Marija Horvat
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Šola: Ravnatelj/-ica: Vodja ŠPT: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Marija Horvat Marija Horvat Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja. OPERATIVNI NAČRT ŠOLE za šolsko leto 2012/13 1 Analiza stanja (povzetek ugotovitev): a) Povzetek iz (samo)evalvacijskega poročila po prvem letu izvajanja projekta in kvalitativne analize dosežkov NPZ 2012 pri MAT, SLJ in tretjem predmetu: KEMIJA Slovenščina Povprečni dosežek naših učencev pri slovenščini v 9. razredu je 62,41 %, republiško povprečje pa je 54,94 %. Rezultat naših učencev je 7,47 % nad republiškim povprečjem. V 6. razredu so naši učenci dosegli 50,75 %, slovensko povprečje pa je 56,79 %. Tako naši učenci zaostajajo za republiškim povprečjem za 6,04 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v šestem razredu kaže na občutno zvišanje rezultatov in sicer pri slovenščini za 12, 93 %, kar lahko pripišemo delu s to generacijo učencev od 6. razreda naprej. Rezultati kažejo, da se je bralna pismenost naših učencev opazno izboljšala predvsem s pomočjo Paukove BUS, ki smo jo letošnje šolsko leto zavestno uvajali v VID v vseh treh VIO. Izboljšal se je odnos učencev do branja in učenja oz. branja za učenje/za življenje. Učitelji so znali odlično povezati ter uskladiti BUS in formativno spremljanje učenčevega napredka, nastajale so mnoge dodelane in zelo premišljene delovne mape, v katere so učenci vlagali vsa prebrana besedila (DB, BZ, branje za zabavo), predstavitve le-teh, domače delo, domače naloge, močna in šibka znanja, načrte za izboljšanje naučenega, cilje, dosežke, obrazce za reguliranje učenja, urnike domačega dela, samopreverjevalne liste ob pisnih nalogah, kriterije za vrednotenje … Vse to so učenci predstavili za zadnjo ustno oceno pri slov., k temu pa dodali tudi (ustvarjalne) naloge za sošolce, kar pomeni, da s predstavitvenimi mapami – portfolji – niso dokazali samo svojega znanja, temveč so bili medsebojni poučevalci sošolcev, mlajših ali celo starejših učencev. Zelo pozitivna je ugotovitev, da so učenci dosegali dobre rezultate pri reševanju nalog, katerih cilji spadajo med višje taksonomske stopnje (preverjanje zmožnosti razumevanja, analiza in sinteza znanja z ustrezno utemeljitvijo ob uporabi ustreznih jezikoslovnih izrazov). Zelo dobro so reševali tudi t. i. tvorbne naloge, pri čemer je opazen napredek na področju pravopisne in slogovne zmožnosti učencev (58 % v primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša 41 %, pomeni, da je njihov dosežek 17 % nad republiškim povprečjem). Učenci so imeli največ težav pri reševanju nalog, ki so od njih zahtevale metajezikovno razčlembo in pri nalogah, v katerih je bilo 2 potrebno predvidevati del zgodbe (zmožnost analize in sinteze). Na podlagi podrobne analize rezultatov NPZ v 6. razredu smo ugotovili, da so učenci naloge, ki so se nanašale na neznano umetnostno besedilo, reševali precej slabše kot naloge, ki so bile vezane na neznano neumetnostno besedilo. Rezultati NPZ kažejo, da učenci 6. r. zaostajajo za rep. povprečjem za malo manj kot 6 %, vendar so dosegli za razliko od devetega razreda zelo dobre rezultate na področju dela z umetnostnim besedilom (le ena naloga je bila rešena slabše od povprečja), ki je bilo zahtevno: dramsko besedilo (s prozo in poezijo). Zelo dobro so napisali tvorbno nalogo (višja taksonomska stopnja) – 68 %, pravopis – 46 %, kar kaže na to, da smo letos veliko pozornosti pri delu z besedili posvetili branju z razumevanjem umetnostnih besedil in tvorbnim nalogam, izpeljanim iz UB. Naslednja leta bo potrebno več pozornosti pri delu posvetiti delu z neumetnostnimi besedili, razumevanju, tvorbi novih tvorbnih nalog in iskanju ključnih besed in bistvenih podatkov ter funkcionalni pismenosti, kajti odčitavanje podatkov iz grafa, ki je bil dodan izhodiščnemu NUB, kaže, da učenci težje povzemajo podatke iste teme, npr. samo podatki za Slovenijo, brez EU (podteme), in uporabijo v tvorbni nalogi samo podatke, ki se navezujejo na isto temo. Natančno odčitavanje grafov, tabel, zemljevidov bo tudi prioriteta dela pri slov. (in ostalih predmetih). Pri izbiri izhodiščnih NUB pa moramo čim več pozornosti dajati branju daljših besedil z mnogimi podatki, tudi po možnosti z različno temo, in jih uriti v tvorbi kratkih tvorbnih nalog prav pri rabi podatkov le za eno temo. Potrebno bo še utrditi določeno metajezikovno znanje za realizacijo izobraževalnih ciljev, npr. pridevnik, poročani govor, besedoslovje (prevzete in domače besede), glagol …, pa tudi pravopisno zmožnost in utemeljevanje rabe pravopisnih pravil in nadgraditi šibka znanja. Z učenci šestošolci smo v letošnjem šolskem letu veliko delali na področju BUS, posebej Paukova strategija z iskanjem ključnih besed in bistvenih podatkov, in z miselnimi vzorci; nadgradnja te BUS bo pogostejša in načrtna raba recipročnega branja, tudi pri NUB, ter povzemanje bistvenih ugotovitev o besedilu oz. delu besedila. Dvigniti želimo raven bolj razvitih bralnih zmožnosti (branje težjih in predvsem daljših besedil, razumevanje in kritično sprejemanje ter vrednotenje le-teh), tudi dosegati kvalitetnejše besedišče (iz in ob besedilih) ter izboljšati poznavanje in uporabo pravopisnih norm (uzaveščenje pravopisnih pravil z utemeljitvami). Pri UB želimo še okrepiti branje z razumevanjem, utemeljevanje, vrednotenje, analizo in sintezo. Interpretativno branje odlomkov (in na podlagi analize predvidevanje nadaljnjega dogajanja). Kritično sprejemanje UB (kritično branje). Analiza jezika in sloga (tudi pravopisa). Učenci so zelo napredovali v smislu branja z razumevanjem (tudi branja navodil v nalogah), izboljšana je njihova pravopisna in slogovna 3 zmožnost. Vsekakor velja zapisati, da imajo učenci še precej težav z razumevanjem umetnostnih besedil, zato bi bilo dobro, da bi več pozornosti namenili temu področju, kar bi lahko usmerjeno izpeljali s pomočjo ustvarjalnih delovnih listov, ki izhajajo iz umetnostih besedil. Matematika Povprečni dosežek naših učencev 9. razreda pri matematiki je 48,33 %, republiško povprečje pa je 51,44 %. Zaostanek naših učencev 9. razreda je tako 3,11 %. V šestem razredu je povprečni rezultat naše šole 45,88 %, republiško povprečje pa je 58,16 %. Tako je zaostanek naših učencev 12,28 %. Primerjava rezultatov učencev 9. razreda s povprečnim dosežkom iste generacije v šestem razredu kaže na zvišanje rezultatov in sicer pri matematiki za 8,22 %, kar lahko pripišemo sistematičnemu in skrbnemu delu s to generacijo učencev od 6. razreda naprej. Pri matematiki so učenci uspešno reševali naloge na prvi in drugi taksonomski stopnji, kjer je bilo potrebno izkazati znanje na reševanju in izvajanju rutinskih postopkov ter poznati in razumevati pojme in dejstva. Na tretji in četrti stopnji pa so bile naloge slabše rešene. Težave se kažejo pri uporabi kompleksnih postopkov, problemskih nalog ter nalog za reševanje in raziskovanje problemov, ki so povezane tudi z razumevanjem besedila, čeprav se je temu področju namenjalo veliko pozornosti. Ugotovitve in smernice za delo v naslednjem šolskem letu: več poudarka na izvajanju in uporabi kompleksnih postopkov pri reševanju nalog; poudarek na temeljiti ponovitvi na formativni način; uporaba besedilnih nalog z razumevanjem besedila; reševanje in urjenje nalog na višjih taksonomskih stopnjah. Tretji predmet – kemija Povprečni dosežek naših učencev pri tretjem predmetu v 9. razredu je 67,17 %, republiško povprečje pa je 52,45 %. Rezultat naših učencev je 14,72 % nad republiškim povprečjem. Analiza rezultatov NPZ pri tretjem predmetu – kemija 9. r. – je pokazala, da so učenci zelo dobro reševali naloge modrega področja in nad modrim področjem. Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj so v skladu z učnimi sposobnostmi učencev. Učenci so vložili veliko truda v pripravo na NPZ in ga vzeli resno. Bili so zelo motivirani za delo in so se nanj z vso odgovornostjo pripravljali. Ugotovitve in smernice: 4 več ponavljanja osnovnih pojmov in zakonitosti; pravilno poimenovanje laboratorijskega pribora ob eksperimentalnem delu in pisanje zaključkov učencev; pogostejše vključevanje zaključkov eksperimentalnega dela v ocenjevanje učencev; večji poudarek poglavju o kemijskih vezeh – predvsem urjenju nalog in razumevanju snovi (talina, raztopina); razvijanje bralne pismenosti pri kemiji – še več poudarka pri branju nalog in razumevanju prebranega; več ponavljanja učne snovi na formativni način. b) Opis dejstev, stanja na področju izbranih prioritet za šolsko leto 2012/13 Rezultati in ugotovitve ob dosežkih NPZ kažejo, da so naši učenci dosegli zelo dobre rezultate pri slovenščini in kemiji v devetem razredu, slabši pa so bili rezultati pri matematiki, čeprav se tudi pri matematiki kaže napredek v primerjavi z dosežki iste generacije v 6. razredu. Pri šestošolcih opažamo slabše rezultate in zaostajanje za republiškim povprečjem pri vseh predmetih, kar pomeni, da moramo naše delo usmeriti v dejavnosti, ki podpirajo doseganje višjih taksonomskih ciljev in kompleksno pristopati k obravnavi besedil, s katerimi imajo učenci še vedno težave, zlasti z neumetnostnimi besedili. Težave se kažejo pri izpisovanju bistva, povzemanju, iskanju in primerjanju posameznih podatkov iz besedila, utemeljevanju in primerjanju teh podatkov, iskanju vzrokov in posledic dogajanja, pri kritičnem vrednotenju in razmišljanju. Zato smo se odločili za nadaljevanje dela na BUS, ki zajemajo kompleksne pristope k dejavnostim pred branjem, med branjem in po branju, ki temeljito razčlenijo besedilo in ga na koncu zopet povzamejo. Ugotavljamo, da imajo naši učenci še vedno težave s sporočanjem, tako pisnim kot ustnim, pogosto uporabljajo narečje, nimajo bogatega besednega zaklada, zato smo se odločili dati poudarek uporabi knjižnega govora, analizi učnega pogovora, postavljanju vprašanj, ki zahtevajo uporabo in doseganje višjih taksonomskih ciljev. Učitelji so zelo motivirani za delo, pripravljeni so storiti marsikaj izven svojega delovnega časa, učencem nudijo pomoč, izvajajo govorilne ure za učence in vodijo dejavnosti učenje učenja v okviru oddelčnih skupnosti. Primanjkljaji se še vedno kažejo pri nedoslednem in ne dovolj odgovornem delu učencev doma, kjer je potrebno določene postopke utrditi, izuriti nekatere dejavnosti, ki jih potrebujejo za dosego znanja na višjih ravneh. c) Zakaj menite, da je po prvem letu izvajanja projekta stanje tako (možni vzroki) Pri slovenščini smo veliko dosegli na področju motivacije branja in razumevanja umetnostnih besedil, moramo pa nadgraditi delo z neumetnostnimi besedili, ki bodo zahtevnejša in daljša, dopolnjena tudi z grafi, tabelami, zemljevidi … Treba bo razvijati še dejavnosti 5 za razumevanje, vrednotenje in uporabo podatkov iz besedil, pa tudi »učenje« pravopisa. Učencem bomo pri vseh predmetih ponujali različno zahtevna besedila glede na njihove bralne zmožnosti, aktualna in referenčna merila, močna in šibka znanja/veščine v zvezi z BP (formativno spremljanje in samoregulacija dejavnosti branja). Vse te dejavnosti so procesnega značaja in jih ni mogoče uresničiti že v enem šolskem letu. Ker pa smo jih lani dobro nastavili, je pričakovati, da bomo z letošnjo nadgradnjo dela dosegli napredek. Napredek na področju branja z razumevanjem gre gotovo pripisati dejstvu, da smo pri pouku v veliki meri precej bolj zavestno in načrtovano uporabljali različne bralne učne strategije. Poleg tega smo z učenci delo sproti evalvirali, se o samem delovnem procesu in izdelkih pogovarjali ter se tako učili tudi na osnovi pogovora o tem. Tudi učitelji smo se pogosto posvetovali o uspešnosti posamezne bralne strategije, skupaj načrtovali, si pomagali in redno spremljali ter evalvirali svoje delo. Bili smo pripravljeni sprejeti izziv, da se za napredek učencev na področju bralnega razumevanja in dviga bralne pismenosti tudi sami učimo, poleg tega se nismo ustrašili novih nalog, ampak smo se jih lotevali pogumno in z vso odgovornostjo, kar se kaže tako v iskanju ustreznih metod dela kot tudi pri evalvaciji lastnega pedagoškega dela. 6 2 Izbrani razvojni prioriteti šole: 2.1 2.2 Nadaljnje uvajanje BUS v učni proces Učni jezik in učni pogovor 3 Izvedbeni načrt na nivoju šole Razvojna prioriteta 2.1: Pričakovani rezultati Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Vrtec Izboljšanje govora otrok in usvojeni Analiza stanja za posameznega elementi porajajoče se pismenosti otroka (upoštevajoč razvojno stopnjo in individualne značilnosti otrok) Rok izvedbe: oktober 2012 Izdelava akcijskega načrta za izvajanje v oddelkih – strategije za razvijanje porajajoče se pismenosti Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Kazalniki (konkretni1) Vse strokovne delavke Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Vse strokovne delavke Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Zapisani rezultati individualnega spremljanja otrok – uporaba lestvic za presojanje napredka Akcijski načrt (vsi oddelki) Rok izvedbe: oktober 2012 1 Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev (načrt spremljanja, izdelki učencev s komentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP, refleksije učencev in učiteljev itn. 7 Pričakovani rezultati Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Izobraževalne delavnice za strokovne delavce Rok izvedbe: oktober 2012; recipročno branje, november 2012 Sistematično razvijanje el. porajajoče se pismenosti z dejavnostmi recipročnega branja Rok izvedbe: celo šolsko leto Predavanje za starše Rok izvedbe: februar 2013 Medsebojne hospitacije med vzg. in učitelji 1. VIO Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Metka H. Černjavič, Petra Cigan, Monika Lorbek, Petra Peischl Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Vse strokovne delavke Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Izdelki otrok. Metka H. Černjavič, zunanji izvajalec Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88); Refleksije vzgojiteljev; odzivi staršev (zapis). Zvočni zapisi (uporaba diktafona); zapisane refleksije po hospitacijah; uporaba prilagojenih lestvic. Zapis o individualnem napredku vsakega otroka. Vse strokovne delavke Rok izvedbe: celo šolsko leto strokovne delavke 1. VIO Ugotavljanje napredka otrok z ocenjevalno lestvico (upoštevajoč razvojno stopnjo in individualne značilnosti otrok) Rok izvedbe: junij 2013 8 Vse strokovne delavke Vse strokovne delavke (12), vsi otroci (88), starši Kazalniki (konkretni1) Opravljene delavnice (zapisnik); gradivo za opravljene delavnice. Pričakovani rezultati Prvo VIO Učenčevo napovedovanje teme/vsebine besedila na osnovi naslova oz. ilustracij Izboljšanje bralne tehnike v skladu s sposobnostmi Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti - Branje umetnostnih in neumetnostnih besedil (tudi daljših, zahtevnejših, z več podatki) - Branje zemljevidov, grafov, tabel - Pogovor o prebranem Gabrijela Novak Tanja Karlovčec Branje z razumevanjem Rok izvedbe: šolsko leto 2012/2013 Izboljšanje domišljijskih predstav učencev 1. triletja Obiskovanje predstav v okviru Aktiv za jezike otroškega gledališkega abonmaja – poustvarjalni delovni listi Ugotovljena bralna zmožnost (BZ) učencev 1. VIO Zvišana BZ učencev z bralnimi težavami Uporaba standardiziranih bralnih testov za ocenjevanje BZ, november, 2012 in junij 2013 9 Pedagoginja in usposobljeni učitelji od 1. do 3. razreda. Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Kazalniki (konkretni1) Učitelji razredne stopnje: 1. a: Stanka Zver in Bernarda Zver 1. b: Gabrijela Novak, Vida Dugar 2. r: Romana Glavač 3. r: Karmen Zadravec OPB1: Viktorija Mlinarič, Laura Horvat OPB2: Mirjam Törnar OPB3: Tanja Karlovčec Andreja Sever in sodelavci Pedagoginja in usposobljeni učitelji ter vsi učenci od 1. do 3. razreda Rezultati testov: Za vsakega učenca ugotovljena BZ (opisna ugotovitev na osnovi testiranja); pripravljen načrt dela za učence z bralnimi težavami. Primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov; izdelki učencev; učne priprave. Formativno spremljanje učencev (mapa znanja). Pričakovani rezultati Drugo VIO 4. in 5. razred Razumevanje prebranega besedila (zaznavanje in povezovanje podatkov v besedilu, sklepanje in interpretacija) Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Izvajanje vaj za izboljšanje branja z razumevanjem (tudi daljših besedil): povzemanje, (bistveno) sporočilo, ključne besede Nataša Čeh in Elvir Denić Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) učitelji pri pouku Rok izvedbe: skozi vse leto Branje za učenje (usvojena in pri učenju uporabljana vsaj 1 BUS) Kazalniki (konkretni1) Aktivnosti za izboljšanje bralne tehnike in usvajanje bralnih učnih strategij (sistematično uvajanje posamezne kompleksne bralne učne strategije glede na stil učenja posameznega učenca in vrsto besedila, kar učencem najbolj ustreza – pri pouku vseh predmetov, pri individualnem delu z učencem ) Razredniki Mentorica dejavnosti učenje učenja Andreja Sever Andreja Sever, Slava Hozjan Sapač Primeri vseh vaj; izdelki učencev (izbrani primeri za različne stopnje dosežkov); načrt dela za učence z najnižjimi dosežki. Izdelki učencev (dokazana zmožnost vsakega učenca za samostojno rabo vsaj ene BUS, ustrezne glede na učenca in ustreznost besedila) Rok izvedbe: skozi vse leto Tretje VIO in 6. razred Izboljšano razumevanje in kritično vrednotenje neumetnostnih besedil Izdelava mape znanja učencev (celo šolsko leto) 10 Gradiva za formativno spremljanje učencev (miselni vzorci, ustvarjalne naloge učencev, vrednotenje učencev in učitelja) Pričakovani rezultati Izboljšano bralno razumevanje na področju umetnostnih besedil (predvsem izboljšana zmožnost predvidevanja, sklepanja in sinteze) Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Uporaba metode interpretativnega branja pri pouku (v povezavi z domačimi nalogami – vaja branja) Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Aktiv za jezike Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Majda Frančič, Andreja Sever, Slava Hozjan Sapač, Mirjam Törnar Preverjanje razumevanja besedila na osnovi sklepanja in sinteze; utemeljevanje ugotovitev (upoštevanje besedila, sklicevanje na besedilo) Izboljšanje samostojnega tvorjenja razlagalnih spisov na osnovi prebranega umetnostnega besedila Izboljšana metajezikovna zmožnost učencev Raba že utečenih BUS Načrtna in pogostejša raba recipročnega branja Rok izvedbe: celo šolsko leto Poustvarjanje, nadgrajeno z razmišljujočim ustvarjanjem ob upoštevanju izhodiščnega besedila Aktiv za jezike Andreja Sever, Majda Frančič Priprava mape znanja (miselni vzorci, VŽN-strategija; pojmovne mreže) Diferenciacija, individualizacija in personalizacija pri rabi že znanih BUS tudi glede na značilnosti besedil Aktiv za jezike Andreja Sever, Majda Frančič Vsi učitelji, aktiv za jezikoslovje M. Frančič in vseh 50 učencev Diferenciacija, individualizacija in personalizacija pri rabi že znanih BUS Vsi učitelji, aktiv za jezikoslovje M. Frančič in vseh 50 učencev 11 Kazalniki (konkretni1) Formativno spremljanje učencev (mapa znanja, ki vsebuje vse učenčeve izdelke z navodili učitelja za izboljšanje le-teh in evalvacijo dela); video izseki učnih dejavnosti (govornih nastopov). Formativno spremljanje (izdelki učencev s komentarji učitelja) Formativno spremljanje učencev (mapa znanja) Učna gradiva; izdelki učencev (raba BUS za kritično branje in učenje – NUB). Učiteljev primer in primeri recipročnega branja učencev (RB) Pričakovani rezultati Bralne dejavnosti ob daljših in dolgih besedilih: bogatenje knjižnega besedišča Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Diferenciacija, individualizacija in personalizacija pri rabi že znanih BUS Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Vsi učitelji, aktiv za jezikoslovje Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) M. Frančič in vseh 50 učencev Področje šolske knjižnice Večja motivacija za branje, predvsem branje poučnega gradiva Prek bralnega kluba dvigniti delež vseh sodelujočih učencev pri bralni znački s 74 na 85 % Izvedba bralne značke BRANJE ZA ZNANJE (branje poljudnega /poučnega/ knjižnega gradiva) Rok izvedbe: september 2012– junij 2013 Govorne predstavitve prebranega Rok izvedbe: mesečno od oktobra 2012 do marca 2013 12 Kazalniki (konkretni1) Primeri učencev za bralne dejavnosti ob daljših/dolgih besedilih (postavljanje vprašanj, pojasnjevanje, povzemanje, iskanje ideje besedila …); gradiva dvakratnega testiranja učencev 9. r. z NUB. Nataša Litrop, šolska knjižničarka Vsi učenci šole Evidence o branju; priznanja. Nataša Litrop, šolska knjižničarka Vsi učenci šole Evidence o predstavitvah; merilniki v učilnicah (slikovni merilnik o številu prebranih knjig za BZ). Pričakovani rezultati Sodelovanje odraslih (zaposlenih) pri bralni znački Kritično vrednotenje prebranega besedila pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Informiranje o knjižnih novostih, koordinacija bralnega kluba ter spremljava bralnega kazalnika Rok izvedbe: od oktobra 2012 do aprila 2013 Nabor leposlovnega branja z družboslovnimi vsebinami Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Nataša Litrop, šolska knjižničarka Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Vsi zaposleni na šoli in v enoti vrtca Nataša Litrop, šolska knjižničarka Učenci 8. razredov Kritično vrednotenje prebranega in predstavitev sošolcem Kazalniki (konkretni1) Evidence o predstavitvah; merilniki v učilnicah (slikovni merilnik o številu prebranih knjig za BZ). Govorni nastopi učencev (evidenca); plakati z miselnimi vzorci. Rok izvedbe: od septembra 2012 do decembra 2012 Samoevalvacija (takoj po izvedbi oz. najkasneje do poročevalskega obdobja): Razvojna prioriteta 2.2: Pričakovani rezultati Vrtec Dvig kakovosti učnega jezika/učnega pogovora (UJ/UP) Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Izdelava akcijskega načrta oddelka Rok izvedbe: oktober 2012 2 Vse strokovne delavke Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Kazalniki (konkretni2) Akcijski načrt oddelka Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev (načrt spremljanja, izdelki učencev s kmentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP, refleksije učencev in učiteljev itn. 13 Pričakovani rezultati Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Delavnica z analizo učnega pogovora Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Metka H. Černjavič, Petra Cigan, Monika Lorbek Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Rok izvedbe: november 2012 Premišljeno uvajanje knjižnih poimenovanj namesto narečnih Vse strokovne delavke Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Zvočni zapisi (uporaba diktafona) Rok izvedbe: celo šolsko leto Doslednejša uporaba knjižnega jezika, uporaba odprtih vprašanj Vse strokovne delavke Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Hospitacijski zapisniki z ugotovitvami o UJ/UP; uporaba prilagojenih lestvic za spremljanje. Zvočni zapisi (uporaba diktafona); refleksije vzgojiteljev in otrok. Rok izvedbe: celo šolsko leto Spodbujanje aktivnega poslušanja, dialoga med otroki, spodbujanje utemeljevanja, vrednotenja, postavljanja vprašanj in socialnih interakcij med njimi Rok izvedbe: celo šolsko leto 14 Vse strokovne delavke Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Kazalniki (konkretni2) Refleksije vzgojiteljev Pričakovani rezultati Aktivnosti za doseganje rezultatov in rok izvedbe Spremljanje učnega pogovora s hospitacijami Nosilec (oseba ali tim) aktivnosti Vse strokovne delavke Rok izvedbe: celo šolsko leto 15 Vključeni (učitelji, učenci, kateri-koliko) Vsi strokovni delavci (12), vsi otroci (88), starši Kazalniki (konkretni2) Hospitacijski zapisniki z ugotovitvami o UJ/UP Prvo VIO Učenci: - uporaba knjižnega pogovornega jezika pri pouku; zmožnost zastavljanja vprašanj o prebranem/poslušanem besedilu; utemeljevanje ugotovitev/trditev; - razvita zmožnost jezikovnega zavedanja ter razločujočega poslušanja in govorjenja. Učitelji: zastavljanje vprašanj višje taksonomske stopnje; dovolj časa za tvorjenje odgovora. Aktivnosti po branju/poslušanju pri pouku, interesnih dejavnostih, v OPB-ju, pri dodatnem in dopolnilnem pouku: - nadaljevanje zgodbice, pravljice; - razgovori o poslušanem/prebranem; - nevihta možganov; - didaktične igre s točno določeno nalogo oz. ciljem. Rok izvedbe: šolsko leto 2012/2013 16 Gabrijela Novak Tanja Karlovčec Učitelji razredne stopnje: 1. a: Stanka Zver in Bernarda Zver 1. b: Gabrijela Novak, Vida Dugar 2. r: Romana Glavač 3. r: Karmen Zadravec OPB1: Viktorija Mlinarič, Laura Horvat OPB2: Mirjam Törnar OPB3: Tanja Karlovčec Učne priprave; učna gradiva; refleksije učencev in učiteljev; uporaba lestvic za uporabo učnega jezika. Drugo VIO 4. in 5. razred - Prepoznavanje branja kot vrednote in posledično povečan bralni interes; - več pogovora o branju v šoli (učenci in učitelji) in doma (starši in otroci). Skupno (glasno) branje pri vsakem Vsi učitelji, ki šolskem predmetu in pogovor o poučujejo v oddelku prebranem (povsem 'odprta' izbira beriva /NUB, UB, e-besedila …/; izbira učencev ob pomoči učitelja) Vsi učenci Rok izvedbe: po izbiri učiteljev in učencev (vsakodnevno, tedensko, mesečno …) Izboljšanje motivacije za branje – Vključevanje v projekte in povečanje števila prebranih knjig na aktivnosti, ki spodbujajo in učenca motivirajo učence za branje Vsi učitelji, ki poučujejo v oddelku, knjižničarka 17 Vsi učenci Pripravljenost učencev za aktivno sodelovanje pri teh dejavnostih (zapis mnenj); povečano število učencev, ki sodelujejo pri pogovoru v razredu; zapisana mnenja učiteljev; zvišana kakovost pogovorov o prebranem (refleksije učiteljev); uporaba lestvic za učni jezik; zapisana mnenja učencev o pogovoru o prebranem. Število prebranih knjig v letu (podatki knjižnice) Zvišana sporazumevalna zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer za: pogovarjanje govorno nastopanje izrekanje presoje o lastni sporazumevalni zmožnosti v slovenščini. Razlikovanje med uradnim in neuradnim, knjižnim in neknjižnim jezikom. - Zvišana sporazumevalna zmožnost učencev v knjižnem jeziku; uporaba višjih miselnih procesov pri pouku; motivirani učenci za govorjenje in kritično mišljenje. - Komunikacija v knjižnem Vsi učitelji, ki jeziku (odgovarjanje na poučujejo v oddelku vprašanja, postavljanje vprašanj, debata …); - govorno nastopanje v knjižnem jeziku; - povzemanje in vrednotenje besedil; - predstavljanje v knjižnem jeziku (govorni nastop s predstavitvijo samega sebe, prijatelja, knjižnega dela, pisatelja …). Sistematično uvajanje (vsi Vodje aktivov predmeti); - aktivnih oblik dela, - dialoškega pouka (pravi dialog) - vprašanja višjih taksonomskih ravni (razvijanje in spodbujanje kritičnega mišljenja), - tvorjenje govorjenih besedil učencev (prehajanje od narečja h knjižnemu jeziku) november 2012 – junij 2013, - kolegialne hospitacije 18 Vsi učenci Vsi v projekt vključeni strokovni delavci in njihovi učenci. Avdio/video posnetki; pripravljena gradiva učiteljev; gradiva učencev (npr. opomniki za govorni nastop, debato …); refleksije učiteljev o izpeljanih dejavnostih. Priprave ur za tako izvajanje pouka, refleksije učiteljev, avdio/video posnetki delov ur (analize v aktivih). Tretje VIO s 6. razredom Bolj ozaveščena komunikacija z učenci o prebranem umetnostnem besedilu; kritično vrednotenje prebranega Domača branja, vključevanje v bralno značko, sodelovanje v bralnih klubih, soustvarjanje razredne knjižnice Razredniki, knjižničarka Andreja Sever (20 učencev 6. razreda) Izboljšano vrednotenje dela učencev Individualne pogovorne ure z učenci in starši Andreja Sever Andreja Sever Izboljšana raba knjižnega jezika Govorni nastopi učencev, debate in vrednotenje knjižnega govora; celo šolsko leto Aktiv za jezike Andreja Sever, Majda Frančič … 19 Formativno spremljanje učencev (bralne mape z izdelki učencev s komentarji učitelja) Formativno spremljanje učencev (načrt spremljanja, izdelki učencev, evalvacija) Formativno spremljanje učencev (vrednotenjski obrazci); video predstavitve - Ozaveščanje rabe knjižnega jezika – govorno; dvig nivoja knjižnega jezika pri učiteljih in učencih; ozaveščanje in višja zmožnost rabe pravopisnih in pravorečnih norm. - - Teoretično in praktično »izobraževanje« učiteljev za rabo zbornega knjižnega jezika: primerna strokovna literatura (tudi v povezavi z BK učiteljev); debatiranje na to temo (bralni klub); izvedba praktičnih delavnic z našo skrbnico ali/in z določenimi strokovnjaki (mag. Vida Gomivnik Thuma, ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Sonja Pečjak). 20 Vsi učitelji in učenci M. Frančič, vsi učenci, ki jih poučujem (50 učencev Pri pravopisnih pravilih in njihovi rabi še posebej 21 devetošolcev (NPZ) Opravljeno anketiranje na začetku in na koncu šolskega leta (učitelji in učenci); opravljene dejavnosti za učitelje glede na rezultate ankete (oskrba z literaturo, delavnice, individualna pomoč) – zapisniki; opravljene dejavnosti in zadolžitve za učence pri SLJ (jezikovnopravopisne delovne in predstavitvene mape); zaznane spremembe jezikovna zmožnost učencev (zadnji govorni nastopi v šolskem letu) – zapisane ugotovitve slovenistov; kriteriji za GN (naravnani na pravorečno pravilnost in rabo zbornega jezika). - Zvišana sporazumevalna zmožnost učencev v knjižnem jeziku; uporaba višjih miselnih procesov pri pouku; motivirani učenci za govorjenje in kritično mišljenje. Sistematično uvajanje (vsi predmeti); - aktivnih oblik dela, - dialoškega pouka (pravi dialog), - vprašanja višjih taksonomskih ravni (razvijanje in spodbujanje kritičnega mišljenja), - tvorjenje govorjenih besedil učencev (prehajanje od narečja h knjižnemu jeziku) november 2012 – junij 2013, - kolegialne hospitacije. Individualno delo z učenci iz prikrajšanih učnih okolij 21 Vodje aktivov Vsi v projekt vključeni strokovni delavci in njihovi učenci. Priprave ur za tako izvajanje pouka; refleksije učiteljev; avdio/video posnetki delov ur (analize v aktivih). - Izboljšanje sporazumevalne zmožnosti učencev Romov; zvišana motivacija za branje in vseživljenjsko učenje; več prostočasnega branja in pripovedovanja o prebranem (v šoli, staršem); povečano zanimanje za 'ples besed' v slovenščini in romščini (izrazna zmožnost v obeh jezikih). Aktivno vključevanje Romov v proces razvijanja bralne in sporazumevalne zmožnosti v slovenščini: Izbira ustrezne literature, branje: - razvijanje tehnike branja, - strategij bralnega razumevanja (branje po odstavkih, odlomkih, po poglavjih …), - tiho in glasno branje, interpretativno branje, učitelj kot model branja, - prepoznavanje besed, uporaba že usvojenega znanja in lastnih izkušenj, - povezovanje pisnih besedil z osebno izkušnjo, z romsko kulturo in znanjem, - preverjanje, spremljanje lastnega razumevanja prebranega, in sicer skozi 1. vodeni učni pogovor z učiteljico DSP (RU) 2. ponovno branje nejasnih, učencu nerazumljivih delov, odstavkov, povedi 3. obnavljanje besedila s svojimi besedami, - prepletenost BUS – miselni vzorec, recipročno branje, VŽN, Paukova učna strategija (iskanje ključnih besed, podatki o avtorju dela … ), 22 - hišica z okni romskih besed. Slavica Hozjan Sapač, učiteljica DSP (romske ure), Laura Horvat, učiteljica DSP PP Učiteljici DSP, učiteljica SLJ Andreja Sever, romski pomočnik Mišel Horvat, učenci, ki obiskujejo DSP – 6., 7., 9. razred, starši učencev Romov na predstavitvi v romskem naselju Kamenci Mape znanj – domače branje: vsebine prebranih knjig (pisno izražanje – jezikovne spretnosti); vtisi o prebranih knjigah; število prebranih del; govor – govorni nastop (glasno branje in interpretacija o prebranem delu; prevod učenčeve najljubše misli v romščino; učitelji: refleksije; individualni pripomočki za delo. Rok izvedbe: skozi celo šol. leto: - pri urah individualne strokovne pomoči, pri pouku SLJ (govorni nastopi o prebranih knjigah za domače branje); - v mesecu marcu predstavitev izdelkov staršem v romskem naselju Kamenci (izobraževalni center, kjer nudijo individualno pomoč učencem Romom člani romskega Akademskega kluba). Samoevalvacija ob roku izvedbe: 4. Podpora, ki bi jo od Zavoda potrebovali za izvedbo načrta Svetovanje in pomoč pri načrtovanju in izvajanju operativnega načrta. 23
© Copyright 2024