1. No category

18
b r e z p l a č n o g l a s i l o O B Č I N E M U TA
maj 2010
letnik VII
številka 18
16. OBČINSKI PRAZNIK
občina
javni zavodi
društva
župnija
trgovina
intervju
mladi talenti
kultura
nekoč in danes
spominjamo se jih
naša potepanja
križanka
priloga: Občina Muta vabi na prireditve ob 16. občinskem prazniku
uvodnik
Drage občanke, spoštovani občani!
V letošnjem letu občina Muta praznuje že
16. občinski praznik.
Glede na dejstvo, da se je novi termin
praznika zelo dobro »prijel«, smo za praznovanje tudi tokrat izbrali zadnja dva vikenda v
mesecu maju. Odbor za pripravo občinskega praznika nam je pripravil pester in raznolik
program, tako na kulturnem kot tudi na športnem (in še katerem) področju. Zagotovo pa
ne bo manjkalo zabave za naše najmlajše.
Letos je praznovanje občinskega praznika v veliki meri posvečeno Pihalnemu orkestru Muta, ki praznuje 115-letnico aktivnega
in uspešnega delovanja. Ob tem pa bomo
na slavnosten način obeležili tudi 20-letnico
delovanja Društva invalidov Muta.
Spoštovane občanke in občani! Ker je
občinski praznik tudi priložnost, da spregovorimo o načrtih, o vizijah in strategiji, ki smo
si jo tokrat zastavili s sprejetim proračunom
za leto 2010, bi vam rad predstavil najpomembnejše projekte, ki se zaključujejo, ki so
v fazi izvajanja, in projekte, ki se bodo zaključili v naslednjih letih.
Tudi v letošnjem proračunu je glavnina
investicijskih proračunskih sredstev namenjena projektom, ki se tičejo komunalne infrastrukture, in seveda tistim projektom, ki so
sofinancirani s strani državnega proračuna.
V nadaljevanju bi rad nanizal nekaj najpomembnejših projektov za našo lokalno
skupnost. Proračun, ki smo ga sprejeli na 27.
redni seji, 30. 3. 2010, znaša 4.573.981,16 € in je
za 36,8 % večji kot rebalans iz preteklega leta.
Odhodki v letu 2010 pa znašajo 4.869.252,72
€ in so za 37,5 % povečani glede na preteklo
leto. Da bomo v letošnjem letu lahko realizirali vse projekte iz investicijskih programov
ter poravnali obveznosti, ki nam jih nalaga
država do javnih zavodov in ustanov, smo se
morali zadolžiti za 190.000,00 €.
Ključni projekti v letošnjem letu so:
KOCEROD: skupni projekt dvanajstih
občin, poskusno obratovanje regijskega
odlagališča odpadkov je načrtovano za
konec leta 2010.
SE 3: novo stanovanjsko naselje, načrtovanih 50 bivalnih enot. Projekt je razdeljen
na dve fazi, prva faza zajema 10 individualnih enot, 4 dvojčke in 4 trojčke, nakup
zemljišč za ureditev infrastrukture.
Drava kot priložnost – skupni projekt
občin zgornje Dravske doline, nosilec
projekta je Občina Radlje ob Dravi.
Čiščenje povodja reke Drave, odkup zemljišč za prečrpavališče za čistilno napravo, pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Projekt kolesarske steze trbonjski
most–Vrata.
Kolesarska steza Gortina–odcep Bistriški
jarek.
Zaključek del, ki so se izvajala v letu 2009
(Cesta ob potoku, ulica Ob Bistrici – spodnja Muta).
Projektna dokumentacija (PGD, PZI) za
izgradnjo povezovalne ceste in ureditev
krožišča na regionalni cesti G-1 na Gortini.
•
•
•
Proračun, ki smo ga uskladili, uravnotežili in sprejeli na občinskem svetu v mesecu
marcu, je uravnotežen, realen in dokaj razvojno načrtovan in z gotovostjo lahko trdim, da
ga bomo s skupnimi močmi tudi realizirali.
Še vedno pa lahko ugotavljamo, da je gospodarsko-ekonomska, finančna in socialna
situacija tudi v letu 2010 izredno težka, vendar se počasi že kažejo znaki gospodarske
rasti in s tem tudi oživljanje gospodarstva.
Upamo, da bomo počasi vendarle prebrodili
krizo, ki je prizadela tudi naše območje, predvsem najranljivejši sloj občank in občanov.
Zaradi tega »strnimo vrste«, bodimo optimisti in verjamem, da bomo s skupnimi močmi
prebrodili tudi krizo.
Spoštovani, pred nami je občinski praznik, vabim vas, da se ga udeležite v čim večjem številu, se poveselite in pozabite na vse
tegobe, ki nas trenutno pestijo.
V letošnjem letu veljajo posebne čestitke
vsem društvom, ki praznujejo pomembne
obletnice. Ob 115-letnici Pihalnega orkestra
Muta in 20-letnici Društva invalidov Muta
ne smemo pozabiti niti na 15 let delovanja
Ženskega pevskega zbora Klasje in Društva
gobarjev Ježek. Vsem iskrene čestitke!
Vsem občankam in občanom pa čestitam za naš 16. občinski praznik!
•
•
•
•
•
Župan Boris Kralj
Prisrčne čestitke Pihalnemu
orkestru Muta za njihov častitljivi
jubilej z željo, da bi nas še dolga
leta razveseljevali s svojimi
odličnimi nastopi in koncerti!
Izdajatelj: Občina Muta. Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak. Člani uredništva: Lidija Verdnik,
Marija Omulec, Kristl Valtl. Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof.
Fotografije: Nejc Jeznik, Kristl Valtl, Timotej Koležnik, Marko Merčnik, arhivi organizacij in družinski arhivi.
Na naslovnici: Letošnje prvomajsko kresovanje na sp. Muti (foto: Drago Verdnik) in Pihalni orkester Muta (foto: Izi foto).
Založnik: Exfer, d. o. o. Naklada: 1300 izvodov. Leto: maj 2010. Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter
spremembe naslovov. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 764.
Mučan
uvodnik, občina
Beseda urednice
Spoštovani!
Pred nami je 16. občinski praznik,
pot do vas pa je našla že 18. številka
Mučana.
Čas mineva hitreje, kot si upamo
priznati. Dogodki drvijo mimo nas in
včasih jih sploh ne opazimo. Mi pa smo
z vašo pomočjo skušali iz nekega časa
ponovno izluščiti posamezne drobce,
ki so vredni, da jih podoživimo in podelimo z vami, dragi bralci.
Seveda smo znova veliko pozornosti namenili občinskemu prazniku,
občinskim nagrajencem in obletnicam
naših društev. Ker pa je za nami prva
vseslovenska čistilna akcija, ki smo se ji
množično pridružili tudi občani Mute,
vam tudi ta dogodek podrobneje
predstavljamo. Sicer pa vam znova ponujamo sveže vsebine v že ustaljenih
rubrikah. Upamo, da boste v njih našli
tudi kaj zase, morda pa bodo tudi navdih za vašo ustvarjalnost.
Iz uredništva vam želimo še veliko
dobrih misli, prijaznih pogledov in še
lepših besed! Naj jih bo dovolj za ves
preostanek leta, ki je še pred nami!
Majda M. Lesjak
Očistili smo Slovenijo v enem dnevu
V soboto, 17. aprila, je potekala prva vseslovenska čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Organiziralo jo je društvo Ekologi brez meja, ki je akcijo načrtovalo osem mesecev.
Pri načrtovanju akcije je sodelovalo preko 1000 prostovoljcev,
ob izvedbi pa se je vanjo vključilo 206 od 210 slovenskih občin.
Čistili smo več kot 7000 divjih odlagališč v celotni Sloveniji in
številne razpršene odpadke. V akcijo je bilo vključenih več kot
250.000 prostovoljcev, ki so zbrali 60.000 m³ odpadkov.
Akcije se je udeležilo precejšnje število upokojencev
Muto so pomagali čistiti tudi naši srednješolci
Mučan
Ponosni smo, da je v akciji sodelovala tudi naša občina. Še
posebej se moramo zahvaliti posameznim društvom, organizacijam in prizadevnim občanom. Osnovna šola Muta je z organizacijo čiščenja in številčno udeležbo otrok in staršev pokazala svojo skrb za ekološko vzgojo naših najmlajših.
In še nekaj utrinkov:
Tudi gobarjem ni vseeno, kako čisti so naši gozdovi
Osnovna šola je s sodelovanjem v akciji pokazala svojo
skrb za ekološko vzgojo naših otrok
1
občina
Učenci so poskrbeli tudi za lepši izgled šole in njene okolice
Skupaj smo očistili obrežje Bistrice
Čistili smo tudi
manjše pritoke k
Bistrici
Tudi Dobrava, ki so jo »prečesali« naši osnovnošolci, je skrivala veliko
nesnage
Lovci so se na
čiščenje podali kar
s traktorjem
Nabrali so se kupi nesnage
2
Po napornem delu je napočil čas za zasluženo malico
Mučan
občina, vrtec
Zbranim se je za sodelovanje v akciji zahvalil tudi župan Boris Kralj
Občina se je udeležencem akcije zahvalila s spominskimi smetišnicami, ki jih je za to priložnost izdelal Ludvik Jerčič
Hvala vsem sodelujočim!
Občinska uprava
Ob zaključku akcije je zazvenela še Nejčeva harmonika
Otroci in zaposleni v Vrtcu Muta bomo zaključek
šolskega leta posvetili 80. rojstnemu dnevu vrtca
V šolski kroniki Državne osnovne šole
Muta na str. 23 za šolsko leto 1929/30
o otroškem vrtcu beremo:
»S pomočjo Ciril-Metodove družbe v Ljubljani se je posrečilo urediti prostore za otroški
vrtec. Vrtec je bil otvorjen že v začetku šolskega leta, ni pa mogel pričeti z delovanjem. Šele
8. februarja 1930 je bila kot otroška vrtnarica
imenovana novinka gdč. Špes Elizabeta iz
Maribora.
Vrtec je pohajalo dnevno približno 30
otrok. Dne 4. maja pa je bila gori imenovana
vrtnarica premeščena v Studence pri Mariboru, namesto nje je došla ga. Holcar Marija iz
Kamnika, istotako novinka. Ker v šoli primanjkuje prostorov, je vrtec naseljen v hiši vdove
Kosove na Muti.«
To besedilo je zapisano v spominski listini, ki smo jo dobili za 70. rojstni dan Vrtca
Muta, 17. novembra 2000, od župana Iva
Draušbaherja. Tudi on je obiskoval vrtec
na Muti in kot reven deček doživljal krivice.
V času županovanja je rad prišel v vrtec in
vedno poudaril, da morajo vsi otroci dobiMučan
ti najboljše. V tem času se je naš vrtec povsem notranje posodobil. Igralnice smo
opremili z novim pohištvom, preuredili
sanitarije, odprli jaslični oddelek, postavili
igralo na igrišču in ograjo okoli vrtca.
Kronika Vrtca Muta se je pričela pisati
1962. leta, takrat je kot vzgojiteljica pričela svoje delo Barbara Waltl in nadaljevala
svojo strokovno pot kot pedagoški vodja vrtcev v občini Radlje.
Otroci vrtca z vzgojiteljicama, leta 1959
3
vrtec
Otroci vrtca z vzgojiteljicami, 50 let kasneje
Leta 1935 se je vrtec preselil na sp.
Muto, v stavbo, kjer je sedaj godbeni
dom, leta 1941 pa znova na zg. Muto, v
hišo na Gortinski cesti 3, pred sedanjim
vrtcem, s popolnoma novo opremo.
Takrat je vrtec deloval v nemškem jeziku. Med vojno, od leta 1943 do oktobra
1944, je delala v vrtcu ga. Herta, ki nas je
obiskala junija 1995.
Kot deklica sem hodila v vrtec na
Muti v letih 1958–1960. Spominjam se
majhne garderobe, predsobe, sobe s
črnim klavirjem, velike igralnice s srebrno pečjo in manjše igralnice, v kateri
sem bila tudi jaz. Moje vzgojiteljice so
bile Nika, Zinka Smolar in Justina Šeško,
kasneje moja učiteljica in sodelavka.
Na dvorišču smo imeli gugalnice, pred
nami je bil velik park gospe Pajek, po
katerem je bilo prepovedano hoditi. Ob
leseni ograji, ki je mejila na lesene ute in
gostilno Zajnadler, pa je pomladi dišal
jasminov grm.
Park je kasneje nudil zavetje in prostor za igro številnim generacijam otrok.
Kot vzgojiteljica sem jih učila imena dreves, opazovali smo njihovo rast in tudi
podiranje, saj smo potrebovali prostor
za šolo. V garderobi vrtca imamo lepo,
leseno omaro. Ko se z otroki pogovarjamo o kulturni dediščini, jo ponosno
predstavim, saj je iz mojega vrtca.
Število otrok se je večalo, zato je bil
v jeseni 1972 pripravljen nov montažni
vrtec, ki je sprejel tri skupine otrok, naslednje leto pa je bil že zaseden in tako
je vse do danes. V šolskem letu 1979/80,
štiri leta od moje zaposlitve na Muti,
smo odprli oddelek vrtca v sedanji sejni
sobi Občine Muta. Deset let sem vsako
jutro vodila Medvedke – male šolarje po
nepokritih stopnicah v veliko igralnico,
pa dol na igrišče, v gozd, na travnik, pa
spet nazaj h kosilu, in še enkrat domov.
Sodelavka Urška mi je povedala, kako
ponosna je bila, da je bila Medvedek,
ker je bilo to nekaj posebnega. Veliko
teh otrok je sedaj že staršev in njihovi
otroci prihajajo v vrtec, jaz pa sem že
postala babica.
Maja 1982 se je odprl oddelek vrtca v
bloku na sp. Muti, nato sta bila nekaj let
dva oddelka, sedaj prostor ustreza normativom enega oddelka. Vzgojiteljica
Martina že od vsega začetka rada hodi
v službo na sp. Muto.
Vrtec Muta je bil priključen k osnovni šoli leta 1964. Vedno so nas ravnatelji,
učitelji in drugi delavci šole imeli za svoje in tako je še danes. Sedaj ko sta šola in
vrtec povezana, je po veznem hodniku
tako enostavno iti k telovadbi v telovadnico, prepevat v glasbeno učilnico, v
knjižnico po novo pravljico, v avlo na
lutkovno predstavo, ali pa kar skozi šolo
na igrišče.
Sedanji vrtec je star že 40 let, zato
nujno potrebuje nova okna in fasado,
saj bo tako na zunaj veliko lepši in toplejši. Že tretje leto smo ekovrtec, zato
želimo varčevati tudi pri energiji.
Letos imamo oddelek vrtca tudi v
šoli. Tako smo zagotovili vzgojo in varstvo vsem otrokom, ki so se želeli vključiti v vrtec. Pogoji dela v našem vrtcu so
ustrezni, odnosi so dobri, tako, da radi
delamo in živimo skupaj. Biti vzgojiteljica in pomočnica ravnateljice v Vrtcu
Muta je preprosto lepo, saj rada opravljam svoje delo.
V vseh letih dela v vrtcu se spreminjamo, želimo več, iščemo nove, prijazne oblike in vsebine dela. Vedno pa so
na prvem mestu otroci, ki radi prihajajo,
so srečni, zadovoljni in mi z njimi. Zagotavljamo jim dobre pogoje za igro in
učenje, zdravo in pestro prehrano, ustrezen počitek, pa tudi različne dejavnosti,
v katerih radi soustvarjajo.
Sedaj se veselimo pomladi, vpisujemo otroke za novo šolsko leto in se že
pripravljamo na 80. rojstni dan našega
vrtca, ki ga bomo praznovali 15. junija
ob 17. uri v telovadnici.
Skupaj lažje rastemo, zato pridite
na naše praznovanje tudi vi, prijazno povabljeni!
Metka Pavlič
Pa še oddelek na sp. Muti
4
Mučan
vrtec
Pomladni dan v našem vrtcu
Vrtec je ustanova, ki ne skrbi samo
za varstvo otrok, ampak predvsem
vzgaja in izobražuje. Je otrokov življenjski prostor, kjer se otrok aktivno uči, pridobiva vrednote in razvija sposobnosti
za življenje.
Prav zaradi tega smo se v Vrtcu
Muta v letošnjem šolskem letu vključili
v projekt Pomladni dan v Evropi. S svojim delom smo želeli otrokom s primernimi vsebinami omogočiti doživljanje
in spoznavanje družbenega okolja, kjer
živijo in rastejo.
Otroci so najprej spoznali bližnje
družbeno življenje. Spoznavali smo
drug drugega, družino, dom in vrtec,
se pogovarjali o enakovrednosti in spo-
štovanju med seboj ter o njihovi pravici,
da povedo, kaj mislijo. Poseben poudarek smo namenili pogovoru o prijateljstvu, prijaznosti in o pomoči sočloveku. Prijateljske stike smo navezali tudi
z otroki iz mežiškega vrtca. Dopisovali
smo si, se jim v pismih predstavili, jim
zastavili uganke, zanje izdelali album z
risbicami … Otroci so bili zelo veseli, da
so spoznali prijatelje tudi izven našega
kraja. Nato smo v vrtec povabili stare
starše, se z njimi družili, se skupaj igrali
ter se pogovarjali o njihovem otroštvu.
Otroci so ves čas sodelovali pri načrtovanju naših dejavnosti in dogovarjanju – skupaj smo se na primer odločili, kako bi uredili in polepšali igralnico.
Prijateljem v Mežico smo poslali velikansko pismo
Iz naravnih materialov (koruze, sončničnih semen, prosa, zdroba) smo izdelali
slike namišljenih živali in rastlin.
Nato smo začeli spoznavati življenje izven vrtca – naše širše družbeno
okolje. Obiskali smo otroke iz OŠPP ter
se povezali z njimi. Tudi oni so se nam
pridružili v vrtcu in skupaj smo se imeli
lepo. Zatem smo obiskali še knjižnico,
šolo, občino in pošto, kjer smo oddali
pismo za prijatelje iz Mežice. Opazovali
smo zdravstveni dom in reko Bistrico
ter se pogovarjali o življenju v njej. Očistili smo igrišče in okolico vrtca ter se
tako priključili akciji Očistimo Slovenijo.
S tem pa projekt Pomladni dan v
Evropi 2010 še ni zaključen, imamo namreč še veliko načrtov. V vrtec bomo
povabili umetnika Antona Repnika, se
z njim pogovarjali, si ogledali njegove slike ter na podlagi njegovih umetniških del tudi sami slikali. Ogledali si
bomo muzej, gasilski dom, stari grad in
rotundo ter se pogovarjali o dogajanju
v preteklosti
Med obiski v ustanovah bomo pridno fotografirali. S pomočjo nastalih
fotografij pa bomo ustvarjali svoj album, ob katerem bomo podoživljali
vsa naša spoznanja in doživetja.
Olga Čeru,
dipl. vzg. predšolskih otrok
Čisto naša knjiga
Že od začetka šolskega leta ima
knjiga v naši skupini posebno mesto.
Otrokom vsak dan prebirava zgodbe
in pravljice, z njimi redno obiskujeva
šolsko in krajevno knjižnico, skupaj si
izposojamo različne knjige, si izmišljujemo pravljice s pomočjo igrač in ilustracij, se igramo z ročnimi lutkami in
z njimi podoživljamo zgodbe, otroci
knjige prinašajo tudi od doma, igramo
se pantomimo in rešujemo različne gibalne uganke.
Vse te dejavnosti smo nadgradili z
izdelavo naše skupne knjige Belka išče
svojo čredo. Vsak otrok je imel možnost
prispevati svoj delček h končni podobi
Mučan
Skupaj smo ustvarili čisto svojo knjigo
5
vrtec, osnovna šola
knjige. Po svojih zmožnostih so jo obogatili, nadgradili zgodbo z besedilom,
ilustracijami in se tako vživeli v vlogo
ter ji dodali globino.
Sedaj knjiga potuje z otroki domov,
kjer si jo skupaj s starši ogledajo, jo preberejo, se o njej pogovarjajo in zapišejo kratek komentar. Na ogled jo bomo
odnesli otrokom v druge skupine, v šolsko knjižnico in knjižnico v kraju.
Tako bo kmalu znana daleč naokoli …
Vsak otrok je imel možnost prispevati svoj delček h končni podobi knjige
Cicibani planinci
v vrtcu
Pod okriljem Planinskega društva
Bricnik v vrtcu že vrsto let poteka dejavnost Ciciban planinec. Otroci tako
skozi igro raziskujejo, doživljajo naravo
in se že v predšolskem obdobju navajajo na zdrav in aktiven način življenja.
Dejavnost poteka skozi vse leto, vsebine izletov pa so prilagojene otrokovi
starosti, zmožnostim, željam in razpoloženju. Otroke vzpodbujamo k redni
izletniški aktivnosti po programu Ciciban planinec, kjer izpolnjujejo planinski
dnevnik Ringa-raja, v katerega beležijo
vtise z izletov s fotografijo, risbo ali odtisnjenim žigom osvojenega vrha. Na
izlete večkrat povabimo tudi starše in
stare starše ter preko druženja gradimo
medgeneracijsko sodelovanje. Na planinskih poteh pa nas spremlja vodnik
Jože Dobnik. Upamo, da bo naših prehojenih skupnih poti v prihodnosti še
veliko.
Vzgojiteljica: Anita Klug
Pomočnica vzgojiteljice: Jasmina
Antonijevič
Naravoslovni dan v okviru projekta
Razvoj naravoslovnih kompetenc na
OŠPP Muta
OŠPP Muta je vključena v projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc, ki poteka v okviru Fakultete za naravoslovje in
matematiko Univerze v Mariboru (UM).
V projektu sodeluje preko 110 slovenskih
naravoslovcev iz celotne Slovenije. Njegov namen je izboljšanje kakovosti in
učinkovitosti sistema izobraževanja ter
usposabljanja pri poučevanju naravoslovnih vsebin skozi vso izobraževalno
vertikalo do mature. Za dvig naravoslovne pismenosti želijo pripraviti strokovne
podlage ter sodobna didaktična gradiva
in jih preizkusiti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Projekt financirata
Evropska unija, in sicer iz Evropskih socialnih skladov, ter Ministrstvo za šolstvo
in šport.
Na OŠPP se srečujemo z naravoslovjem v vseh treh triadah, prav tako
ga spoznavajo tudi učenci posebnega
programa. Učenci pri pouku naravoslovja pridobivajo znanja, ki jim omogočajo
Mentorica planinske
skupine v vrtcu:
Urška Miklavc,
dipl. vzg. predšolskih otrok
Učenci so uživali pri praktičnih poskusih, ki nam jih je na
zanimiv način predstavil mag. Robert Repnik
6
Mučan
osnovna šola
razumevanje narave in življenja. Hkrati si
oblikujejo tudi pozitiven odnos do okolja. Pri pouku naravoslovja se teoretične
osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja ter s preprostimi oblikami laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela. To daje učencem
možnost, da aktivno pridobivajo znanje,
vzpostavijo neposreden stik z življenjem
in naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem.
Kot zelo dobra praksa se je izkazala
izvedba naravoslovnega dne, ki smo ga
izpeljali na OŠPP Muta za vse učence.
Učna tema, »Padavine in življenje pozimi«, je bila za vse učence na šoli enaka,
težavnost pa so učitelji prilagajali posamezni skupini učencev oz. njihovim
sposobnostim. Teorija se je prepletala
s prakso. Učenci so znanje usvajali preko zaznavanja, opazovanja, razvrščanja,
štetja, merjenja, tehtanja, beleženja,
zbiranja podatkov, sklepanja, komuniciranja, uporabe časovnih, dolžinskih in
prostorskih razmerij, eksperimentiranja,
napovedovanja, postavljanja podmen,
razlage ...
Na naravoslovnem dnevu so bili aktivno prisotni tudi člani projekta Razvoj
naravoslovnih kompetenc za področje
OŠPP: mag. Robert Repnik (UM), v vlogi
aktivnega opazovalca in mentorja eksperimentalnega dela na prostem in v
učilnici, Milena Pačnik, prof. (ravnateljica
3. OŠ SG), v vlogi aktivne opazovalke in
posredovalke informacij »Zima doma in
v svetu«, in Franček Dretnik, prof. (ZZŠS
SG), v vlogi aktivnega opazovalca in
Naredili smo snežaka, ki pa nas je vsak dan bolj žalostno gledal
pripravljalca evalvacijskega vprašalnika.
Naše delo sta spremljali tudi ravnateljica
OŠ Muta, Anita Ambrož, prof., in vodja
OŠPP Muta, Jelka Furman, predmetna
učiteljica fizike.
Zunanji opazovalci so opazovali
učenčeve aktivnosti, odzive, izvajanje
postopkov, interpretacije rezultatov, postavljanje vprašanj in beleženje odgovorov učencev ter diskusije med učenci, med učencem in učiteljem ter med
učencem in tretjo osebo, prav tako so
preverjali zapise učenčevih ugotovitev,
opažanj …
Na OŠPP Muta je trenutno 16 učencev. Razdelili smo jih v dve skupini (mlajši, starejši). Vsaka skupina je na svoj način
spoznavala zakonitosti zime. Učitelji so
prilagajali zahtevnost vsebin sposobnostim svojih učencev. V petih šolskih urah
so se razvrstile različne teme (občutenje
20 let sodelovanja med
OŠ Muta in OŠ Arnfels
Sva jaz in ti, smo mi in vi,
je svet katerega del smo vsi.
Kultura združuje, nas neguje,
bogati in osrečuje.
Tebe in mene, nas in vas.
Zato je svet lepši
in z njim tudi naš čas.
Mučan
Das bin ich und bist du,
sind wir und seid ihr,
ist die Welt deren Teil wir sind.
Kultur. Sie verbindet,
pflegt, bereichert
und beglückt uns:
dich und mich, uns und euch.
Die Welt schöner ist
und in ihr die Zeit.
zime, spoznavanje otroških predstav o
zimi; padavine, vrste padavin, razumevanje novih pojmov in iskanje skupnih
rešitev; izpeljava poskusov na prostem in
v razredu; uporaba interneta kot vira informacij – kroženje vode v naravi; skrb za
vodo – razmišljanje učencev o pomenu
ekologije in skrbi za vodo)
Dan je bil zanimiv, poln novih doživetij tako za učence kot za učitelje. Namen
projekta je bil dosežen. Spoznali smo, da
so takšne oblike dela za učence z motnjami v duševnem razvoju potrebne
in zanje primerne, saj pridejo učenci do
informacij iz različnih virov in se tako naučijo znanje povezovati in posploševati.
In le tako doseženo znanje je uporabno
na številnih novih primerih, ki jih nujno
potrebujejo za svoje življenje.
Tanja Štefl, spec. ped.
Pred dvajsetimi leti smo s plahimi
koraki ob strogo začrtani meji začeli
to naše sodelovanje med OŠ Arnfels
iz avstrijske Štajerske in našo osnovno
šolo. Oba kraja sta stisnjena ob obronke Kozjaka, vsak na svoji strani. Ravno
to nas je pritegnilo, da smo s pomočjo
gospoda Ernsta Körblerja in gospoda
Štefana Šoštareca začeli spoznavati
drug drugega, spoznavati drugačnost
jezika, kulturo, življenje …
S pomočjo različnih projektov smo
drug drugega dodobra spoznali, spoznali srce in dušo naših lepih domovin,
naših lepih krajev. Jezik, ki ga govorimo,
nas ne razdvaja, ampak združuje, saj na
obeh šolah ter z jezikovnim tednom na
7
osnovna šola
V vodenju prireditve
so se izkazali naši in avstrijski učenci
Krku skrbimo, da slovenščina in nemščina zvenita pristno in kolikor se le da
pravilno.
Veliko delo je bilo opravljeno v teh
dvajsetih letih. In na najlepši možni način smo ga skušali prikazati na naši prireditvi, 25. marca 2010, ko smo obeležili
20-letnico sodelovanja. In kjer je volja,
so tudi želje, so ljudje, ki so pripravljeni
delati in brisati meje. Zato nas čaka še
veliko dela.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani na tej naši skupni poti, povezani na
način, kot ga čutimo ljudje, ki znamo in
hočemo.
Stanko Špegelj in Vera Sterže
Učenci z Mute in iz Arnfelsa so združili moči (in grla) v skupnem pevskem zboru
Projekt Evropska
vas – Ciper
V letošnjem šolskem letu smo se na
Osnovni šoli Muta že peto leto vključili
v projekt Evropska vas. Skupaj z učenci
smo raziskovali manj znano otoško državo in največji otok v sredozemskem
morju, Ciper.
V projektu smo sodelovali vsi učenci in večina učiteljev naše šole. Skupaj
smo po triadah odkrivali ciprsko zgodovino, značilnosti pokrajine, mesta in
kraje, njihove ljudi, jezik, kulturo in kuhinjo, gospodarstvo, turizem, naravo ter
mitologijo. Učence je še posebej pritegnila politična organiziranost Cipra, saj
8
Drugošolce so navdušili mozaiki v kraju Pafos
Mučan
osnovna šola
je država od leta 1974 razdeljena na dva
dela. Severni del otoka je turški, južni
pa grški. Sedanji predsednik države Dimitris Hristofias si močno prizadeva za
združitev obeh delov.
Ob spoznavanju Cipra so pod rokami naših učencev prve in druge triade nastajali zanimivi izdelki: želvice iz
orehovih lupinic, das mase in krep papirja, situle iz gline, preprosti mozaiki,
razglednice z morskimi motivi, amfore
iz slanega testa, zastavice v različnih
velikostih in v različnih tehnikah, plakati
… Ob ustvarjanju so učenci ugotavljali,
da je Ciper zanimiva država, da je tam
veliko morja in da bi kar šli tja na počitnice, vendar pa da tja ne morejo po
kopnem, ker je to otok, ampak se lahko peljejo z ladjo ali poletijo z letalom.
»Nikoli se ne ve, ko bomo veliki, bomo
pa mogoče res potovali tja,« so bili zgovorni prvošolci.
Literatura otoka Cipra je bila močno povezana z literaturo stare Grčije
in Turčije. To so spoznali šestošolci z
učiteljicami, ko so pri urah slovenščine
brali starogrške in turške pravljice, jih
ilustrirali, poustvarjali in jih poskušali
dramatizirati.
Učenci tretje triade so pri posameznih predmetih, izbirnih vsebinah
ali pri krožkih raziskovali geografske,
zgodovinske, etnografske, kulinarične, literarne in jezikovne značilnosti
Cipra. Najprej so se pri urah zgodovi-
Šestošolci so spoznavali starogrške in turške pravljice
ne in geografije natančno seznanili z
značilnostmi otoka, njegovo lego in
ureditvijo. Pri urah slovenščine so sedmošolci brali bajke, jih ilustrirali, pisali
svoje literarne prispevke in izdelali plakate. Devetošolci so spoznali sodobno
ciprsko književnost, še posebej pesništvo. Pri urah angleščine pa so učenci
spoznavali splošne značilnosti Cipra in
značilne ciprske jedi ter izraze zanje. Ob
tem so nastali zanimivi plakati, prevodi
krajših besedil in kratek slovensko-angleško-grško-turški slovar.
V petek, 7. maja, smo se z našimi izdelki in mladinskim pevskim zborom,
ki je zapel ciprsko mladinsko evrovizij-
sko pesem, predstavili skupaj z drugimi
koroškimi osnovnimi ter srednjimi šolami in vrtci na dnevu Evrope v Slovenj
Gradcu.
Naše raziskovanje Cipra pa bi radi
zaokrožili z okroglo mizo o Cipru, kjer
se bodo osmošolci pogovarjali s predstavnikom ciprskega veleposlaništva.
Načrtujemo jo v zadnjem tednu maja.
Celoten projekt, vključno z razstavo,
bomo staršem in drugim predstavnikom občine Muta predstavili na zaključni prireditvi ob koncu šolskega
leta.
z naših srečanj deliti s starši, učitelji in
ostalimi obiskovalci knjižnice.
V letošnjem šolskem letu smo se že
meseca oktobra o drugačnosti in strahu pred tujci pogovarjali z muslimanko
in nekdanjo nominiranko za Slovenko leta, Failo Pašić Bišić, decembra pa
smo razpravljali o aidsu. Januarja smo
na pogovoru o drogah gostili Zlatka
Blažiča, nekdanjega zasvojenca s heroinom, ki se je med petletnim bivanjem
v komuni Dona Pierina v Italiji uspel
iztrgati iz krempljev heroinske odvisnosti in danes v društvu Srečanje svetuje odvisnikom in njihovim družinam,
svoje izkušnje z drogami pa je strnil v
knjigi Zgodovina moje heroinske od-
visnosti. Aprila smo o odnosu mladih
do alkohola kramljali z Mileno Drakšič,
višjo medicinsko sestro in terapevtko
z Oddelka za zdravljenje alkoholizma
Splošne bolnišnice Maribor.
Učenci so tudi letos radi prihajali
na čajanke. Medtem ko jih je na prvo
čajanko v lanskem šolskem letu prišlo
trinajst, je obisk na naslednjih strmo
naraščal. Na čajanki o drogah se nas je
zbralo že preko trideset.
Ugotavljamo, da so tovrstna srečanja dobrodošla popestritev prostega časa naših učencev. Učenci se radi
pogovarjajo o zanimivih in življenjskih
temah, čeprav so v začetku vedno nekoliko zadržani. Všeč jim je, da so naše
Erika Rejec, vodja projekta
Vau, dobra knjiga!
Na Osnovni šoli Muta že drugo
leto potekajo čajanke pod naslovom
Vau, dobra knjiga! Projekt, ki sodi med
obogatitvene dejavnosti šole in se mu
lahko prostovoljno pridružijo učenci
sedmih, osmih in devetih razredov, poteka v sodelovanju s Knjižnico Radlje
ob Dravi. Nosilka projekta v knjižnici je
bibliotekarka Tanja Repnik. Projekt obsega branje knjig ter pogovore o njih, o
njihovi vsebini in temah, ki jih obravnavajo. Na srečanja vsakič povabimo tudi
gosta, ki dobro pozna tematiko in nam
tako lahko razširi obzorje s svojim znanjem in izkušnjami. Projekt obsega štiri
srečanja (in priprave nanje) in zaključno
prireditev, kjer skušajo učenci utrinke
Mučan
9
osnovna šola
čajanke sproščene in da jih zaradi drugačnega mnenja nihče ne obsoja ali se
jim posmehuje. Hkrati pa učenci zaradi čajank preberejo vsaj kakšno knjigo
več, kot bi jih sicer.
Vse, ki vas o projektu zanima kaj
več, pa prijazno vabimo na zaključno prireditev letošnjih čajank, v
četrtek, 27. maja, ob 17. uri v splošno
knjižnico na Muti.
Majda M. Lesjak,
nosilka projekta na OŠ Muta
Gost na tretji čajanki je bil Zlatko Blažič, avtor knjige Zgodovina moje heroinske odvisnosti
Skozi oko učenca
Doživetja na Rogli
Ko smo marca šli v šolo v naravi na
Roglo, nisem bila ravno navdušena, kajti nisem vedela, da se bomo na Rogli
imeli tako lepo.
Prvi dan, ko smo prispeli, sem prvič
stala na smučeh in tudi »štamfala«. Sprva mi smučanje ni šlo, kmalu pa sem
bila že zelo dobra.
Na Rogli se seveda nismo samo
smučali, ampak smo doživeli še marsikaj. Šli smo na nočni sprehod, v bazen, v disko in telovadnico, peljali smo
Na adrenalinskem sankanju je bilo veliko vriskanja in smeha
se s sedežnico in celo z adrenalinskimi
sankami. Smučali pa smo se na različnih smučiščih, peljali smo se s sidrom,
vlečnico … Meni je bilo najbolj všeč na
Mašinžagi.
Bungalovi oz. sobe so bile zelo lepe.
Na Rogli smo imeli tudi učno-vzgojni
program. Gledali smo film, dobili smo
diplome in nagrade za lepo pospravljene sobe.
Na Rogli sem se imela lepo in
upam, da se bom še kdaj šla smučat.
Takrat grem spet na Roglo.
Doris Fesel, 5. a
Uživali smo na smučeh …
10
Mučan
srednja šola
Nasprotja se
privlačijo
Pod tem motom, ki je zaradi mednarodnega sodelovanja naveden v
angleščini kot Opposites atract, je v
okviru dveletnega projekta Evropska
moda, povezana s kreativnostjo, na
Srednji šoli Muta, enoti Šolskega centra Slovenj Gradec, med 12. in 15. aprilom pod rokami avstrijskih in slovenskih dijakov nastajala kolekcija oblačil
iz gaze in polsti.
Srednjo šolo Muta je tako obiskalo enajst dijakinj in tri profesorice iz
oblikovalske šole Die WI'MO iz Celovca. Goste smo prisrčno sprejeli s krajšo prireditvijo, na kateri so jih pozdravili župan občine Muta, Boris Kralj,
direktorica ŠC Slovenj Gradec, Danica
Doler Švab, in ravnatelj Bogomir Likar. Naši dijaki pa so se gostom predstavili kot pevci, manekeni in uspešni
glasbeniki.
Dopoldneve smo preživeli zelo
delovno, saj so gostje skupaj z nami
barvali tkanine z naravnimi barvili,
polstili (filcali) volnene modne dodatke in na koncu iz teh polizdelkov oblikovali kolekcijo oblačil. Popoldneve
smo izkoristili za ogled Mute in njenih znamenitosti (Ekološke kapelice
v Bistriškem jarku, Kovaškega muzeja in Rotunde sv. Janeza Krstnika), za
Pri polstenju (filcanju)
Predstavitev izdelkov
ogled Maribora, tamkajšnje Fakultete
za strojništvo – oddelka za tekstilstvo
in za obisk podjetja Andraž ter Muzeja novejše zgodovine v Celju.
Za uspešno delo in organizacijo ostalih aktivnosti v času obiska
je poskrbela vodja projekta, Vlasta
Špringer. Delavnice so bile izvedene
pod mentorstvom profesoric Damijane Meža (barvanje gaze z naravnimi barvili), Alenke Brišnik Perkuš
(izdelava oblačil) in Veronike Sušnik
(oblikovanje oblačil in polstenje). Za
dobro medsebojno sporazumevanje
v nemškem jeziku pa je že pred začetkom srečanja in ves čas gostovanja skrbela Natalija Eršte, profesorica
nemškega jezika na Srednji šoli Muta.
Gostje so tako v spremstvu dijakov in profesorjev Srednje šole Muta
preživeli nekaj lepih dni v Sloveniji.
Andreja Breznik, prof.
Z gosti pred Ekološko kapelico v Bistriškem jarku
Mučan
11
dom starostnikov, knjižnica
Zahvaljujemo se za vaše prijateljstvo
Koroški dom starostnikov Črneče
- Dravograd že dolgo in kakovostno
sodeluje z različnimi organizacijami v
občini Muta, na kar smo v domu zelo
ponosni.
Pod vodstvom socialne delavke gospe Marije Lisec iz osnovne šole Muta je
potekal projekt »Razveselimo starejše«,
ki je bil našim stanovalcem v posebno
veselje. Učenci so jih obiskovali, združene v prijateljske skupine, se z njimi družili, praznovali rojstne dneve, ob koncu
šolskega leta pa obiske zaključili s piknikom.
V sklopu projekta »Sodelovanje z institucijami in organizacijami v občinah
Mežiške, Mislinjske in Dravske doline«
smo na pobudo takratne socialne delavke, zdajšnje vodje enote v Slovenj
Gradcu, gospe Marjane Kamnik, izdali
skupno glasilo Moj drugi dom, v katerem je bil poudarek prav na sodelovanju
z občino Muta.
V domu sta večkrat razstavljala tudi
akademska slikarja Repnika, na odru pa
se je zvrstilo kar nekaj glasbenikov, ki so
z nastopi popestrili četrtkove popoldneve našim stanovalcem.
Sodelovanje z občani Mute je torej
v teh letih pognalo globoke korenine.
Stanovalci doma se veselijo sodelovanja z občani Mute
Tega so stanovalci našega doma posebej veseli. Prijateljske, nepogrešljive vezi
so se razvile tudi s člani župnijske Karitas,
ki jih večkrat letno obiskujejo, spoštovani gospod župnik pa daruje sveto mašo.
Na letnem srečanju aktivistov vseh
društev v občini Muta ste še posebej
dobrodošli. In še bi lahko naštevala …
V imenu vseh naših stanovalcev iz
občine Muta se vsem prav lepo zahvaljujem za vaše prijateljstvo in odnos, ki
ga ohranjate z njimi in nami zaposlenimi. Veselimo se vaših obiskov.
Manca Štrigl Javornik,
univ. dipl. soc. delavka
Razstave Kristla Valtla
Sodelovanje nas bogati
V Knjižnici Radlje ob Dravi že leta sodelujemo s Kristlom Valtlom, predvsem z
raznimi tematskimi razstavami fotografij.
Razstave so vedno uspešne, saj je g. Valtl
na njih ujel utrip življenja v naši nedavni
preteklosti, ki je v tem okolju zanimiva.
Naši obiskovalci se na fotografijah prepoznavajo ali prepoznavajo dogodke, ki
še niso popolnoma zabrisani v našem
spominu. Njegov arhiv je prepoln teh
spominov, posnetih ob najrazličnejših
priložnostih. Ob urejanju arhiva ali ob iskanju določenih fotografij se g. Valtlu kar
porodi ideja o novi temi in novi razstavi.
V knjižnici jo radi sprejmemo, predelamo,
dorečemo, saj razumemo vlogo knjižnice kot prostora, ki je dostopen širši javnosti in poleg svoje osnovne dejavnosti
12
nudi še različne druge dejavnosti, zaradi
katerih nas občani radi obiščejo. Poleg
tega, da je g. Valtl vir idej in materiala, ki
ne usahne, je odličen sodelavec in sogovornik, ko se dogodki pripravljajo, prav
tako pa osebnost, ki nas ob predstavitvi
dogodka prevzame s svojim glasom in
temperamentom, ki se ga nas večina
spominja še z radijskih valov.
Praviloma skupaj vsako leto pripravimo eno razstavo v knjižnici v Radljah in v
knjižnici na Muti. V februarju postavljena
razstava »Hiše, ki jih nikoli več ne bo« je bila
v Radljah zelo odmevna. Obiskovalci so si
jo zelo radi ogledovali. Pritegnila je tako
domačine, ki so prav z namenom ogleda
prihajali v knjižnico, kot tudi obiskovalce
knjižnice, ki jih je razstava prevzela že od
daleč. Že ob postavljanju razstave smo
začutili učinek številnih odličnih fotografij
starih domačij in gospodarskih poslopij,
ki so bile razporejene ob vsem razstavnem prostoru. Pripovedovale so različne
zgodbe in ob ogledu razstave so si jih
pripovedovali tudi obiskovalci. Odprtje
razstave smo navezali na temo izginjanja
naše tipične kmečke arhitekture in prizadevanja, da se ohrani. Povabili smo Zdenko Jamnik, mentorico študijskega krožka
Lesena hiša na Kozjaku, ki je predstavila
delo krožka, ki je potekalo v okviru dejavnosti Zavoda za gozdove. Predstavila je
tudi siceršnje dejavnosti zavoda in uspehe na tem področju ter sodelovanje pri
nastajanju strokovne knjige Identiteta hiš
na Koroškem. To monografijo smo predMučan
knjižnica, društva
stavili tudi kot dober primer strokovnega
pristopa k raziskovanju in prizadevanju
na področju ohranjanja stavbne dediščine našega okolja in njegovega pomena
za naše okolje v bodoče.
V maju se Kristl Valtl z razstavo »Hiše,
ki jih nikoli več ne bo« predstavlja še v
domu krajanov na Pernicah, v knjižnici
na Muti pa bo maja na ogled njegova
razstava fotografij stare Mute. Zagotovo
vredno ogleda tako za starejše kot tudi za
mlajše občane, za negovanje odnosa do
preteklosti, iz katere izhajamo. Načrtov za
prihodnje razstave še ne bomo razkrili,
zagotovo pa bomo v sodelovanju s Kristlom Valtlom vsako leto pripravili dogodek, ki bo dopolnil dogajanja v knjižnici s
prijetnimi občutki ob ogledu razstav.
Slavica Potnik
Na odprtju razstave »Hiše, ki jih nikoli več ne bo«
115 let Pihalnega orkestra Muta
Kulturno društvo Pihalni orkester Muta praznuje v letu 2010
častitljivi jubilej, 115 let svojega delovanja, svoj 115. rojstni dan – bi
rekli po naše. Čestitamo!
In kako se je vse skupaj začelo?
Leta 1985 je, takrat še majhna, 15-članska zasedba PO
Muta zaigrala na velikonočni procesiji, na pobudo Antona
Weixlerja, tedanjega nadučitelja na Muti.
Začetek – leto 1985
se je godba predstavila z novimi uniformami in novim repertoarjem, ki je poleg koračnic in zabavnih skladb vseboval tudi operetna in operna dela. Po drugi svetovni vojni sta
Franc Skralovnik in Dominik Volovšek ponovno zbrala godbenike, ki so se z veliko zagnanostjo lotili dela. 1951. leta je
vodenje godbe prevzel Jože Miheu, leto kasneje pa je godba krajane Mute prvič prebudila s prvomajsko budnico. Tako
je še danes! Članstvo v godbi se je skozi leta povečevalo,
1966. leta pa so godbeniki s pomočjo Tovarne poljedelskega
orodja in livarne Muta odprli novi glasbeni dom.
Pihalni orkester Muta nekoč – dirigent Jože Miheu
Število godbenikov se je skozi leta povečevalo. Vztrajno
so vadili in 1919. leta je takratni kapelnik Edo Wankmüller
godbo nekoliko pomladil ter razširil njen repertoar. 1930. leta
Mučan
13
društva
Godba na pihala Tovarne Muta se je
1977. leta preimenovala v Pihalni orkester Muta, nato pa se je za godbenike
pričelo igranje na različnih tekmovanjih
ter raznih gostovanjih v tujini. Orkester
se od leta 1991 financira iz proračuna
Občine Muta, velik delež stroškov pa
pokrijejo tudi člani in delavci v podjetjih s svojimi prispevki.
Pihalni orkester Muta danes združuje skoraj 60 članov, med katerimi je
nekaj godbenikov z akademsko izobrazbo, precej se jih izobražuje v srednjih glasbenih šolah, večina pa igra z
znanjem nižje glasbene šole. Vse skupaj nas povezuje veselje in ljubezen do
glasbe.
Pihalni orkester Muta danes sodeluje na raznih prireditvah v kraju, skrbi za
promocijo kraja doma in v tujini, udeležuje se različnih tekmovanj pihalnih
orkestrov, vsako leto pa organiziramo
tudi dva celovečerna koncerta. Le redko počivamo!
In še nekaj o naših priznanjih
V letu 2005 smo bili, pod vodstvom
takratnega dirigenta Karlija Miheua,
pobudniki in organizatorji prvega tek-
movanja slovenskih godb v korakanju
na Muti, kjer smo v skupini D osvojili odlično oceno. Na mednarodnem
tekmovanju pihalnih orkestrov v korakanju v Grosskleinu v Avstriji smo prav
tako prejeli odlično oceno. V letu 2008
smo skupaj z orkestrom Musikverein
ogo Gralla iz sosednje Avstrije organizirali mednarodni projekt ter sodelovali
na 28. tekmovanju pihalnih orkestrov
v Laškem v 3. težavnostni stopnji in
prejeli zlato plaketo. Lansko leto pa
smo, pod vodstvom našega sedanjega strokovnega vodje Vojka Trnjeka, ki
bo letos praznoval 20-letnico vodenja
pihalnega orkestra, sodelovali tudi na
1. mednarodnem tekmovanju v Avsenikovi glasbi v Bohinjski Bistrici in osvojili
zlato plaketo in bili razglašeni za najboljši orkester v skupini B. V letošnjem
jubilejnem letu pa se bomo udeležili
tudi 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju
»Slovenija 2010«.
Dirigent Vojko Trnjek
Beseda dirigenta:
»Vodenje Pihalnega orkestra Muta
pomeni zame veselje in razvedrilo.
Oktobra letos bom praznoval 20-letnico vodenja orkestra. Kmalu nas bo
60 članov in to je velika odgovornost.
Vedno znova rad prihajam na vaje, s
svojimi prijatelji zaigram in se poveselim. Ljubezen do glasbe je tisto, kar
nas združuje. In ravno zato lahko letos
1. tekmovanje slovenskih godb v korakanju
14
Mučan
društva
Božično-novoletni koncert
praznujemo 115 let našega delovanja.
Vsem godbenicam in godbenikom iskreno čestitam ob našem jubileju. Še
na mnoga ustvarjalna leta!«
115 let delovanja Pihalnega orkestra
Muta bomo praznovali v okviru 16. praznika občine Muta, zato vas že danes,
spoštovane občanke in občani občine
Muta, vabimo 28. maja 2010 ob 19.00
v telovadnico OŠ Muta na jubilejni
koncert ob 115-letnici, 30. maja 2010
ob 14.00 pa še na parado pihalnih
orkestrov ob 115-letnici Pihalnega
orkestra Muta, ki bo potekala skozi
drevored občine Muta, udeležilo pa se
je bo okrog 12 orkestrov iz Slovenije in
Avstrije. Svečani paradi pa bo, v okviru mednarodnega projekta, ob 15.00
v telovadnici OŠ Muta sledil tudi
koncert Pihalnega orkestra Muta in
orkestra Musikverein ogo Gralla iz
Avstrije.
Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem vam, ki ste in nas tudi danes
z veseljem vzpodbujate, nam radi prisluhnete in nas pri našem delu kakorkoli
podpirate. Iskrena hvala!
Člani in članice Pihalnega orkestra
Muta vam obljubljamo, da se bomo v
bodoče še naprej trudili, da bomo čim
boljši, da vam bomo glasbo približali na
prav poseben način, vas s svojimi zvoki
razveselili, četudi bomo včasih zaigrali
kak ton narobe. Nič hudega, kajne?!
Zatorej pridite, poveselite se z nami.
Še na mnoga uspešna leta!
Slovenski skladatelj Marij Kogoj je nekoč zapisal: »V naravi ni najti nič lepšega
in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.«
Pustite se torej zapeljati in se
popeljati v globino. Skupaj z nami
praznujte naš jubilej. Vsakega izmed
vas bomo iskreno veseli!
Tanja Skralovnik
20 let Društva invalidov Muta
Pomembni
mejniki v razvoju društva
Društvo invalidov (DI) Muta v okviru
letošnjega občinskega praznika praznuje
20 let aktivnega delovanja. Kot samostojno društvo je bilo ustanovljeno l. 1990, invalidi na Muti pa smo bili aktivni že pred
tem: od leta 1974 smo delovali v okviru
Društva invalidov Radlje, še prej, od leta
1969, pa v okviru medobčinskega društva
telesnih invalidov Ravne na Koroškem.
Leto 1997 je bilo za naše društvo
prelomno, saj smo bili sprejeti v Zvezo
delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in s
Mučan
tem pridobili proste kapacitete ZDIS-a
za ohranjevanja zdravja in dodatne vire
financiranja za delovanje in posebne socialne programe. Leto zatem smo razvili
prapor društva.
Ob desetletnici delovanja društva
smo s pomočjo Občine Muta in Zveze
delovnih invalidov Slovenije skupaj z
Društvom upokojencev pridobili lastne
prostore.
Leta 2003 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ZDIS-u in vanj
včlanjenim društvom, torej tudi našemu,
podelilo status invalidske organizacije.
O poslanstvu društva
DI Muta je prostovoljno, neodvisno,
samostojno, nestrankarsko in nepridobitno združenje invalidov, v katerega se
prostovoljno vključujejo delovni invalidi
zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja svojih posebnih potreb,
medsebojne pomoči in uresničevanja ter
zastopanja svojih posebnih interesov.
Naša glavna skrb je pomagati sočloveku, predvsem pa invalidom, ki
so s svojo telesno okvaro, boleznijo in
bolečino prikrajšani za marsikatero vsakodnevno dejavnost, zato je naš moto
15
društva
Aktualni Izvršni odbor DI Muta
»Pomagajmo in spoštujmo se med seboj«, da se lahko uresničijo tudi naše
sanje. Včasih se zdijo neuresničljive, vendar z veliko volje in energije tudi te sanje
lahko postanejo resničnost.
V naše društvo je trenutno včlanjenih 423 invalidov. Med njimi so invalidski
upokojenci, še zaposleni invalidi, invalidi
kmetje, duševno in telesno prizadete
osebe, invalidi že od rojstva in osebe
brez statusa invalida po predpisih zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vzroki njihove invalidnosti so
različni, od poklicnih bolezni in nesreč
do prirojenih telesnih okvar … Med vrstami invalidnosti izstopajo okvare gibal
in hrbtenice, obolenje sklepov in dihal,
srčne in druge bolezni.
Velik problem vsekakor predstavlja
invalidnost, povezana z nenadnim nastankom telesne okvare ali bolezni, ko
se človeku v trenutku podrejo vsi življenjski cilji in načrti. Iz lastnih izkušenj si
upam trditi, da nikoli ni tako hudo, da ne
bi moglo biti še huje. Potrebno je veliko
dobre volje, potrpežljivosti, vztrajnosti
in pomoči: sorodnikov, sosedov, prijateljev, znancev, zdravnikov, predvsem
pa okolja, v katerem živimo, delamo in
ustvarjamo. Prav zaradi tega moramo
biti invalidi stalno prisotni v družbenem,
kulturnem, izobraževalnem, rekreacijskem, političnem, predvsem pa v humanem življenju, da lahko opozarjamo
na probleme in nepravilnosti. Svoje
invalidnosti in s tem drugačnosti se ne
smemo sramovati in se zapirati vase,
ampak se aktivno vključujmo v družbeno življenje in tako ostanimo koristen in
enakopraven subjekt v okolju, v katerem
16
živimo. Že zdavnaj naj bi minili časi, ko
so bili invalidi manjvredni in zaničevani.
Znani so primeri, ko invalidi slikajo z usti
ali nogami, pletejo in vezejo z nogami
in še in še bi lahko naštevali. Znano in
dokazano je, da po nastanku invalidnosti pridejo na dan mnoge sposobnosti,
ki drugače ne bi nikoli, zato se nikakor
ne prepustimo naključju, melanholiji in
žalosti, kajti to je najhujša bolezen.
Delovanje društva
Naše društvo deluje na bazi prostovoljstva. S kadri trenutno ni težav, ker
smo vpeljana ekipa, ki dela skupaj že 15
let in vsak pozna svoje zadolžitve, tako
da se za izvajanje posebnih socialnih
programov in operativnega programa
dela ni bati. Potrebovali pa bi pomoč s
področja zakonodaje – pravnega svetovanja. Društvo ima razpredeno mrežo
poverjenikov, ki so praviloma člani izvršnega ali nadzornega odbora, po celotnem območju občine Muta, tako da
invalide na svojem območju sproti obveščajo o dogajanju v društvu. Problem
pa predstavljajo sodobne komunikacije,
kot je delo z računalnikom in uporaba
spletnega portala, saj je povprečna starost članov v teh odborih 63 let.
V društvu se trudimo svoje člane
redno obveščati o delovanju društva. S
tem namenom smo začeli leta 1995 enkrat letno izdajati glasilo, kjer objavljamo
operativni program dela, predvsem termine ohranjanja zdravja v kapacitetah
ZDIS-a in lastnih kapacitetah v Banovcih. Invalide o novostih obveščamo tudi
preko lastnih oglasnih desk in lokalnih
medijev, na zboru članov, na raznih sre-
čanjih, najpogosteje pa preko osebnih
stikov poverjenikov z invalidom.
V okviru društva delujejo ročnodelski, zeliščarski in literarni krožek ter
pevski zbor Klasje, organiziramo pa tudi
rekreativno kegljanje, rekreativni pikado,
rekreativno telovadbo in pohodništvo.
V tekmovalnem športu je v ospredju pikado, kjer naši člani v zadnjih letih
dosegajo odlične rezultate. Ko smo leta
2006 v gostišču Lipa organizirali 2. državno prvenstvo v pikadu, je naša moška ekipa osvojila naslov državnega prvaka. Naslov smo uspeli ubraniti tudi še
naslednje leto, leta 2008 pa smo dosegli
peto mesto.
V smučanju je zelo uspešen naš član
Franc Pogač, ki je lani postal državni prvak, letos pa osvojil 3. mesto, v kegljanju
pa se Jože Freidl v kategoriji K4 redno
uvršča na državna prvenstva, kjer je dosegel že dve tretji in eno drugo mesto.
Društvo želi biti aktiven in enakopraven subjekt v občini
Naše društvo želi biti aktiven in enakopraven subjekt v občini, zato je naša
želja, da Občina Muta pristopi k projektu
Občina po meri invalidov. Z gotovostjo
lahko namreč trdimo, da bi bilo lahko na
področju invalidnosti v naši občini storjeno veliko več. To se je izkazalo tudi na
okrogli mizi o življenju starejših v občini
Muta (oktobra 2008). Takratna razprava
je bila zelo produktivna. Podanih je bilo
veliko koristnih predlogov, izrečenih pa
tudi nekaj kritičnih misli na račun lokalne
skupnosti. Po razpravi je bila imenovana
petčlanska socialna komisija, za katero
verjamem, da bo pripomogla k izboljšanju položaja invalidov v naši občini.
Vabljeni na obeležitev 20-letnice
aktivnega delovanja Društva invalidov Muta v soboto, 22. maja, ob 15.
uri v telovadnico OŠ Muta. Za vas pripravljamo kratek kulturni program,
razglasili pa bomo tudi rezultate 2.
turnirja v pikadu. Po končani slovesnosti sledi zabava z ansamblom
Koroški muzikantje.
Jožef Freidl,
predsednik DI Muta
Mučan
društva
15 pomladi ŽPZ Klasje
»V Klasje se tke vztrajnost, odrekanje,
prijateljstvo, spoznavanje novih ljudi in
krajev in ko zlato dozori, članice žanjejo nove, prijetne spomine in ljubezen do
negovanja ljudske pesmi. Tudi v naravi je
potrebno veliko ljubezni in dela, da klasje
dozori, in ko je čas za žetev, ga požanjejo,
zmlatijo, ločijo zrno od plev, zmeljejo. Spomladi pa zopet sejejo. Zakladnica ljudskih
pesmi je neizmerna in vedno se najde uho
poslušalca, ki ljudski pesmi rad prisluhne.«
Tako se je pričel naš uvod v koncert
ob petnajsti obletnici zbora.
Naš zbor se je ustanovil 24. marca
1995 na pobudo gospoda Ernesta Dobrine in s podporo Društva invalidov in
Društva upokojencev Muta. Prepevati
smo začele 27. marca istega leta pod
vodstvom ge. Darinke Račnik. Takrat je
naš zbor štel 23 članic.
Še istega leta je Društvo invalidov
zaprosilo za vstop zbora v KUD Muta,
kamor smo bile sprejete naslednje leto
in takrat smo morale začeti misliti na
ime zbora. Po premisleku smo se družno dogovorile, da bo zbor nosil ime
ŽPZ Klasje, saj smo bile vse že v zrelih
letih in nam je ta naziv najbolj pristajal.
Takrat smo se osamosvojile in izbrale
predsednico in blagajničarko. Napolniti
je bilo treba blagajno, zato so nam priskočili na pomoč sponzorji.
Na leto smo imele po šest nastopov.
Junija 1998 smo morale zaradi zdravstvenih težav tedanje zborovodkinje
poiskati novo. Njeno delo je septembra
z zavzetostjo in voljo prevzela ga. Bernarda Žvikart, ki takrat še ni imela 18 let.
Z vsakim nastopom smo se bolj kalile in
postajale samozavestnejše, saj smo nastopile že po 15-krat in več na leto.
V letu 2001 smo začele s prvim samostojnim koncertom ob svečnici v
cerkvi sv. Marjete na Muti. Doslej smo
se enajstkrat udeležile revije ZDIS-a, kjer
prepeva okrog 14 zborov iz cele Slovenije. Na teh revijah smo lahko že ocenile
in primerjale svoje delo z ostalimi zbori.
Kar osemkrat smo se udeležile tabora slovenskih pevskih zborov v Stični, kjer po Šentvidu zadoni domača
slovenska pesem iz 4000 grl. Snemale
smo tudi na Radiu Maribor in Koroški
televiziji.
V marcu 2009 smo izgubile našo
dolgoletno članico Mimiko Kolar, ohranile jo bomo v lepem spominu.
Na srečanju pevskih zborov društev
upokojencev, ki je bilo v mesecu maju
na Muti, je bil naš zbor izbran, da se v
oktobru udeleži državnega srečanja
pevskih zborov DU v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Nastop nam je
uspel, požele smo velik aplavz in tudi
čestitke ostalih zborov.
Doslej smo prejele že veliko priznanj.
Najbolj ponosne smo na priznanje Občine Muta ob 10. obletnici zbora Klasje
za aktivno delovanje in ubrano petje,
priznanje iz 10. revije ZDIS-a, ki nam ga
je podelila ga. Štefka Kučan in priznanje
KUD-a Muta v letošnjem letu.
Še dolgo bi lahko naštevala, kaj vse
se nam je dogajalo v vseh teh letih,
toda vse smo prenesle z dobro voljo in
veseljem, da ohranjamo lepo domačo
pesem.
Svojih petnajst pomladi smo 26.
marca praznovale v avli OŠ Muta. Zapele smo trinajst pesmi, ki so bile izbrane
iz našega petnajstletnega pevskega
programa. Vse pesmi so za dušo, saj
vsako besedilo seže globoko do srca.
K sodelovanju pa smo povabile tudi
Glasbeno šolo Muta, ki že vrsto let sodeluje na naših koncertih. Tako sta Nika
in Julija iz svojih violin izvabili prijetne
melodije in poželi velik aplavz. Naš gost
pa je bil tudi mlad in poznan harmonikar Rudi Breznik, ki že vrsto let igra na
naših novoletnih zaključkih pri Matiju.
Ta večer je enajst članic zbora prejelo
srebrne Gallusove značke, tri članice pa
bronaste. Ob koncu smo vsi ob spremljavi Rudijeve harmonike zapeli pesem »V dolini tihi«.
Po uradnem delu smo nadaljevali
z druženjem ob prigrizku in petju ob
spremljavi Marjanove kitare. Zelo smo
bile zadovoljne z obiskom ter prijetnimi pohvalami in čestitkami. Naša želja
ostaja, da bi še dolgo prepevale lepo
domačo pesem pod vodstvom zborovodkinje Bernarde Žvikart.
V svojem imenu in v imenu ŽPZ
Klasje se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izpeljavi našega koncerta, prav tako pa tudi vsem
našim sponzorjem in donatorjem, ki ste
nas vsa ta leta podpirali.
Hvala tudi vam, drago občinstvo, saj
nam s svojim obiskom in vzpodbudo
dajete moč in polet naprej, naprej …
Finika Kričej,
predsednica ŽPZ Klasje
ŽPZ Klasje na jubilejnem koncertu
Mučan
17
društva
Športno društvo Muta
Vsi kolesarimo tudi letos
Športno društvo Muta v okviru občinskega praznika občine Muta letos že
dvanajstič organizira športno prireditev Vsi kolesarimo. Misel, da bi za občane organizirali kolesarsko rekreativno
vožnjo, se je porodila že leta 1997. Dogovorili smo se, da bomo pokolesarili
v lepo dolino ob reki Bistrici. Začetek
je bil kar težak, saj se je zbralo le malo
kolesarjev. Iz leta v leto pa se je število
udeležencev povečevalo in lansko leto
je sodelovalo že 235 kolesarjev različnih
starosti, od otrok do starejših občanov
obeh spolov. Še več, na športno prireditev prihajajo cele družine. Mirno torej
lahko rečemo, da je to tudi družinska
rekreacija. Prihajajo tudi kolesarji iz sosednjih občin.
Letos se bomo s kolesi na pot
podali v nedeljo, 23. maja 2010, ob
10. uri izpred občinske stavbe na
Glavnem trgu. Prijave bomo pričeli
zbirati ob 9.30 na štartnem mestu.
Proga, ki poteka iz centra Mute po Gortinski cesti v Bistriški jarek, do nekdanje
stražarnice in nazaj, je za množično kolesarjenje zelo primerna. Ni predolga,
saj meri le okoli 16 km. To kolesarjenje
ni tekmovalnega značaja: zmagovalci
so vsi kolesarji in za sodelovanje vsak
prejme pisno priznanje ŠD Muta. Vsak
udeleženec, ki doživi prijetno vožnjo
skozi čudovito naravo, si ob zaključku
prisluži tudi toplo malico in tako zaključujemo ta rekreativni dan v prijetnem
druženju.
Veseli smo, da je bil projekt sprejet
s strani občanov občine Muta, kar nam
potrjuje vedno večja udeležba na kolesarjenju. Zato velja tudi za letos: pridite z motom Vsi na kolo za zdravo
telo!
Marijan Špegelj,
predsednik ŠD Muta
Športniki PSV Heiligenhaus ponovno gostje ŠD Muta
Športno društvo Muta v času letošnjega občinskega praznika občine
Muta gosti člane – dolgoletne prijatelje športnega društva PSV Heiligenhaus
iz Nemčije. To je že tradicionalno – 32.
srečanje med obema društvoma.
Temeljni kamen teh srečanj je bil
postavljen davnega leta 1968, ko je
skupina športnikov iz društva PSV Heiligenhaus prvič prestopila takratno jugoslovansko mejo in so bili enotedenski gostje našega društva. Očeta teh
srečanj sta pristni Mučan, ki je takrat
delal v Heiligenhausu, g. Milan Romih,
in bivši predsednik PSV Heiligenhaus, g.
Friedhelm Klasen. Ta srečanja so se redno izmenično nadaljevala in se ohranila vse do danes. Tako ŠD Muta že 42
let goji dobre prijateljske odnose s člani
PSV Heiligenhaus iz Nemčije. V naši občini ni društva, ki bi imelo tako dolgo
tradicijo srečanj in sodelovanja. V teh
letih smo tekmovali v namiznem tenisu, nogometu, mini golfu, kegljanju itd.
Razdaljo med mestom Heiligenhaus in
Muto (1.075 km) je v tem času prevozilo veliko število članov društva in drugih občanov. S športnega so povezave prehajale na kulturno, obrtniško in
druga področja. Še več, športniki obeh
društev smo ves čas sodelovanja iskali
poti do državnih predstavništev obeh
18
držav. Najgloblje pa sta obe društvi navezali stike med župani mestne občine
Heiligenhaus, občine Radlje ob Dravi,
KS Muta in po letu 1995 novonastale
občine Muta. V času sodelovanja so
tako redno potekala tudi naša srečanja
z župani obeh občin.
Med letošnjim srečanjem, od 2. do
8. junija, bo 8-članska ekipa PSV Heiligenahaus prebivala pri naših članih.
Odvijale se bodo razne aktivnosti: tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju,
ogled znamenitosti občine Muta, spre-
jem pri županu, popeljali pa jih bomo
tudi na ogled nekaterih znamenitosti
Slovenije.
Prepričani smo, da bomo srečanje
uspešno izpeljali, da se bodo člani društva PSV Heiligenhaus z lepimi spomini
na lepote občine Muta in Slovenije ter
na gostoljubnost gostiteljev vračali domov.
Marijan Špegelj
Sprejem športnikov PSV Heiligenhaus pri županu, leta 2006
Mučan
društva
Društvo tabornikov
Pred nami je že 46. taborniški tek
Društvo tabornikov Rod Bistrega
potoka Muta organizira v nedeljo,
30. 5. 2010, že 46. taborniški tek, v
sklopu katerega se bo izvedel tudi Koroški treking in kolesarski vzpon na Sv.
Jernej.
Taborniki Mute so natanko pred
petdesetimi leti, ob dnevu tabornikov,
22. aprila 1960, izvedli svoj prvi tek s
startom in ciljem na Kempingu nad
Muto. Zaradi vse večjih zapletov pri
pridobivanju dovoljenj za izvedbo teka
po državni cesti smo taborniški tek prestavili na zg. Muto. Tako danes tekaške
proge potekajo po Muškem polju in
delno po Dobravi.
Tekmovanje se izvede v različnih
kategorijah in na različnih razdaljah.
Osnovnošolska mladina tekmuje na
razdaljah od 300 m do 1500 m, odrasli
pa na razdalji 8000 m. Tekmovanje je
namenjeno vsem rekreativcem.
Tekmovanje osnovnošolske
mladine se prične ob 9.30, tek na
8000 m pa ob 11.00.
Taborniški tek je vključen tudi v akcijo »Slovenija teče« in šteje za Štajerskokoroški pokal.
Koroški treking
Kot spremljevalna prireditev taborniškega teka bo letos že tretjič izveden
Koroški treking, ki je vključen v Slovensko treking ligo.
Slovenska treking liga je sklop samostojnih, a poenotenih in smiselno
povezanih tekmovanj v pustolovskem
in doživljajskem pohodništvu (trekingu) v Sloveniji in bližnji okolici. Namen
tekmovanj je doživljajska izkušnja pohodništva na različnih hribovitih predelih Slovenije. Tekmovalci se pomerijo
v vzdržljivosti in iznajdljivosti na razmeroma dolgi, neoznačeni in prvenstveno
pohodni trasi z nabiranjem kontrolnih
točk in izvajanjem morebitnih nalog
presenečenja. Namen posameznega
trekinga je tudi spoznavanje kraja gostitelja in druženje med udeleženci in
gostitelji. Osnovna disciplina je hoja, ki
se lahko (pri hitrejših tekmovalcih ponekod) kombinira s tekom. Treking poteka po markiranih in nemarkiranih stezah ali lažjem brezpotju, kolovozih in v
najmanjšem možnem delu po cestah.
Tekmovanje poteka v dveh kategorijah: ultra (40 km) in pohodniška (20
km). Start v kategoriji ultra bo ob
9. uri, v kategoriji pohodništvo pa
ob 10. uri.
V letošnjem letu pričakujemo okoli
130 tekmovalcev, ki se bodo podali po
okoliških hribih.
Kolesarski vzpon na Sv. Jernej
V letošnjem letu se bo kot spremljevalna prireditev taborniškega teka že
petič izvedlo kolesarsko tekmovanje
Vzpon na Sv. Jernej.
Start tekmovanja bo v soboto,
29. 5. 2010, ob 10. uri na sp. Muti.
Proga meri 19,5 km, z maksimalno višinsko razliko 675 m in ciljem na Sv. Jerneju. Rezultati tekmovanja štejejo tudi za
Koroški pokal z gorskimi kolesi 2010.
Kot novost bomo v letošnjem letu
izvedli tudi blagoslov koles in tekmovanje v kuhanju jernejškega piskra.
Vse občane vabimo, da si v čim
večjem številu ogledate prireditve
in z navijanjem tekmovalcem olajšate premagovanje naporov.
Sašo Pavlič
Sestavine za jernejški pisker
Osnovne sestavine: fižol (najbolje svetli in temni),
grah, ajdova kaša, korenček, gobe (najbolje jurčki ali
lisičke), čebula, govedina ali svinjina, divjačina (srnjad
ali divji zajec).
Začimbe: sol, poper, brinove jagode, česen, zelena, luštrek, peteršilj, lovorov list, hren, mošt (namesto
kisa).
Mučan
Nasvet: Čebulo prepražimo na svinjski masti. Fižola
in ajde dodamo toliko, da ne potrebujemo podmeta.
Pri izbiri sestavin sem se omejil na tiste, ki so značilne za Muto in okolico in so na tem področju avtohtone (torej so tu uspevale že pred 100 ali 50 leti).
Sestavil in na svetlo dal
Robert Dobrina.
19
društva
Sadjarsko društvo Bobovec
Nadaljujejo tradicijo
Že štirinajstič zapored so kmetje,
pretežno iz soseščine in okolice, na velikonočni ponedeljek h Glavarju na Sv.
Primožu prinesli v kritično oceno vzorce mošta, sadnega soka in kisa. Najboljši mošt je tokrat prišel iz kleti Tomaža
Gmajnerja, sodček za najboljši kis je
pripadel Ferdu Piku, sodček za najboljši
sok pa je letos odnesel Rajko Duler.
kv
Priznanja sta podelila župana Radelj in Mute
Društvo kmetic
Vabimo mlajše kmetice, da se nam pridružijo
Ko smo se konec preteklega leta
članice Društva kmetic iz krajevnega
odbora Muta ponovno srečale ob kosilu in prijetnem kramljanju pri Matiju
na Sv. Primožu, smo, da ne bi samo
»opravljale«, prijetno združile s koristnim in pregledale tudi naše delo
v letu 2009. Da bi naše celoletne aktivnosti spoznala širša javnost občine
Muta, jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila.
V mesecu januarju smo se dobivale na ekološki kmetiji Pehtot ob
ročnih delih. V umetnost izdelovanja
šopkov in pletenja vencev iz papirja
sta nas popeljali naši članici Berta Placet in Antonija Medved.
Skupaj z možmi smo praznovale
materinski dan na Pernicah, na cvetno soboto pa smo se z butarami in
ročno izdelanimi aranžmaji za velikonočne košare predstavile v trgovini Tuš na Muti. Skupaj s članicami
društva iz Vuzenice smo se podale v
okolico Maribora, si ogledale kmetijo,
ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo, v
izgradnji pa je bila sončna elektrarna. Obiskale smo tudi sirarno Čuš v
20
Mariboru in spoznale uspešno sodelovanje med kmeti (direktna prodaja
mleka s kmetije v sirarno).
S pecivom smo postregle v aprilu
ob srečanju borcev in vojnih veteranov
na Pernicah ter se predstavile v okviru
občinskega praznika na Muti.
Pomislile smo tudi na varstvo pred
požari in v mesecu oktobru skupaj z
Gasilskim društvom Muta organizirale
prikaz gašenja z gasilnimi aparati ob
domu krajanov na Pernicah. Ker je na
našem območju v izgradnji širokopasovni internet, smo v sodelovanju z
MOCIS-em in Osnovno šolo Muta organizirale 30-urni tečaj računalništva.
Na turistični kmetiji Matij smo poskrbele za lačne želodce s tečajem priprave
Izdelovale smo cvetje iz papirja
Mučan
društva
musak, sarm in sladic, preizkusile pa
smo se tudi v pripravi koktajla.
Za zaključek leta 2009 smo postregle tudi članom mešanega pevskega
zbora Zvon in njihovim gostom ob božičnem koncertu.
A to še ni vse. Vključevale smo se
tudi v skupne aktivnosti društva kmetic Dravska dolina na območju upravne
enote Radlje ob Dravi. Gospa Majda Lasič Lončarič nam je predavala o odnosih
v družini, strokovna ekskurzija nas je vodila na Gorenjsko. Svetovni dan kmetic
smo praznovale na Remšniku. V novembru pa nam je g. Maks Vrečko predaval
o tem, »kako uspešno tržiti na kmetiji«.
V mesecu decembru nas je pot vodila v Salzburg, ogledale smo si znamenitosti mesta in Mozartovo rojstno
hišo. Podale smo se tudi v Oberndorf in
si ogledale kapelico, v kateri je nastala
znamenita »Sveta noč«.
Seveda smo bile aktivne že tudi v letošnjem letu. Udeležile smo se predavanj o zdravilnih zeliščih in o urejanju
kmečkega dvorišča ter izdelovale nakit iz fimo mase. Da bi bili velikonočni
prazniki lepši, smo barvale velikonočna jajčka na Sv. Primožu in na Gortini.
Materinski dan smo proslavile skupaj
Z velikonočnimi aranžmaji smo se predstavile v trgovini Tuš
z našimi »mučeniki« na kmetiji Breznik
na Sv. Primožu. Za svoje zdravje pa smo
poskrbele z obiskom term Lendava ter
ogledom orhidej in tropskega vrta v
Dobrovniku.
Kot vidite, je naše delovanje v društvu še vedno zelo razgibano in uspešno. Sodelujemo tudi z drugimi društvi
v občini in tega si želimo še več. Tudi
sodelovanje z občino in njena finančna pomoč nam dajeta voljo in zagon
za nadaljnje delo. Morda bo navedeno vzpodbudilo mlajše kmetice, da se
nam pridružijo. Žal opažamo, da so te,
glede na število kmetij, v naše društvo
premalo vključene.
Delo v našem društvu ni samo druženje, pač pa tudi način pridobivanja
novih znanj in idej, kako na kmetiji najti
pot do dodatnih in boljših zaslužkov.
Mira Freidl
PGD Muta
Pripravili so mu presenečenje
Gasilci našega društva so nedavno
ob jubileju, 75-letnici, pripravili lep sprejem dolga leta zelo aktivnemu gasilcu
Jožetu Podrzavniku. Svojemu tovarišu
v številnih akcijah in na tekmovanjih so
pripravili lepo presenečenje, spominsko darilce in urico prijetnega druženja
v gasilskem domu na Muti.
kv
Proslavili so Jožetovih 75 let
Mučan
21
društva
Več kot le simbolika
Ob priliki zadnjega letnega občnega zbora PGD Muta je med gasilske pripravnike pristopil tudi naš cenjeni župnik gospod Marko Drevenšek. Morda
porečete, da je to nenavadno, pa ni. Takoj, ko je gasilska tovarišija dvignila roke
in soglasno, celo z aplavzom, potrdila
njegov sprejem, je namreč povedal,
da ne gre zgolj za kakšno simboliko,
temveč za to, da se tudi tako identificira kot sokrajan vseh ljudi in fare in da
želi ustvarjalno sodelovati v društvu, ki
ima za svoj cilj pomagati slehernemu
človeku v stiski. »To je plemenito delo
in ponosen bom, če bom del svojih
moči lahko prispeval za soustvarjanje
odnosov, ko je človek človeku res pravi
tovariš v nesreči.«
Tudi gasilska druščina ve, da Marko
res ne bo tekal z nami na pogorišča, ve
pa tudi, da so preudarni in drugih del
vešči ljudje še kako dobrodošli pod
streho gasilske hiše. »Dobrodošel med
nami!« smo rekli.
Dobrodošel med nami
kv
Društvo Sožitje
Kdo smo in kaj delamo?
Smo medobčinsko društvo Sožitje – društvo za pomoč
osebam z motnjami v duševnem razvoju zgornje Dravske
doline in delujemo na območju občin Ribnica na Pohorju,
Podvelka, Radlje ob Dravi, Vuzenica in Muta. Sedež društva
je na Muti, Gasilska ulica 4. Doslej je društvo delovalo v prostorih Varstveno-delovnega centra, v letošnjem letu pa smo
pridobili lasten prostor v zgornjem delu šole s prilagojenim
programom in si s tem zagotovili tudi boljše pogoje dela.
Hvala vsem, ki imate zasluge za to.
Naše društvo je prostovoljno, neodvisno, nestrankarsko,
invalidsko, interesno združenje s socialno-človekoljubnimi
cilji. Skrbimo za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, zakonite
zastopnike in člane družine. Smo eno izmed 52 lokalnih društev, združenih v Zvezo Sožitje s sedežem v Ljubljani, ki je
na področju skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju
pridobilo status reprezentativne invalidske organizacije.
Člani društva so osebe z motnjami v duševnem razvoju,
njihovi starši, skrbniki, strokovni delavci, prostovoljci in podporni člani. V naše društvo je včlanjenih 124 članov, od tega
33 iz občine Muta.
Osnovni namen druženja je zbliževanje in povezovanje
ljudi, ki imajo v družini osebo z motnjami v duševnem razvo-
22
Uživamo v bazenih
ju. V skupini starši spoznajo, da si lahko ljudje s podobnimi
problemi pomagajo, si v prijetnem klepetu izmenjavajo izkušnje, navezujejo prijateljske odnose, krepijo samopodobo
in občutke lastne vrednosti. Člani med drugim po potrebi
obiskujemo družine na domu, jim predstavimo delovanje
društva ter jih povabimo k sodelovanju.
V društvu se družimo ob ustvarjanju (barvamo velikonočna jajca, izdelujemo adventne venčke) in ob športnih
Mučan
društva, župnija
aktivnostih (plavanje v bazenu na Ravnah in v Termah Topolšica). Radi hodimo tudi na krajše izlete v naravo. V mesecu juniju organiziramo piknik v naravi, kjer člani uživamo
v prijetnem okolju, družabnih igrah, ob živi glasbi, petju
in hrani z žara. Ob zaključku koledarskega leta vsako leto
v drugem kraju, letos v Radljah, pripravimo kulturni program s pogostitvijo in obdaritvijo vseh oseb z motnjami v
duševnem razvoju ter njihovih predšolskih bratov in sester.
Obišče nas Miklavž, stisnemo si roke in si zaželimo veliko sreče in moči za naprej.
V društvu sodelujemo z Zvezo Sožitje Slovenije, se vključujemo v razpise Zveze in se udeležujemo različnih oblik
izobraževanja. Naša dejavnost tako obsega tudi programe
vseživljenjskega učenja, tedenske izobraževalne tabore, vikend seminarje za družine (letos na morju), klub staršev. Za
druženje v klubu staršev pripravimo izobraževalne teme, letošnji sta samozagovorništvo in zakonodaja.
Če se kdo želi včlaniti v naše društvo ali nam pomagati pri
ustvarjanju lepšega življenja oseb z motnjami v duševnem
razvoju, srčno dobrodošli!
Skupaj hodimo na izlete
Naš naslov:
Medobčinsko društvo Sožitje
zg. Dravske doline
Gasilska ulica 4, 2366 Muta
tel: (02) 87 61 368
e-pošta: [email protected]
Marija Kočivnik
Iz življenja naših župnij
Romanje na Ptujsko Goro
Na cvetno soboto, 27. marca, smo
se letošnji birmanci, njihovi starši, botri
in njihova kateheta skupaj odpravili na
romarsko pot. Bilo nas je kar za dva av-
tobusa in nekaj avtomobilov, skupaj kar
nekaj čez sto romarjev. Z nami so bili
tudi animatorji iz Trbonj in eden z Mute,
ki so skrbeli, da je bila »klima« na avto-
busu in sicer ravno prava: dovolj molitve, pesmi, smeha …
Naš glavni cilj je bila Ptujska Gora, kjer
smo imeli »pod plaščem«, oz. v zavetju
ptujskogorske Marije sveto mašo in ob
koncu še svečano izročitev Mariji. Nato
nam je še tamkajšnji pater spregovoril
nekaj besed o tem čudovitem svetišču,
kamor se zgrinjajo romarji s celega sveta
in ki letos praznuje 600-letnico.
Po skupnem kosilu smo se odpravili
še v mariborsko stolnico in poromali k
tamkaj pokopanemu blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Skupaj smo molili
in prosili za naše birmance. Nato še kakšna kavica, sladoled, in že smo se vračali polni lepih občutij po Dravski dolini
proti domu. Mnogi mladi so dejali: »Na
takšno romanje bi pa še šli. Super je
bilo!«
Dominika Verhnjak
Na romanje se nas je podalo lepo število
Mučan
23
župnija
Prejeli so zakrament sv. birme
Življenje vsake župnije je zaznamovano z različnimi nepogrešljivimi dogodki.
Tako smo pred nedavnim praznovali sv.
birmo. To ni samo enkratna stvar, ampak
je cel proces.
Birmanci so namreč več let obiskovali
verouk; zadnje leto je bilo še posebej intenzivno. Bili smo na Ptujski Gori, podali
smo se v Vuzenico, kjer je deloval naš
blaženi A. M. Slomšek … S pripravo na
birmo so povezane mnoge poglobitve
poznavanja svetnikov in drugih, za življenje pomembnih vsebin. Krona vsega je
bila devetdnevnica pred sv. birmo. V tem
času so nas obiskali zanimivi gostje: misijonar p. Pepi Lebreh, nekdanja odvisnika od
mamil, ki se zdravita v skupnosti Cenacolo,
g. nadškof dr. Franc Kramberger, domača
animatorska skupina ...
Lepo je bilo opazovati mnoge mlade,
v katerih je pričakovanje iz dneva v dan
naraščalo, vse do nedelje, 25. aprila 2010,
ko je napočil dan sv. birme.
Marko Drevenšek
Cerkev sv. Primoža odslej še v prijaznejši podobi
Ko se peljemo po Dravski dolini,
nas že od daleč pozdravlja cerkev
sv. Primoža. Odslej bo to počela v še
prijaznejši podobi. Že nekajletna želja
Šemprimčanov in še posebej ključarjev
je bila, da cerkev prebelijo. Ob tem
iskrena hvala naši občini, ki nam je
priskočila na pomoč, pa tudi vsem
faranom, še posebej ključarjem, ki
čutite z našimi cerkvami in se trudite,
da so lepo urejene in vsem nam v
veselje in ponos.
Marko Drevenšek
Prebelili so cerkev
Karitas
Naši obiski v domu
starostnikov
Sodelavci Župnijske Karitas Muta in
Trbonje smo se odločili, da v januarju
obiščemo naše starejše občane, ki
svoja zrelejša leta preživljajo v domu
starostnikov v Črnečah. S tem obiskom
in prisrčnim pozdravom smo jim izročili
tudi skromna darila. S pomočjo našega
gospoda župnika Marka smo omogočili
stanovalcem, ki so bili doma na Muti,
da so se lahko udeležili svete maše v
kapelici doma, ki je bila darovana prav
zanje, za trpeče in bolne. Pri sveti maši
je bilo vsakemu dano, da je lahko v
24
Ob pesmi in klepetu je minevalo naše druženje
Mučan
župnija, trgovina
prošnjah izrazil svojo osebno željo in
prošnjo Bogu in s tem pokazal, kaj si na
stara leta še želi.
Po sveti maši smo se odpravili v
jedilnico doma, kjer smo se ob obilno obloženih mizah prijetno počutili.
Na cvetno soboto, 27. marca 2010,
smo se sodelavke Župnijske Karitas
(ŽK) Muta pridružile skupni akciji, ki jo
vsako leto pripravijo ŽK koroškega naddekanata. Gre za obisk in obdarovanje
vseh stanovalcev v domovih starostnikov. Pripravile smo trideset pisank z naslednjo vsebino: okrašen snop, pomaranča, jajčka in voščilnica. Voščilnice in
snope smo izdelale same in vse skupaj
zložile v lepo košaro.
V soboto zjutraj smo se predstavniki
vseh ŽK zbrali v domu v Črnečah ter se
skupaj s stanovalci udeležili sv. maše in
blagoslova snopov – »peglov«. Po maši
smo obiskali naše stanovalce po sobah
in jim razdelili pisanke. Spomnili smo se
tudi materinskega dne in v ta namen
vsem ženam iz naše občine darovali
lepe kvačkane nageljne. Vsi so se zelo
razveselili našega obiska in pozornosti.
Nas vse pa bogati zavest, da smo
Skupaj z gospodom župnikom smo
obiskali tiste varovance, ki so zaradi bolezni ostali v svojih sobah. Naš obisk in
srečanje pa sta popestrila tudi Preglavova muzikanta s Sv. Jerneja, saj smo
z njima iz srca zapeli lepe domače
slovenske pesmi.
Jelko Andric
Stanovalcem doma smo polepšali velikonočne praznike
polepšali velikonočne praznike starejšim in bolnim stanovalcem doma.
Lojzka Gerhold
dveh novih prodajaln v Slovenj Gradcu,
v trgovsko-poslovnem centru Katica, in
samostojne prodajalne na Prevaljah, ki
so jo opremili v povsem svojem stilu in
po svojem okusu. Pred dvema letoma
so odprli še poslovno enoto v Mežici.
Vse prodajalne nosijo ime Sandra, in sicer po hčerki, ki bo prav gotovo nadaljevala družinsko tradicijo podjetja, saj
zaključuje študij ekonomije.
Ponudba v njihovih poslovalnicah
je zelo raznolika in pestra, kakovost pa
se je v letih razvoja dvignila, oziroma
prilagodila širšemu povpraševanju. Njihov cilj je zadovoljiti vse kupce, tudi tiste z višjimi zahtevami. Trudijo se ustreči široki populaciji in to jim tudi zelo
dobro uspeva. Med kupci so poznani
s svojim motom »Za vse postave od
pete do glave«.
V letih svojega delovanja so si ustvarili dobro ime, tako da jih po Koroškem
zelo dobro poznajo. Prepoznavnost so
dosegli z nizkimi cenami, ustrežljivostjo
in dostopnostjo za vsakogar. Podjetje
zaposluje petnajst ljudi. Najbolj pa so
ponosni, da lahko zadovoljijo še tako
zahtevne kupce.
Pri vsem tem pa v podjetju velik
poudarek dajejo najmlajšim, ki jih vsako leto, vedno znova presenetijo, saj že
vrsto let prirejajo božično obdarovanje
za vse otroke Koroške na prireditvi, ki
poteka na Muti. Otroci se na teh koncertih zabavajo ob glasbenih zvokih
znanih glasbenikov. V preteklih letih
Predstavljamo dejavnost
Prodajalna Sandra
S pestro in bogato ponudbo oblačil in obutve, tako za moške in ženske
kot tudi otroke, se je prodajalna Sandra
prvič predstavila že leta 2001, najprej s
poslovalnico v Radljah, meseca maja
pa tudi na Muti. Lastnica podjetja in
mreže prodajaln po celotni Koroški je
Cvetka Vigec, katere korenine segajo
tudi na Muto.
Prodaja oblačil in obutve nizkega
cenovnega razreda se je izkazala za
dobro poslovno potezo, s katero je
podjetje postalo zelo uspešno in prepoznavno po vsej Koroški. Prodajalnama v Radljah in na Muti so sledile nove
poslovne enote, najprej v Dravogradu,
v trgovskem centru Meža, kjer je danes
tudi sedež podjetja, sledilo je odprtje še
Mučan
25
trgovina, med nami živijo
Ponudba v prodajalnah Sandra je zelo raznolika
so se na odru v športni dvorani zvrstili
Adi Smolar, Dejan Vivod, Nuša Derenda,
Domen Kumer, Mirna Reynolds, Rebeka
Dremelj, Ansambel bratov Avbreht, Ansambel Napev in drugi zanimivi gostje.
Prireditev, pri kateri sodelujejo v
glavnem zaposleni, kot organizator v
celoti financira prodajalna Sandra, pri
časno podarijo Karitasu in Rdečemu križu.
V prodajalni Sandra obljubljajo, da se
bodo še naprej trudili in poskušali ustreči vsem, ki njihove poslovalnice obiščejo.
Kljub konkurenci, ki je na trgu oblačil in
obutve izredno huda, so se zavezali, da
bodo svojo pot peljali po začrtanih ciljih.
Zavedajo se, da sta pestra ponudba oblačil in obutve ter prijazna postrežba najboljša naložba za dobro poslovanje tudi
v prihodnje, zato bo zadovoljstvo kupcev
še naprej največja skrb vseh zaposlenih.
Lastnica in direktorica prodajaln Cvetka Vigec je ob vsem tem ponosna, da je
kljub uspehu ostala preprosta in skromna
in da je s svojo ustvarjalnostjo in sposobnostjo, iznajdljivostjo in marljivostjo
ustvarila tako široko trgovsko mrežo pravzaprav iz nič.
najemu športne dvorane pa sodeluje
Občina Muta. Pomoč pri prireditvi organizatorjem vsako leto nudijo gasilci,
člani PGD Muta, za kar so jim v podjetju
še posebno hvaležni.
Božično obdarovanje pa ni edina dobrodelna dejavnost podjetja, saj v prodajalni nova oblačila iz preteklih sezon ob-
Lidija Verdnik
Intervju
Pevka, ki je postala hmeljarska legenda
Marija Poročnik, doma skorajda
iz centra vasi na Gortini, bolj poznana kot hmeljska Micka, je povsem navadna ženska, kmetijska
delavka, mati, aktivistka, ki je vedno poprijela za sleherno delo, če
je šlo za napredek v vasi. Garaška
in zanesljiva, poznana pa tudi kot
izjemno navdušena pevka in članica ŽPZ Klasje, celo več, tudi poznavalka prenekaterih starih običajev,
pesmi, po spominu prava kronistka dogodkov svojega kraja. Sem
mislil, da Micko dobro poznam, pa
sem se le precej zmotil.
Marija Poročnik
26
Kdaj si takole »uradno« nastopila delo v kmetijstvu?
To je težko natančno opredeliti. Saj
sem bila še otrok, pa sem morala, tako
kot večina otrok tistega časa, pomagati na poljih in skorajda pri slehernem
kmečkem delu, kruh so si deloma
morali prislužiti tudi otroci. Leta 1965
sem se zaposlila, seveda v kmetijstvu,
ki sem ga bila vajena. Lahko povem,
da sem skoz dala vse, kar se pač dela
na poljih, v hlevih pa vse do skladišč.
Tako sem si nabirala izkušnje, največ v
hmeljiščih, in tako sem leta 1980 nekako povsem prešla v hmeljarstvo.
Sedaj že lažje razumemo, zakaj si si pridelala veljavo ugledne
hmeljarke. Ali tako postaneš sčasoma legenda?
Tam nekje okrog leta 1950, še skoraj
otrok, sem spoznavala dela v hmeljiščih, najprej v Radljah, nato na Muti, pa
še kje drugje. To so bila leta izkušenj.
Takrat so nam rekli, da se šele učimo
hmeljarstva, pa smo ga v resnici obnavljali, kajti hmeljarstvo v naši dolini je
imelo že skoraj pozabljeno veljavo in
tradicijo. Joj, kako smo postavljali tiste
štange, tiste visoke hmeljevke, sadili,
obrezovali, varovali hmelj! Skoraj pobožno smo trepetali, kaj bo zraslo, koliko dalo, kaj bomo zaslužili. Če je kaj
slabo kazalo, smo iskali vzroke, iskali
Mučan
med nami živijo, mladi talenti
stare hmeljarje, jih prosili za nasvet. Konec petdesetih let so v zadrugi na Muti
zasadili prve sadike, pa ne več na hmeljevke, delavci so kar na roke postavili
prvo žičnico. To je bilo nekaj novega.
Pomislite, vse so kopali, postavljali in
vlekli na roke. Mislim, da takšne šintarije
danes ne bi počel več nihče.
Šele v letih 1963/64 so postavljali prve betonske žičnice. Takrat
so si vsaj deloma že pomagali s
traktorji. Torej je bilo takrat veliko
več ročnega dela?
Tega se ne da niti primerjati. Danes
skorajda vse opravijo stroji. Včasih smo
delavke z bolečimi križi dolge tedne
obrezovale sadike, odkopale, obrezale
in zopet zakopale. Nato smo s tistimi
dolgimi koli natikale kavlje in špage za
trte. To je bilo zares garaško delo. Nato
smo čakali, škropili, trgali zalistnike,
trepetali pred neurji in čakali na bero.
Kakšni pa so spomini na tiste
najbolj »slovesne« dni, ko ste obirali?
Drugačni od današnjih. Na trenutke zelo trpki. Včasih sem naložila štiri
otroke na voziček, zapeljala na hmeljišče in vztrajala skupaj z njimi v vročini
ali mrazu, včasih smo lačni in žejni pretolkli dan. Zaslužek je bil prepotreben,
ampak hudo prigaran. Zaslužkom v
hmeljiščih smo že od mladih nog pravili, da so najbolj pristradani, saj smo
po navadi bili po ves dan brez prave
hrane. Le kos kruha, lonček fižola in
podobno.
Pa merice, škafi?
Mera je pač mera, tu sem se trudila
res biti pravična. Nič čez, nič pod rob,
nič tresenja.
Nisem doživljala kritik ali težav.
Kakšni so bili zaključki – likofi?
Muta je imela v času razcveta, v
polni rodnosti, tudi po tristo obiralcev.
Kje vse niso stanovali prišleki! Prosili
so za delo, podobno, zelo podobno
kakor danes, ko nas že mnogi, zlasti
brezposelne ženske, prosijo za delo v
hmeljiščih, pa večino opravijo stroji.
Zaključki pa, posebej ob lepih letinah,
so bili enkratni. Nič posebnega, bilo
je izplačilo. Koliko računanja, kaj si bo
kdo lahko kupil … Bila pa je navadno
tudi kar dobra malica, klobasa, kruh,
sodček mošta, včasih še harmonika,
pesem. Tudi z najbolj skromnim je
bilo zadovoljstvo. Leta 1984 smo na
Muti opravili zadnje ročno obiranje.
Od tu se začne doba obiralnih strojev,
pa utihne pesem obiralcev – brni stroj.
Omenila si pesem, ni to drugi
jaz tvojega življenja?
To je pa res. Če je le kaj zacmegalo
in zapelo, sem že bila zraven. Pesem
človeka res zna držati pokonci. Polnih
devet let sem hodila v Radlje v tamkajšnji ženski pevski zbor. Vodila ga
je Ogrinčeva Vida. Res nas je znala
spodbujati, pevke smo se odlično razumele. Kdo ve, kaj nas je tako družilo. Hodile smo na gostovanja, bile so
pevske revije, občinska srečanja, petja
je bilo neprimerno več kakor danes. Pa
tudi iger, skečev ... Tudi ta čas je mimo.
Sedaj že polnih petnajst let pojem pri našem Klasju. Tudi tu je, vsaj
zame, odlična štimunga. Spominjamo
se gostovanj v Stični, drugih srečanj,
sami lepi spomini, ki pa ne odtehtajo
tistih, ko smo se ženske za oddih posedle ob vročih žetvah, pa je kar zadonela pesem. In kako smo zapeli na
tistih čudovitih flincarijah … Saj ne bo
nihče verjel; plesali smo kar v coklah.
Pač povsod, kjer smo se zbrali, je bila z
nami pesem.
Vem, ampak kaj je nekako utišalo našo pesem na vasi?
Leta 1964 smo dobili prvi radio,
samo dva ali tri ta nedosegljiva čudesa so bila na vasi, pa kakšen star gramofon. Šele čez leta tisti pravi televizorji, ko smo gledali bolj sence kakor
slike, pa so nam te novotarije – tudi
jaz sem jih rada poslušala in gledala
– menda odtegnile mladino. Tudi na
hmeljiščih ni več pesmi, je ropot strojev in norme, tihi tek za še vedno borne zaslužke.
Micka, hvala za kupček lepih
stvari, ki smo jih že skoraj pozabili,
pa zdrži vsaj še kakšno desetletje
med pevkami.
kv
Kdo jih še ne pozna?
Uspešni judoisti
Na Osnovni šoli Muta najdemo
veliko uspešnih mladih športnikov,
ki že posegajo po dobrih rezultatih.
Med njimi so tudi judoisti, ki so se z
judom spoznali na predstavitvi leta
2006 ter v kasnejših letih. Tokrat so
na nekaj vprašanj odgovorili trije
devetošolci. Vsi so postali državni
prvaki v kategoriji starejših dečkov
in deklic in s tem nagradili svoj trud
na treningih. Judo je zanje postal
način življenja. Vanesa Topler, Alojz
Mučan
Varšnik in Tadej Štruc so perspektivni športniki na Koroškem.
Kako si se začel/-a ukvarjati z
judom?
Vanesa: Pred malo več kot tremi leti
je bila na OŠ Muta prva predstavitev.
Zelo me je pritegnilo in začela sem obiskovati treninge. Sprva je šlo za zabavo
in druženje, nato pa so se začele prve
tekme in odlični rezultati. Tisti, ki smo bili
resni in dobri, smo redno začeli hoditi v
Slovenj Gradec na treninge, kjer imamo
dvorano (Judo center Koroška).
Tadej: Na šoli je trener Ruslav izvedel predstavitev juda in ker mi je bila
všeč, sem se tudi sam prijavil k judu.
Alojz: Z judom sem se začel ukvarjati leta 2006, ko je bila na naši šoli predstavitev.
Judoisti nosite različne pasove.
Kakšne barve je tvoj pas?
27
mladi talenti
Vanesa Topler
Tadej Štruc
Alojz Varšnik
Vanesa: Trenutno je moj pas oranžne barve.
Tadej: Barva mojega pasu je zelena.
Alojz: Judoisti nosimo šolske ali mojstrske pasove. Moj pas je šolski in zelene
barve.
Veliko potujete na razna tekmovanja in priprave. Katera destinacija
ti je ostala v najlepšem spominu in
zakaj?
Vanesa: Ja, res je kar veliko teh priprav in tekmovanj v tujini. Na vse to me
veže veliko spominov, ki pa niso nujno
vedno lepi. Zelo super so bile priprave v
Ukrajini (prvo leto treniranja) in letošnje
priprave v Italiji (Gressineg).
Tadej: V najlepšem spominu so mi
ostale 12-dnevne priprave po Ukrajini,
ki smo jih kombinirali tudi z uživanjem
in raziskovanjem. Poleg treningov in te-
kem smo uživali tudi v zanimivostih Jalte in glavnega mesta Kijev. Tudi ostale
priprave imam v lepem spominu, saj na
vseh doživimo kaj lepega.
Alojz: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin potovanje Slovenj Gradec–Kijev–
Jalta. Vešč mi je bilo zato, ker sem veliko
videl in doživel.
Dosegel/-a si veliko dobrih in
vzpodbudnih rezultatov. Na katere
dosežke si najbolj ponosen/-a?
Vanesa: Definitivno na lansko zlato
medaljo na državnem prvenstvu, ki je
potekalo na Muti.
Tadej: Najbolj sem ponosen na
medaljo z državnega prvenstva 2009,
kjer sem dosegel prvo mesto in naziv
državnega osnovnošolskega prvaka
2009/2010. Ponosen sem tudi na dosežke iz tujine, posebej na vsa prva mesta,
ki sem jih dosegel na Poljskem, Češkem,
Slovaškem ... in na ostale dobre dosežke
v Sloveniji.
Alojz: Najbolj ponosen sem na dva
državna naslova in na nekatere druge
rezultate iz tujine.
Kaj je zate judo?
Vanesa: Huh … Lahko bi rekla, da je
judo zame nekakšen način življenja. Odkar treniram judo, si življenja brez njega
skoraj ne znam predstavljati.
Tadej: Judo zame ni le šport, ampak
mi pomeni način življenja, saj se pri judu
ne učimo le borb in tehnike, ampak se
učimo tudi, kaj je v življenju pomembno
ter kako se moramo vesti do drugih –
naših nasprotnikov in ostalih okoli nas.
Alojz: Judo je zame kot način življenja. Judo je postal del mojega vsakdana
in je zelo pomemben zame.
28
Judoistom se zahvaljujem za odgovore in jim želim še veliko uspešnih nastopov.
Nina Flajšar
Vanesa, Tadej in Alojz si življenja brez juda skoraj ne znajo več predstavljati
Mučan
kultura, utrinki
Monokomedija
Optimist
Z mesecem aprilom je na Muti pričela delovati izpostava Kluba koroških
študentov (KKŠ), in sicer v kletnih prostorih Zdravstvene postaje Muta.
Ob ustanovitvi svoje nove izpostave je KKŠ na Muti organiziral dramsko
predstavo, monokomedijo dramskega
igralca Matjaža Javšnika z naslovom
Optimist. Monokomedija, ki je bila
uprizorjena konec aprila v avli osnovne
šole, je bila nadvse dobro obiskana, s
širšo in starostno raznoliko populacijo
ljudi, kar ponovno dokazuje, da ljudje
potrebujemo tovrstno razvedrilo.
Predstava Špasteatra upodablja
zgodbo, ki govori o izkušnjah slehernika,
ki se je rodil v Jugoslaviji, odraščal v
Sloveniji in se naposled znašel na trgu
delovne sile, imenovanem Evropa.
Optimista smo tako skozi predstavo
spremljali na poti od komunizma
do kapitalizma, ki je bila tlakovana s
Kurirčkovo pošto, Titovo štafeto, JNA,
s počitnicami v sindikalnih domovih
na Jadranski obali, s švercanjem kave in
riža iz Avstrije, kavbojk iz Ponte Rosa,
z osamosvojitveno vojno, inflacijo,
certifikatom, denacionalizacijo, divjo
Optimista skozi predstavo spremljamo na poti od komunizma do kapitalizma
privatizacijo, menjavami strank na
oblasti, tajkunom, stečajem, Patrio,
zlatim Kozmosom in neminljivo
slovensko lastnostjo – fovšijo.
Obiskovalci prireditve so tako ponovno podoživeli čas polpretekle zgodovine Slovenije in se ob tem še dodobra nasmejali.
Sicer pa je Klub koroških študentov
eden izmed petdesetih študentskih
klubov s statusom študentske organizacije lokalne skupnosti v Sloveniji, po
površini pa KKŠ velja za največji klub v
Sloveniji, saj zajema celotno območje
Koroške.
Pisarna KKŠ Muta je odprta vsako soboto med deseto in dvanajsto
uro ter ob nedeljah med šestnajsto in
osemnajsto uro. V času uradnih ur lahko študenti dobijo koristne informacije
tudi v zvezi z dodatnimi popusti vozovnic, popusti v zimskih in poletnih športnih aktivnostih ter podobno.
Lidija Verdnik
Bodica
»Na Koroškem je fajn«
Če še sploh opazimo starodavne
mejnike tam pri Murnhofu, pa še onega pri Sobotah, nas je davnina umestila
med Štajerce. Zgodovina zadnje polovice preteklega stoletja pa nas je potisnila
nekoliko bolj severozahodno in usidrala
med Korošce. Pa smo se nekako lepo
spoprijeli, zbližali – kako tudi ne, Korošci smo prijazni, delavni in odprti ljudje.
Ni problemov, se priženi kakšna dečva
k nam ali gre naš pobič h Korošici. Tudi
gospodarsko: smo kovači in holcarji in
se kot Korošci znojimo na svoji bregoviti
zemlji, že davno so nam odveslali zadnji
flosarji, rancarji, umrli plavarji, Korošci pa
so se poslovili od svojih knapov.
Mučan
Razvojno pa žal nikoli nismo bili
dovolj vpeti niti v koroško, še manj
štajersko pokrajino. Smo skoraj stoletje staro, na prag položeno dete, odraslo in pridno, pa vendar ga nihče ni
prav posvojil. V razvojnih načrtih smo
nek drobižek. Ta drobtinica se je in se
mora še bolj znajti sama, pa tudi h
gornjemu in spodnjemu sosedu mora
znati pristopiti.
V turizmu vendarle že imamo kar
nekaj skupnih ciljev, predvsem pa možnosti. Lepa je ta naša dežela. Narojeni
smo vanjo, pa njenih lepot ne občutimo, občudujejo jo tisti, ki nas obiščejo. Torej le imamo nekaj, česar še tako
veliki nimajo. Naša je ta fantastična,
še vedno dokaj čista, nepokvarjena
narava, pa še veliko kulturnih lepot
lahko pokažemo: muzeji, znamenite
cerkve, stari in poslikani stropovi, številne kapelice …. Res nam je stvarnik
natrosil lepot, hudič pa takoj dodal veliko žuljev. Čeprav občutimo recesijo,
ne obupujemo, naši splavarji, tisti ob
nekdanjem lentu – kdaj je že to bilo –
in brodu so veliko naredili. Brez skrbi
lahko pripeljete goste, saj nas še niso
razočarali. Letos za 8. maj pa so sploh
pripravili skorajda velik korak začetka
še nekih novosti. To so avtobusni izleti
po Koroški, ki se končajo na splavih.
29
utrinki, ustvarjajo za vas
Danes to, jutri ono
Tudi v turizmu je vsekakor del naše
prihodnosti, odpirajo se nova delovna
mesta ...
Pravijo, da vrag in nevoščljivec ni-
koli ne spita. In nekateri so se potrudili
– se spomnite lepe reklamne table ob
cesti na sp. Muti? Je vabila turiste in
goste, pa bila nekaj centimetrov pre-
blizu ceste. Morali so jo podreti. Tudi
mi vemo, kaj je red, poznamo pa tudi
kar nekaj dežel razvitega turizma in
vemo, da si tam nikakor ne bi privoščili
takšnega trganja.
Vsi vemo, kako lahko je podirati, v
mukah pa se gradi. Tisti, ki s črkami zakona rušijo, pa pozabljajo, da živijo le
od nas – davkoplačevalcev in pogosto
bolje od nas!
Počakajte, kmalu bodo volitve, tisti
mega plakati strank bodo kar tiščali v
ceste, sprehajalne poti, leteli po zraku.
Volili in izvolili bomo naše ljudi – najboljše, vedno vsega zaupanja vredne.
Ampak jutri, ko se bo gospod usedel
v parlament, bo postal pozabljiv. Smo
že koga zamenjali, odpoklicali, ga poklicali na odgovornost, zakaj je nekaj
tako in ne tako? Saj ne moremo, varuje jih imuniteta, tako se začne pri županih in konča pri ministrih, razen če
se grizejo med sabo. Zato, zaupajmo,
delajmo zase. »Prosta pot turizmu« je
le ena takih poti, poiščimo jih več in
najboljše – »na Koroškem je fajn«.
Za vsem tem pa vendarle stojijo,
delajo ljudje, res se trudijo, porečete,
češ saj delajo zase, vendar: delajo tudi
za nas!
kv
Za najmlajše
Poznaš škratke?
Ali ste že slišali za škratke? Prav gotovo! Mogoče ste slišali za Škratovo deželo.
Tam na Gmajni v bližini Slovenj Gradca
vsako leto oživijo škratje. Verjamem, da ste
nekateri tam tudi že bili in videli različne
možiclje, ki so bili razstavljeni ob poti skozi
gozd. Ob tem ste poslušali tudi kakšno pripoved iz tistih časov, ko so škratje še pogosteje obiskovali ljudi, jim pomagali ali tudi
ponagajali. Sicer pa že dolgo nismo videli
pravega škrata kar tako sredi belega dne.
Lahko pa se tudi to zgodi, če imaš veliko
domišljije in če si dovolj priden.
Tako se je nekega dne v zlati jeseni, ko
so zorele rumene buče, ko je koruza bila
že dovolj visoka, da se je iz njenih stebel
lahko zgradila hiška, zgodilo, da so se pri-
30
kazali škratje. Ja, res, kar lepega popoldneva je pričela nastajati senčna hiška iz koruznih stebel in bršljana. Škratje so pridno
tekali in nosili material s sosedove njive
na zelenico pred hišo. Močnejši škratje so
vezali ogrodje z vrvico in sestavljali, mlajši
pa glasno in živahno načrtovali gradnjo.
Kmalu je bilo postavljene že nekaj senčke
in še z večjim veseljem so zlagali domek.
Pridne ročice, veliko smeha in dobrih idej
je dogradilo koruzni dom, ki je bil tako
prostoren, da so utrujeni škratje v njem
lahko postavili klopco in nekaj primernih
drv, kamor so lahko sedli.
Takrat se je škratkova zabava šele pričela. Vse iz koruze, laski za škratkove brke in
brado, še kokice za posladek. Robljenje ko-
ruznih zrn je bilo nadvse zabavno, še posebej potem obmetavanje z njimi. Nastali
so borbeni škratje, ampak ne za dolgo. Kaj
hitro so se domislili kakšne druge igre in
mimoidočim s ponosom pripovedovali o
gradnji hiške.
Škratje so se potem pojavljali še nekaj
dni, dokler je zdržala koruzna hiška. V njej
so se dobro počutili, saj smo njihov smeh
slišali okoli vogalov hiš. Pozno v jeseni so se
škratki napotili v vrtec in šolo in čez zimo
pozabili na veselje v koruzni senci. Ampak
tako prijetnih dni ne pozabiš za vedno. Si
predstavljam, da se bodo podobni trenutki v letošnji jeseni spet ponovili, le da bodo
naši in sosedovi škratje za leto starejši.
Mučan
ustvarjajo za vas, nekoč in danes
Še meni se je zdelo
zabavno, pa čeprav v tisti
hiši zame ni bilo več prostora. Verjamem, da se
bodo kar naenkrat tudi pri
vas doma pojavili prijazni
škratje. Lepo jih sprejmite
in jim pomagajte pri gradnji njihovih domov!
Marija Omulec
Poznate škratke?
Povejmo po naše
Tak je blo včosi
Otroci so marli včosi velko bol zguda
vstat, ko pa zaj. Tisti, ko so hodli v šulo,
so hodli na vse kroje peš. Ja ni blo avtonov al pa kombijov, da bi jih od duri pa
do šule prpeloli. Ja, poleti je že šlo, ko je
blo že bol toplo. Zima je bla pa prava
zima, snega čez kolene, pa mrzlo, da je
res pod nagemi škripalo. Bogi otroci pa
nič prav oblečeni, store cote kup pošivane, pa večkrat v cokleh, da si se kar
po riti pelo po bregu.
Ja, tak je blo, pa vseeno je blo fajn v
šulu hodit zato, da smo se lahko grede
dumu špilali al pa tepli. Kak je kaj prišlo.
Pubi so deklete trocali tak, da jih dumu
niso pustli, pal so ble pa tepene dama,
al pa so jih poborji dubli, če so jih zatožle. Vse surte je blo.
Fajn se je pa šularjem zdelo, da ni
blo triba kar naprej se učit, večkrat so v
šuleh kaj dilali. Vigred v gartlnu, v jesen
pa tud koke druve kup sprajt za šulo.
Tej je šele bil hec zravno. Pa ročna dela
so tud bla, sploh deklete so se velko
Mučan
Otroci so marli včosi fejst pomot pr delu
31
nekoč in danes
naučle, šivat, pa štrikat. Težko je blo računat in pisat, brat je trdo šlo. Lepopis
so se včosi tak naučli, da nikol niso pozobli res lepo pisat.
Neka so hudi učitli koj vtepli v glavo,
si pač po šuli ostal, če nisi znal. Ja, tepli
so tud rodi, eni so bli bol hudi, drugi
pa molo maj, so kar s šibo po prsteh
nasikali, je fejst bolelo. Toko tepeje so
otroci si zamerkali za zmeram. Tiste ris
ni blo fajn.
Po pripovedovanju
sosede zapisala
Marija Omulec.
Tak je blo včosi – cou drgoči ko pa zej
V spoštljiv spomin in priznanje krajanom
O tistem grozljivem dogodku, ko
sta se na Ojstrici dogodila kar dva huda
spopada, že domala tik pred koncem
vojne, ko so tu goreli naši domovi in
zgoreli skupaj z ljudmi, za katere še danes ne vemo, ali so jih prej vsaj postrelili, moramo izbirati spoštljive besede.
Spoštljive zaradi spomina na žrtve in še
bolj zahvalne še današnjim ljudem teh
planin, ki sami pripravijo spominsko
slovesnost, jo vodijo in pripravijo pogostitev vse številnejših obiskovalcev.
Tudi letos smo bili tam zgoraj pri
Junčku, kjer je ogenj 3. marca 1945 požiral kmetijo za kmetijo, Kohovo, Pečovnikovo, Bogatčevo. Nekaj dni pozneje
je na Mlakah šlo v ogenj Škerjančevo in
padlo še enajst borcev, v glavnem ljudi iz naših krajev. Da ohranijo spomin
in sporočilo mladim, na Ojstrici vsako
leto pripravijo spominsko slovesnost.
Nikogar ne prosijo za program in ne
vabijo velikih učenih tujih govornikov.
Povsem preprosto, v doma rabljeni besedi spregovore vsakomur razumljivo
32
Bili smo na proslavi pri Junčku
o grozljivih dogodkih, ki se človeka še
danes globoko dotaknejo.
kv
Mučan
spominjamo se jih
V spomin Tjovžanu – Ga vraga
Kar lep čas je že, kar počiva tam gori pri sv. Jerneju. Pa
vendarle bi še v skoraj sleherni hiši tega okolja našli zid hiše,
hleva ali navadne ovčje ute, ki so ga zgradile njegove žuljave
roke. Popoln samouk – zidar je za mali denar, za hleb kruha, za
piskrček zabele in seveda še za bučo mošta pošteno in nadvse
natančno, tako na oko, zidal od zore do mraka, da bi zvečer
obsedel ob buči ali piskru mošta in, ga vraga, naredil nekakšen
obračun dela in samega s seboj.
Živel je revež v tisti mali Eratovi kajši, ki ni imela niti poštene
vozne poti za kravjo vprego. Pa je vse pretovoril, kot je dejal,
na svojem puklu. V družbo ni rad zahajal, bil je prejkone samotar. Če ni kje zidal, si ga že ob svitu lahko našel, ko je s koso
lizal tiste skoraj navpične bregove, da je skup skrempljal krmo
za svoje kozice, pa kakšno ovčko in, ga vraga, vsaj včasih za
kakšen prokl mesa, vsaj za kvatrne nedelje.
Mnogi so ga imeli za svojevrstnega norčka. Pa ni bil. Ženo
mu je nek mladenič ustrelil, ko je dojila njunega otroka. Dogodek ga je še razmeroma mladega dotolkel, pogreznil se je v
samoto, še zidal je najraje sam. Tudi hčerkica, ki je našla dobre
kmečke rejnike, si je tragično, še mladenka, skrajšala življenje,
ko je nekako v navadi tistega časa »šla v vodo«. Bil pa je ta
naš Havsin Tjovža – tisti njegov ga vraga je bil skoraj vedno
nekakšen refren njegovih redkih, vendar vedno nekako krjaveljsko šegavih pripovedovanj – posebnež in za prijatelje izjemen prijatelj. Če si ga obiskal, je dobesedno, kot je rekel, v
štihu pustil sleherno delo in tekel v klet, v kišto po kakšno skrito
dobroto in vpijal vse, kar si mu povedal.
Skoraj vedno bos, le čemu bi trgal čevlje, je v tistem grabnu pospravil sleherno bilko, vse znosil na hrbtu domov, pripravil še vejnik, da je čez zimo preživel svoje živali. Za nošenje
je vedno uporabljal grablje. Le korak, dva nad njegovo kajšo pa je prhnela trava, ki je sosedje skoraj nikoli niso pokosili,
pa mu niso dovolili, da bi njegova koza ugriznila v boljši šop.
Skrbno je gojil, gnojil in pospravljal tudi svojo brajdo in naprešal sodček dobrega domačega brajdovca, za zdravje in dobre
prijatelje.
Lepo je prijateljeval s sosedom Samorokom, tudi kajšlarjem
(razvaline njegove hiše danes najde le še vajeno oko), ki je v
mladih letih po nesreči vtaknil roko v Drešerjevo mlatilnico,
tako da mu je raztrgala desno roko vse do ramena. Preživel je,
vendar je ostal z eno roko in Samorok je postalo njegovo ime.
Tudi on je bil do skrajnosti priden človek, ki je s parom oslov
prevažal drva tudi iz najbolj grdih grabnov, se trudil in garal
kakor Tjovža. Pa sta se včasih na večer sešla v Tjovžanovi kajši,
se pogovarjala in pila tisto domačo nebeško dobroto iz trte.
Ko pa so kapljice počasi prilezle v glavo, sta vedno zaplesala.
Zaplesala brez glasbe, v coklah po lesenem podu, vriskala in
juckala, da se je kar daleč slišalo. Ko sta se nekako izživela, izplesala, kar sicer nista počela na nobeni flincariji ali zabavi, sta
si dejala: »Glej, pa nama je bog namenil še en lep večer, pridi
še kaj«. Poveznila sta si, kakor po nekem ceremonialu, na glavo
vsak svoj strgan klobuk in odšla. Tjovža pogledat k svojim živalicam, Samorok pa je umeril korak, tih kakor mačkin, naravnost
navzgor čez strmino v smeri svoje hiše. Ker pa človeška zloba
Mučan
Vedno bos in s tovorom na hrbtu, najraje pa ob zidanju in zvečer ob
»piskru« mošta (l. 1979)
ne pozna meja, so ljudje o njunih srečevanjih govorili vse mogoče, širila so se mnoga izmišljena in žaljiva podtikanja.
Doživel pa Ga vraga sploh ni v sreči. V skrbi za njegovo
zdravo življenje so ga namreč spravili v dom za ostarele. Rad
sem ga obiskoval, še vedno mi je obljubljal najlepšo, najboljšo
pajtlo za tobak in jokal: »Le kaj sem komu storil, da me zaprejo
tu sem, ko pa je tam zgoraj pri meni tako lepo? Samo včasih
bi mi privoščili kakšen košček mesa in nič več«.
Res ni dolgo zdržal v tem, zanj zaporu, kmalu je umrl ta
naš Havsin Tjovža – garač, poštenjak, pa kljub temu človek, na
katerega je življenje vedno tako grdo valilo grmade težav in
nesreč. Ampak za mnogimi njunimi težavami, tudi Samorokovimi, so stali drugi apetiti in interesi, pa so vsi po svoje še bolj
klavrno propadli.
kv
33
naša potepanja
Potopis
Sama po Aljaski
Soočenje z divjino in neokrnjeno
naravo, z živalstvom v naravi, doživetje raznih trekingov povsem na severu
Amerike … Skratka, potovanje in avantura brez primere. Vse to sem doživela
na dvotedenskem potovanju po Aljaski,
kamor sem se odpravila sama, v lastni
organizaciji.
Lepote Aljaske se ne da opisati z
besedami, pri točkovanju od 1 do 10 bi
Aljasko ocenila z 20 … Potovanje po
tem delu sveta je nekaj posebnega, potovanje, ki mu ni enakega na svetu.
Neokrnjena narava
Zasneženi vrhovi, vzpenjajoči se iz
morja ali prostranih gozdov, morda jezer, rek ali celo ledenikov, množica jezer,
reke, ki se vijejo v pokrajini tundre ter
revnega gozda, ledeniki, ki počasi izgubljajo svojo prvotno podobo … Vse to
Lepote Aljaske se ne da opisati z besedami
34
in še mnogo več je neokrnjena narava
Aljaske. Je dežela prostranstev, za mnoge sanje, spomini iz medijev, je dežela
skrivnosti, ki ji težko prideš do dna …
Dežela, kjer sem se počutila zares svobodno, brez kakršnihkoli omejitev sem
potovala naokoli in uživala v občutku
neizmerne svobode in neposredne sreče. Zanjo bi lahko dejala, da je zadnje
zatočišče tistih, ki še verjamejo, da nekje
zares obstaja kraj, ki lahko da ljudem
občutek popolne svobode. Tam, med
neokrnjeno naravo, sem našla vse, kar
sem si dolgo časa želela, vse, kar je bilo
potrebno za to, da sem se vsak trenutek svojega potovanja zavedala, da so to
moji najsrečnejši dnevi. Težko je opisati
trenutke, ki sem jih doživljala tam daleč
na severu, daleč proč od ponorelega
sveta, kjer se zares da občutiti, da se je
čas za nekaj časa ustavil ... Kljub vsemu
pa so možnosti v tem prostranstvu prevelike za eno življenje. Meja sta le morje
in nebo. Na začetku sem se spraševala, kako bom vse zmogla sama, vse to
potovanje po divjini, samo dekle … Na
koncu pa sem se spraševala, kako bi le
lahko živela, če bi vedela, kaj vse obstaja
tam zgoraj, jaz pa tega ne bi doživela.
Del neokrnjene narave so tudi živali,
ki se z njo odlično zlivajo. Ko sem na cesti pred seboj nepričakovano zagledala
samico losa z dvema mladičema, so me
živali gledale še bolj čudno kakor jaz
njih. Morda celo zato, ker je bil moj najeti
avto živo rumen in se ni prav lepo zlival
z naravo. Losja družina se je zelo počasi
le pomaknila do roba ceste, kjer je veselo planila po sveži travi, jaz pa sem
dobila prosto pot za potovanje dalje.
Za tem so čez celotno potovanje bližnja
srečanja z losi postala nepogrešljiv dogodek dneva. Kljub vsemu pa so mi ta
veličastna ogromna bitja ves čas dajala
občutek distance oz spoštovanja.
Obnašanje živali na Aljaski mi je dalo
vedeti, da se živali ljudi ne bi bale, če bi
bili mi prijaznejši do njih. To se je izkazalo tudi v nacionalnem parku Denali, kjer
se niti ena žival ni bala večjega števila
obiskovalcev. Živali tam namreč še niso
uspele razviti strahu pred ljudmi, ker so
strogo zaščitene. Jeleni in kojot so celo
spremljali avtobus, s katerim smo se
zapeljali do zadnje točke v parku. Med
potepanjem med živalmi in neokrnjeno
naravo se nam je izza oblakov prikazal
tamkajšnji najvišji (6193 m) in zelo mogočen vrh McKinley, kar je prava redkost.
Po telesu sem ob pogledu na to občudovanja vredno goro občutila mravljince, ni pa tudi manjkalo dosti, da bi se mi
zasolzile oči.
Severna obzorja
Severna obzorja, kakor so poimenovali priljubljeno nadaljevanko, ki je bila
posneta v zaradi tega sedaj znanem mestecu Talkeetna, je le približek resnice, ki
se imenuje Aljaska. Med vožnjo proti
znanemu mestecu sem zagledala nekaj
povsem posebnega. Jezerce ob cesti,
na katerem so bili parkirani hidroplani,
dve leseni hišici, strehe, porasle s travo
… In takoj sem vedela, da si želim lepoMučan
naša potepanja
te Aljaske videti še iz zraka. Kljub temu
da sem za za eno uro odštela 175 €, sem
še z nekaj Japonci ter pilotom vzletela
na jezercu ter se podala odkrivat lepote Aljaske še iz zraka. Aljaski opravičeno
rečejo »The Last Frontier« – zadnja meja,
zares redek del sveta, kjer je še moč videti pokrajino, kakršna je v prvotni obliki. Iz zraka sem videla številna jezera, poleteli smo preko ledenika ter se približali
tudi prej omenjeni veličastni gori McKinley, ki so jo ponovno delno zakrivali
oblaki. Reke so se vile neskončno daleč
po pokrajini … Ogromne ravnine z revnim gozdom, dolgi gorski grebeni, ki se
tudi v poletnih mesecih hvalijo s snežno
površino. Ena izmed Japonk je začela
celo jokati, ko je opazovala vse te lepote.
Marsikdo si pod imenom Aljaska
predstavlja večni sneg, led, mraz ter
pozimi večno temo. To je dežela, ki jo
odlično zaznamujeta polarni dan in
polarna noč. Med vožnjo po najbolj severnem delu, kamor sem pripotovala,
mestu Faihrsbank, sem doživela, da je
sonce sijalo ves dan. Niti za trenutek ni
izginilo za gorami. Malce je čuden obču-
tek za spanje, vendar se ob utrujenosti
da tudi to.
Sicer pa se v redkih mestih na Aljaski
čuti ameriški vpliv življenja. Človek se je
na Aljaski želel nekako udomačiti, a ji je
s tem odvzel velik del lepote, mistike in
čara severa. Temu pa so se uprli losi, ki
sedaj živijo na nek način v sožitju s prebivalci mest.
Bogastvo Aljaske
Ni vse bogastvo Aljaske samo neokrnjena narava, temveč so tam gori tudi
znani zlatokopi ter najdbišča nafte. Preden so Rusi prodali to ozemlje ZDA, se
niso zavedali, kaj izgubljajo. Sedaj pa se
Aljaščani veselo ponorčujejo iz njih ter
tiskajo na majice napise, da se z Aljaske
da videti Rusija. Novi gospodarji so odkrili neslutene količine zlate rude, kar je
pritegnilo mnogo ljudi v to takrat neusmiljeno in kruto deželo. Le redki so od
tega zares obogateli, mnogi so podlegli
mrazu ali pa so bili žrtve divjih živali.
V prvi polovici minulega stoletja pa
so odkrili še drugo veliko bogastvo te
pokrajine, to so veliki zakladi nafte. Čez
celotno ozemlje od severa do juga poteka ogromna cev, v kateri se pretaka
nafta in ki si jo obiskovalci navdušeno
ogledujejo.
Bogastvo Aljaske pa so tudi njihovi
domačini, ki sedaj sicer že živijo na sodoben način, vendar turistom še vedno
veselo prikazujejo stari indijanski način
življenja. Nekje ob eni izmed mnogih
rek sem ob počitku spoznala dva domačina, ki sta bila nad menoj celo bolj presenečena, kakor jaz nad njima. Mnogim
ni povsem jasno, kako lahko dekle samo
prepotuje to divjo deželo. Z veseljem
sta iz avtomobila vzela njihov znani instrument, country kitaro, ter mi zaigrala
eno izmed znanih aljaških pesmi. Tako
sem lahko občutila, kako se tudi glasba,
ki se je razvila na tem področju, zliva s
pokrajino. Sicer pa so domačini na Aljaski najprijaznejši na svetu, vsaj po izkušnjah z mnogih mojih potovanj. Dali
so mi občutek, da so veseli vsakogar,
vendar za to ne zahtevajo plačila na vsakem koraku. Drznih voznikov, nervoznih,
zmedenih ali zaskrbljenih ljudi ni mogoče srečati nikjer. Zato Aljaska kot eno
zadnjih prostranstev neokrnjene divjine
predstavlja željo vsakogar, ki v življenju
sanja še o čem drugem kakor o standardnem življenju.
Aljaščani so mi predstavili tudi svoje
vlečne pse, ki so me popeljali z letnimi
sanmi. Je ob vseh teh čarih Aljaske še kaj
lepšega, kakor pa pogostiti se s sveže
pripravljenim lososom?
Na potovanju po severu sem se
odlično znašla, čeprav je bila ob začetku misel na samotno pot po Aljaski kar
malce nenavadna. Na koncu pa sem
ugotovila, da je to nekaj posebnega, nekaj drugačnega, kjer si povsem odvisen
sam od sebe, delaš, kar želiš, greš, kamor
hočeš … In spoznaš precej več ljudi kot
na potovanjih v dvoje.
Potovanje po deželi polnočnega
sonca s prostrano in neverjetno lepo
naravo je bilo drugačno, takšno, kakršnega se ne da opisati z besedami …
Mateja Mazgan
Mučan
35
nagradna križanka
Nagrade: 1. darilni bon prodajalne Sandra v vrednosti 50 €; 2. knjiga, 3. zgoščenka.
DRŽAVNO
PRVENSTVO
ROBERT
REDFORD
KLIMATSKA
NAPRAVA
(ANGLEŠKO)
MREŽA, KI
SE RAZPETA
VLEČE PO
MORSKEM
DNU
BEOTIJEC
KRISTINA
ŽUMER
JAPONSKI
TELOVADEC
(SIDŽI)
SESTAVIL:
ALOJZ
ALBANSKA
ETNIČNA
SKUPINA
LJUBITELJICA
SLADKARIJ
NORDIJSKA
GOSPODARICA
MORJA
ŠRILANŠKI
UPORNIKI
BRUSILNI
KAMEN
ZAPOREDNI
ČRKI
ITO,
JAPONSKI
PISATELJ
PODREDNI
VEZNIK
ORGAN
MED
NOB
PREŠERNOVA
PESEM
AVSTRALSKO
JEZERO
HOTENTOTI IN
GRMIČARJI
ROMUNSKI
TERENEC
OKRAJŠAVA
ZA
ŠTEVILKO
OSREDNJI
SLOVENSKI
ČASOPIS
FRANC.
MATEM.
(PAUL)
ZVIŠAN
TON G
KAZIMIRA
LUŽNIK
SLOVENSKI
SMUČARSKI
SKAKALEC
(DANILO)
DROG ZA
KOLO
ZASLUŽEK
ENEGA
DNE
URUGVAJSKA
PEVKA IN
IGRALKA
UNITED
NATIONS
OSLOV
GLAS
OTROBI,
LUŠČINE
ALOJZ
ČREŠNIK
RUSKO
MESTO V
KURSKI
OBLASTI
VRSTA
OMREŽJA
AMERIŠKA
SMUČARKA
LATHROP
FRANC. PIS.
(ZOLA)
ČEŠ. TENISAČ
(MIROSLAV)
TOVARNA
SLADKORJA
ORMOŽ
FINSKI
SMUČARSKI
TEKAČ
(JOUNI)
SLOV. KRAJ
PRI CERKNICI
DODATEK
ČAJU
NUŠA
TOME
ROMBOIDNA
MOR. RIBA
SKUPINA
ZAHODNIH
MONGOLOV
JAPONSKI
PISATELJ
(KENZABURO)
IRANSKI
NAROD
BREZ
DRŽAVE
NADA
ŽGUR
AVSTRIJSKO
MESTO
AMER. IGR.
BARSKY
ALOJZ
BRATUŠA
OTOČJE OB
ISTRI
OTOK OB
NOVI
GVINEJI
LATINSKI
VEZNIK
OZNAKA
RIJEKE
DEL
LJUBLJANE
ORANJE
ČAKALIŠČE,
PREŽA
IME
HOKEJISTA
KOPITARJA
POTROŠNIK,
UPORABNIK
(ANGLEŠKO)
IGNAC
RIBIČ
PRAŠIČEK
ČLOVEŠKI
POTOMCI
NEMŠKI
OPERNI
PEVEC
(KARL)
SVIT,
SIJ
OPORA
VRTEČIH
SE
DELOV
JUTRANJA
PADAVINA
DAMIJAN
AŽNIK
PRIPADNIK
DRUŠTVA
KRATKO
KRILO
REKA V
ARIZONI
SAŠO
OŽBOLT
TROPSKA
KUKAVICA
TROJANSKI
PLEMIČ,
ENEJ
KOS
SUKANCA
JAPONSKO
MESTO NA
HONŠUJU
SLOVARČEK: ERB – nemški operni pevec; AMIE – ime ameriške igralke Barsky; KOISANIDI – skupno ime za Hotentote in Grmičarje;
SEI – japonski pisatelj; NEALE – jezero v osrednji Avstraliji; OREIRO – urugvajska pevka in igralka; RILSK – rusko mesto; OIRATI –
skupina Zahodnih Mongolov; PAINLEVE – francoski matematik; ATM – način prenašanja podatkov; OE – Kenzaburo, japonski pisatelj;
JENNI – ime ameriške smučarke; KAITAINEN – finski smučarski tekač; ASING – avstrijsko mesto; NIKKO – japonsko mesto; ONO –
japonski telovadec; TOSKI – albanska etnična skupina; BIAK – otok ob Novi Gvineji; MEČIR – češki tenisač; OAK – reka v Arizoni..
Gesla iz slik pošljite na Občino Muta, Glavni trg 17, 2366 MUTA, najpozneje do 30. junija 2010.
Rešitve iz 17. številke: DRUŽENJE IN GIBANJE TREH GENERACIJ; DRUŽINSKO KOLESARJENJE; NARAVA JE POKAZALA
ZOBE NA PERNICAH.
Nagrade prejmejo:
1. darilni bon cvetličarne Zvonček: Leopold Slapnik, Kovaška 11, Muta;
2. knjigo: Tomaž Kresnik, Glavni trg 47, Muta;
3. zgoščenko: Alojz Blimen, Kovaška 11, Muta.
Vsem nagrajencem čestitamo!
36
Vsem nagrajencem čestitamo!
Mučan
otroci
Naši sončki
Z najlepše strani Mučana nas tokrat pozdravljajo:
Tadej, Stiven in Tomi Jelenko, Luka Špegelj, Lana Špegelj Mongus, Tine, Grega in Maša Špegelj ter Melani Kuster.
Tadej, S
tiven in
Tomi Je
lenko
Lana Šp
Melani
egelj M
ongus
Luka Šp
eg
elj
Tine, G
rega in
M
aša Špe
g
elj
Kuster
Mučan
37
Kasko 5 plus
zavarovanje starejših osebnih vozil
Prviè v Sloveniji
Da bo tudi vaš avto elegantno (in varno) vozil …
Znaèilnosti Kasko 5 plus – za starejša osebna vozila:
1. Cenovno ugodno kasko zavarovanje za starejša vozila
od 5 let
2.
3.
Zagotavlja povrnitev stroškov v primeru:
prometne nesreèe,
delovanja naravnih sil razen padca snega in
ledenih sveè,
požara,
poškodovanja vozila (izkljuèena je objestnost
oz. vandalizem).
Vkljuèuje povrnitev škode v primeru:
poškodovanja svetlobnih teles, stekel ali
ogledal
O
N
V
O
N
!
E
O
C
N
D
O
G
U
neposrednega dotika divjadi ali domaèe
živali
nastale škode na parkirnem prostoru
tatvine vozila (tatvine delov vozila niso
vkljuèene)
Kasko 5 plus lahko po želji razširite tudi na:
zavarovanje prve škode, s katero ohranite
bonus tudi po prvi škodi oz. prometni
nesreèi, ki ste jo povzroèili;
zavarovanje Brez toèk, s katerim ZM krije
stroške ponovnega opravljanja vozniškega
izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja;
24-urno pomoè na cesti (AXA), da v primeru
nesreèe ne ostanete sami.
www.ZavarovalnicaMaribor.si
080 19 20
31. 07. 2010,