raziskava o zaposljivosti diplomantov višješolskega študija lesarstvo
LESARSKA ŠOLA MARIBOR - VIŠJA STROKOVNA ŠOLA LESARSKA ULICA 2 2000 MARIBOR RAZISKAVA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA LESARSTVO Maribor, 2010 (dopolnjeno 2011) Pripravila Andreja Peserl KAZALO VSEBINE 1 UVOD........................................................................................................................................... 5 2 ZAHTEVE NA PODROČJU LESARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE ......................................................... 6 3 STATISTIČNI PODATKI NA TRGU DELA ZA PODROČJE LESARSTVA...............................................11 4 ANKETA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA LESARSTVO .....................17 4.1 PREDSTAVITEV VIŠJE STROKOVNE ŠOLE – LESARSKE ŠOLE MARIBOR .......................................................17 4.2 ZASNOVA RAZISKAVE ....................................................................................................................18 4.2.1 DEFINICIJA PROBLEMA ................................................................................................................18 4.2.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ..........................................................................................................19 4.2.3 OPREDELITEV HIPOTEZ ................................................................................................................19 4.2.4 RAZISKOVALNI NAČRT .................................................................................................................20 4.3 OBLIKOVANJE ANKETNEGA VPRAŠALNIKA..........................................................................................20 4.3.1 OBLIKOVANJE SPLETNEGA VPRAŠALNIKA .........................................................................................20 4.3.2 OBLIKOVANJE VPRAŠALNIKA V TISKANI OBLIKI ...................................................................................23 4.4 PRIDOBIVANJE PODATKOV .............................................................................................................23 4.5 ANALIZA PODATKOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV .....................................23 4.6 PREVERJANJE HIPOTEZ ..................................................................................................................35 5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................39 Kazalo slik Slika 1: Povpraševanje po poklicih in strokovnih nazivih na področju lesarstva glede na stopnjo izobrazbe 2002–2006 ................................................................................................. 7 Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu v letu 2009 ........................................... 8 Slika 3: Struktura zaposlenih po vrsti izobrazbe v letu 2009 ................................................... 9 Slika 4: Število prostih delovnih mest in število zaposlitev na prostih delovnih mest z izobrazbo inženir lesarstva ................................................................................................... 13 Slika 5: Google dokumenti ................................................................................................... 21 Slika 6: Priprava spletnega vprašalnika ................................................................................ 22 Slika 7: Oblika spletnega vprašalnika ................................................................................... 22 Slika 8: Geografska razporeditev zaposlitev diplomantov..................................................... 24 Slika 9: Trenutni zaposlitveni status diplomantov................................................................. 25 Slika 10: Panoga zaposlitve .................................................................................................. 27 Slika 11: Načini seznanitve s podjetjem (redni študij) .......................................................... 29 Slika 12: Delež zaposlenih diplomantov rednega študija ...................................................... 30 Slika 13: Primerjava zaposlitvenih možnosti diplomantov glede na leto diplomiranja........... 32 Slika 14: Sprememba zaposlitve po končanem študiju .......................................................... 33 Slika 15: Ambicije diplomantov ........................................................................................... 34 Kazalo tabel Tabela 1: Stopnja izobrazbe v odstotkih v letih 2001 in 2009 ................................................. 8 Tabela 2: Struktura povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih na področju lesarstva v obdobju 2002–2006 ............................................................................................................... 9 Tabela 3: Analiza povezanosti poklicnih in strokovnih nazivov s poklici in dejavnostjo delodajalca – inženir lesarstva, 2002–2006........................................................................... 10 Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih 2005–marec 2011 ........................... 11 Tabela 5: Prosta delovna mesta na področju lesarstva 2008–2010 ........................................ 12 Tabela 6: Število zaposlitev na prostih delovnih mestih na področju lesarstva 2008 do 2010 12 Tabela 7: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva v letih 2008–2010 .. 13 Tabela 8: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva, ki iščejo prvo zaposlitev v letih 2008 do 2010 ............................................................................................ 14 Tabela 9: Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva po starosti (2008–2010) ........................................................................................................................ 14 Tabela 10: Število zaposlitev na prosta delovna mesta inženir lesarstva po dejavnostih poslovnega subjekta v letu 2010 ........................................................................................... 15 Tabela 11: Podrobni statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva .................................. 16 Tabela 12: Število diplomantov na LŠ – VSŠ v letih 2003–2010 .......................................... 17 Tabela 13: Vrnjene ankete glede na način študija ................................................................. 24 Tabela 14: Ocena pridobljenega znanja ................................................................................ 25 Tabela 15: Leto zaključka študija (nezaposleni diplomanti) .................................................. 26 Tabela 16: Podrobni odgovori diplomantov, ki niso zaposleni .............................................. 26 Tabela 17: Primerjava trenutne oblike zaposlitve in panoge ................................................. 27 Tabela 18: Načini iskanja zaposlitve (redni študij) ............................................................... 28 Tabela 19: Čas zaposlitve diplomantov (redni študij) ........................................................... 29 Tabela 20: Iskanje zaposlitve in čas zaposlitve pri diplomantih rednega študija .................... 31 Tabela 21: Primerjava med načinom seznanitve s podjetjem in časom zaposlitve ................. 31 Tabela 22: Možnosti pri iskanju zaposlitve ........................................................................... 32 Tabela 23: Ustrezne kompetence pri zaposlitvi ..................................................................... 33 Tabela 24: Nadaljnje izobraževanje glede na oceno pridobljenega znanja ............................. 35 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 1 UVOD Na šoli izvajamo vsakoletne evalvacije glede šole in študijskega programa. Odločili smo se, da pripravimo tudi raziskavo o zaposljivosti diplomantov višješolskega študijskega programa Lesarstvo1, ter s tem pridobimo podatke o trenutnem stanju glede zaposlenosti naših diplomantov. V raziskavi so prikazane zahteve na področju lesarstva ter statistični podatki za področje lesarstva, kot jih objavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Podatki prikazujejo potrebe oz. prosta delovna mesta na področju lesarstva in še podrobneje za poklic inženir lesarstva, število zaposlitev na prosta delovna mesta ter število registriranih brezposelnih oseb. Vsi pridobljeni podatki dajejo natančnejšo sliko glede zaposlitev na področju lesarstva. V drugem delu prikazujemo rezultate ankete o zaposljivosti diplomantov višješolskega študija lesarstvo, ki je bila izvedena septembra oz. oktobra v letu 2010. V raziskavo je bila vključena celotna populacija diplomantov v programu lesarstvo, ki so diplomirali v letih od 2003 do vključno junija 2010. 1 Raziskava je del študije, ki jo je za magistrsko nalogo pripravila A.Peserl. 5 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 2 ZAHTEVE NA PODROČJU LESARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE Sodobno poslovno okolje je v zadnjih nekaj letih doživelo veliko sprememb, ki lahko podjetjem pomenijo velike ovire za obstoj ali neizmerne priložnosti in možnosti za rast in razvoj. Če se hoče podjetje na vse te zunanje izzive po spremembah hitro odzvati, mora biti čim bolj prilagodljivo in sposobno svoje poslovanje hitro ustrezno spremeniti, hkrati pa mora svojim proizvodom dodati (drugačno, višjo) vrednost. Zato podjetja poleg sodobnih tehnologij potrebujejo predvsem znanje za njihovo uporabo in nadaljnji razvoj. Človeška ustvarjalnost in inovativnost ter želja po kreiranju novega sta namreč temeljna nosilca razvoja. Zaposleni in njihove zmožnosti (in znanja) so torej temelj delovanja vsakega podjetja in nosilci uveljavljanja sprememb. Lahko torej trdimo, da je kadrovanje eden izmed ključnih procesov pri zagotavljanju (dolgoročne) uspešnosti podjetja, saj je od kadrov odvisno, koliko in kakšno znanje podjetje poseduje. Znanje pa je pogoj za sposobnost prilagajanja novim tržnim zahtevam, višjo dodano vrednost v proizvodnji in visok ustvarjalni potencial, ki se v praksi kaže kot inovativnost. (Kropivšek et al. 2009, 297) Milavec (2009, 157) pojasnjuje, da so februarja 2009 na Združenju lesne in pohištvene industrije preverili neposreden vpliv globalne krize na slovensko lesnopredelovalno industrijo z anketiranjem članov in ugotovili, da so se v večini podjetij naročila znižala za 20 % do 50 % v primerjavi z letom 2007. Zaradi tega so zaloge začele naraščati in podjetja so morala zmanjševati proizvodnjo. Glede na padec prodaje so največji problem previsoki stroški poslovanja, povezani tudi s težjim pridobivanjem sredstev pri bankah. Podjetja so se zato odločala za subvencionirano skrajševanje delovnega časa, odpovedovanje pogodb za nedoločen čas, za koriščenje kolektivnih dopustov. Niso pa bili redki tudi primeri zniževanja plač. V smislu nižanja stroškov je Združenje lesne in pohištvene industrije ter celotna Gospodarska zbornica Slovenije pozvala vlado k vključitvi dodatnega ukrepa začasnega prevzema delavcev na pleča države. Takšen ukrep bi omogočil večje možnosti za preživetje podjetij, istočasno bi to pomenilo dobro rešitev za zaposlene, ki bi se med začasno brezposelnostjo lahko dodatno izobrazili in se tako po krizi bolje usposobljeni vrnili v podjetja. V tej situaciji je namreč kljub izgubi naročil ključno obdržati čim večje število podjetij. (povz. po Milavec 2009, 157) Potrebe delodajalcev se odražajo tudi v povpraševanju po poklicnih profilih, ki jih podjetje potrebuje. Slika 1 prikazuje skupno povpraševanje po zaposlitvah delavcev z izobrazbo s področja lesarstva in tapetništva (v nadaljevanju lesarstva) v obdobju 2002–2006 in obsega 19.127 potreb. Le za manjši delež potreb na področju lesarstva je zaželena VII. ali VIII. stopnja izobrazbe, izobrazbe od vključno VI. stopnje pa predstavljajo večinski delež, med njimi so potrebe po III. In IV. stopnji izobrazbe v večini. Opazno najpogostejše so potrebe po mizarjih, ki zajemajo kar več kot polovico vseh potreb na področju lesarstva. Sledijo potrebe po lesarskih tehnikih in obdelovalcih lesa. Med pogostejše so uvrščene tudi potrebe po lesarjih in lesarskih delavcih. (Štarkl 2008, 37–38) 6 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Slika 1: Povpraševanje po poklicih in strokovnih nazivih na področju lesarstva glede na stopnjo izobrazbe 2002–2006 Vir: Štarkl 2008, 38 Izobrazbeno strukturo v slovenskih lesnih podjetjih podajam z izsledki raziskave med lesnimi podjetji, v katero je bilo zajetih 3210 zaposlenih, kar predstavlja skoraj 17 % vseh zaposlenih v lesni industriji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima dobrih 44 % zaposlenih v slovenskih lesnih podjetjih manj kot poklicno izobrazbo – v glavnem gre za priučene delavce s končano ali nedokončano osnovno šolo. Približno četrtina zaposlenih ima poklicno izobrazbo (večinoma mizar), slaba petina pa je tehnično izobraženega kadra. Višjo in visoko izobrazbo ima nekaj manj kot 10 % zaposlenih. (povz. po Kropivšek et al. 2009, 298) Kropivšek (2009, 299) ugotavlja, da se je v zadnjih letih delež zaposlenih z nedokončano osnovno šolo, dokončano osnovno šolo in nižjo poklicno šolo zmanjšal le za malenkost. Delež zaposlenih s srednjo poklicno in višjo strokovno šolo je ostal na enaki ravni, medtem ko se je delež zaposlenih z visoko strokovno šolo, univerzitetno izobrazbo ter magisterijem in doktoratom povečal iz 3,6 % v letu 2001 na 6 % v letu 2009. Avtor izpostavlja, da je izobrazbena struktura še vedno relativno neugodna, saj gre sprememba predvsem na račun povečanja odstotka delavcev s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. 7 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 VII. stopnja; VIIII. stopnja; VIII/2. 5,42 0,03 stopnja; 0,4 VI. stopnja; 3,8 I. + II. stopnja; 33,55 V. stopnja; 19,97 III. stopnja; 10,69 IV. stopnja; 26,14 Delež zaposlenih (%) Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu v letu 2009 Vir: Prirejeno po Kropivšek et al. 2009, 298 Tabela 1: Stopnja izobrazbe v odstotkih v letih 2001 in 2009 Stopnja izobrazbe I.+II.+III. stopnja IV.+V.+VI. stopnja VII.+VIII. stopnja leto 2001 46,75 % 49,65 % 3,60 % leto 2009 33,55 % + 10,69 % = 44,24 % 26,14 % + 19,97 % + 3,8 % = 49,91 % 5,42 % + 0,4 % + 0,03 % = 5,85 % Vir: Kropivšek et al. 2009, 299 Podobno lahko ugotovimo tudi pri strukturi zaposlenih glede na vrsto izobrazbe. Največ srednje in tudi višje ter visoko izobraženega kadra ima izobrazbo s področja lesarstva – več kot 43 %. S slabimi 10 % je zastopano področje ekonomije, sledi področje strojništva in organizacije. Sedanja izobrazbena struktura predstavlja veliko oviro uvajanju novih tehnologij, prilagajanju spremembam in razvoju, saj je zanj potrebna predvsem ustvarjalnost in inovativnost. Delodajalci inovativnost, samoiniciativnost in ustvarjalno razmišljanje zaposlenih ocenjujejo kot precej pomembne kompetence zaposlenih, vendar pa je trenutno stanje teh kompetenc precej slabo, kar bi lahko pomenilo, da mora biti nadaljnje usposabljanje in izobraževanje usmerjeno predvsem v smeri pridobivanja teh kompetenc in znanj. (povz. po Kropivšek et al. 2009, 300) 8 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Slika 3: Struktura zaposlenih po vrsti izobrazbe v letu 2009 Vir: Kropivšek et al. 2009, 299 Potrebe, ki jih narekuje gospodarstvo, so izkazane z večjim ali manjšim povpraševanjem po določenem kadru. Iz prikazane strukture povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih (tabela 2) so razvidne potrebe na področju lesarstva v obdobju 2002–2006. Izkazano je največje povpraševanje po mizarjih (poklicna izobrazba), ki predstavlja kar polovico vsega povpraševanja po poklicih v lesarstvu. Povpraševanje po poklicu inženir lesarstva predstavlja 1,85 % v skupnem povpraševanju. Tabela 2: Struktura povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih na področju lesarstva v obdobju 2002–2006 Vir: Štarkl 2008, 135 Zaposlitve za specifične poklice so možne v različnih dejavnostih, seveda glede na potrebe delodajalcev. Inženirji lesarstva so bili tako v obdobju 2002–2006 pretežno zaposleni v panogah predelave in obdelave lesa, proizvodnji pohištva, posredništvu in trgovini (tabela 3). 9 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 3: Analiza povezanosti poklicnih in strokovnih nazivov s poklici in dejavnostjo delodajalca – inženir lesarstva, 2002–2006 Vir: Štarkl 2008, 42 10 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 3 STATISTIČNI PODATKI NA TRGU DELA ZA PODROČJE LESARSTVA V poglavju podajam statistične podatke, ki se navezujejo na področje lesarstva oz. na izobrazbo inženir lesarstva. V tabeli 4 podrobneje prikazujem število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih in znotraj teh še število delovno aktivnih za panoge, ki so najbolj tipične za lesno industrijo. Število delovno aktivnih za vse tri prikazane panoge lesarstva v obdobju 2005–jan. 2011 pada, in sicer se je število od leta 2005 do marca 2011 zmanjšalo za 25,7 %. V predelovalnih dejavnostih se je število od 2007 do marca 2011 zmanjšalo za 16,9 %. Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih 2005–marec 2011 (podrobno za lesarstvo) Skupaj Predelovalne dejavnosti Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Proizvodnja pohištva December 2005 813.558 221.785 11.509 6.104 11.137 December 2006 833.016 222.444 11.903 5.612 10.657 December 2007 864.361 223.483 11.997 5.539 10.505 December 2008 880.252 216.286 10.652 4.795 10.293 December 2009 844.655 190.637 9.190 4.622 9.232 December 2010 818.975 184.096 8.708 4.301 8.529 Januar 2011 820.866 183.927 8.739 4.308 8.380 Marec 2011 823.104 184.252 8.797 4.310 8.244 Vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/SaveShow.asp Iz podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidna primerjava števila prostih delovnih mest v obdobju 2008–2010 za lesarske poklice. Skoraj za vse poklice velja, da je bilo število prostih delovnih mest v letu 2009 manjše kot v letu 2008, v letu 2010 pa se je število prostih delovnih mest glede na predhodno leto povečalo (tabela 5). Za izobrazbo inženir lesarstva je bilo v letu 2010 razpisanih 72 prostih delovnih mest. Razporeditev prostih delovnih mest po območnih službah prikazuje največ prijavljenih prostih delovnih mest v območnih službah v Celju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu. Hkrati pa za zaporedno triletno obdobje 2008–2010 velja, da so ostala nekatera sicer razpisana delovna mesta z izobrazbo inženir lesarstva prosta (slika 4). Za leto 2010 je ZRSZ posredoval podatek, da se je na razpisanih 72 prostih delovnih mest zaposlilo 57 inženirjev lesarstva. 11 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 5: Prosta delovna mesta na področju lesarstva 2008–2010 Število prostih delovnih mest 2008 2009 2010 Poklici v lesarstvu LESARSKI DELAVEC 67 44 42 OBDELOVALEC LESA 212 102 125 LESAR 246 90 147 MIZAR 1869 898 1132 LESARSKI TEHNIK 528 295 430 MOJSTER MODELNI MIZAR 2 MIZARSKI MOJSTER 8 2 3 INŽENIR LESARSTVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA 83 68 72 35 35 28 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) 40 24 35 SODARSKI MOJSTER MAGISTER LESARSTVA 2 DOKTOR LESARSTVA 1 1 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)/1. bol. st/ 3 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (UN)/1. bol. st/ 1 1 MAGISTER INŽENIR LESARSTVA/2. bol. st/ Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Tabela 6: Število zaposlitev na prostih delovnih mestih na področju lesarstva 2008 do 2010 Število zaposlitev na prostih delovnih mestih 2008 2009 LESARSKI DELAVEC 50 39 54 OBDELOVALEC LESA 172 216 304 LESAR 156 107 105 MIZAR 1132 920 965 LESARSKI TEHNIK 402 543 667 MOJSTER MODELNI MIZAR 1 1 4 MIZARSKI MOJSTER 4 2 2 SODARSKI MOJSTER 2010 1 INŽENIR LESARSTVA 59 41 57 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA 28 46 68 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) 28 32 33 2 1 MAGISTER LESARSTVA DOKTOR LESARSTVA 3 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)/1. bol. st/ DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (UN)/1. bol. st/ 1 1 MAGISTER INŽENIR LESARSTVA/2. bol. st/ Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 12 2 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 2010 Število zaposlitev na prostih delovnih mestih 2009 Število prostih delovnih mest 2008 0 20 40 60 80 100 Slika 4: Število prostih delovnih mest in število zaposlitev na prostih delovnih mest z izobrazbo inženir lesarstva Vir: Lasten prikaz (povz. po ZRSZ interni podatki) Tabela 7: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva v letih 2008–2010 Število registriranih brezposelnih oseb December 2008 December 2009 December 2010 LESARSKI DELAVEC 184 249 236 OBDELOVALEC LESA 244 432 431 LESAR 52 69 69 MIZAR 460 800 974 LESARSKI TEHNIK 274 496 583 2 7 3 INŽENIR LESARSTVA 16 33 42 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA 23 36 44 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) 7 21 29 MAGISTER LESARSTVA 1 1 DOKTOR LESARSTVA 1 1 MOJSTER MODELNI MIZAR MIZARSKI MOJSTER SODARSKI MOJSTER DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)/1. bol. st/ DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (UN)/1. bol. st/ 1 MAGISTER INŽENIR LESARSTVA/2. bol. st/ Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 13 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 8: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva, ki iščejo prvo zaposlitev v letih 2008 do 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, ki iščejo prvo zaposlitev Dec. 2008 Dec. 2009 Dec. 2010 LESARSKI DELAVEC 1 2 2 OBDELOVALEC LESA 23 46 49 LESAR 3 2 4 MIZAR 33 64 67 LESARSKI TEHNIK 42 77 79 MOJSTER MODELNI MIZAR MIZARSKI MOJSTER 1 SODARSKI MOJSTER INŽENIR LESARSTVA 2 3 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA 4 3 DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) 5 5 MAGISTER LESARSTVA DOKTOR LESARSTVA DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)/1. bol. st/ DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (UN)/1. bol. st/ 1 MAGISTER INŽENIR LESARSTVA/2. bol. st/ Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Tabela 9: Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva po starosti (2008–2010) Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva do 18 18 do 25 25 do 30 30 do 40 40 do 50 50 do 60 60 in več Skupaj 6 5 2 3 16 December 2008 December 2009 December 2010 1 5 11 6 10 4 12 15 10 33 1 42 Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Tudi na področju lesarstva se je glede na splošno slabšo gospodarsko situacijo v letih 20082010 povečevalo število registriranih brezposelnih oseb, kar velja za vse prikazane lesarske poklice. Ob zaključku leta 2010 (december) je bilo brezposelnih 42 inženirjev lesarstva, vendar pa moram poudariti, da so med njimi samo 3, ki iščejo prvo zaposlitev. V mesecu decembru 2010 so tako na Zavodu za zaposlovanje bile prijavljene kot brezposelne 4 osebe v starosti 25–30 let z izobrazbo inženir lesarstva. Ti podatki tudi sovpadajo s podatki, pridobljenimi z lastno raziskavo o zaposljivosti študentov višješolskega programa Lesarstvo (v poglavju 6). 14 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 10: Število zaposlitev na prosta delovna mesta inženir lesarstva po dejavnostih poslovnega subjekta v letu 2010 INŽENIR LESARSTVA A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO B RUDARSTVO C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 26 10 Proizvodnja živil 2 11 Proizvodnja pijač 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 9 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 1 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 1 24 Proizvodnja kovin 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 2 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 2 27 Proizvodnja električnih naprav 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 2 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva 7 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 33 Popravila in montaža strojev in naprav D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, S PLINOM IN PARO E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA F GRADBENIŠTVO G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 6 12 H PROMET IN SKLADIŠČENJE I GOSTINSTVO J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 3 L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 1 M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 1 N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 4 P IZOBRAŽEVANJE 1 Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 2 R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI S DRUGE DEJAVNOSTI Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 15 1 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Statistični podatki prikazujejo, da je bilo v letu 2010 sklenjenih 57 zaposlitev z izobrazbo inženir lesarstva, največ zaposlitev je bilo sklenjenih na področju obdelave in predelave lesa, proizvodnje pohištva, trgovine, gradbeništva. Inženirji lesarstva so se zaposlovali tudi na področju drugih dejavnosti, in sicer v proizvodnji živil, proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnji kovinskih in nekovinskih izdelkov, proizvodnji računalnikov, proizvodnji motornih vozil in prikolic, na področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti, poslovanju z nepremičninami, strokovnih ter znanstvenih dejavnosti ter v javni upravi, izobraževanju in zdravstvu ter socialni varnosti. Podrobnejši statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva za obdobje 20092011 pridobljeni na spletni strani ZRSZ, podajajo zahteve delodajalcev po zahtevanem znanju oz. kompetencah. Delodajalci zahtevajo delovne izkušnje, računalniška znanja in pogosto tudi znanje tujih jezikov (tabela 11). Tabela 11: Podrobni statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva Prosta delovna mesta Za določen čas 2009 68 47 Željeno sodelovanje ZRSZ 34 33 praviloma pogosto 2010 72 43 27 44 pogosto pogosto 2011* 24 15 8 18 praviloma pogosto Inženir lesarstva Zahtevane Zahtevana Zahtevano znanje delovne izkušnje računalniška znanja tujih jezikov *Podatki za leto 2011 so vključno do meseca maja. Vir: http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Poklic/Default.aspx#details 16 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 4 ANKETA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA LESARSTVO 4.1 Predstavitev Višje strokovne šole – Lesarske šole Maribor Lesarska šola v Mariboru ima dve organizacijski enoti: »Srednjo poklicno in strokovno šolo« in »Višjo strokovno šolo«. Višja strokovna šola je pričela z izobraževanjem prvih izrednih študentov višješolskega strokovnega programa »Lesarstvo« v študijskem letu 2001/02, v študijskem letu 2002/03 pa jim je sledila tudi prva generacija rednih študentov, trenutno tako izvajamo v programu Lesarstvo redni in izredni študij. V študijskem letu 2008/09 je LŠ Maribor – Višja strokovna šola pričela izobraževati tudi v višješolskem strokovnem programu »Oblikovanje materialov« – modul les (trenutno v programu Oblikovanje materialov še nimamo diplomantov). Lesarska šola Maribor – VSŠ je bila do študijskega leta 2008/09 edina višja strokovna šola v Sloveniji, ki je izobraževala za poklic inženir lesarstva, inženirka lesarstva. V letu 2008/09 sta se z javno veljavnim programom Lesarstvo pridružili še dve višji strokovni šoli, in sicer v Novem mestu in Škofji Loki. Trenutno pa na omenjenih višjih strokovnih šolah še nimajo diplomantov. Na visokošolskem in univerzitetnem nivoju za poklic diplomirani inženir lesarstva in univerzitetni diplomirani inženir lesarstva izobražuje Biotehniška fakulteta v Ljubljani – Oddelek za lesarstvo. Tako trenutno diplomanti lesarske stroke prihajajo samo iz dveh izobraževalnih ustanov, iz Biotehniške fakultete – Oddelek za lesarstvo in Lesarske šole Maribor. Prvi diplomanti Višje strokovne šole – LŠ Maribor so z uspešno opravljenimi obveznostmi pridobili naziv »inženir lesarstva« v letu 2003. Število diplomantov po posameznih letih, upoštevajoč način študija, je prikazano v tabeli 12. V letih od 2003 do 2010 je na višješolskem strokovnem študiju diplomiralo 195 diplomantov, od tega 55,4 % diplomantov izrednega študija. (povz. po interni dokumentaciji LŠ MB 2011) Tabela 12: Število diplomantov na LŠ – VSŠ v letih 2003–2010 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 skupaj 0 2 10 14 8 12 16 25 87 (44,6 %) 7 19 10 15 19 9 10 19 108 (55,4 %) 7 21 20 29 27 21 26 44 195 redni študij izredni študij skupaj Vir: LŠ MB 2011 Primerjava števila diplomantov rednega in izrednega študija po posameznih letih izkazuje precejšnje razlike. V letih od 2003 do 2007 je bilo višje število diplomantov izrednega študija, kar lahko pripišem dejstvu, da je bilo zanimanje ob uvedbi višješolskega študija v letu 2001 izredno veliko in je bil vpis izrednih študentov v prvih letih študija tudi precej velik, kasneje 17 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 pa se je vpis v izredni študij zmanjševal. Hkrati je bil prvi vpis 2001 v višješolski program lesarstva namenjen samo izrednim študentom, redni študenti so se prvič vpisali leto kasneje. V letih od 2008 do 2010 je zaznati, da med diplomanti prevladajo diplomanti rednega študija. Iz prikazane tabele 12 je moč odčitati, da se je število diplomantov, ki so zaključili študij v letu 2010, močno povečalo, saj je v letu 2010 je diplomiralo kar 44 diplomantov, od tega 25 diplomantov rednega študija. Rezultat gre pripisati angažiranosti Višje strokovne šole – LŠ Maribor v smislu spodbujanja študentov k rednemu študiju in hitrejšemu diplomiranju hkrati z uvajanjem novih procesov bolonjskega študija. 4.2 Zasnova raziskave Raziskavo o zaposljivosti diplomantov višješolskega študijskega programa Lesarstvo smo izvedli z namenom, da pridobimo podatke o trenutnem stanju glede zaposlenosti naših diplomantov. Pri izvedeni raziskavi sem za način zbiranja podatkov izbrala anketno metodo. Anketo sem izvedla na populaciji diplomantov Višje strokovne šole – program Lesarstvo. Osnovo za anketiranje diplomantov je predstavljal strukturirani vprašalnik, ki sem ga pripravila v spletni in tiskani obliki. Tiskano obliko vprašalnika je bilo potrebno pripraviti zaradi nedosegljivosti elektronskih naslovov vseh diplomantov. Tako sem lahko anketo poslala vsem diplomantom višješolskega študija, ki so zaključili študij vključno do junija 2010. Anketni vprašalniki so bili poslani konec meseca septembra ter v začetku meseca oktobra 2010. Odgovori diplomantov, ki so vrnili anketne vprašalnike v spletni obliki, so bili takoj zabeleženi v spletnem programu Google doc. Vrnjene tiskane anketne vprašalnike sem ročno vnesla v program. Pridobljene podatke sem obdelala s statističnim programom SPSS 17.0, s pomočjo katerega sem lahko natančneje definirala vplive posameznih dejavnikov in jih interpretirala. Pri podanih podatkih je potrebno upoštevati, da se podatki o številu diplomantov v tabeli 12 nanašajo na celotno opazovano obdobje od 2003 do zaključka 2010, medtem ko so bili v anketo zajeti diplomanti, ki so zaključili študij do vključno junija 2010. 4.2.1 Definicija problema Namen raziskave je analizirati zaposljivost diplomantov višješolskega študija – program Lesarstvo. Osredotočila sem se torej na diplomante višješolskega študija v programu Lesarstvo, ki so se izobraževali na Lesarski šoli Maribor in so uspešno pridobili naziv inženir oziroma inženirka lesarstva. Prikazati želim zaposlenost diplomantov v programu Lesarstvo, ki so diplomirali od leta 2003, ko so uspešno zagovarjali svoja diplomska dela prvi diplomanti, do vključno junija 2010 (opomba: raziskava s posredovanjem anketnih vprašalnikov je bila izvedena konec septembra oz. v začetku oktobra 2010). Cilji raziskave so ugotoviti, ali so diplomanti zaposleni in v kakšni panogi, v kolikšnem času so pridobili zaposlitev, kako so spoznali podjetje, v katerem so zaposleni, kakšne so njihove želje glede nadaljnjega izobraževanja. Predvsem pa želim z raziskavo podati sliko stanja na trgu dela za diplomante z izobrazbo inženir lesarstva in podati možnosti za njihovo zaposlovanje tudi v prihodnje. Menim, da v slabši gospodarski situaciji, ki jo je povzročila finančna in gospodarska kriza, tehnični kader lažje pridobi zaposlitev, še posebej kadar gre za usmerjenost v določeno 18 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 panogo, kot je to primer lesarstva. Gospodarstvo vedno, posebej pa še v kriznih situacijah, potrebuje izobražene strokovnjake, ki s svojim znanjem sledijo novim zahtevam in posledično novim tehnologijam. Hkrati je ugodno tudi dejstvo, da sta za usmeritev v programu Lesarstvu izobraževali samo dve ustanovi: Lesarska šola Maribor- VSŠ in Biotehniška fakulteta – oddelek za lesarstvo. Kar precejšnje število diplomantov Lesarske šole Maribor – Višje strokovne šole je takšnih, ki že imajo podjetje, usmerjeno v lesarsko panogo (imajo podjetje sami ali pa njihovi starši), kar jim seveda daje dodatne izkušnje. Iz pripravljenega anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, kolikšen je delež takšnih diplomantov. 4.2.2 Raziskovalna vprašanja Na osnovi večletnega dela na področju višješolskega izobraževanja sem postavila raziskovalna vprašanja o trenutnem zaposlitvenem statusu diplomantov višješolskega študija Lesarstvo, katerega izvajamo na Lesarski šoli Maribor – Višji strokovni šoli. Pojem zaposlenosti zajema široko področje, na katerega vpliva več dejavnikov. Podajam raziskovalna vprašanja: - Kakšna je trenutna zaposlenost oz. zaposlitveni status diplomantov višješolskega študija programa »Lesarstvo«? - Kakšne so potrebe in zahteve gospodarstva po tehničnem kadru? - V kolikšnem času so se diplomanti po končanem študiju zaposlili? - V kolikšni meri so diplomanti sami aktivni pri iskanju zaposlitve? - Kako so diplomanti vzpostavili stike z delodajalci? - Kakšne možnosti so diplomanti imeli pri iskanju zaposlitve? - Kakšne možnosti napredovanja so imeli diplomanti po končanem študiju? - V kateri panogi so zaposleni diplomanti višješolskega študija Lesarstvo? - Koliko diplomantov je zaposlenih v lastnem podjetju ali podjetju staršev? 4.2.3 Opredelitev hipotez Pri raziskovanju problema zaposljivosti diplomantov sem pri pripravi magistrske naloge oblikovala naslednje hipoteze, ki se nanašajo na diplomante Lesarske šole Maribor – Višje strokovne šole v programu Lesarstvo, ki so diplomirali v obdobju od 2003 do junija 2010: Hipoteza 1: Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj po diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem. Hipoteza 2: Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo. Hipoteza 3: V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina diplomantov. Hipoteza 4: Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov napredovala na boljše in bolj odgovorno delovno mesto. Hipoteza 5: Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni, poznala že pred zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko oz. drugo priložnostno delo). Hipoteza 6: Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih v lesarstvu ali sorodnih strokah. 19 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Hipoteza 7: Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti, ampak so imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost. 4.2.4 Raziskovalni načrt Raziskovanje predstavlja anketa, ki sem jo oblikovala in pripravila za diplomante višješolskega študija v programu Lesarstvo. Anketni vprašalnik sem oblikovala v spletni ter tiskani obliki in nato vprašalnik posredovala vsem diplomantom. Z odgovori na pripravljeno anketo sem pridobila primarne podatke o diplomantih Lesarske šole Maribor. V raziskavo so bili vključeni vsi diplomanti višješolskega študija, ki so diplomirali v letih 2003–junij 2010. Pridobljene podatke sem statistično obdelala. Časovno sem anketiranje izvedla v mesecu septembru oz. oktobru 2010, kar je bilo zaradi dopustov v poletnih mesecih bolj smiselno. Pri raziskovanju omenjam tudi omejitve: V bazi podatkov v referatu LŠ Maribor niso bili podani vsi elektronski naslovi diplomantov LŠ Maribor, katere sem še naknadno pridobivala, a je bilo kljub temu potrebno preostalim diplomantom anketo posredovati tudi v tiskani obliki po pošti. Naknadno je bilo potrebno še ročno vnašanje podatkov. Druga omejitev, ki sem jo predvidevala, je nezainteresiranost pri sodelovanju v anketi in pa problem kasnejšega vračanja tiskanih anketnih vprašalnikov. Odziv diplomantov, ki so prejeli anketni vprašalnik preko elektronske pošte in so ga v spletni obliki tudi vračali, je bil zelo zadovoljiv in časovno hiter. Več časa so diplomanti potrebovali za vrnitev tiskanih anketnih vprašalnikov, kar je podaljšalo časovni okvir zbiranja podatkov (zbiranje vrnjenih tiskanih anketnih vprašalnikov je trajalo 35 dni). 4.3 Oblikovanje anketnega vprašalnika Pri načrtovanju anketiranja sem se odločila za spletno obliko vprašalnika, ki omogoča anketiranim, da na enostavnejši način odgovorijo na vprašanja, hkrati pa so odgovori tudi zelo hitro posredovani pošiljatelju. Zaradi nedosegljivosti vseh elektronskih naslovov diplomantov, je bilo potrebno pripraviti tudi tiskano obliko vprašalnika. Vsebinsko sem pri oblikovanju vprašanj v anketnem vprašalniku sledila ciljem, ki jih zastavlja raziskava, in postavljenim hipotezam. Odgovori na zastavljena vprašanja bodo podali ustrezno preverjenost hipotez. 4.3.1 Oblikovanje spletnega vprašalnika Spletni vprašalnik sem pripravila preko spletnega portala Google (Google Docs), kjer je omogočeno oblikovanje vprašalnikov (form) ter pošiljanje vprašalnikov anketiranim preko elektronske pošte. Vsi podani odgovori se zbirajo v tabeli, ki je dosegljiva med Googlovimi dokumenti, hkrati pa so ti podatki lahko prikazani tudi grafično. Pred pričetkom pošiljanja vprašalnikov na elektronske naslove diplomantov je bilo potrebno oblikovati tudi novi elektronski naslov »Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola«. Tako so bili tudi vsi vprašalniki poslani iz novo oblikovanega elektronskega naslova. 20 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Slika 5: Google dokumenti Vir: https://www.google.com/accounts/ServiceLogin?service=writely&passive=1209600&continu e=https://docs.google.com/&followup=https://docs.google.com/<mpl=homepage Prva stran spletnega vprašalnika ima enako vlogo kot spremno pismo. V uvodnem delu vprašalnika sem pripravila nagovor za diplomante, v katerem sem poudarila namen raziskave in povabila diplomante k sodelovanju, v zaključnem delu pa sem pripisala še navodilo za spletno pošiljanje ankete in se zahvalila za sodelovanje. Na osnovi postavljenih hipotez sem pripravila vprašanja, ki so smiselna za oblikovanje vprašalnika, namenjenega raziskavi. Odločila sem se za več možnih kategorij in uporabila vprašanja zaprtega tipa z možnimi podanimi odgovori, vprašanja z ocenjevalnimi lestvicami, eno vprašanje s seznamom odgovorov, odprto vprašanje in vprašanje s številskim podatkom. Vprašalnik sem oblikovala z idejo, da bodo v anketi sodelovali tako diplomanti rednega kot izrednega študija; trenuten zaposlitveni status diplomantov je lahko različen – diplomanti so lahko redno zaposleni, nadaljujejo s študijem ali pa so nezaposleni. Vprašalnik sem razdelila na dva dela: v prvem delu odgovarjajo diplomanti na splošna vprašanja glede dosedanjega izobraževanja in želja po nadaljnjem izobraževanju ter glede trenutnega zaposlitvenega statusa; v drugem delu pa odgovarjajo na vprašanja glede iskanja zaposlitve in trenutne zaposlitve. 21 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Slika 6: Priprava spletnega vprašalnika Vir: Lasten vir Prvi del vprašalnika je namenjen vsem diplomantom, v drugem delu pa so odgovarjali na vprašanja samo diplomanti z zaposlitvijo (priloga 1). Program za oblikovanje vprašalnikov omogoča, da lahko posamezni odgovori, kateri so vnaprej določeni, omogočajo anketiranim nadaljevanje tudi v drugem delu ankete. Tako pri osmem vprašanju izbira odgovora »nadaljujem z rednim študijem« in »nisem zaposlen/a« pomeni, da diplomanti zaključijo z anketiranjem; izbira ostalih štirih odgovorov pa omogoča nadaljevanje anketiranja. Vprašalnik sem oblikovala na takšen način, ker vprašanja v drugem delu vprašalnika za nezaposlene in za redne študente niso smiselni. Slika 7: Oblika spletnega vprašalnika Vir: Lasten vir V drugem delu vprašalnika so postavljena vprašanja, na katera odgovarjajo zaposleni diplomanti. 22 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Pri oblikovanju vprašalnika sem najprej pripravila testno različico vprašalnika, ki sem ga posredovala znancem, z namenom, da je vprašalnik tudi predhodno preverjen. S tem sem želela preveriti tako vprašanja kot ustrezno delovanje spletnega vprašalnika in s tem preprečiti morebitne nepravilnosti. Pri testnem preverjanju vprašalnika ni bilo nobenih pripomb, tudi delovanje spletnega vprašalnika je bilo ustrezno. 4.3.2 Oblikovanje vprašalnika v tiskani obliki Pri oblikovanju vprašalnika v tiskani obliki sem uporabila koncept spletnega vprašalnika, le da sem dodala nekatera dodatna pojasnila, ki so bila potrebna za ustrezen in pravilen potek odgovarjanja pri ročnem vpisovanju odgovorov. Hkrati sem pripravila tudi spremno pismo, s katerim je ravnateljica nagovorila diplomante, poudarila namen ankete in jih povabila k sodelovanju. 4.4 Pridobivanje podatkov Anketo v spletni obliki sem želela posredovati preko elektronskih naslovov diplomantov. Njihove elektronske naslove sem pridobila s pomočjo referata za študente, alumnega kluba ter predavateljev, ki so bili mentorji posameznim študentom. Poleg tega sem elektronske naslove poskusila pridobiti tudi s pošiljanjem SMS-sporočil iz referata, v katerem sem jih zaprosila, da v referat sporočijo svoj elektronski naslov. Tako sem pridobila približno polovico elektronskih naslovov vseh diplomantov. Anketne vprašalnike sem poslala vsem 181 diplomantom, ki so diplomirali od 2003 do vključno junija 2010. Spletni vprašalnik sem 29. septembra 2010 preko elektronske pošte poslala 89 diplomantom, ostalim, torej 92 diplomantom, sem anketo poslala v tiskani obliki na domači naslov s priloženo in frankirano ovojnico za vračanje anketnih vprašalnikov. Anketiranje je bilo zaključeno 10. 11. 2010. Do tega datuma je bilo vrnjenih 72 anketnih vprašalnikov (37 vprašalnikov je bilo vrnjenih v elektronski obliki, 35 vprašalnikov pa v tiskani obliki). Vrnjene tiskane anketne vprašalnike je bilo potrebno ročno vnesti v program v Googlu, saj so bili na ta način zbrani vsi podatki v enaki obliki. 4.5 Analiza podatkov anketnega vprašalnika in interpretacija rezultatov Na osnovi pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika sem pripravila analizo podatkov. Program v Googlu, kjer sem oblikovala spletni vprašalnik, omogoča že takojšen izpis podatkov v tabelarični oz. grafični obliki. Vendar je ta izpis zgolj enostaven izpis, brez možnosti korelacij. Zato sem vse pridobljene podatke obdelala še s statističnim programskim paketom SPSS Statistic 17.0. Anketo je izpolnilo 72 diplomantov višješolskega študija »Lesarstvo«, od tega 28 diplomantov rednega študija (38,9 %) ter 44 diplomantov izrednega študija. Odziv anketiranih je bil zadovoljiv (39,8-odstoten). 23 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 13: Vrnjene ankete glede na način študija Št. anketiranih % Redni študij 28 38,9 Izredni študij 44 61,1 Skupaj 72 100,0 Način študija Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Študenti in posledično diplomanti Višje strokovne šole, programa Lesarstvo, prihajajo iz celotne Slovenije. Glede na geografsko lego šole, ki je locirana v Mariboru, največ diplomantov prihaja iz področja vzhodne Slovenije. Iz slike 8 je razvidna geografska razporeditev podjetij, kjer so diplomanti zaposleni. Slika prikazuje številčno izstopanje podjetij v Mariboru in v okolici, ostala podjetja v vzhodnem delu Slovenije so locirana na širšem območju Podravja, Štajerske, Koroške in Pomurja. Precej nižji delež diplomantov prihaja iz osrednje in zahodne Slovenije, kjer izstopata Železniki in Pivka, kot rezultat izrednega študija, kjer sta bili skupini izrednega izobraževanja organizirani za potrebe večjih podjetji, in sicer za podjetja Alples v Železnikih in Javor Pivka ter Brest Cerknica. Slika 8: Geografska razporeditev zaposlitev diplomantov Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Zadovoljstvo s pridobljenim znanjem v okviru višješolskega študija na šoli sem primerjala pri diplomantih rednega in izrednega študija (tabela 14). Rezultati so pokazali, da diplomanti izrednega študija ocenjujejo pridobljeno znanje s povprečno oceno 3,85 in je ocena višja kot pri diplomantih rednega študija (3,52), pri čemer so diplomanti ocenjevali z ocenami od 1 do 5 (1 = nič, 5 = zelo veliko). Rezultati odražajo večjo zainteresiranost izrednih študentov že v času izobraževalnega procesa, ki svoje delovne izkušnje praktično povezujejo s pridobljenimi 24 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 znanji. V procesu izobraževanja najdejo ideje za svoje delo oz. rešitve problemov, ki se pojavljajo na delovnem mestu ter izzive za prihodnje delo. Tabela 14: Ocena pridobljenega znanja Število odgovorov Ocena pridobljenega znanja (povprečna vrednost) Standardni odklon Redni študij Izredni študij 27 40 3,52 3,85 1,087 0,770 Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Trenutni zaposlitveni status je podan s sliko 9. Zaposlenih je kar 93,0 % vseh diplomantov (85,8 % diplomantov rednega študija in 97,7 % diplomantov izrednega študija). Največji delež diplomantov je redno zaposlenih, in sicer kar 75,0 %, sledi samozaposlitev 13,8 % ter pogodbeno delo 4,2 %. V nadaljnji redni študij je vključenih 2,8 % diplomantov. Razveseljiv je nizek delež diplomantov višješolskega študija lesarstva brez zaposlitve (4,2 %). Seveda je pričakovano, da je delež nezaposlenih pri diplomantih rednega študija višji, in sicer 7,1 % pri diplomantih rednega študija in 2,3 % pri diplomantih izrednega študija. Nizek delež nezaposlenih kaže na potrebe po tehničnem kadru lesarskega profila. 90 Delež diplomantov (%) 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Samozaposlitev Redna zaposlitev Pogodbeno delo Redni študij Brez zaposlitve Diplomanti rednega študija 10,7 64,4 10,7 7,1 7,1 Diplomanti izrednega študija 15,9 81,8 0 0 2,3 Slika 9: Trenutni zaposlitveni status diplomantov Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Izmed 72 anketiranih diplomantov so samo 3 diplomanti nezaposleni; le-ti so diplomirali v različnih letih (razvidno iz tabele 15). 25 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 15: Leto zaključka študija (nezaposleni diplomanti) Leto zaključka študija Št. diplomantov 2004 1 2007 1 2010 1 Skupaj 3 Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 V tabeli 16 je podan natančnejši prikaz odgovorov nezaposlenih diplomantov glede iskanja zaposlitve in vloženega truda pri iskanju. Samo eden izmed treh diplomantov je odgovoril na vprašanje o iskanju zaposlitve in ta diplomant se je tudi sam aktivno vključil v iskanje. Diplomanta iz leta 2004 in 2007 nista podala odgovorov na predmetna vprašanja oz. eden diplomant odgovarja, da pri iskanju zaposlitve ni vložil nobenega truda. Iz podanih odgovorov ni moč sklepati o vzrokih za nezaposlenost. Tabela 16: Podrobni odgovori diplomantov, ki niso zaposleni Trud pri iskanju Leto zaključka študija Iskanje zaposlitve zaposlitve 2004 Ni odgovora Ni odgovora 2007 Ni odgovora 1 * 2010 Sam sem se aktivno vključil v 3 * iskanje zaposlitve. * Anketirani so ocenjevali svoj trud z ocenami od 1 do 5, 1 = nič, 5 = zelo velik. Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Pričakovano je visok tudi delež zaposlitve v lesarski panogi (80,3 % diplomantov je zaposlenih v lesarski panogi) in je višji pri diplomantih izrednega študija (83,7 %) kot pri diplomantih rednega študija (73,9 %). Rezultat lahko razložim z dejstvom, da so diplomanti izrednega študija že predhodno bili zaposleni v lesni industriji in so zaradi potrebe po nadaljnjem izobraževanju tudi nadaljevali svoje šolanje v lesarski smeri. Podrobnejša primerjava nam prikaže, da je največji delež diplomantov, ki so zaposleni v panogi lesarstva redno zaposlenih, sledijo samozaposleni in nato diplomanti s pogodbenim delom (tabela 17). 26 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Delež zaposlenih diplomantov (%) 120 100 80 IZVEN LESARSTVA 60 V LESARSTVU ALI SORODNI PANOGI 40 20 0 REDNI ŠTUDIJ IZREDNI ŠTUDIJ Slika 10: Panoga zaposlitve Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Iz tabele 18 je razvidno, na kakšen način so diplomanti iskali svojo zaposlitev. Na to vprašanje so odgovarjali samo diplomanti rednega študija, ker sem želela podatke o možnostih zaposlovanja osredotočiti na prvo zaposlitev po končanem študiju. Največji je delež diplomantov, ki so sami iskali zaposlitev (73,1 %), sledi delež diplomantov, kjer so na pomoč pristopili tudi prijatelji, znanci, sorodniki ter poznanstva z vodstvom podjetja. S podanimi podatki pa sovpadajo tudi ocene vloženega truda pri iskanju zaposlitve. Največ truda so vložili ravno tisti diplomanti, ki so sami aktivno iskali zaposlitev (anketirani so ocenjevali svoj trud z ocenami od 1 do 5, 1 = nič, 5 = zelo velik, podatki so podani z aritmetičnimi sredinami). Pri iskanju zaposlitve diplomantov pa nista sodelovala oz. nudila pomoč niti Zavod za zaposlovanje niti agencije za zaposlovanje. Tabela 17: Primerjava trenutne oblike zaposlitve in panoge V lesarstvu oz. Samozaposlen Redno zaposlen Pogodbeno delo Skupaj sorodni panogi Izven lesarstva Skupaj št. 9 1 10 % 17,0 % 7,7 % 15,2 % št. 42 11 53 % 79,2 % 84,6 % 80,3 % št. 2 1 3 % 3,8 % 7,7 % 4,5 % št. 53 13 66 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 27 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 18: Načini iskanja zaposlitve (redni študij) Število anketiranih % 19 73,1 Trud pri iskanju zaposlitve (aritmetična sredina) 4,2 Pomoč Zavoda za zaposlovanje 0 0 0 Pomoč agencije za zaposlovanje 0 0 0 Pomoč prijateljev, znancev, sorodnikov 4 15,4 2,8 Poznanstva z vodstvom podjetja 2 7,7 2,0 Diplomant ni aktivno iskal zaposlitve 1 3,8 2,0 26 100,0 Način iskanja zaposlitve Aktivna vključitev diplomanta v iskanje zaposlitve Skupaj Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Z anketiranjem sem želela spoznati tudi različne možnosti navezovanja stikov z zaposlitvenimi podjetji. Na to vprašanje so odgovarjali samo diplomanti rednega študija. S sliko 11 prikazujem, kako so diplomanti rednega študija spoznali podjetje, v katerem so trenutno zaposleni. Največji delež diplomantov je v podjetju, v katerem so zaposleni, v času študija opravljal praktično izobraževanje (38,1 %), kar kaže na izredno pozitivno povezanost s podjetjem, ki se lahko prične že v času študija, ko študenti v podjetju opravljajo obvezni praktični del izobraževalnega procesa. Delodajalci so seveda pripravljeni zaposliti pridne, marljive študente. Slednje se odraža tudi v podatkih, da se je 41,7 % anketiranih diplomantov rednega študija zaposlilo še pred diplomiranjem, 29,2 % pa takoj po diplomiranju (upoštevajoč zaposlene diplomante rednega študija). Zanimiv je podatek o deležu diplomantov, ki podjetja predhodno sploh niso poznali – ta delež je 33,4 %. Ugotavljam, da je približno dve tretjini diplomantov poznalo podjetje preko svojega predhodnega dela ali so zaposlitev pridobili s poznanstvi oz. pomočjo sorodnikov in prijateljev. 28 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 (%) 45 40 38,1 33,4 35 30 25 20 15 9,5 10 9,5 9,5 5 0 Opravljal praktično Opravljal štud.ali Zaposleni izobraževanje pogodb. delo sorodniki, prijatelji Predhoden dogovor o zaposlitvi Podjetja nisem poznal Slika 11: Načini seznanitve s podjetjem (redni študij) Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Tabela 19: Čas zaposlitve diplomantov (redni študij) Št. anketiranih Pred zaključkom študija 10 Takoj po diplomiranju 7 Približno v treh mesecih po diplomiranju 1 Približno v šestih mesecih po diplomiranju 1 Približno v enem letu po diplomiranju 3 Približno v dveh letih po diplomiranju 2 24 Skupaj Opomba: v tabeli so zajeti podatki za zaposlene diplomante rednega študija. % 41,7 29,2 4,2 4,2 12,5 8,3 100,0 % Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Trend zaposlovanja diplomantov rednega študija v posameznih časovnih obdobjih pred in po diplomiranju prikazujem s sliko 12. Delež zaposlenih diplomantov je najbolj porasel v obdobju pred diplomiranjem in po končanem študiju. V kasnejših obdobjih pa ta trend zaposlovanja narašča počasneje (v anketi sem zajela obdobje do dveh let po diplomiranju). Pri izračunu deleža zaposlenih diplomantov sem upoštevala, da trenutne zaposlitve nimajo dejansko nezaposleni in tisti diplomanti, ki redno študirajo. 29 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Delež zaposlenih diplomantov (%) 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Nizi1 Pred zaključkom študija Takoj po diplomiranju Približno v treh mesecih po diplomiranju Približno v šestih mesecih po diplomiranju Približno v enem letu po diplomiranju Približno v dveh letih po diplomiranju 35,7 60,7 64,3 67,8 78,6 85,7 Slika 12: Delež zaposlenih diplomantov rednega študija Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Primerjava iskanja zaposlitve in časa, v katerem so se diplomanti zaposlili, nam prikaže, da so se diplomanti, ki so aktivno iskali zaposlitev, tudi časovno hitro zaposlili; 81,3 % teh diplomantov se je zaposlilo pred zaključkom študija ali takoj po diplomiranju. V istem časovnem obdobju se je zaposlilo 50 % tistih diplomantov, ki so zaposlitev dobili s poznanstvi prijateljev oz. sorodnikov (tabela 20). Postavi se vprašanje, ali so se diplomanti, ki so že v času študija spoznali podjetje, tudi hitreje zaposlili (tabela 21). Izmed diplomantov, ki so se zaposlili pred zaključkom študija, je 50 % diplomantov v času študija opravljalo praktično izobraževanje, 20 % pa študentsko ali pogodbeno delo. V tem primeru so delodajalci svoje zaposlene že predhodno poznali. Izmed diplomantov, ki so se zaposlili takoj po diplomiranju, pa jih je 28,6 % opravljalo v podjetju praktično izobraževanje; hkrati pa se je v času po diplomiranju zaposlil velik delež diplomantov, ki podjetja predhodno niso poznali (42,9 %). Približno v enem letu po diplomiranju so se zaposlili tisti, ki so imeli dogovor s podjetjem, in tisti, ki podjetja niso poznali. 2 test v statističnem programu SPSS pa ni podal značilne povezanosti med podanima spremenljivkama (Sig = 0,471 in je večji od 0,05), zato ne morem potrditi povezanost obeh spremenljivk. 30 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Tabela 20: Iskanje zaposlitve in čas zaposlitve pri diplomantih rednega študija Čas zaposlitve Približno v Pred Aktivna treh mesecih šestih mesecih Približno v Približno v zaključkom Takoj po po po enem letu po dveh letih po študija diplomiranju diplomiranju diplomiranju diplomiranju diplomiranju Skupaj 7 6 0 1 2 0 16 43,8 % 37,5 % 0,0 % 6,3 % 12,5 % 0,0 % 100,0 % 1 1 1 0 1 0 4 25,0 % 25,0 % 25,0 % 0,0 % 25,0 % 0,0 % 100,0 % 2 0 0 0 0 0 2 100,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % 0 0 0 0 0 1 1 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % 100,0 % št. 10 7 1 1 3 1 23 % 43,5 % 30,4 % 4,3 % 4,3 % 13,0 % 4,3 % 100,0 % vključitev št. diplomanta Približno v pri % iskanju zaposlitve Pomoč prijateljev, št. znancev, sorodnikov % Poznanstva z št. vodstvom podjetja Diplomant aktivno % ni št. iskal % zaposlitve Skupaj Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Tabela 21: Primerjava med načinom seznanitve s podjetjem in časom zaposlitve Čas zaposlitve Približno v Pred treh mesecih Približno v Približno v po šestih mesecih enem letu po zaključkom Takoj po študija diplomiranju opravljal 50,0 % 28,6 % 0 V času študija opravljal štud. ali 20,0 % 0 0 V času študija diplomiranju po diplomiranju diplomiranju Skupaj 100,0 % 0 38,1 % 0 0 0 9,5 % 28,6 % 0 0 0 9,5 % 0 0 0 50,0% 9,5 % 50,0 % 33,3 % 100,0 % 100,0 % praktično izobraževanje pogodbeno delo V podjetju zaposleni prijatelji, znanci, sorodniki Predhoden dogovor o zaposlitvi 10,0 % Diplomant ni poznal podjetja 20,0 % 42,9 % 100,0 % Skupaj 100,0 % 100,0 % 100,0 % 0 100,0 % Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Pozitivno preseneča podatek o možnostih, ki so jih diplomanti imeli pri iskanju zaposlitve. Na to vprašanje so odgovarjali diplomanti rednega in izrednega študija. Diplomanti rednega študija so pri iskanju zaposlitve imeli dve ali več možnosti kar v 50 %, kar seveda kaže na 31 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 potrebe po kadrih lesarskega poklica. Pri diplomantih izrednega študija je ta odstotek še večji, in sicer kar 60,7 %. Pri zadnjih gre za menjavo zaposlitve, kar očitno kaže na pomembnost izobrazbe in izkušenj, saj so diplomanti izrednega študija imeli pri iskanju zaposlitve več možnost kar v 39,3 % (tabela 22). Tabela 22: Možnosti pri iskanju zaposlitve Način študija Možnosti pri iskanju zaposlitve Ena možnost Dve možnosti Več možnosti Skupaj Redni študij Izredni študij št. 7 11 Skupaj 18 % 50,0 39,3 42,9 št. 2 6 8 % 14,3 21,4 19,0 št. 5 11 16 % 35,7 39,3 38,1 št. 14 28 42 % 100,0 100,0 100,0 Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Zaposlitvene možnosti diplomantov po posameznih letih diplomiranja prikazujem s sliko 13. Slika ponazarja v zadnjih treh letih (2008, 2009, 2010 – ko se je pričela gospodarska situacija sicer slabšati) celo več zaposlitvenih možnosti kot v predhodnih letih. Še najmanj različnih možnosti so imeli diplomanti, ki so končali študij v letu 2003 in 2004. Zaposlitvene možnosti diplomantov 1,2 1 0,8 0,6 dve ali več možnosti 0,4 ena možnost 0,2 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Slika 13: Primerjava zaposlitvenih možnosti diplomantov glede na leto diplomiranja Vir: Raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Pomembnost ustrezne izobrazbe in s tem povečanje kompetentnosti kaže podatek, kako se je spremenila zaposlitev diplomantov po končanem študiju (na vprašanje so odgovarjali diplomanti, ki so imeli zaposlitev že pred diplomiranjem – slika 14). 32 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 Po uspešno zaključenem študiju se je kar pri 52,8 % diplomantih spremenila zaposlitev oz. delovno mesto v smislu napredovanja na zahtevnejše delovno mesto. Že pred diplomiranjem je na zahtevnejše oz. vodstveno delovno mesto napredovalo 17 % diplomantov. Pri tem pa jih je kar 35,8 % napredovalo po diplomiranju. Pridobivanje višje izobrazbe delodajalci prepoznajo kot prednost oz. nadgradnjo dosedanjega znanja, iskanje novih idej in novih priložnosti. Na delovnem mestu v podjetju to pomeni prevzemanje večje odgovornosti in s tem tudi možnost napredovanja na zahtevnejša oz. vodilna delovna mesta. Delež diplomantov, ki so po opravljeni diplomi iskali zaposlitev v drugem podjetju, se zaposlili v lastnem ali družinskem podjetju ali pa spremenili panogo zaposlitve, je 18,9 %. Približno ena tretjina diplomantov, ki so pridobili višjo stopnjo izobrazbe, ni bila deležna nobenih sprememb v smislu napredovanj na zahtevnejša delovna mesta. (%) 30 25 20 15 10 5 0 Nizi1 Napredovanje na zahtevnejše del. mesto Napredovanje na vodstveno del. mesto Napredovanje že pred diplomiranjem Zaposlitev v drugem podjetju Samozaposlitev Sprememba panoge oz. stroke Brez sprememb 28,3 7,5 17 7,5 5,7 5,7 28,3 Slika 14: Sprememba zaposlitve po končanem študiju Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Pri iskanju zaposlitve so izredno pomembne tudi ustrezne kompetence diplomantov. S postavljenim vprašanjem sem želela pridobiti podatke, za katera znanja in izkušnje diplomanti menijo, da so bila najpomembnejša pri njihovi zaposlitvi. Na vprašanje so odgovarjali zaposleni diplomanti; izmed podanih kompetenc so lahko izbrali več kompetenc, za katere menijo, da so bile odločilne pri njihovi zaposlitvi. Iz podanih odgovorov (tabela 23) je razbrati, da so diplomanti izmed možnih podanih odgovorov največkrat izbrali odgovore, s katerimi kot najpomembnejše kompetence izpostavljajo ustrezno izobrazbo, izkušnje, uporabo računalnika in spretnost pri vodenju ter odločanju. Zadnje mesto diplomanti pripisujejo pomembnosti znanju tujega jezika. Tabela 23: Ustrezne kompetence pri zaposlitvi Število odgovorov DA 33 NE Skupaj Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 št. % št. % št. % Ustrezna izobrazba 37 55,20 30 44,80 67 100 Izkušnje 30 44,80 37 55,20 67 100 Znanje uporabe računalnika 23 34,30 44 65,70 67 100 Spretnost vodenja, org., odločanja 23 34,30 44 65,70 67 100 Komunikacijske sposobnosti 17 25,40 50 74,60 67 100 Timsko delo 16 23,90 51 76,10 67 100 Znanje tujih jezikov 8 11,90 59 88,10 67 100 Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Pohvalni in hkrati zelo razveseljivi so rezultati glede ambicij in želja glede nadaljnjega izobraževanja diplomantov, ki kažejo, da skoraj polovica vseh diplomantov želi nadaljevati študij (49,3 %), od tega kar 39,4 % na visoki strokovni stopnji, smer Lesarstvo (rezultati so skoraj identični za redne in izredne študente – slika 15). Še nadaljnjih 9,9 % diplomantov želi nadaljevati študij izven lesarstva. Tako je skupen odstotek diplomantov, ki želijo nadaljevati študij ali pa že nadaljujejo s študijem, 56,4 % (kar 67,9 % pri diplomantih rednega študija in 48,8 % pri diplomantih izrednega študija). Dejansko pa študij že nadaljujejo diplomanti rednega študija v panogah izven lesarstva, in sicer 17,9 % (podatek velja za diplomante rednega študija). 45 40 35 30 (%) 25 20 15 10 5 0 Nadaljevanje študija na visoki strokovni stopnji - smer Lesarstvo Nadaljevanje študija izven lesarstva Trenutna vključenost v študij izven lesarstva Neformalno izobraževanje seminarji, tečaji Brez ambicij oz. želja REDNI ŠTUDIJ 39,3 10,7 17,9 28,6 35,7 IZREDNI ŠTUDIJ 39,5 9,3 0 27,9 23,3 Slika 15: Ambicije diplomantov Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 Razveseljiv je podatek o dokaj visokem deležu diplomantov, ki bi želeli nadaljevati študij v lesarski panogi. Študij na visoki strokovni stopnji v Sloveniji je za diplomante trenutno možen le na Biotehniški fakulteti – Oddelek za lesarstvo. Naša šola je že podala predloge za možnosti takšnega nadaljevanja predvsem v smislu omogočanja prehoda iz višješolski na 34 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 visokošolski študij. Močno upamo, da bodo z uvajanjem bolonjskega sistema študija te možnosti tudi zaživele in bo diplomantom višješolskega študija omogočen prehod na visokošolsko strokovno stopnjo. Nekatere visokošolske ustanove že omogočajo diplomantom višješolskega študija prehode na visokošolski program, tako se tudi diplomanti višješolskega študija Lesarstvo lahko vpišejo v 2. letnik nekaterih visokošolskih programov. Postavi se vprašanje, ali na odločitev za nadaljevanje študija vpliva ocena, s katero diplomanti ocenjujejo pridobljeno znanje. V tabeli 24, iz katere razberem, da najvišje ocenjujejo uporabnost pridobljenega znanja diplomanti, ki že nadaljujejo študij, je podana primerjava povprečnih vrednosti (aritmetičnih sredin). V statističnem programu SPSS 2 test ni podal signifikante, (značilne) povezanosti med podanima spremenljivkama (Sig. = 0,280 in je večji od 0,05), zato ne morem potrditi povezanost obeh spremenljivk. Tabela 24: Nadaljnje izobraževanje glede na oceno pridobljenega znanja Ocena pridobljenega Število Stand. znanja* odgovorov odklon 3,40 25 1,000 Nadaljevanje študija izven lesarstva 3,29 7 1,380 Trenutna vključenost v študij izven lesarstva 4,40 5 0,548 Neformalno izobraževanje - seminarji, tečaji 3,89 19 0,658 Brez ambicij oz. želja 4,10 10 0,568 Skupaj 3,71 66 0,924 Ambicije glede nadaljnjega izobraževanja Nadaljevanje študija na visoki strokovni stopnji - smer Lesarstvo *aritmetična sredina Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010 4.6 Preverjanje hipotez Na podlagi analize podatkov anketnega vprašalnika, podane v prejšnjem poglavju, sem podala odgovore na prvotno postavljene hipoteze. Hipoteza 1: Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj po diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem. S postavljeno hipotezo sem želela ugotoviti, kolikšen je delež študentov, ki so se zaposlili že pred diplomiranjem ali takoj po diplomiranju. Na postavljeno vprašanje so odgovarjali samo diplomanti rednega študija. Želela sem namreč pridobiti informacijo, v kolikšnem času so zaposljivi diplomanti rednega študija Lesarstva. Hkrati sem predvidevala, da je večina izrednih študentov bilo že redno zaposlenih. Rezultati kažejo, da se je že pred zaključkom študija zaposlilo 35,7 % diplomantov rednega študija, takoj po diplomiranju pa še 25,0 %. Diplomanti so se uspešno zaposlili v dokaj kratkem času, kar kaže na potrebno po 35 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 zaposlovanju tehničnega kadra s strani gospodarstva. V času po diplomiranju je bilo zaposlenih že 60,7 % diplomantov, v naslednjih dveh letih po diplomiranju so bili zaposleni tudi preostali. Hipoteza »Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj po diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem« je potrjena. Hipoteza 2: Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo. Hipoteza je bila postavljena z namenom, da ugotovim, kolikšen je dejanski delež nezaposlenih diplomantov višješolskega študija Lesarstvo. Kot zaposlene sem v tem primeru smatrala diplomante, ki so redno zaposleni, samozaposleni ali pa opravljajo pogodbeno delo. (2,8 % je delež diplomantov, ki so imeli v času raziskave status rednega študenta.) Ugotavljam, da je delež dejansko nezaposlenih diplomantov 4,2 %; je pa odstotek nekoliko večji, če iz razberem samo podatek za nezaposlene diplomante rednega študija (7,1 %). Slednje lahko razložim z dejstvom, da se za izredni študij praviloma odločajo že zaposleni, medtem ko morajo diplomanti rednega študija zaposlitev šele poiskati. Hipoteza »Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo« je potrjena. Hipoteza 3: V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina diplomantov. Glede na izkušnje, da kar precejšnje število študentov višješolskega programa Lesarstvo prihaja iz bolj ali manj že uveljavljenih družinskih podjetij, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo, sem želela ugotoviti, kolikšno je dejansko število teh diplomantov, ki so se po končanem študiju zaposlili v lastnem ali družinskem podjetju. V sliki 9 odčitam, da je odstotek samozaposlenih 13,8 %. Če izpostavim samo diplomante izrednega študija je ta odstotek nekoliko višji, in sicer 15,9 %. Ugotavljam, da hipoteza »V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina diplomantov« ni potrjena. Hipoteza 4: Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov napredovala na boljše in bolj odgovorno delovno mesto. Z uspešno opravljenim višješolskim študijem in pridobitvijo višje izobrazbe se diplomantom v mnogih primerih odprejo vrata za nove možnosti in nove priložnosti na trenutnem delovnem mestu ali pa v smislu iskanja novih zaposlitvenih možnosti. V okviru istega podjetja to največkrat pomeni napredovanje na boljše oziroma bolj odgovorno in bolj zahtevno delovno mesto. S postavljeno hipotezo sem želela ugotoviti, ali diplomanti s pridobljeno višjo izobrazbo tudi izboljšajo svoj zaposlitveni status na delovnem mestu. Iz slike 14 odčitam, da je na boljše in bolj odgovorno delovno mesto napredovalo 52,8 %, medtem ko se je še nadaljnjih 18,9 % 36 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 diplomantov po končanem študiju zaposlilo v drugem podjetju, v lastnem ali družinskem podjetju ali pa spremenilo panogo. Ugotavljam, da je hipoteza »Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov napredovala na boljše in bolj odgovorno delovno mesto« potrjena. Hipoteza 5: Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni, poznala že pred zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko oz. drugo priložnostno delo). S postavljeno hipotezo sem želela proučiti, na kakšen način se diplomanti seznanijo s podjetjem, kjer so zaposleni. V obeh letnikih višješolskega izobraževanja je kot obvezni del izobraževalnega procesa tudi praktično izobraževanje v podjetju v obsegu 390 ur v prvem letniku in 450 ur v drugem letniku. Zastavila sem vprašanje, v kolikšni meri lahko zadovoljivo opravljeno praktično izobraževanje med procesom študija vpliva na nadaljnjo zaposlitev v podjetju. Iz slike 11, kjer sem prikazala različne načine seznanitve s podjetjem, razberem, da je najvišji delež tistih diplomantov, ki so v času študija v podjetju opravljali praktično izobraževanje (38,1 %), sledi pa delež diplomantov, ki podjetja sploh niso poznali (33,4 %). Skupen delež diplomantov, ki so med študijem v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko oziroma pogodbeno delo, je 47,6 %, kar ne predstavlja večine vseh diplomantov. Hipoteza »Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni, poznala že pred zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko oz. drugo priložnostno delo)« ni potrjena. Hipoteza 6: Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih v lesarstvu ali sorodnih strokah. Delež zaposlenih v lesarski panogi (ali podobni panogi) je razviden iz slike 10 in prikazuje, da je v lesarstvu zaposlenih kar 80,3 % diplomantov. Pokaže se razlika med diplomanti rednega in izrednega študija. Pri slednjih je delež zaposlitve v lesarski panogi višji in predstavlja 83,7 %, pri diplomantih rednega študija je delež nižji (73,9 %). Študij lesarstva predstavlja usmerjenost v poznavanje tehnologije lesne proizvodnje in managementa, zato je povsem razumljiv in željen večji delež zaposlovanja na področju lesarstva. Hipoteza »Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih v lesarstvu ali sorodnih strokah« je potrjena. Hipoteza 7: Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti, ampak so imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost. Diplomanti, zajeti v raziskavo, so zaključili študij v obdobju od leta 2003 do junija 2010. Iz prikazane tabele 22 razberem, da je imelo eno možnost pri iskanju zaposlitve 42,9 % diplomantov, ostalih 57,1 % pa je imelo dve ali več možnosti. Glede na sedanjo slabšo 37 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 gospodarsko situacijo, ki vpliva tudi na možnosti zaposlovanja in se je pričela konec leta 2008, sem pripravila še sliko, kjer sem preučila možnosti diplomantov glede zaposlitve po posameznih letih zaključka študija (slika 13). Vendar iz prikazane slike ni razvidno, da bi bil delež diplomantov, ki so imeli dve ali več možnosti zaposlitve v letih 20082010, občutnonižje od predhodnih let. Hipoteza »Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti, ampak so imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost zaposlitve« ni potrjena. 38 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 5 ZAKLJUČEK Analiza anketiranja je potrdila naša pričakovanja, da je delež zaposlenih diplomantov višješolskega študija visok. Raziskava je pokazala, da je zaposlenih 93 % vseh diplomantov, največji delež diplomantov je redno zaposlenih, sledi samozaposlitev in pogodbeno delo. V nadaljnji redni študij je vključenih 2,8 % diplomatov, brezposelnih pa je 4,2 % diplomantov. Stopnja brezposelnih naših diplomantov je v primerjavi s stopnjo brezposelnosti v Sloveniji za oktober 2010 (10,6 %) nizka. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi statistične podatke za prebivalstvo s terciarno izobrazbo, povprečna stopnja brezposelnosti za leto 2010 je bila 4,97 % (lastni izračun). Podajam še podatek o izobrazbeni strukturi brezposelnih, ki izkazuje, da je delež brezposelnih s VI. stopnjo izobrazbe v primerjavi z ostalimi izobrazbenimi stopnjami najnižji in predstavlja le 3,4 % v skupnem številu brezposelnih (podatki za oktober 2010). Po končanem izobraževanju so diplomanti pretežno sami iskali zaposlitev, presenetljiv pa je podatek, da jim pri iskanju niso nudili pomoči niti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje niti agencije za zaposlovanje. Največji delež zaposlenih je podjetje, v katerem so zaposleni, spoznalo z opravljanjem praktičnega izobraževanja (38,1 %), kar kaže na smiselnost intenzivnega povezovanja s podjetji že v času študija, saj na ta način diplomanti pridobijo izkušnje, kompetence, večjo možnost zaposlitve v podjetju. Diplomanti so pričakovano pretežno zaposleni v panogi lesarstva (80,3 %). Geografska razporeditev podjetij, kjer so diplomanti zaposleni, pa prikazuje številno izstopanje podjetij v Mariboru in okolici, kar je nedvomno povezano tudi z lokacijo višješolske ustanove v Mariboru. Prikazani podatki kažejo na visok delež zaposlenih diplomantov že pred diplomiranjem (35,7 %), takoj po diplomiranju je zaposlenih že 60,7 % diplomantov. Deleži sovpadajo s prikazanimi deleži zaposlenih diplomantov celotne generacije za leto 2007 za tehnične vede ki so podani v raziskovalnem poročilu »Zaposlitvene možnosti mladih diplomantov v Sloveniji«. Kot rezultat raziskave izpostavljam dejstvo, da je polovica anketiranih diplomantov pri iskanju zaposlitve imela dve ali več možnosti, delež pa se tudi v zadnjih letih, ko je gospodarska situacija slabša, ni zmanjšal. Večje število možnosti pri zaposlitvi prav gotovo kaže na potrebe po zaposlovanju v lesni panogi. Po uspešno zaključenem študiju se je pri več kot polovici diplomantov spremenila zaposlitev oz. delovno mesto, diplomanti so napredovali na zahtevnejše ali vodstveno delovno mesto. Izjemno razveseljivi so rezultati raziskave, ki potrjujejo ambicije diplomantov po nadaljnjem izobraževanju. Skoraj polovica vseh diplomantov želi nadaljevati študij, večina bi želela nadaljevati študij na visoki strokovni stopnji, smer Lesarstvo, nekateri pa tudi na drugih študijskih področjih. Želje po nadaljnjem izobraževanju na visokošolskem študiju v smeri lesarstva želimo podpreti, naša Višja strokovna šola – LŠ Maribor si že vseskozi prizadeva za možnosti 39 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 takšnega nadaljevanja predvsem v smislu omogočanja prehoda iz višješolskega na visokošolski študij. Želimo, da bi te možnosti z uvajanjem bolonjskega sistema tudi zaživele in bo diplomantom višješolskega študija omogočen prehod na visokošolsko strokovno stopnjo. Kot zaključek raziskave o zaposljivosti diplomantov želim izpostaviti dejstvo, da je tudi v prihodnje izredno smiselno aktivno povezovanje s podjetji že v času študijskega procesa, pri čemer aktivno sodelujejo podjetja, šola in študenti. Vzpostavljanje poslovnih kontaktov že med študijem prav gotovo povečuje zaposlitvene možnosti diplomantov. 40 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 6 LITERATURA DELOVNO aktivno prebivalstvo po dejavnostih. SURS. [Online]. [Citirano 16. jun. 2011; 22:25]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp GOOGLE dokumenti. [Online]. [Citirano 20. jan. 2011; 9:12]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.google.com/accounts/ServiceLogin?service=writely&passive=1209600&continu e=https://docs.google.com/&followup=https://docs.google.com/<mpl=homepage. KROPIVŠEK, Jože et al. 2009. Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu. V: Leswood, let. 61, št. 5. Str. 297–300. ISSN 0024-1067. LESARSKA šola Maribor – Višja strokovna šola. 2011. Interna dokumentacija. Maribor: LŠ Maribor. MILAVEC, Igor. 2009. Vpliv svetovne recesije na slovensko lesnopredelovalno panogo. V: Leswood, let. 61, št. 4. Str. 157. ISSN 0024-1067. PODROBNI statistični podatki o poklicu inženir lesarstva. ZRSZ. [Online]. [Citirano 17. jun. 2011; 11.35]. Dostopno na spletnem naslovu: http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Izobrazba/Default.aspx#details. PROSTA delovna mesta na področju lesarstva. 2011. Zavod Republike za zaposlovanje. Interni statistični podatki. ŠTARKL, Darja. 2008. Izobraževalni programi na trgu dela. Ljubljana: CPI, Center RS za poklicno izobraževanje. ISBN 978-961-6246-61-3. 41 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK (SPLETNA OBLIKA) Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola Spoštovani! Kot veste, v letošnjem letu Višja strokovna šola – Lesarska šola Maribor praznuje deseto obletnico in v tem času je diplomiralo 181 diplomantov. Ob tem jubileju želimo pripraviti analizo delovanja Višje strokovne šole – LŠ MB s poudarkom na možnostih zaposlovanja naših diplomantov, kar je predvsem pomembno tudi za trenutno gospodarsko situacijo. Vljudno vas naprošamo, da izpolnite priloženo anketo. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo! Anketo izpolnite s klikom na spodnjo povezavo. Predsednica Komisije za kakovost: Andreja Peserl, u. d. i. l. Ravnateljica Višje strokovne šole – LŠ MB: Zdenka Steblovnik Župan, u. d. i. l., spec. 42 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 43 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 44 Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010 45
© Copyright 2024