vojni za Slovenijo uporabljal avtor prispevka).
Premovlečne repetirke
Med novimi civilnimi konstrukcijami blesti Blaserjeva R93 (slika 79).
Vzvodne repetirke (lever action)
Poglavitna raba je za lov in kavbojsko športno streljanje. Klasični kaliber je .30-30 Winchester,
sodobna Browningova BLR s snemljivim okvirjem uporablja moderne, vključno magnumske naboje;
mnogo jih je v revolverskih kalibrih.
Sl. 80 Repetirna puška Browning BLR
Repetirke z drsnim kopiščkom (“pumparice”)
Primer lovske risanice tega sistema je Remington 7600. Pogoste so MK risanice z drsnim kopiščkom,
predvsem ameriške konstrukcije.
Sl.81 Repetirna puška Remington 7600
Repetirna šibrenica
V rabi so predvsem tri vrste repetirnih šibrenic. Ene imajo valjasti zaklep, po navadi so
opremljene s snemljivim škatlastim nabojnikom.
Sl. 82 Browning A-Bolt Shotgun Hunter
Sl. 83 Browning A-Bolt Shotgun
Druge, predvsem v Ameriki mnogo uporabljane so repetirne šibrenice z drsnim repetirnim
mehanizmom, ki jim popularno pravimo “pumparice” (pump action), opremljene so s cevastim
nabojnikom pod puškino cevjo, repetiramo pa jih s potegom kopiščka naprej-nazaj.
Sl. 84 Remington Model 870 Express
Sl. 85 Mossberg Model 590A1
Tretje pa so repetirne šibrenice z zankastim repetirnim vzvodom (lever action).
Sl. 86 Chiappa Model 1887 (lever action)
C2
Dolgocevno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi (puška z risano cevjo - risanica, puška
z risano in gladko cevjo – kombinirana puška ali polrisanica)
Puške risanice imajo risane ali ožlebljene cevi.
Enocevne risanice-enostrelke
Enocevne risanice imajo lahko zaklep prelamače, bločni zaklep ali valjasti zaklep
Sl. 87 Haenel Jaeger 9 (zaklep prelamače)
Sl. 88 Ruger No.1 Light Sporter (bločni zaklep)
Sl. 89 Dakota Arms, Model 97 (valjasti zaklep)
Večcevne risanice
Od večcevnih risanic so v lovski rabi praktično največkrat le dvocevne risanice, s
priveznjenima (ena poleg druge) ali pa naveznjenima (ena nad drugo) cevema,
tri in štiri cevne so redke izjeme. Običajno sta obe cevi istega kalibra.
Sl. 90 Haenel Jaeger 8.11 (naveznjena)
Sl. 91 Merkel 141 (priveznjena)
Kombinirane puške
Kombinirane puške so značilne puške srednjeevropske tradicije (kamor sodi tudi Slovenija), ki
združujejo risane in šibrene cevi v enem sklopu. Praktično vse so prelamače in so nemalokrat
opremljene z menjalnimi cevmi.
Dvocevne kombinirane puške (polrisanice)
Cevni snop najbolj preproste kombinirane puške sestavljata risana in šibrena cev. Če sta cevi
druga ob drugi, pravimo tej puški polrisanica, če pa sta druga na drugo, praviloma je risana cev
spodaj, pravimo tej puški bok polrisanica. Večinoma so bokarice.
Polrisanica s priveznjenima cevema
Ena cev je risana (običajno desna), druga gladka (običajno leva). Pred desetletji so se že
povsem umaknile kombiniranim bokaricam, vendar doživljajo preporod. Tipična sodobna
polrisanica z vodoravnimi cevmi je Blaser S 2 (slika 118) napr. s šibreno cevjo kalibra 20 in
risano cevjo v razponu od .222 Remington do 9,3x74 R.
Bok polrisanica
Najbolj priljubljene puške slovenskih pa tudi drugih sredjeevropskih lovcev.
Večkrat so opremljene z menjalnimi šibrenimi cevmi. Najpogostejše izbrani
caliber je 7x65 R za risano cev in 16 ali 12 za šibre (v novejšem času tudi 20/76
Magnum).
Sl. 92 Haenel Jaeger 8.10 (naveznjena)
Sl. 93 Blaser B 95 Standard
Trocevke
Klasična trocevka ima dve gladki in eno risano cev. Najbolj razširjena je različica z
dvema gladkima cevema zgoraj in risano cevjo spodaj. Možna je tudi izvedba z
dvema risanima cevema istih kalibrov in eno gladko cevjo ter izvedba z dvema
risanima cevema različnih kalibrov in eno gladko cevjo.
Sl. 94 Blaser D 99 Drilling
Štiricevke - Klasična štiricevka ima dve risani in dve gladki cevi.
C4
Enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino
nad 28 centimetrov (pištola)
Gre praviloma za izključno športno orožje.
Sl. 95 Pištola Hammerli FP 60 kal. .22 LR
Sl. 96 Pištola Toz kal. .22 LR
D1
Enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več gladkimi cevmi (puška z gladko
cevjo-šibrenica)
Šibrenice so gladkocevne puške, ki izstreljujejo šibrene naboje, lahko pa tudi
svinčene krogle. V šibrenih nabojih najdemo šibre, ki se razlikujejo po velikosti
(glede na kaliber).
Enocevke - praviloma cenene lovske puške, ki pri nas niso razširjene (Baikal),
nam manj znane so kakovostne enocevne prelamače za streljanje na glinaste
golobe, ameriškega proizvajalca Ljutic.
Sl. 97 Puška Ljutic
Dvocevke (priveznjene)
Tradicionalna lovska puška.
Sl. 99 Merkel Model 40E (dvocevka)
Sl. 100 Beretta 486 Parallelo (dvocevka)
Bokarice (naveznjene dvocevke)
Dvocevka z navpično postavljenima cevema je najbolj uveljavljena puška
šibrenica med lovci in še posebej med športnimi strelci na glinaste
golobe (Obramba, 2004, str. 17-25).
Sl. 101 Beretta Model 686 Silver Pigeon Sporting
Sl. 102 Blaser F3 Competition Sporting
Viri:
1.
Zakon o orožju (z vsemi spremembami in dopolnitvami)
2.
Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (z vsemi spremembami, dopolnitvami in prilogami)
3.
Hartman, Štupar, Tomič, Kako deluje strelno orožje, Posebna izdaje Revije Obramba, 2004, str. 4-9
4.
Hartman, Štupar, Od pistol do mitraljezov, Posebna izdaja Revije obramba, 2004, str. 17-25
5.
Revija Kalibar, letnik 2013, 2014, št. 196-218
6.
Guns magazine Combat special edition 2013
http://www.gunsandammo.com/gun-reviews/handgun-reviews/
http://gunsmagazine.com
http://www.gunworld.com
http://www.tactical-life.com/magazines/guns-and-weapons/
http://www.recoilweb.com/#__federated=1
http://world.guns.ru/index-e.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
Kazalo slik:
Slika 52, 85, 88, 91: http://www.cg-haenel.de/en/haenel-jaeger/products/single-shot-rifle-jaeger-9/
Slika 67, 69: http://www.mauser.com/en/?&L=1%25252F%25252F
Slika 56, 70: http://www.sauer.de/
Slika 23, 41: http://www.colt.com
Slika 11, 12, 13, 16, 62, 72, 73: http://www.sigsauer.com
Slika 2, 10, 97, 99, 101: http://www.beretta.com/en/
Slika 17, 21: www.czub.cz/
Slika 26, 30, 32, 33, 37, 38, 39, 43, 44, 45: www.smith-wesson.com/
Slika 5, 6, 7, 8: http://www.waltherarms.com/
Slika 55, 68, 79, 82: http://www.remington.com
Slika 59, 71: http://www.winchesterguns.com
Slika http://world.guns.ru/handguns/hg/de/hk-usp-e.html
Slika 3, 4, 53, 58, 78, 80, 81: http://www.browning.com
Slika 1, 27, 28, 46, 54, 86: www.ruger.com/
Slika 9: http://www.gunsandammo.com/handguns/semi-auto-handgun/first-look-smith-wesson-mp-bodyguard-380/
Slika 14, 15, 36: Fotomedia, Marjan Laznik s.p.
Slika 18: http://www.springfield-armory.com
Slika 19: http://us.glock.com
Slika 20, 22, 63, 64: http://www.heckler-koch.com/en.html
Slika 24: http://www.handgunsmag.com/handguns/desert-eagle-50-action-express-review/
Slika 25: http://www.handgunsmag.com/handguns/1911s/sti-nitro-10mm-1911-review/
Slika 29: http://www.gunsandammo.com/reviews/ruger-single-nine-review/
Slika 31: http://www.taurususa.com/index.cfm
Slika 34, 35: http://www.alfa-proj.cz/en/
Slika 40: http://www.freedomarms.com
Slika 42: http://world.guns.ru/handguns/double-action-revolvers/usa/colt-python-e.html
Slika 47, 48, 50: http://www.gunsamerica.com
Slika 49: http://wichitaarms.com/Products/pistols.asp
Slika 57: http://www.barrett.net
Slika 60, 61: http://www.benelliusa.com
Slika 65: http://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_M48
Slika 66: http://www.zastava-arms.rs
Slika 74: http://www.accuracyinternational.com
Slika 75: http://world.guns.ru/sniper/sniper-rifles/fi/sako-trg-e.html
Slika 76: http://world.guns.ru/sniper/sniper-rifles/at/steyr-ssg-69-e.html
Slika 77, 90, 92, 93, 100, 102: http://www.blaser.de
Slika 83: http://www.mossberg.com
Slika 84: http://www.chiappafirearms.com
Slika 87: http://www.dakotaarms.com
Slika 89, 98: http://www.merkel-die-jagd.de
Slika 94: http://www.frontierarms.com.au/products/handguns/hammerli-fp60-free-pistol.html
Slika 96: http://www.ljuticgun.com
Varnostno, lovsko in športno orožje
Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov.
Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.
Lovsko orožje je strelno orožje, kategorij B, C in D, s katerim se sme loviti divjad
po predpisih o lovstvu.
Športno orožje je strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga, vključno s kalibri,
določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za
šport.
Nošenje in prenos orožja
Nošenje orožja po tem zakonu pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za
uporabo, pri sebi.
Za nošenje orožja po tem zakonu se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v
svojih stanovanjskih prostorih, oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
Za prenos orožja po tem zakonu se šteje, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je
zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je
potreben iz upravičenih razlogov.
Posameznik sme nositi orožje, če ima pri sebi orožni list, oziroma ga sme prenašati,
če ima pri sebi ustrezno drugo orožno listino in listino o istovetnosti, ki jo je izdal
državni organ in je opremljena s fotografijo.
Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki
upravičuje nošenje oziroma posest orožja.
Vrste orožnih listin
Orožne listine po tem zakonu so:
 dovoljenje za nabavo orožja;
 dovoljenje za nabavo streliva;
 orožni list;
 dovoljenje za posest orožja;
 orožni posestni list;
 pooblastilo za nošenje orožja;
 pooblastilo za prenos orožja;
 dovoljenje za zbiranje orožja;
 priglasitveni list.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin
Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba)
nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni
po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma svoj
sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi,
da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.
Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z
veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni
list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.
Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo
uporabo v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo.
Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in
posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.
Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista, pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in
3. točke 14. člena tega zakona
Pogoji za izdajo orožne listine posamezniku:
 da je dopolnil 18 let;
 da ni zadržkov javnega reda;
 da je zanesljiv;
 da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
 da ima opravljen zdravniški pregled;
 da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do
ugovora vesti po posebnih predpisih.
Pristojni organ izda posamezniku, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja za lovsko
ali športno orožje, istovrstno orožno listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali
športnega orožja, pri čemer se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
Zadržki javnega reda
Zadržki javnega reda so podani:
 če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi
nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
 če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in
mir z elementi nasilja.
Če zoper posameznika iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka teče kazenski
postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba
izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem
postopku.
Zanesljivost
Posameznik je zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja
ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in
shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja.
Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če:
 je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je
neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče
pričakovati, da bo orožje zlorabil;
 mu je bila odvzeta poslovna sposobnost;
 je odvisen od alkohola ali mamil;
 okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja..
Upravičen razlog za izdajo orožne listine
Posameznik ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, če:
 dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev
le-te potreboval varnostno orožje;
 predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
 predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
 predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
Zdravniški pregled
Posameznik opravi zdravniški pregled v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem
zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev
za posest ali nošenje orožja.
Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko
zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te
komisije je dokončno.
Zdravniško spričevalo velja eno leto.
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem
Znanje o ravnanju z orožjem se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu.
Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil
preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih
organih, član lovske družine in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik,
ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in
o obveznem organiziranju službe varovanja.
Predložitev dokazil
Posameznik mora pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti
dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne
listine.
Ravnanje z orožjem
Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi,
nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.
Pravila nošenja orožja
Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču in na strelišču, izven lovišča
oziroma strelišča pa se mora prenašati.
Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora
prenašati.
Prepoved nošenja in prenašanja orožja
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali
tako, da ga ljudje opazijo.
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.
Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil,
oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.
Hramba orožja – posameznik
Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni
osebi.
Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo
shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.
Posameznik, ki zbira orožje in v zbirki poseduje tudi orožje iz kategorije A, ki ga je dovoljeno
zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri kako hrani orožje. Minister, pristojen za notranje
zadeve predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.
Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to
določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.
Hramba orožja – druge osebe
Pravne osebe in podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v
prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma sefih.
Orožje in strelivo se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik svoj sedež.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in
imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in
streliva. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v roku osmih dni po nastali
spremembi obveščen pristojni organ.
Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega
zakona, da preveri, kako hrani orožje in vpogled v evidence.
Oddaja orožja v hrambo
Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za
več kot tri mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja
in streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za
to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in
streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda
potrdilo.
Sprememba osebnega imena, prebivališča, firme
ali sedeža
Oseba, ki ima orožno listino in spremeni prebivališče ali sedež, mora, v roku osmih dni po
nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše
nastale spremembe.
Oseba mora v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno
listino in zaprositi za novo listino, če:
spremeni osebno ime, ime firme ali pravne osebe;
spremeni prebivališče ali sedež, vpis spremembe prebivališča ali sedeža pa ni možen;
fotografija v orožnem listu ali evropski orožni prepustnici ne kaže več imetnikove prave
podobe;
je poškodovana ali obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.
Popravilo in predelava orožja
Kdor da popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma
spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi
prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse nastale
spremembe.
Pogrešitev orožja ali orožnih listin
Kdor pogreši orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo
policijsko postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.
Najdba orožja ali streliva
Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga
mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.
Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno
pravna razmerja.
Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti
podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje
pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne
listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v skladu z 61. členom tega
zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano orožje izroči brez odškodnine
ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Posojanje orožja
Posameznik sme orožje posoditi samo posamezniku, ki ima orožni list za vrsto orožja, ki se posoja.
Varnostnega orožja se ne sme posojati.
Strelske organizacije lahko zaupajo orožje v uporabo le svojim članom za čas, dokler trajajo strelske
vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče
izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz tretje, četrte,
šeste ali osme alinee 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu, ki nima ene
izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja.
Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas
trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom.
Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi.
Souporaba orožja
Na podlagi pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orožje izda orožni list največ trem
posameznikom.
Souporaba varnostnega orožja je prepovedana.
Dedovanje
V primeru smrti lastnika orožja mora dedič ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri katerem
se nahaja zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne listine
pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo.
Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega
meseca po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega
odstavka 14. člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi ali odsvoji v skladu z
določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči pristojnemu organu v uničenje.
Če dedič ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena,
odvzame pristojni organ orožje z odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona.
V postopku izdaje dovoljenja za posest orožja, dokazuje dedič izpolnjevanje pogoja znanja o
ravnanju z orožjem s potrdilom o obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu
usposabljanja iz 19. člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali nabavljati streliva. Ta
prepoved se vpiše v orožno listino.
Nabava streliva
Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na
podlagi orožnega lista za to orožje.
Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje za nabavo streliva posamezniku, ki
ima orožno listino za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o
preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva.
Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko nabavlja to strelivo za lovsko, športno
ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega lista za to orožje.
Odvzem orožja
Pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več
pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi
in podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko odvzame orožje in orožne listine osebi, ki ravna v nasprotju z
določbo 22. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Izjema
Lovska ali strelska organizacija mora v 30 dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v
organizaciji.
Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski ali strelski organizaciji, orožni list za
lovsko ali športno orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko ali strelsko organizacijo.
Na prošnjo posameznika iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja.
Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski organizaciji, ker
ni opravil lovskega izpita.
Ravnanje z odvzetim orožjem
Pristojni organ po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika, da v treh mesecih
najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem roku ne najde kupca, pristojni organ izroči odvzeto
orožje in strelivo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda.
Za prodano orožje pripada lastniku dosežena cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma
streliva.
Če trgovec orožja v šestih mesecih ne proda, ga mora v osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti
lastnika. Na lastnikove stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga izroči ministrstvu,
pristojnemu za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje posebno komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem
in strelivom.
Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati, lastniku orožja ne pripada odškodnina.
Zaseg orožja
Brez predhodne odločbe pristojnega organa policist na kraju samem zaseže:
prepovedano orožje;
orožje, za katero oseba nima orožne listine;
orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali
kaznivo dejanje;
orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona.
Začasen zaseg
Policist lahko brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne
listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena,
ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega zakona.
Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če
pristojni organ v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za
prekrške ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po
tem zakonu, ga vrne lastniku.
Postopek z zaseženim orožjem, strelivom in
orožnimi listinami
Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski
postopek oziroma postopek o prekršku.
Zasežene orožne listine se izročijo pristojnemu organu oziroma se ga o zasegu
orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je izdana orožna listina.
Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se
lahko uniči, ali podari v javno korist, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski
postopek oziroma postopek o prekršku.
Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se
lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja,
v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku izrečena stranska sankcija
odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni organ osebi tudi orožno
listino.
Tujci
Tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za čas najmanj enega
leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave, posesti in nošenja orožja izenačen z državljani Republike
Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Vnos orožja iz Evropske unije
Posamezniki, ki prebivajo v eni izmed držav članic Evropske unije, smejo vnesti orožje v Republiko Slovenijo, če ga
imajo registriranega v evropski orožni prepustnici, njegov vnos pa je predhodno dovolilo ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve.
Dovoljenje se izda za dobo enega leta in se vpiše v evropsko orožno prepustnico. Dovoljenje se lahko podaljša, in
sicer za eno leto.
Dovoljenja se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.
Dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebujejo lovci za enega ali več kosov orožja kategorije C in D in
streliva zanj, športni strelci za enega ali več kosov športnega orožja kategorije B, C in D in streliva zanj, če je to
orožje registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja
lovsko ali športno udejstvovanje ali tekmovanje.
Izdaja evropske orožne prepustnice
Na zahtevo posameznika, ki prebiva na območju Republike Slovenije, izda pristojni organ evropsko
orožno prepustnico pod pogojem, da za zaprošeno orožje že ima orožno listino za posest ali nošenje
iz 10. člena tega zakona. Evropska orožna prepustnica se izda z veljavnostjo petih let.
Iznos orožja
Na vlogo posameznika izda pristojni organ dovoljenje za iznos orožja iz Republike Slovenije v drugo državo članico
Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima posameznik ustrezno orožno listino po tem zakonu in če obstaja za
iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno.
Na vlogo trgovca izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima
sedež v državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske
unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. To dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja
mora stranka zaprositi za prevozno dovoljenje.
Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti
države.
Obrazec dovoljenja za iznos orožja in prevoznega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister,
pristojen za notranje zadeve.
Nabava in vnos orožja
Posamezniki, ki prebivajo ali imajo svoj sedež na območju Republike Slovenije, smejo nabaviti
orožje iz kategorije A, določeno v drugem odstavku 28. člena tega zakona, kategorije B, C in D
ali strelivo v eni izmed držav članic Evropske unije in ga vnesti v Republiko Slovenijo na podlagi
dovoljenja za nabavo orožja ali streliva v državi članici Evropske unije in po predhodni privolitvi
pristojnega organa.
Za vnos orožja iz prejšnjega odstavka v Republiko Slovenijo iz držav članic Evropske unije med
trgovci iz 36. člena tega zakona je potrebna predhodna privolitev ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve.
Privolitev iz prvega in drugega odstavka ni potrebna za orožje in strelivo, za kateri minister,
pristojen za notranje zadeve, določi, da se lahko nabavita in vneseta brez privolitve.
Predhodna privolitev
Minister, pristojen za notranje zadeve, je pooblaščen, da določi, katero orožje se sme vnesti ali
iznesti brez predhodne privolitve.
Prenos orožja čez državno mejo
Posamezniki smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v posesti.
Posamezniki smejo prenašati orožje ali strelivo čez državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih
prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Pogoji za prenos orožja čez državno mejo
Tujci in državljani članic Evropske unije s prebivališčem izven Evropske unije, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko
prenašajo orožje ali strelivo čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orožja, ki ga izda organ Republike Slovenije v
tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da oseba:
predloži veljavno orožno listino, ki jo je izdal organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za orožje v matični
državi ne potrebuje orožne listine,
izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali streliva,
predloži soglasje za prenos orožja preko ozemlja držav članic Evropske unije.
Če za lovsko ali športno orožje oziroma strelivo iz prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega organa, ga
lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.
Priglasitev orožja in streliva
Posamezniki morajo orožje in strelivo ob prestopu državne meje takoj priglasiti
organu, ki opravlja mejno kontrolo. Ni pa potrebno priglasiti orožja iz 6 točke
kategorije D pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali
hitrost izstrelka na ustju cevi manj kot 200 m/s in orožja iz 7., 8. in 9. točke
kategorije D.
Če posamezniki ne priglasijo orožja ali streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se
orožje, strelivo in listine zasežejo.
Orožje in strelivo se do konca postopka o prekršku ali kazenskega postopka hrani pri
ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzete listine pa se odstopi organu, ki
je listino izdal, oziroma tujemu predstavništvu v Republiki Sloveniji.
Vnos in iznos orožja ali streliva
Organ, ki opravlja mejno kontrolo, potrdi vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega
je potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi dovoljenja za nabavo in o tem obvesti pristojni organ, ki je
dovoljenje izdal.
Trgovec, ki je pooblaščen za promet z orožjem ali strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za
katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti
imetniku dovoljenja za nabavo v navzočnosti organa, ki opravlja mejno kontrolo.
Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem prehodu priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa
dovoljenja pristojnega organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino zaseže in na lastnikove
stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Lastnik lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni
organ za ustrezno dovoljenje za nabavo in vnos orožja.
Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za nabavo in vnos orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba,
pristojni organ ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom tega zakona.
Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju članic Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo,
dovoli vnos in tranzit na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po predpisih države, kjer prebivajo ali
imajo sedež potrebno dovoljenje, preko državne meje, če osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva,
izdano od pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne kontrole o vnosu orožja ali
streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Varstvo osebnih podatkov v povezavi s pravico posesti orožja
Iz 1. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-ZVOP-1-UPB1) izhaja, da se z zakonom določajo
pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in
dostojanstvo posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pri obdelavi osebnih podatkov.
Na podlagi 1. odstavka 8. člena se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke,
ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika.
Pisna privolitev posameznika – je podpisana privolitev posameznika, ki ima obliko listine, določila v pogodbi, določila v
naročilu, priloge k vlogi ali drugo obliko v skladu z zakonom; podpis je tudi na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika,
podana s telekomunikacijskim sredstvom, ter na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, ki jo poda posameznik, ki ne
zna ali ne more pisati.
Ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika – je ustno ali s telekomunikacijskim ali drugim ustreznim sredstvom ali na
drug ustrezen način dana privolitev, iz katere je mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev.
V 1. odstavku 59. člena Zakona o orožju je določeno, da mora lovska ali strelska organizacija v 30. dneh sporočiti
pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v organizaciji.
Ni pa v Zakonu o orožju, Zakonu o divjadi in lovstvu in Zakonu o varstvu osebnih podatkov, določene pravne podlage, na
podlagi katere bi upravna enota, ki posamezniku odvzame orožje in orožne listine, o navedenem obvestila lovsko družino.
Ne glede na navedeno pa upravni organ opozarja na določene pristojnosti in pooblastila Lovske zveze Slovenije in
upravljalcev lovišč: v 3. odstavku 62. člena Zakona o divjadi in lovstvu, je določeno, da lovske izkaznice za svoje člane
oziroma članice izdaja Zveza, njihovo veljavnost letno podaljšuje upravljavec lovišča in da veljavnost lovske izkaznice lahko
izdajatelj na predlog upravljavca lovišča prekliče oziroma le-ta lovsko izkaznico odvzame v skladu z določili tega zakona; v 2.
odstavku 63. člena je določeno, da lovcu, ki mu je dokazano katero od dejanj iz četrte do šeste alinee prvega odstavka tega
člena, izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice.
Po informacijah, ki jih je upravni organ pridobil s strani LZS, so s predmetno problematiko že seznanjeni tudi vodstvo LZS,
Lovska inšpekcija in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano, katero pa ima tudi vlogo pripravljalca zakonodaje.
Glede na navedeno predlagamo, da z morebitno dodatno problematiko seznanite navedene organe in jim posredujete
vaše konkretne predloge za spremembo predmetne zakonodaje.
E-obveščanje o poteku orožne listine
Storitev omogoča spletni opomnik, ki samodejno obvešča uporabnika o poteku veljavnosti
osebnih dokumentov. Gre za uradne dokumente: potni list, vozniško dovoljenje, prometno
dovoljenje, tehnični zapisnik in orožni list. Podatke o dokumentih sistem E-uprave pridobi iz
uradnih evidenc. Uporabnik sam izbere, na kateri način ga sistem obvesti in kdaj želi prejeti
obvestilo. Izbere lahko termin obveščanja 30, 14 in 3 dni pred potekom dokumenta, in sicer
po elektronski pošti in/ali SMS-u.
Za dostop do spletnega opomnika se morate prijaviti v Državni portal e-uprave (http://euprava.gov.si/e-uprava/opomnik/)
Če ste že registrirani uporabnik, lahko prijavo izvedete s pomočjo digitalnega spletnega
potrdila, npr. SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, AC NLB, POŠTA®CA ali HALCOM-CA (Prijava z
digitalnim potrdilom).
Če še niste registrirani uporabnik, se morate prej registrirati: Prva prijava.
Lovski pozdrav.