59 2013 marec - Društvo študentov farmacije Slovenije
4 Spanje je proces, ki ga poznamo vsi ali pa Poljudnoznanstveno vsaj mislimo tako. Po definiciji je spanje aktiven fiziološki proces, stanje zmanjšane motorične aktivnosti in zmanjšane odzivnosti na zunanje dražljaje, ki je nujen za preživetje. A vendar, zakaj sploh spimo? Pišemo o fibromialgiji, katere mnogi še vedno ne priznavajo kot bolezen. Vzrok za to je pomanjkanje objektivnih pokazateljev, to pa še danes povzroča nemalo težav pri diagnosticiranju. Prejšnji bolezni pridružujemo še eno, za katero so značilne motnje notranjega ušesa, Menierovo bolezen. Za zdaj še ne obstaja nobeno zdravilo ali poseg, ki bi učinkovito in brez posledic ozdravilo bolezen ali delovalo preventivno in preprečilo napade. LBM kotiček 13 Sistemski lupus eritematozus je kronična avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene različne organe v telesu, predvsem kožo, sklepe, krvne celice in ledvice. Gre za bolezen imunskega sistema, ki zmotno reagira proti zdravemu lastnemu tkivu in povzroči kronično vnetje. Bolezen se precej pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Natančnega vzroka bolezni zaenkrat še ne poznamo. 14 16 Na področju biotehnologije in genskega Kozmetološki kotiček inženirstva je bil dosežen velik napredek na področju sinteze peptidov in proteinov ter njihove terapevtske uporabe pri zdravljenju kardiovaskularnih motenj, inkontinence, rakavih obolenj, virusnih infekcij, vnetij, imunosti, diabetesa in debelosti. Čeprav so peptidi in proteini namenjeni sistemskemu delovanju, imajo lahko številni peptidi, če so aplicirani lokalno na mesto delovanja, terapevtske in kozmetične učinke na koži. Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Marec 2013 št. 59 http://www.farma-drustvo.si/spatula Naklada: 1300 izvodov Glavni urednik: Luka Tehovnik [email protected] Kazalo Odgovorni urednik: Jani Jamnik [email protected] 2 marec 2013 Novičke 20 Novice iz sveta farmacije in širše znanosti. 21 SEP 33 Student Exchange Program oz. program študentskih izmenjav. Pišemo, kako je bilo v Turčiji in na Portugalskem. Predstavljamo tudi IAESTE prakse, ki so med študenti farmacije slabše poznane. Mogoče v prispevkih najdete kaj zase in se že naslednje leto tudi vi prijavite in doživite tujino v čisto drugačni luči. 34 Potopis 23 Risanka o Krtku, Jajo in Pajo, ogled farmacevtskega podjetja Zentiva, predbožični utrip mesta in še in še. Preberite si o strokovno-zabavni ekskurziji, ki smo jo v začetku decembra preživeli v prestolnici Češke, Pragi. 26 In 1987 I graduated pharmacy school from Mednarodna scena the University of the Pacific, in Stockton, California with my Doctorate degree. It was really quite an exciting time. It seemed to me that the concept of »Clinical Pharmacy« was just beginning to come to the front of the profession. We had the opportunity to perform clerkships/internships in oncology clinics, intensive care units, psychiatric units and antibiotic dosing clinics. For me, this was a big step from standing behind the counter filling bottles with pills. Erasmus 28 Dobri dve leti od začetka priprav na Erasmus izmenjavo in leto in pol od odhoda v Cagliari, pa so spomini še tako živi, kot bi bilo včeraj. Začelo se je z Dianinim vprašanjem: »A bi šli na Erasmus?« nadaljevalo z brskanjem po spletnih straneh, prijavo, sestankom in dokončno destinacijo – Cagliari na Sardiniji. Preberite si še kako Slovenijo vidi skozi svoje oči češki študent, ki ga gosti naša fakulteta v okviru Erasmus programa. Uredniški odbor: Aleksandra Pekošak, Ana Oreški, Anita Klančar, Anže Vasle, Danaja Rode, Domen Kutoša, Enej Bole, Eva Shannon Schiffrer, Irenej Jerič, Jani Jamnik, Janja Belinc, Jernej Repas, Kristina Kacin, Luka Tehovnik, Lukáš Dušek, Martina Ambrož, Maruša Aravs, Matic Dolinar, Matjaž Hladnik, Neža Trpin, Nina Franko, Renata Bobnar Kamnikar, Sandra Lamešič, Steve Leuck, Urša Jarc. Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh [email protected] Oblikovanje: Nejc Švarc [email protected] Farmacevt na diplomi in farmapraksa 38 Predstavitve, izkušnje in doživetja študentov s pisanja diplome ali prakse. Farmašport 40 Vse o športu na Fakulteti za farmacijo, dogodkih in dosežkih naših športnikov. Dogajalo se je 42 Na Fakulteti za farmacijo poteka veliko obštudijskih dejavnosti. Preberite, kakšnih. Heckotiček 46 Nova rubrika. Vsi ste lepo vabljeni k njenemu ustvarjanju. Ffarmaskop 47 Nostrafarmus je tudi tokrat razprostrl tančice prihodnosti in strnil svoja dognanja v znanstveni članek. Preberite si, kaj vas čaka v prihajajočem obdobju. Nagradna križanka 48 Naslovnica: http://bruciecollections. com/mobile/vyistavki/martin-stranka Tisk: Tiskarna PRESENT d.o.o. [email protected] ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo. UVODNIK ZELENO, KI TE LJUBIM ZELENO je že skoraj polovica uredniškega dela za mano? Pomlad pa nam je poleg naštetih novosti na standardno mesto, polico pri oglasni deski na Fakulteti za farmacijo, prinesla tudi prvo letošnjo Spatulo. »Verde que te quiero verde,« je zapisal veliki španski poet 20. stoletja, Federico Garcia Lorca. Ker sem prepričan, da zelena barva ni nikomur tuja in da jo ljubimo prav vsi, vam je Spatula servirana prav v tej prevladujoči barvi pomladi. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem vsem, ki ste si navkljub izpitne- mu obdobju vzeli čas in pripomogli k soustvarjanju Spatule, ki jo sedaj držite v rokah. Prav tako pa vabim tudi vse potencialne nove obraze, željne ustvarjanja, k sodelovanju. Zelo vas bomo veseli! Ste že nestrpni, s čim novim si boste lahko krajšali čas? Ne skrbite, uvodnik je pri koncu in za tem je Spatula samo vaša. Naj vam krajša čas ob uživanju na toplih spomladanskih sončnih žarkih. Nasvidenje poleti! Luka Tehovnik glavni urednik Uvodnik Zeleno, ki te ljubim zeleno No, pa smo jo dočakali. Pomlad namreč. Tisti letni čas, ko se narava prebuja, mi pa z njo. Dnevi se vidno daljšajo, narava je v polnem razcvetu. Dovolj je bilo zime, snega in predvsem kidanja! Izpitno obdobje se je bolj ali manj uspešno zaključilo, prav tako se je za polovico petega letnika končalo praktično usposabljanje, za drugo polovico pa se je usposabljanje pričelo. Ravno ko smo uspešno zaključili z decembrsko izdajo Spatule, že so se pričele aktivnosti za naslednjo oziroma sedanjo, marčevsko. Kako čas beži. Tega se najbolj zavedamo, ko gledamo dogodke retrospektivno, za nazaj. Ko smo že pri času, ali je mogoče, da marec 2013 3 MONOLOG POD PLAŠČEM ZAVESTI Sporočila bogov, stik s predniki in stvarnikom, pobeg iz realnosti, naše drugo življenje, potovanje duš v svoj svet, kraljevska pot do posameznikovega nezavednega, svet popolnega nadzora in izpolnitve samega sebe, vrh ledene gore, breztelesnost lastnega obstoja, nenamerno dogajanje, konstrukt podzavesti ali zgolj stranski produkt nevrobioloških procesov brez kakršnega koli pomena? Sanje – namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem. Matic Dolinar Spanje Poljudnoznanstveno Sanje Spanje je proces, ki ga poznamo vsi, ali pa vsaj mislimo tako. Znanstveno preučevanje področja pa zahteva takojšnjo opredelitev. Zanimivo je, da vzorec spanja zlahka prepoznavamo, tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Po definiciji je spanje aktiven fiziološki proces, stanje zmanjšane motorične aktivnosti in zmanjšane odzivnosti na zunanje dražljaje, ki je nujen za preživetje. A vendar, zakaj sploh spimo? To je vprašanje, ki še danes močno razburja znanstvenike, saj enotnega odgovora nanj ni. Med spanjem potekajo različne dejavnosti in funkcije, med katerimi se v zadnjem času zdijo najpomembnejše konsolidacija in reorganizacija spomina in obdelava informacij v osrednjem živčevju. Poleg tega so tu še regeneracija, obnovitev telesa in delitev celic, sinteza noradrenalina in serotonina, izločanje hormonov, varčevanje z energijo, pri dojenčkih pa v REM (rapid eye movement) fazi poteka tudi nastajanje sinaps. Človek prespi približno tretjino življenja. Na tem mestu je potrebno omeniti individualne razlike, saj eni potrebujejo za spanje več časa, drugi manj. Povsem verjetno je namreč, da se biološki procesi v telesu zgodijo pri določenih osebah v krajšem času in če ti ljudje tekom dneva normalno funkcionirajo, ni razloga, da bi trdili, da bi morali spati dlje. Čas spanja se skozi leta zmanjšuje: v prvih dneh po rojstvu novorojenček prespi 16 ur in več, ta količina pa se nato postopoma zmanjšuje. Najstnik tako spi približno 10 ur, odrasli povprečno 6 do 8 ur, starostniki pa potrebujejo podobno časa kot odrasli, le da ga drugače razporedi4 marec 2013 jo. Spreminja se tudi struktura spanja. Tako je v prvih mesecih novorojenčkovo spanje enakomerno porazdeljeno preko dneva in noči, že pri 6 mesecih pa dojenček preko dneva prespi le še četrtino skupnega prespanega časa. Zaradi razvoja otrok pri približno 6 letih postopno opusti dnevne počitke. Lahko bi rekli, da se količina spanja tako zmanjšuje prav na račun zmanjševanja števila epizod spanja, obdobja nočnega spanja se z razvojem podaljšujejo, obdobja dnevnega spanja pa skrajšujejo. Proces spanja Spanje lahko razdelimo v faze, in sicer poleg faze o, ki predstavlja budnost, poznamo tri ne-REM faze in fazo REM. Spanju v prvih treh fazah pravimo mirno spanje; prva faza predstavlja dremež, druga je faza plitkega spanja in tretja faza globokega spanja oz. spanja počasnih valov. Četrti, torej REM fazi, pravimo aktivno spanje. Ob uspavanju naj bi zaspali v 10–15 minutah po ugasnjeni luči. Za ne-REM faze, v katere se v nepatoloških oblikah spanca uspavamo, je značilno zmanjšanje fizioloških aktivnosti, upočasnijo se možganski valovi, dihanje, srčni utrip, zniža se krvni pritisk. Znotraj REM faze poteka intenzivna možganska aktivnost, korteks je aktiven podobno kot v budnosti, dihanje in srčni utrip sta hitrejša, dvigne s krvni tlak, prisotna je mišična atonija. Vse štiri faze skupaj predstavljajo en cikel spanja, ki traja približno 90–120 minut, faze pa se med nočjo ciklično ponavljajo (v eni noči se lahko izmenja 3–5 ciklov). Med spanjem je običajno do 5 % budnosti, ki pa se je večinoma ne zavedamo in je tudi ne ozavestimo. Procentualno gledano je med spanjem največ druge faze, sledi ji REM faza, nato faza globokega spanca, najmanj pa je prve faze. Z leti se zmanjšuje količina globokega spanja ter tudi REM spanja, več je prebu- Nadzor spanja Najpomembnejša mehanizma spanja, ki urejata fiziologijo spanja, sta homeostatski in cirkadiani nadzor spanja. Homeostatski nadzor je proces, s katerim telo vzdržuje ravnovesno stanje v telesu in deluje po principu »dlje ko smo budni, bolj smo zaspani«. Eden izmed dejavnikov tega procesa bi lahko bil adenozin, kopičenje katerega med budnostjo naj bi bil signal, ki sproži aktivacijo, njegova raven pa se med spanjem znižuje (vsi kofetkarji verjetno veste, da kofein delovanje adenozina inhibira). Samo homeostatski nadzor ni dovolj; k temu pritrjuje tudi dejstvo, da smo pogosto bolj zaspani v določenem delu dneva, kasneje pa manj, kljub temu da bi moralo biti po homeostatskem nadzoru obratno. Krivec za to je cirkadiani nadzor spanja, ki spanje uravnava glede na 24-urno izmenjavanje dneva in noči. Ob tem je potrebno dodati, da je v telesu več cirkadianih ritmov, ki telo pripravljajo na budnost in spanje – prav zaradi tega je bolj kakovostno spanje tisto, ki sledi našemu vsakodnevnemu urniku. Cirkadiani ritmi so evolucijsko ohranjeni in jih najdemo že pri organizmih, kot so glive, rastline, ter pri nevretenčarjih in vretenčarjih. Znotraj približno 24 ur najdemo ponovljive vzorce. Na primer raven kortizola, glukokortikoidnega hormona in osnovnega hormona stresa, se značilno dvigne, tik preden se zbudimo, in potem skozi dan pada – podobno je telesna temperatura med dnevom višja, preko noči pa se začne telo ohlajati. Tudi koncentracija melatonina se poveča preko noči in zmanjša šele proti jutru. Melatonin nastaja v češeriki (glandula pinealis) in se izloča v odvisnosti od osvetlitve mrežnice (retine) v očesu. Zatorej je »bolj zdravo« spanje ponoči oz. v odsotnosti svetlobe. Vsi omenjeni procesi so med seboj povezani, zato je pomembno, da vzdržujemo podoben urnik spanja in budnosti, saj z njegovim spreminjanjem ne le vplivamo na svoje spanje, ampak tudi na ostale procese, ki se začnejo križati med seboj; prav usklajenost vseh procesov in uskla- jenost homeostatskega in cirkadianega nadzora spanja pa je najpomembnejša. Cirkadiani ritmi in notranja biološka ura Kaj pa je tisto, kar je v telesu in vse te procese regulira, kaj je v ozadju cirkadianih ritmov? Pri ljudeh je to na celičnem nivoju suprakiazmalno jedro (v nadaljevanju SCN), klaster približno 10.000 Regulacija spanja je podrejena dvema procesoma: homeostatskemu in cirkadianemu nadzoru spanja, čemur skupaj pravimo model dvojne regulacije spanja. Če želimo biti pri spanju uspešni, mora biti naša potreba po spanju, ki izhaja iz homeostatskega procesa, usklajena s cirkadianim procesom – iz tega sledi, da je osnova kakovostnega spanja dobra »higiena« spanja. V lucidnih sanjah lahko sanjajoči nadzoruje gravitacijo nevronov, ki se nahaja v majhni regiji v sprednjem delu hipotalamusa in direktno ali indirektno nadzira večino cirkadianih pojavov. Ena izmed nalog SCN, ki ga imenujemo tudi notranja biološka ura, je, da sprejema svetlobne dražljaje iz okolice ter na podlagi informacij o naši aktivnosti, ki jih nosijo, ureja, postavlja in sporoča ritem ostalim cirkadianim ritmom v telesu. Mehanizem 24-urnega nihanja ni lastnost celotnega SCN, pač pa je vsak posamezen nevron sposoben lastnega cirkadianega ritma, ritmičnost ohranja tudi povsem izolirano tkivo SCN. Molekularna osnova notranje biološke ure so t. i. »clock geni« oz. urni geni, ki so jih identificirali na podlagi raziskav z vinskimi mušicami. Ti geni gredo skozi 24-urni ciklus biokemičnih sprememb in tako narekujejo ritem dnevne spremembe telesnih funkcij. Prepisovanje gena poteka tako, da urni geni vplivajo na sintezo proteinov, ki v negativni povratni zanki zavirajo nadaljnje prepisovanje sorodnih proteinov. Cirkadiani ritem je hierarhično organiziran. Na vrhu je glavna biološka ura – SCN, ki ureja ostale ritme v možganih in telesu. Zdi se, da so prav v vseh tkivih in organih geni pod nadzorom bodisi primarnega cirkadianega sistema SCN bodisi lokalnih bioloških ur, iz česar lahko sklepamo, da je zdravje in psihično blagostanje odvisno tudi od notranje sinhronizacije. Preklop med spanjem in budnostjo T. i. »wake« and »sleep switch« se nahaja v hipotalamusu in v možganskem jedru, ki vsebuje številna jedra, ki so namenjena vzdrževanju budnosti oz. spanja. Jedrom rečemo tudi wake on in wake off jedra, med wake on jedri pa ločimo še REMon in REMoff jedra. Za uravnavanje prehodov med spanjem in budnostjo je ključen nevrotransmiter oreksin, ki uravnava preklope med posameznimi jedri: imamo dva inhibitorna predela; v kolikor je aktiven prvi, to hkrati inhibira drugega in obratno (točnejši mehanizmi še niso pojasnjeni). Sanje Znani švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung je bil prepričan, da gre pri sanjah za monolog, ki se odvija pod plaščem zavesti. Med spanjem je ta monolog »slišen«, v budnosti pa se potaplja stran od zavesti. Jung je celo predpostavljal, da v bistvu stalno sanjamo, vendar naša zavest dela takšen »ropot«, da v budnosti ne moremo slišati sanjskega dogajanja. Če bi nam uspelo napraviti kontinuiran seznam sanj, bi dojeli, da ima sanjsko dogajanje nek cilj. Danes vemo, da v sanjah prevladuje notranja zaznava, saj možgani producirajo vizualne, akustične, olfaktorne, gustatorične in kinestetične vsebine, ki jih dojemajo kot sanje. Nastanka, vsebine in namena sanj še vedno ne moremarec 2013 5 Poljudnoznanstveno Sanje janja in budnosti. Novorojenčki v REM fazi prespijo polovico časa, ta delež pa hitro strmo upade in že po prvem letu življenja doseže 20–25 % spanja, kot velja tudi za odrasle. Otroci se šele v času od drugega do devetega meseca pričnejo uspavati v fazo mirnega spanca, do takrat se namreč uspavajo direktno v aktivno REM fazo. mo popolnoma znanstveno razložiti, čeprav v sodobni znanosti in psihologiji prihaja do številnih raziskav in znanstvenih študij. Veja znanosti, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem sanj ter išče povezave med sanjami in znanimi mehanizmi delovanja možganov, se imenuje oneirologija. Največkrat sanjamo v REM fazi spanja, ko je možganska aktivnost na podobno visoki ravni kot v budnem stanju. Sanje se pojavljajo tudi v drugih fazah spanja, a so manj jasne in težje zapomljive. Trajajo lahko od nekaj sekund do dvajset minut in so lažje zapomljive, v kolikor je sanjajoči zbujen med REM fazo. Povprečno ima človek od 3 do 5 sanj na noč, nekateri celo do 7. Lucidne sanje Lucidne ali zavestne sanje so sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo in da fizično telo miruje v postelji. Lahko Sanjska realnost, ki jo ustvari naša podzavest, se od našega budnega življenja v marsičem razlikuje, saj ni omejena s tridimenzionalnim prostorom ali časom, ni podvržena vplivu gravitacije ter drugim fizikalnim in kemijskim zakonom. Je neposredno pogojena z našimi predstavami in pričakovanji ter se odziva na naše mišljenje, kar pomeni, da jo ustvarjamo po lastni volji. Ker se tako bistveno razlikuje od vsakdanjega življenja, se nam v zavestnih sanjah odpre prava paleta možnosti delovanja. V zavestnih sanjah lahko doživljamo dogodivščine in raziskujemo. Lahko potujemo po tropskih gozdovih, raziskujemo vesolje. Lahko jih uporabimo za izpolnitev želja, kot so poskušanje eksotične hrane (ne da bi se zredili), prakticiranje sanjskega seksa, postanemo superjunak, lahko srečamo in se poslovimo od umrlega znanca. Uporabimo jih lahko kot trening za življenje, saj intenzivne čutne zaznave med spanjem ter čustvene in fizične preobremenitve med budnostjo. Pride do spremembe fokusa zaznave iz pretežno notranje na podpražno ter zunanjo zaznavo. Zavestne sanje lahko namerno dosežemo s pomočjo različnih tehničnih pripomočkov (najbolj znana je naprava DreamLight®), s kemijskimi in naravnimi pripomočki (npr. uživanje melatonina podaljšuje REM fazo), z induciranjem magnetnih polj v možganih ter obvladovanjem kognicij. Obvladovanje kognicij Kadar poskušamo zavestne sanje doseči brez pripomočkov, le z učljivimi kognitivnimi tehnikami in veščinami, je zaporedje ozaveščanja sanj sledeče (to je le teoretično zaporedje, v praksi so navedeni elementi večkrat pomešani ter pogojeni z osebnimi navadami ter posebnostmi sanjalca): ZANIMIVOSTI Poljudnoznanstveno Sanje Novorojenček nima razvitega cirkadianega ritma budnosti, pač pa ima ultradiani oz. večfazni ritem budnosti in spanja. Cirkadiani ritem se v celoti razvije v starosti od treh do štirih mesecev. Z raziskavami so ugotovili, da sanjajoči v REM fazi obrača oči v smeri, kamor v sanjah gleda. Znanstveniki domnevajo, da poleg ljudi sanjajo tudi plazilci, ptice in sesalci. Med 8-urnim nočnim spancem boste v povprečju sanjali 2 uri. Koncept lucidnih sanj je bil uporabljen v številnih filmih, med katerimi izstopata Vanilla Sky (2001, IMDb: 6,8) in Izvor, v izvirniku Inception (2010, IMDb: 8,8). se razlikujejo po stopnji zavedanja ter večkrat vsebujejo tudi nadzorovanje in soustvarjanje sanjskih vsebin. Beseda luciden izhaja iz latinske besede lucidus (ta izhaja iz besede lux, ki označuje luč) in pomeni jasen, sijajen, bleščeč, bister, jasnoviden. Prvi, ki je uporabil izraz lucidno sanjanje, je bil nizozemski psihiater Frederik van Eeden, kljub temu pa zavestno sanjanje takrat ni bilo nov pojav, saj so ga med drugim že dolgo pred tem prakticirali indijski jogiji, šamani Južne Amerike ter tibetanski menihi. Zavestno sanjanje so večkrat izkoriščali tudi filozofi, pisatelji in umetniki, njegovo znanstveno raziskovanje pa se je začelo šele v drugi polovici 20. stoletja. Med pionirje znanstvenega raziskovanja lucidnih sanj štejejo Marquis D’Hervey, Paul Tholey, Stephen LaBerge ter Celia Green. 6 marec 2013 • lahko prakticiramo javne nastope, vadimo ter se učimo novih športnih veščin. Služijo lahko za reševanje problemov ter preizkušanje kreativnih idej. Uporabljati jih je moč v terapevtskem okolju, saj lahko pripomorejo k premagovanju nočnih mor ter k osebni rasti. Možnosti je neskončno in so omejene le z našo domišljijo. Sposobnost zavestnega oziroma lucidnega sanjanja v veliki meri temelji na tem, da med sanjanjem ozavestimo tudi zunanjo oziroma podpražno zaznavo (zaznava dražljajev, ki prihajajo iz čutil, ne pa iz zunanjega sveta, ter zaznava dražljajev iz povezovalnih živčnih vlaken med možgani iz čutili – npr. pisk v ušesih po koncu glasnega koncerta), kar lahko doživimo namerno ali spontano. Spontane lucidne sanje so večkrat posledica • • • Sprva si sanje vedno pogosteje, vedno jasneje in podrobneje zapomnimo. Sledi trenutek, ko se v sanjah zavemo, da sanjamo. To ozaveščenost nadgradimo s spoznanjem, da lahko sanjske vsebine izbiramo in spreminjamo. Kot zadnja stopnja sledi še nadzor sanj ter popolnoma svobodno delovanje v njih. V nadaljevanju bodo opisane pomembne stopnje na poti do zavestnega sanjanja ter lastnosti, ki so skupne vsem tehnikam. kognicija – spoznavanje; zaznavanje; spoznanje (kot rezultat spoznavanja); znanje (kot vsota spoznanj) 1 Upodobitev sanjske realnosti v filmu Izvor (Inception) Ozaveščanje sanjanja – trening jevati kot pomembne ter biti prepričani, Značilnosti zavestnih sanj da lahko tudi mi zavestno sanjamo – Doseganje zavestnega sanjanja je vesanjskega spomina Pred-lucidnost Pred-lucidnost je vmesna stopnja med treningom spominjanja sanj ter ozaveščenim sanjanjem in nam pomaga pri predstavljivosti in treningu zavestnega sanjanja. Kot posledica nekoliko višje ozaveščenosti v sanjah večkrat doživljamo lažna bujenja ali skeleč občutek, da se moramo nečesa pomembnega spomniti, a nam to ne uspe. V prvem koraku moramo spremeniti prepričanje o lastnih sanjah in jih ocen- tako povečamo verjetnost, da bomo dosegli stanje lucidnosti. V drugem koraku lahko svoja prepričanja o lucidnih sanjah podpremo s pomočjo sugestije (npr. si poskušamo predstavljati, kako se v sanjah zavemo in jih upravljamo, ali pa uporabimo zvočni ukaz ali trditev, s katero si zatrjujemo, da se bomo v sanjah ozavestili). Preverjanje ozaveščenosti predstavlja tretji korak. Prva metoda se imenuje metoda sidranja. S to metodo začnemo v sanje vnašati specifične sanjske vsebine, ki nam preko asociativnih aktivnosti našega uma pomagajo, da se ozavestimo (npr. večkrat dnevno se osredotočimo na ročno uro, ji namenimo vso pozornost in jo poskusimo čim bolje ozavestiti; ko ta vzorec redno ponavljamo, nam pride v podzavest). Ko bomo izbrano vsebino (torej ročno uro) zaznali v sanjah, se bo asociativno sprožila višja stopnja ozaveščenosti, ki bo botrovala zavestnemu spoznanju, da sanjamo. Metoda z uporabo sprožilca zavedanja se od prejšnje razlikuje po tem, da ni treba vnašati nove navade v sanje, temveč uporabimo že dane sanjske navade (nekdo, ki še nikoli ni letel z letalom ali pa se leta z letalom boji, sanja prav takšno situacijo, kar privede do intenzivnega dviga njegove pozornosti ter zavedanja, da sanja). likokrat (še posebno pri začetnikih) povezano s presenečenjem, vznemirjenjem in navdušenjem nad samim dosežkom. Vendar to predstavlja problem, saj prav ti občutki preusmerijo pozornost iz notranje zaznave na zunanjo zaznavo fizičnega telesa, kar privede do prekinitve izkušnje. Tako vaje za ohranjanje lucidnosti temeljijo na treningu ohranjanja pozornosti na notranji zaznavi (dober način ohranjanja pozornosti na notranji zaznavi naj bi bilo vrtenje okoli osi našega sanjskega telesa). Z veliko treninga na tej točki po želji dosegamo lucidne sanje ter jih tudi vzdržujemo. Vsekakor se v prihodnosti nadejamo še številnih raziskav in z njimi povezanih odkritij s področja spanja, sanj in zavestnega sanjanja. Ne pozabite sanjati tudi z odprtimi očmi. Ali kot pravi Lennon: »You may say I’m a dreamer but I’m not the only one.« Viri: - Rendulić, Urška. Psihologija spanja in sanj: zbornik strokovnih prispevkov. Prispevka: Bohak, Simon. Lucidne Sanje. Poljudnoznanstveno Sanje Prvi korak pri ozaveščanju sanjanja je treniranje spomina sanj, saj nam tudi lucidne sanje ne koristijo veliko, če se jih ne uspemo spomniti. Spominjanje sanj (notranje zaznave) evolucijsko ni tako pomembno za preživetje kot shranjevanje vtisov preko čutne zaznave, zato se ta sposobnost pri ljudeh ni tako močno razvila. Na naše pomnjenje sanj vplivajo štirje dejavniki: način bujenja (boljši je blag prehod iz spanja v budnost kot bujenje »na silo«), količina pretečenega časa od bujenja do spominjanja sanj (hitreje ko poskusimo obnoviti in zabeležiti sanje, več sanj in podrobnosti v sanjah si bomo zapomnili), utrditev dolgoročnega spomina ter posameznikova sposobnost spominjanja. Najučinkovitejše je pisanje sanjskega dnevnika ali snemanje na diktafon (namig: uporabi telefon). - Zagorc, Blaž. Spanje in cirkadiani ritem. Ljubljana: Društvo študentov psihologije Slovenije, 2012. - Lucid dream (online). Wikipedia. (citirano 25. 2. 2013). Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Lucid_dreaming - Dream (online). Wikipedia. (citirano 25. 2. 2013) Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Dream marec 2013 7 FIBROMIALGIJA – MOJA NEVIDNA BOLEZEN Čeprav je njene znake opazil in opisal že edinburški kirurg William Balfour davnega leta 1816, je večina zdravnikov bolnike s fibromialgijo (FM) še vedno prištevala med kronične revmatike, neredko pa jih preprosto označila za duševne bolnike, ki so si bolezen ustvarili v svoji glavi. Kako tudi ne, saj so bili oboleli, čeprav so jih nenehno pestile hude težave, sodeč po rezultatih medicinskih testov navzven videti povsem zdravi. Šele leta 1987 je Ameriško medicinsko združenje kot prvo priznalo fibromialgijo za »pravo obolenje«, vendar pa bolezen zdravnikom še danes povzroča nemalo težav pri diagnosticiranju. Nekateri je zaradi pomanjkanja objektivnih pokazateljev – klinični izvidi, laboratorijski testi, rentgenski izvidi, izvidi preiskav CT, MRI, izvidi scintigrafije skeleta itd. so vedno v mejah normale – še vedno ne priznavajo. Neža Trpin Kaj sploh je FM? Poljudnoznanstveno Fibromialgija Deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1993 opredeljuje fibromialgijo kot sindrom – skupek klinično izraženih bolezenskih znakov, simptomov oz. patoloških pojavov, značilnih za določeno bolezen. Osnovni znak fibromialgičnega sindroma so kronične in široko razprostranjene mišično-skeletne bolečine, ki so še posebej izrazite v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, na obeh straneh telesa, tik nad notranjim robom ključnice in v zgornji liniji ramen, nad in pod pasom, na dlančni strani podlahti in notranji strani kolena. Po navadi se bolečine izražajo v t. i. 18 bolečih točkah, izmed katerih jih mora bolnik, če je diagnos- Simbol fibromialgije – metulj 8 marec 2013 ticiran s fibromialgičnim sindromom, občutiti najmanj 11, bolečine pa morajo biti kronične – trajati morajo vsaj 3 mesece. Bolnik bolečega mesta ne more točno opredeliti, saj se namreč občutljivost točk iz dneva v dan spreminja, zato ima bolnik občutek, da ga »vse boli«. Kot posledica nenehnih bolečin se pojavijo tudi motnje spanja, saj se bolniki ponoči pogosto zbujajo in zjutraj vstajajo okoreli. Raven hormona somatotropina, ki nastaja v globokem spanju in je pomemben za ohranjanje dobre mišične kondicije, je pri bolnikih s fibromialgijo občutno nižja. Vse to le še dodano prispeva k značilni utrujenosti, ki je praviloma najmočnejša ob začetku in koncu dneva. Bolniki pogosto opisujejo tudi: • • • • • • • • • • • • • vzdraženost trebušnih organov (bolečine v trebuhu, zaprtost ali driske), težave s sečili (večkratna potreba po uriniranju, pekoče uriniranje), suha usta, nos in oči, občutljivost na mraz, motnje spomina in zbranosti, netipične vzorce slabe občutljivosti ali preobčutljivosti v rokah in nogah, (Raynaudov fenomen), mravljinčenje ali parestezijo na udih, glavobole, splošno nemoč, otekanje mehkih tkiv, sindrom nemirnih nog, depresijo in tesnobo. Po podatkih tujih raziskav je na svetu približno 3–7 % ljudi obolelih za fibromialgijo, daleč največ v ZDA, kjer za simptomi FM trpi kar 5–6 milijonov ljudi. Zavedanje, da je FM kompleksna bolezen, je povzročilo, da je tamkaj v kratkem času z delovanjem pričelo veliko centrov za FM, kjer izvajajo t. i. zdravljenje po šeststopenjskem pristopu. Rezultat zdravljenja je program, ki je oblikovan individualno za vsakega bolnika in prilagojen posameznikovim posebnostim do te mere, da lahko vsak bolnik živi z obvladovanjem ali odsotnostjo simptomov ob minimalni količini zdravil. Nastanek in potek bolezni Vzroki za razvoj fibromialgije še niso povsem razjasnjeni, obstajajo pa predvidevanja, da gre najpogosteje za medsebojno delovanje nevrohormonskih, genetskih in duševnih dejavnikov. Pojav te bolezni je zato v močni povezavi z duševnim in telesnim stresom, infekcijami, pomanjkljivo telesno dejavnostjo, nižjo ravnjo serotonina in hormonskimi spremembami. Novejša spoznanja kažejo tudi, da je nastanek FM povezan z genom COMT in s povečano količino snovi P v možgansko-hrbtenjačni tekočini, ki se sprošča iz živčnih končičev čutilnih celic za bolečino. Ugotovljena je bila tudi družinska nagnjenost k tej bolezni. Za fibromialgijo so značilne močne oscilacije, torej izmenjavajoče se faze izboljšanja in poslabšanja zdravstvenega stanja. Včasih simptomi začasno celo izginejo, vendar se vedno znova vrnejo – najpogosteje v še hujši obliki. Bolečine, utrujenost in splošna nemoč bolnikov zmanjšajo njihovo delazmožnost na 60 % običajne delovne obremenitve. Zdravljenje Zaradi svojega izvora fibromialgija zahteva celostno obravnavo in multidisciplinaren pristop k zdravljenju. Ker točni vzroki zanjo še vedno niso razjasnjeni, se je za treba za dosego čim večje Težave s spanjem in utrujenost sta najpogostejša spremljajoča simptoma FM 18 bolečih fibromialgičnih točk učinkovitosti namesto na vzročno opreti na simptomatsko zdravljenje, pri čemer morajo sodelovati tako revmatolog, ortoped, nevrolog, fiziater, kot tudi psiholog in psihiater. Bolnikom je glede na bolečine in pridružena bolezenska stanja največkrat predpisana kombinacija nefarmakološkega in farmakološkega zdravljenja. Farmakološko zdravljenje se izvaja z nevromodulatorji, antidepresivi in protibolečinskimi zdravili, ki se sicer uporabljajo pri zdravljenju nevropatskih bolečinskih sindromov: • triciklični antidepresivi (amitriptilin, doksepin, imipramin) – zmanjšajo bolečino, okore- Telesna aktivnost je ključ do zdravja • • • • • lost, občutljivost, utrujenost in izboljšajo kakovost spanja; zaviralci privzema serotonina (fluoksetin, venlafaksin, duloksetin, paroksetin, citalopram, milnacipran) – zmanjšajo bolečino, izboljšajo funkcijske sposobnosti in počutje; zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (tramadol) – zmanjšajo bolečino in utrujenost ter izboljšajo počutje; antikonvulzivi (gabapentin, pregabalin) – zmanjšajo bolečino, izboljšajo splošno počutje in kakovost spanja; pomirjevala (čaji ali kapsule/ tablete z izvlečki baldrijana, melise, hmelja); nesteroidni antirevmatiki – namesto »klasičnih« antirevmatikov, ki lahko izzovejo neželene stranske učinke na prebavilih. Nefarmakološko zdravljenje temelji na poučevanju bolnika o bolezni in priporočilih za spremembo dosedanjega življenjskega sloga bolnikov. Največji pomen pripisujejo prav povečanju telesne aktivnosti, s katero bolnik okrepi svojo telesno zmogljivost in mišično moč, s tem pa tudi omili bolečine. Fibromialgiki pri dihanju pogosto uporabljajo le zgornji del pljuč, zato jim npr. učenje dihanja s prepono omogoča globlje marec 2013 9 Poljudnoznanstveno Fibromialgija Za fibromialgijo najpogosteje zbolevajo ženske, predvsem v času menopavze (razmerje med moškimi in ženskami je kar 1:7). Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, tudi pri otrocih, vendar največ ljudi prizadene nekje po 40. letu starosti. dihanje, s tem pa tudi boljšo preskrbo telesa s kisikom, kar zmanjša občutek utrujenosti in izboljša koncentracijo. Pomembno pri takšni telesni aktivnosti je, da proces vadbe vodijo strokovnjaki (fizioterapevti), saj le postopen, načrtovan in nadzorovan potek vaj lahko prinese napredek in izboljšanje počutja. Vsako pretiravanje ali neustreznost vadbe (npr. povečanje opravljanja vsakodnevnih opravil namesto 20 minut hoje) doseže zgolj nasprotni učinek. Bolnikom se močno priporoča tudi hidroterapija (t. i. terapija z vlažno toploto – namakanje v topli kopeli, prhanje s toplo vodo, kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu, zdravljenje v zdravilišču), masaže, TENS, ultrazvok, ročna terapija, laser … Prav tako naj bi se bolnik poskušal čim bolj izogibati stresu in urediti nespečnost (npr. dovolj je že izbira pravega ležišča). Bolniki sami pa velik pomen pri lajšanju simptomov FM pripisujejo prehrani, ki naj bi sledila napotkom za zdravo življenje. K izboljšanju splošnega telesnega počutja lahko prispeva že pravilna izbira živil in prehranskih dodatkov (glutation, melatonin, koencim Q10, germanij, železo, cink, magnezijev sulfat, selen, vitamini B12, C in A, AMP, NADH, L-triptofan, L-karnitin). Poleg standardnih medicinskih postopkov so čedalje večjega zanimanja deležne tudi alternativne tehnike zdravljenja, kot npr. akupunktura, akupresura, kiropraktika, homeopatija, sprostitvena energija, avtogeni trening, energetska komora … Živeti z nevidnim Življenje s fibromialgijo ni lahko in za bolnike velikokrat predstavlja začaran krog, iz katerega ne vidijo izhoda. Fibromialgični sindrom je namreč posebnost v medicini, saj običajni dokazi za diagnosticiranje bolezni tu preprosto niso uporabni. Bolniki s FM se zato pogosto srečujejo z obtožbami, da samo hlinijo svoje težave, in to ne le v svoji okolici (družini, službi), temveč tudi pri zdravnikih. To izrazito nerazumevanje za resnične težave vodi obolelega v hud stres in s tem poveča njegovo nezainteresiranost za delo ter vključevanje v družbo. Žal je fibromialgija zaradi deljenega mnenja stroke in nepopolnih dognanj o njeni pravi razsežnosti med laiki tudi danes skorajda povsem neznana, zato je prvi in ključni korak k izboljšanju psihofizičnega stanja bolnikov sprejetje in priznanje fibromialgije kot bolezni. S tem se mora soočiti ne le vsak bolnik sam, temveč tudi njegova okolica in predvsem njegovi bližnji. Razumevanje njegovega stanja bolnika spodbudi, da se o svoji bolezni poduči in lažje dejavno pristopi k zdravljenju. Veliko podporo slovenskim bolnikom nudi leta 2004 ustanovljeno Društvo za fibromialgijo, kamor se vključujejo tudi bolniki s SKU (sindromom kronične utrujenosti), ki lahko predstavlja potencialno predstopnjo fibromialgije. Vsi oboleli so tu deležni prepotrebnega razumevanja in podpore, izmenjava izkušenj na srečanjih skupine za samopomoč pa zagotavlja članom ključne informacije in nasvete za lažje in znosnejše življenje. Društvo s svojim obstojem krepi zavedanje bolnikov, da v tem niso sami, in jih spodbuja, da o fibromialgiji poučujejo tudi druge. To je pred kratkim storila tudi ena izmed članic društva z izdajo avtobiografije »Zame je že jutri predaleč – fibromialgija, moja nevidna spremljevalka«. Viri: • http://www.skufmslovenija.org/fibromialgija.html, dostop 19. 2. 2013 • http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/145/ Fibromialgija?index=1, dostop 19. 2. 2013 • http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/146/Sindrom-fibromialgije-Ko-boli-povsod, dostop 19. 2. 2013 • http://www.delo.si/clanek/75037, dostop 19. 2. 2013 • http://www.zase.si/?clanki=47, dostop 19. 2. 2013 • http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6X0DVYLF/c9685610-26c9452a-9c6a-539614580a68/PDF, dostop 19. 2. 2013 • http://www.e-vitamin.si/kronicna-utrujenost.html, dostop 19. 2. 2013 • http://www2.pms-lj.si/bibliag/odziv.pdf, dostop 19. 2. 2013 • http://www.dnevnik.si/clanek/1042226261, dostop 19. 2. 2013 • http://www.skufmslovenija.org/images/stories/skufm/ZLOZENKA.pdf, dostop 19. 2. 2013 • http://med.over.net/clanek/kronicna-utrujenost-in-fibromialgija/#. USHxm_Lp3IW, dostop 19. 2. 2013 • http://www.magus.si/?lang=sl&menu=55, dostop 19. 2. 2013 • http://www.skufmslovenija.org/drustvo-za-fibromialgijo.html, dostop 19. 2. 2013 • http://ayurvedaireland.ning.com/profiles/blogs/ayurvedic-approach-tofibromyalgia, dostop 19. 2. 2013 • http://www.zazzle.com/grunge_tattoo_butterfly_6_1_fibromyalgia_card137268547722938856, dostop 19. 2. 2013 • http://www.mammamita.se/2013/01/10/en-i-tonikakoren-kanske/, dostop Poljudnoznanstveno Fibromialgija 19. 2. 2013 Podpora in razumevanje sta vredna največ 10 marec 2013 MENIEROVA BOLEZEN Menierova bolezen je bolezen notranjega ušesa. Ime je dobila po francoskem zdravniku Prosperu Ménièru, ki je leta 1861 prvi povezal vrtoglavico z motnjami notranjega ušesa. Za bolezen so značilni ponavljajoči se napadi vrtoglavice, tinitus (zvonjenje ali šumenje v ušesu) in postopna izguba sluha. Danaja Rode Pred napadom vrtoglavice se navadno pojavi še občutek povišanega pritiska v ušesu. Napadi lahko trajajo od nekaj minut pa do nekaj ur. Slabšanje sluha se prične z izgubo sluha za nižje frekvence, zato v začetku ni tako opazno, z leti in pogostimi ponovitvami napadov pa lahko pride do permanentnega poslabšanja sluha. Čeprav je bolezen precej neznana, pa niti ni tako redka: v Veliki Britaniji diagnosticirajo 15 novih primerov na 100.000 prebivalcev na leto. Bolezen ni vezana na spol, največkrat se prvi simptomi pojavijo po 40. letu. Simptomi se navadno pojavijo v enem ušesu, kasneje pa se lahko razvijejo v obeh. končno diagnozo navadno opravi še dehidracijski test z glicerolom (glycerol dehydration test) ali elektrokohleografija. Pri testu z glicerolom se najprej opravi osnovni avdiogram, nato pa pacient zaužije glicerol z vodo. Po treh urah se ponovno opravi avdiogram in če pride do izboljšanja pri najmanj dveh frekvencah za 10 ali več decibelov, je test pozitiven. Elektrokohleografijo pa specialist opravi tako, da skozi bobnič vstavi elektrodo in izmeri električne značilnosti notranjega ušesa, kar kaže na naravo slušnih težav. Točen izvor bolezni še ni znan, najbolj verjetna je teorija, da je za bolezen kriv Zgradba notranjega ušesa čut za ravnotežje, kar povzroči vrtoglavico. Nekatere študije nakazujejo tudi na povezavo med Menierovo boleznijo in zvišano vrednostjo antidiuretičnega hormona. • • • Vrtoglavica je eden glavnih simptomov Menierove bolezni Diagnoza in vzrok bolezni Diagnozo navadno postavi specialist (otolog, lahko tudi nevrolog) na podlagi treh najpogostejših simptomov (vrtoglavica, tinitus, izguba sluha). Ker pa je opis simptomov zelo subjektiven, se za hidrops labirinta (nabiranje endolimfe v notranjem ušesu). Do nabiranja tekočine pride zaradi napake v nastajanju in absorpciji endolimfe, najverjetneje gre za zmanjšano zmožnost absorpcije endolimfatičnega voda in vrečice. Nabrana tekočina v notranjem ušesu pa okvari • Napadi vrtoglavice lahko trajajo od nekaj minut pa do nekaj ur, redko so daljši od 24 ur. Pogosto vrtoglavico spremljata slabost in bruhanje, lahko tudi nenadzorovani, hitri gibi zrkla (nistagmus). Slabšanje sluha, lahko samo na eno uho, navadno za nižje frekvence. Zvok se pacientu lahko zdi popačen, velikokrat je prisotna tudi občutljivost na hrup. Tinitus se lahko pojavi v obeh ali pa le v enem ušesu. Občutek povišanega pritiska v enem ali obeh ušesih. Pacient ima lahko več napadov v enem mesecu, lahko pa je brez napadov več let. V času napada so pacienti predvsem zaradi hudih vrtoglavic ovirani pri opravljanju vsakdanjih opravil, vrtoglavice so marec 2013 11 Poljudnoznanstveno Menierova bolezen Za bolezen so značilni predvsem štirje simptomi: Zgradba ušesa lahko tudi tako hude, da posameznik ni sposoben stati ali sedeti. Kaj je vzrok za sprožitev napada še ni točno znano, določene raziskave pa nakazujejo na povezavo med napadi in stresom, utrujenostjo, boleznijo in prehrano. Po nekaterih študijah se lahko simptomi pojavijo pri vnetjih srednjega ušesa, poškodbah glave ali infekcijah zgornjih dihalnih poti, alergijah, pri uporabi aspirina, kajenju, pitju alkohola ali pretiranem uživanju soli. Pacientom se navadno svetuje, da v svoji prehrani omejijo uporabo soli, da se izogibajo alkoholu, tobaku in kofeinu. Poljudnoznanstveno Menierova bolezen Zdravljenje Za Menierovo bolezen še ne obstaja zdravilo, navadno se le blaži simptome, predvsem slabost in bruhanje med napadi vrtoglavice. V uporabi so razni antihistaminiki (na primer meklozin, dimenhidrinat), antiemetiki, betahistin, diazepam ali ingver. Med naštetimi je le betahistin tisti, ki naj bi imel tudi preventivne učinke, saj povzroča vazodilatacijo v notranjem ušesu. Če se simptomi ne izboljšajo z uporabo zdravil, obstajajo tudi različne operacije, ki naj bi izboljšale stanje vrtoglavice, vendar večina posegov pomeni tudi 12 marec 2013 poslabšanje ali izgubo sluha. Operativni poseg se opravi le pri bolnikih, ki imajo res hude napade vrtoglavice. Med nedestruktivne posege spada injiciranje steroidov v srednje uho, s čimer se zmanjša vnetje in spremeni obtok v notranjem ušesu. Operacije, ki zmanjšajo pritisk v endolimfatični vrečki, pa so učinkovite le začasno in ne odpravijo Menierove bolezni ali vrtoglavic. zelo nezanesljivo. Veliko prostora za izboljšanje pa je tudi na področju zdravljenja te bolezni, saj za zdaj še ne obstaja nobeno zdravilo ali poseg, ki bi učinkovito (in brez posledic) ozdravilo bolezen ali delovalo preventivno in preprečilo napade. Viri: - http://en.wikipedia.org/wiki/M%C3%A9ni%C3%A8re%27s_ disease - http://ghr.nlm.nih.gov/condition=meniere-disease - http://www.mayoclinic.com/health/menieres-disease/ Destruktivne operacije so ireverzibilne in z njimi se navadno delno ali pa popolnoma zmanjša funkcionalnost ušesa. Lahko se popolnoma odstrani notranje uho, a s tem posegom pacient popolnoma izgubi sluh. Druga možnost je t. i. kemijska labirintektomija: v srednje uho se injicira zdravilo (npr. gentamicin), ki uniči vestibularni aparat, medtem ko se sluh ohrani. Zaključek Menierova bolezen niti ni tako redka, a je med ljudmi še vseeno precej nepoznana. Glavni problem je pravilno diagnosticiranje, saj posamezni simptomi še ne pomenijo Menierove bolezni, prav tako pa je postavljanje diagnoze brez ustreznih objektivnih testov lahko DS00535/DSECTION=treatments-and-drugs - http://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinskislovar - Konte, B. (ur.). Družinski zdravstveni vodnik. MK, Ljubljana, 2006. - Smith, T. (ur.). Družinska zdravstvena enciklopedija. DZS, Ljubljana, 1992. - Vassiliou, A., et.al. Meniere’s disease: Still a mistery disease with difficult differential diagnosis. http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pmc/articles/PMC3098516/ SISTEMSKI LUPUS ERITEMATOZUS Sistemski lupus eritematozus (SLE) je kronična avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene različne organe v telesu, predvsem kožo, sklepe, krvne celice in ledvice. Gre za bolezen imunskega sistema, ki zmotno reagira proti zdravemu lastnemu tkivu in povzroči kronično vnetje. SLE se precej pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Za to boleznijo lahko zbolijo ljudje vseh starosti, običajno pa prizadene ljudi med 10. in 50. letom starosti. Največ se pojavlja med Afroameričani in Azijci. Nina Franko Vzrok bolezni Simptomi Bolezen se običajno začne počasi, tako da se simptomi razvijejo v nekaj tednih, mesecih ali celo letih. Najpogostejša začetna simptoma pri otrocih s SLE sta slabost in utrujenost. Pri velikem številu otrok s SLE se pojavi povišana telesna temperatura, hujšanje in izguba apetita. Postopno se pri bolnikih razvijejo značilni simptomi, ki so posledica okvare enega ali več organov v telesu. Zelo pogosto je prizadeta koža in sluznice, kar se kaže z različnimi kožnimi izpuščaji, fotosenzitivnostjo (nastanek izpuščaja sproži izpostavljenost sončnim žarkom) ter razjedami v nosu in ustni votlini. Metuljasti izpuščaj Značilni »metuljast« izpuščaj, ki se pojavi na licih in poteka preko korena nosu, je prisoten pri eni tretjini do eni polovici otrok. Včasih bolniki opazijo pogostejše izpadanje las (alopecija) ali pa se pojavijo bolečine in spremembe barve kože (od rdeče, bele do modre) ob izpostavljenosti mrazu (Raynaudov fenomen). Med bolezenskimi simptomi so lahko tudi otekli in okoreli sklepi, bolečine v mišicah, slabokrvnost, nagnjenost h krvavitvam, glavoboli, epileptični napadi in bolečina v prsnem košu. Skoraj pri vseh bolnikih s SLE pride do različne stopnje prizadetosti ledvic, ki je eden izmed najpomembnejših dejavnikov za dolgoročno prognozo bolezni. Najpogostejši simptomi prizadetosti ledvic so visok krvni tlak, krvav urin ter otekanje nog in očesnih vek. Preiskave in postavitev diagnoze Diagnozo SLE postavimo na osnovi kombinacije simptomov (npr. bolečina), znakov (npr. vročina) in rezultatov laboratorijskih preiskav, pri čemer moramo izključiti ostale bolezni. Da bi lažje razločevali med SLE in ostalimi boleznimi, so zdravniki Ameriškega združenja za revmatologijo razvili posebna merila, ki nam pomagajo pri postavitvi diagnoze SLE. Merila so sestavljena iz najpogostejših simptomov in nepravilnosti, ki so lahko prisotne pri bolnikih s SLE. Za končno postavitev diagnoze mora bolnik izpolnjevati vsaj štiri izmed enajstih značilnih meril kadar koli od začetka bolezni. marec 2013 13 LBM kotiček Sistemski lupus eritematozus Natančnega vzroka SLE ne poznamo. Znano je, da je SLE avtoimunska bolezen, kar pomeni, da imunski sistem izgubi sposobnost razločevanja med tujimi in lastnimi celicami. Zaradi napačnega prepoznavanja začne imunski sistem proizvajati protitelesa, ki so usmerjena proti lastnim celicam. Avtoimunski odziv povzroči nastanek vnetja v določenih organih (sklepi, ledvice, koža itd.). Če je vnetje prisotno dalj časa, kot npr. pri SLE, lahko pride do okvare tkiv in motene funkcije organov. Zdravljenje bolnikov s SLE je zato usmerjeno predvsem k zmanjševanju vnetja. Domnevamo, da so za napako v imunskem sistemu odgovorni dedni dejavniki skupaj z naključnimi dejavniki iz okolja. Znano je, da zagon SLE lahko sproži hormonsko neravnovesje med puberteto in dejavniki iz okolja, kot so izpostavljenost sončnim žarkom, nekatere virusne okužbe in določena zdravila. Značilna merila so: • • • • • • LBM kotiček Sistemski lupus eritematozus • • »Metuljast« izpuščaj je rdeč kožni izpuščaj, ki se pojavi na licih in poteka preko korena nosu. Fotosenzitivnost kot prekomerna kožna reakcija po izpostavljenosti sončnim žarkom. Diskoidni lupus je luščeč, dvignjen kožni izpuščaj v obliki kovanca, ki se pojavi na obrazu, lasišču, ušesih, prsnem košu in rokah. Ko se te spremembe zacelijo, lahko ostane brazgotina. Sluznične razjede so drobne razjede, ki se lahko pojavijo v nosu ali na ustni sluznici. Običajno so neboleče, lahko pa povzročijo krvavitev iz nosu. Artritis oziroma vnetje sklepov se pojavi pri večini otrok s SLE. Kaže se z bolečinami in oteklinami malih sklepov na prstih rok, v zapestju, komolcih, kolenih ali v ostalih sklepih zgornjih in spodnjih udov. Običajno so simetrično prizadeti sklepi na levi in desni strani telesa. Bolečina je lahko prehodna in se seli iz enega v drug sklep. Artritis pri SLE običajno ne povzroča trajnih okvar (deformacij) sklepov. Plevritis in perikarditis, karakterizirana kot vnetje nežnih mren, lahko povzročita kopičenje tekočine okrog pljuč ali srca. Plevritis povzroči značilno bolečino v prsnem košu, ki se poslabša ob globokem dihanju. Prizadetost ledvic se pojavi skoraj pri vseh otrocih s SLE. Stopnja prizadetosti ledvic je zelo različna med posameznimi bolniki. Na začetku običajno ne povzroča nobenih simptomov in jo lahko odkrijemo samo s preiskavami urina in krvnimi preiskavami ledvične funkcije. Pri otrocih s hujšo prizadetostjo ledvic se lahko pojavi krvav urin ter otekanje nog in očesnih vek. Prizadetost centralnega živčnega sistema se kaže z glavobolom, epileptičnimi napadi in nevropsihiatričnimi znaki, kot so težave pri koncentraciji in pomnjenju, motnje čustvovanja, depresija in psihoza (resna duševna bolezen, pri kateri sta motena mišljenje in vedenje). 14 marec 2013 • • Padec števila krvnih celic povzročajo protitelesa, ki so usmerjena proti različnim krvnim celicam. Propad eritrocitov imenujemo hemoliza in lahko povzroči hemolitično anemijo (slabokrvnost). Propad rdečih krvnih celic je lahko blag in postopen ali pa zelo hiter in predstavlja nujno stanje. Levkopenija SLE običajno ni nevarna. Trombocitopenija povzroča nagnjenost h krvavitvam in podplutbam že ob manjših udarcih. Lahko se pojavijo tudi krvavitve iz različnih delov telesa, kot npr. iz prebavil, sečil, rodil, ali pa se pojavi krvavitev v možgane. Imunološke motnje se nanašajo na prisotnost značilnih protiteles pri bolnikih s SLE: a) Protitelesa proti dvoverižni DNA se značilno pojavljajo predvsem pri SLE. Določamo jih večkrat, ker nam njihova vrednost posredno kaže na aktivnost bolezni. b) Protitelesa proti Sm jedrnemu antigenu (anti-Sm) Primarni laboratorijski test za diagnostiko sistemskega lupusa eritematozusa je določanje titra ANA. Ker pa je prevalenca bolezni nizka, se ta test le redko izvaja kot test primarne izbire. Test se po priporočilih Ameriškega združenja za revmatologijo izvede, kadar še nediagnosticirana bolezen napade dva ali več organskih sistemov. Pri pacientih, ki imajo titer ANA 1:40 in značilne karakteristike bolezni, izražene v več organskih sistemih, lahko SLE potrdimo brez dodatnih testiranj. Če pa bolnik kljub titru 1:40 nima izraženih značilnih simptomov, so potrebne nadaljnje preiskave – protitelesa proti dsDNA in Sm jedrnemu antigenu. V primeru, da je titer ANA manjši od 1:40, sklepamo, da bolnik ne trpi za SLE, vendar je priporočljivo ovrednotiti, ali gre morda za obliko SLE, kjer ANA niso prisotni. Zdravljenje Za SLE ne poznamo specifičnega zdravljenja, lahko pa bolezen zdravimo simptomatsko. Običajno se bolnikom predpišejo nesteroidna protivnetna zdravila (nesteroidni antirevmatiki), ki zdravijo artritis in plevralno vnetje. Kožne izpuščaje zdravimo s kortikoster- SLE povzroča tudi vnetje sklepov. c) Prisotnost antifosfolipidnih protiteles • Protitelesa proti jedrnim antigenom (angl. antinuclear antibodies – ANA) so protitelesa, ki so usmerjena proti celičnemu jedru. Prisotna so skoraj pri vseh bolnikih s SLE. Pozitiven test ANA ne pomeni nujno, da ima bolnik SLE, ker so lahko ta protitelesa prisotna tudi pri ostalih boleznih in celo pri 5 % zdravih otrok. oidnimi kremami, poleg tega pa z antimalariki (hidroksiklorokin) in nizkimi odmerki kortikosteroidov še zmanjšamo kožne simptome in artritis. S kortikosteroidi ali imunosupresivi znižamo pretirano delovanje imunskega sistema. Na začetku bolezni je potrebno vsakodnevno jemanje kortikosteroidov več tednov ali mesecev in pri večini bolnikov je potrebno zdravljenje s temi zdravili nadaljevati več let. Začetni odmerek kortikosteroidov in pogostost dajanja sta odvisna od stopnje bolezni in pri- sistem pa so prizadeti le redko. Simptomi običajno izginejo po prenehanju zdravljenja. Neonatalni lupus Neonatalni lupus je redka bolezen ploda in novorojenčka, ki nastane zaradi prenosa specifičnih materinih protiteles preko posteljice v času nosečnosti. Specifična protitelesa, ki so povezana z nastankom neonatalnega lupusa, so anti-Ro in anti-La protitelesa. Ta so prisotna pri eni tretjini bolnikov s SLE, vendar večina žensk s temi protitelesi rodi zdrave otroke. Po drugi strani se lahko neonatalni lupus pojavi tudi pri otroku, rojenemu materi brez SLE. zadetosti notranjih organov. Visoke odmerke oralnih ali intravenskih kortikosteroidov uporabljamo pri zdravljenju hude hemolitične anemije, prizadetosti centralnega živčnega sistema in hujši prizadetosti ledvic. Običajno pride do izboljšanja že v nekaj dneh po začetku zdravljenja s kortikosteroidi. Po začetni umiritvi bolezenskih simptomov odmerek kortikosteroidov znižujemo do najmanjšega odmerka, ob katerem je bolezen umirjena. Nižanje odmerka kortikosteroidov mora biti postopno in ob tem večkrat opravljamo kontrolne laboratorijske preiskave, s katerimi spremljamo aktivnost bolezni. V primeru, da uporaba kortikosteroidov ne izboljša pacientovega stanja, se predpiše zdravljenje z učinkovinami, ki inhibirajo rast celic. Te pa imajo hude stranske učinke, kar pomeni, da mora zdravljenje potekati pod strogim zdravniškim nadzorom. Imunosupresijska zdravila ne morejo nadomestiti kortikosteroidov. Ciklofosfamid in azatioprin sta na voljo v obliki tablet in ju bolniki običajno ne jemljejo hkrati. Pulzno zdravljenje s ciklofosfamidom v obliki intravenske infuzije uporabljamo pri otrocih s hudo ledvično prizadetostjo in pri nekaterih drugih resnih stanjih, povezanih s SLE. Pri tej obliki zdravljenja dajemo velik odmerek ciklofosfamida (10 do 15-krat večji kot je dnevni odmerek v obliki tablet) v obliki intravenske infuzije v žilo. Infuzijo ciklofosfamida otrok dobi med enodnevnim bivanjem v bolnišnici. Priporočljivo je tudi preventivno zdravljenje srca, spremljanje morebitnega nastopa osteoporoze in psihičnega stanja bolezni. Ob nastopu fotosenzitivnosti je potrebna uporaba zaščitnih oblačil, sončnih očal in krem za sončenje. Zdravljenje traja tako dolgo, dokler traja bolezen. Večina otrok mora redno prejemati kortikosteroide še več let po začetku bolezni. Dolgotrajno jemanje nizkih, vzdrževalnih odmerkov kortikosteroidov zmanjša verjetnost za ponoven zagon bolezni in omogoča nadzor nad boleznijo. Pri večini bolnikov je bolje nadaljevati zdravljenje z nizkimi odmerki kortikosteroidov, kot pa tvegati morebiten ponoven zagon. Zanimivosti Z zdravili povzročen sistemski lupus eritematozus Z zdravili povzročen SLE je bolezen, ki je podobna klasičnemu SLE, le da se pojavi kot preobčutljivostna reakcija na določeno zdravilo. Najpogostejše učinkovine, ki povzročajo to vrsto bolezni, so izoniazid, hidralazin in prokainamid. Bolezen prizadene predvsem sklepe, srce in pljuča, ledvice in živčni Zelo redko se pojavijo motnje v srčnem ritmu, kot je prirojeni srčni blok. Pri prirojenem srčnem bloku ima otrok prenizko število srčnih utripov na minuto. Ta nepravilnost je lahko trajna in jo običajno ugotovimo z ultrazvočnim pregledom plodovega srca med 15. in 25. tednom nosečnosti. V določenih primerih je možno zdravljenje plodove bolezni že v času nosečnosti. Po rojstvu otroci s prirojenim srčnim blokom potrebujejo vstavitev srčnega spodbujevalnika. Če ima ženska že enega otroka s prirojenim srčnim blokom, obstaja približno 10 – 15% možnosti, da bo imel enake težave tudi drugi otrok. Otroci z neonatalnim lupusom normalno rastejo in se razvijajo. Pri njih obstaja le majhno tveganje, da bodo kasneje v življenju zboleli za SLE. Viri: - http://www.printo.it/pediatric-rheumatology/information/ Slovenia/PDF/2_JSLE_Slovenia.pdf, dostopno: februar 2013 - Gill, M. et al. Diagnosis of Systemic Lupus Erythematosus. American Family Physician 2003; 68: 11. - http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000435. htm, dostopno: februar 2013 - http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000446. htm, dostopno: februar 2013 marec 2013 15 LBM kotiček Sistemski lupus eritematozus Diagnostika sistemskega lupusa eritematozusa. Neonatalni lupus je drugačna bolezen kot SLE. V večini primerov težave, povezane z neonatalnim lupusom, popolnoma izzvenijo v prvih 3 do 6 mesecih starosti. Najpogostejši simptom je kožni izpuščaj, ki se pojavi nekaj dni ali nekaj tednov po rojstvu, posebej če je otrok izpostavljen sončnim žarkom. Izpuščaj pri neonatalnem lupusu je prehoden in običajno ne pušča brazgotin. Drugi najpogostejši simptom je zmanjšanje števila krvnih celic, ki je redko težje in običajno izzveni v nekaj tednih brez zdravljenja. STRATEGIJE ZA PRENOS PROTEINOV IN PEPTIDOV V IN SKOZI KOŽO, UPORABNE TUDI V KOZMETOLOGIJI Na področju biotehnologije in genskega inženirstva so bile izvedene številne študije in dosežen velik napredek na področju sinteze peptidov in proteinov ter njihove terapevtske uporabe pri zdravljenju kardiovaskularnih motenj, inkontinence, rakavih obolenj, virusnih infekcij, vnetij, imunosti, diabetesa in debelosti. Čeprav so peptidi in proteini namenjeni sistemskemu delovanju, lahko imajo številni peptidi, če so aplicirani lokalno na mesto delovanja, terapevtske in kozmetične učinke na koži. Takšen peptid je npr. protimikrobni peptid (AMPs), ki naj bi imel pozitivne učinke pri obvladovanju atopijskega dermatitisa, psoriaze in kožnih infekcij. Številni peptidi pa se vgrajujejo tudi v kozmetične izdelke, natančneje v kozmecevtike, ki se uporabljajo za preprečevanje staranja – anti-aging. Kozmetološki kotiček Strategije za prenos proteinov in peptidov v in skozi kožo, uporabne tudi v kozmetologiji Janja Belinc Najpogosteje uporabljena oblika prenosa proteinov in peptidov v procesu zdravljenja je še vedno parenteralno injiciranje, saj so v primeru oralne aplikacije nestabilni. Novodobne raziskave se usmerjajo v iskanje alternativnih poti dostave peptidov in proteinov, kot so inhalacija, bukalna aplikacija, intranazalna in transdermalna dostavna pot ter drugi novi dostavni sistemi. Transdermalna dostava peptidov in proteinov predstavlja najboljši dostavni sistem, saj se pri njej izognemo prvi stopnji razgradnje (first-pass metabolism), ki poteka v jetrih ali GIT (gastrointestinalnem traktu). Pri transdermalni poti pride tudi do manjše razgradnje proteinov kot pri drugih dostavnih poteh. Peptidi in proteini so učinkoviti tako pri sistemskem zdravljenju kot tudi v različnih kozmetičnih izdelkih, kadar v zadostnih, terapevtsko učinkovitih koncentracijah dosežejo tarčno mesto. V prispevku se bom osredotočila predvsem na transdermalno dostavo, kjer je najpomembneje, da aplicirani peptidi dosežejo svoje tarčno mesto, ki je lahko na koži ali globlje v tkivih v potrebnih koncentracijah, ki zagotovijo pozitivne terapevtske učinke. Pri tem pa je najpomembneje, da premagajo barierno funkcijo kože. 16 marec 2013 Barierna funkcija kože IIdealne lastnosti molekul za uspešno transdermalno dostavo so relativno majhna molekulska masa (< 500 Da), visoka temperatura tališča (< 200 °C), zmerna lipofilnost (logP 1–3), topnost v vodi (> 1 mg/ml) in visok farmakološki potencial. Snov, ki se aplicira na kožo, ima tri možnosti za prečkanje epidermisa. Prva je preko lasnega folikla in pridruženih žlez, druga pot je preko žlez znojnic in tretja preko samega stratum corneuma. Poškodovana površina kože in kožnih priveskov (lojnice, znojnice, lasje, dlake in nohti) zajema le majhen procent (0,1 %) celotne površine. Kljub temu vpliva na prehod snovi v kožo po aplikaciji in je tako lahko pomembna dostavna pot za velike polarne molekule, polimere in koloidne delce, ki normalno ne prehajajo stratum corneuma. Čeprav je stratum corneum zgrajen le iz 10–15 plasti keratinocitov, predstavlja učinkovito bariero za penetracijo snovi v kožo. Model stratum corneuma opišemo kot model opek in malte, kjer so opeke keratinociti, malta pa je medceličnina, ki je sestavljena iz dolgoverižnih ceramidov, prostih maščobnih kislin, trigliceridov, holesterola, holesterolnih sulfatov in sterolov. Za medceličnino je znano, da je glavna pot penetriranih molekul skozi stratum corneum. V živem epidermisu in dermisu so številni encimi, ki lahko povzročijo razgradnjo peptidov in proteinov, vendar pa je v koži manjša encimska aktivnost kot v GIT ali jetrih. Vseeno pa je potrebno pri načrtovanju transdermalnega dostavnega sistema upoštevati metabolično aktivnost v koži in načrtovati primerno količino aktivnih peptidov, ki so potrebni za dostavo peptida na tarčno mesto. Poti penetracije Penetracija peptidov skozi kožo Peptidi so hidrofilne in navadno nabite molekule pri fiziološkem pH. Njihove molekulske mase se gibljejo od 300 Da in tudi do več kot 1000 Da. Posledično je njihova permeabilnost skozi kožo zelo slaba in tako tudi izgubijo svoj terapevtski učinek. Strategije za prenos peptidov in proteinov skozi kožo vključujejo kemične • sistemske učinke; njihova struktura je podobna sfingozinom in ceramidom, ki se naravno nahajajo v zgornjih plasteh kože, urea: ustvari hidrofilne difuzijske kanalčke v kožni barieri. 1. Popeševalci perkutane penetracije Zelo pomembna metoda pri dostavi majhnih molekul je izboljšanje formulacije. Ta vidik nam lahko pomaga pri razvijanju novih dostavnih sistemov za majhne peptide, ki imajo po lokalni aplikaciji na koži pozitivne dermatološke ali kozmetične učinke. To ne velja za peptide z veliko molekulsko maso in proteine, ki naravno ne prehajajo kože. Pri transdermalni dostavi velikih peptidov in proteinov se zato raziskovalci osredotočajo na iskanje novih tehnologij za dostavo peptidov in proteinov v kožo. Na področju izboljšanja transdermalnega dostavljanja učinkovin je najbolj raziskana modifikacija učinkovine s pospeševalci penetracije (absorpcijski promotorji ali pospeševalci). Ti pospeševalci povečajo difuzijo učinkovine skozi stratum corneum s povečanjem fluidnosti lipidov in zmanjšanjem barierne funkcije kože. Ta pristop je bil uspešen pri velikem številu majhnih molekul, vendar so številni od pospeševalcev povzročili iritacije. Zaradi hidrofilne narave peptidov in njihove molekulske mase so pospeševalci penetracije pomembna izboljšava pri dostavi peptidov. • • • • • sulfoksidi: dimetilsulfoksid (DMSO), azon (laurocapram ali 1-dodecilazacikloheptan-2-on), pirolidoni, maščobne kisline (dolgoverižne): oleinska kislina, lavrinska kislina, miristinska kislina, kaprinska kislina, alkoholi (etanol, cineol), amidi, glikoli (dietilen glikol, tetraetilen glikol, propilen glikol), etri (polioksietilen-2-oli eter, polioksietilen2-stearil eter), eterična olja, terpeni, terpenoidi: eterična olja evkaliptusa, metlike in eterično olje Canange odorate, oksazolidinoni: nov razred kemijskih pospeševalcev penetracije, ki se uporabljajo v kozmetiki, saj imajo zelo nizke Niosomi so liposomi, ki so sestavljeni iz plasti neionskih površinsko aktivnih snovi (PAS) in lipidnega sloja ter se uporabljajo kot nosilci za številne kozmetične in zdravilne učinkovine. Njihov dostavni mehanizem temelji na povečanju penetracije zaradi površinsko aktivnih snovi in povečani fleksibilnosti molekul. Transferosomi Kemijski spodbujevalci 2. Kapsuliranje Kapsuliranje je ujetje peptida v nove dostavne sisteme, kot so mikrosfere, liposomi in nanodelci, ki so del dostavne poti polimerov, fosfolipidov in ogljikovih hidratov. Najbolj raziskani za transdermalno dostavo so liposomi s fosfolipidno podlago. Za njih je znano, da so zelo uporabni za lokalno dostavo učinkovin v zgornje plasti kože. Globlje od epidermisa ne penetrirajo. Ob liposomih so razvili še druge dostavne sisteme, kot so transferosomi, niosomi in etosomi. Transferosomi so liposomi, ki so sestavljeni iz fosfolipidov, kot je fosfatidilholin, in površinsko aktivnih snovi, ki zmanjšajo medfazno napetost. Transferosomi so se zmožni stisniti med celične kanalčke in med lipidi penetrirati v stratum corneum vse do nižjih plasti kože, v smeri koncentracijskega gradienta. Npr. inzulin in drugi podobni lektini boljše penetrirajo, če so v obliki transferosomov. Zaradi svoje strukture so tako boljši od klasičnih liposomov. Omenjeni liposomi imajo tudi terapevtske učinke in pospešijo celjenje ran. Poročajo o povečanju celjenja za 200 % po aplikaciji humanega rastnega faktorja v liposomu. Prav tako so poročali o povečanju celjenja, ko so nanesli liposome z IFN-α. 3. Kemijska modifikacija molekule Eden izmed pomembnih načinov povečanja permeabilnosti učinkovin skozi kožo je, da učinkovino kemijsko spremenimo. Najpomembnejši so lipofilni derivati peptidov, ki lahko vplivajo na povečanje učinkovitosti kapsuliranja ali pa direktno povečajo permeabilnost peptidov preko barier. Ta vidik uporabe se je izkazal za uspešnega pri povečanju permeabilnosti preko prebavne in rektalne bariere. Prav tako pa je vse več raziskav o lipofilnih derivatih peptidov in njihovem vplivu pri prehajanju skozi kožo. Nekaj primerov kemijskih pospeševalcev penetracije skozi kožo: • Niosomi Kapsuliranje Etosomi Etosomi so liposomi, zgrajeni iz fosfolipidnega sloja z večjo vsebnostjo etanola, ki pripomore k boljši dostavi učinkovine. V eni izmed raziskav so ugotovili, da dodatek večje količine etanola fosfatidilholinski strukturi, ki tvori etosomsko tekočino, omogoča nastanek mehkega in gibljivega liposoma, ki lažje penetrira v kožo. Dovajanje fizikalne energije pri aplikaciji 1. Iontoforeza Pri iontoforezi uporabljamo majhno električno napetost s konstantnim tokom, ki potiska nabite molekule v kožo in predstavlja neinvazivno metodo dostavljanja, ki pa ima sistemsko delovanje. Glavni mehanizem delovanja iontoforeze je električni odboj, pri čemer se raztopina z istim nabojem kot na kožo položena elektroda odbije v kožo. Ta električni tok direktno vpliva na povečanje permeabilnosti in povzroči marec 2013 17 Kozmetološki kotiček Strategije za prenos proteinov in peptidov v in skozi kožo, uporabne tudi v kozmetologiji modifikacije peptidov, da pride do povečane lipofilnosti molekule. Lahko jih ujamemo v hidrofobne kapsule ali pa peptidom dodamo penetracijske pospeševalce, ki kemično in fizično zmanjšajo bariero stratum corneuma. elektroosmozo. Pride do konvekcijskega gibanja vode, ki poveča permeabilnost naravnih topljencev. Ta tok topljenca se giblje od anode do katode, kot posledica negativnega naboja kože (zaradi fiziološkega pH). Iontoforezni transdermalni dostavni sistem so preizkusili pri številnih peptidih, kot so ciklosporini, nafarelin, kalcitonin, inzulin itd. učinkovine usmeri direktno skozi kožo. Študije so pokazale, da ti stresni valovi povzročijo povečanje permeabilnosti stratum corneuma, kakor tudi difuzijo makromolekul. Osnovni princip elektroporacije električno polje, se celična membrana vede kot izolator, na njej pa se vzpostavi vsiljena transmembranska napetost. Kozmetološki kotiček Strategije za prenos proteinov in peptidov v in skozi kožo, uporabne tudi v kozmetologiji Osnovni princip ionoforeze Iontoforeza predstavlja kontrolirano metodo transdermalnega dostavljanja, saj je količina dostavljene učinkovine proporcionalna količini uporabljenega naboja. Seveda pa obstajajo tudi nekatere kationske spojine, med njimi so tudi peptidi, ki se pri tem procesu obnašajo drugače. Večina pospeševalnih tehnik deluje tako, da poruši kožno bariero in s tem olajša pasivno difuzijo topljenca, medtem ko iontoforeza deluje direktno na topljenec. Iontoforeza se lahko tako uporablja za lokalno dostavljanje majhnih peptidov v primeru zdravljenja kožnih obolenj in lezij, ne moremo pa je uporabljati za velike peptide. 2. Elektroporacija Elektroporacija je tehnika, ki prečkanje celične membrane omogoča številnim makromolekulam, ki jih celica v normalnih okoliščinah ne prepušča. Vključuje uporabo visokih napetosti (100–1000 V) in kratkih pulzov (1–100 ms), ki povzročijo prehodne strukturne spremembe v lipidnem dvosloju stratum corneuma in nastanek hidrofilnih (vodnih) por. Ta metoda omogoča vnos tujega materiala v celice z uporabo napetostnih električnih pulzov. Električni pulz opišemo z amplitudo jakosti električnega polja ter s časom trajanja. Posledica izpostavitve celice električnim pulzom je povečanje prepustnosti celične membrane, ki omogoči vnos snovi v celico. Ko je celica izpostavljena električnim pulzom oz. ko nanjo deluje 18 marec 2013 Elektoporacija omogoča večjo permeabilnost peptidov kot prej omenjena iontoforeza. Vsi pacienti, na katerih so izvajali elektroporacijo, so se počutili neprijetno, nekateri so občutili manjšo bolečino ali celo mišične krče. Če bi lahko odpravili te stranske učinke, bi bila elektroporacija za transdermalno dostavo učinkovin zelo uporabna. 3. Sonoforeza (fonofereza) Sonoforeza je postopek, kjer s pomočjo ultrazvoka učinkovine vnašamo v globlje plasti kože. Pri sonoforezi se uporabljajo nizke frekvence ultrazvoka (< 100 kHz), ki omogočajo večjo penetracijo molekul. To velja tudi za dostavo makromolekul preko nepoškodovane kože. Mehanizem, kako ultrazvočno valovanje poveča permeabilnost skozi kožo, ni popolnoma znan. Valovi naj bi povzročili preureditev lipidnega dvosloja v stratum corneumu, kar pripomore k difuziji učinkovin, ter naj bi delno odstranili lipide iz stratum corneuma, kar prav tako pripomore k povečanju permeabilnosti. Povečajo tudi transdermalni transport številnih peptidov in proteinov, med njimi inzulina, eritropoetina, IFN-γ in heparina. Fotomehanični valovi, ki jih proizvede laser (Q-switched ruby), povzročijo ablacijo tarčnega materiala – v našem primeru učinkovine. Na kožo nanesemo vsebnik z učinkovino in ga obsevamo z laserskimi žarki, ki trčijo v molekule učinkovine in povzročijo nastanek fotomehaničnih valov. Laser torej seva na material, npr. polistiren, kar povzroči fotomehanično delovanje na kožo. Fotomehanični valovi povečajo permeabilnost stratum corneuma in olajšajo prehod molekul učinkovine iz vsebnika v kožo. Omogočajo tudi prenos genov. Fizikalna penetracija stratum corneuma – minimalno invazivna 1. Mikroinjiciranje Velik napredek v mikroizdelavi v elektronski industriji je vodil do novih izumov v medicini, kot so miniaturni diagnostični senzorji, dostavne črpalke za dostavo učinkovin in tkivno inženirstvo. Mikroigle so ena izmed teh inovacij, pri kateri se zbirka igel uporabi za predrtje kože z minimalno invazivnim postopkom, s čimer ustvarimo fizično pot za difuzijo naše učinkovine. Uporabljene so različne oblike in materiali, kot so silikoni, polimeri in kovine. Zbirko mikroigel nanesemo na površino kože tako, da mikroigla (150 µm v dolžino) predre epidermis in obide stratum cor- Uporaba ultrazvoka pri terapijah je za pacienta varna in sprejemljiva. Pri lokalnih terapijah se uporabljajo nizke frekvence ultrazvočnih pulzov (10 s, 55 kHz ultrazvočne predpriprave), ki jih bolniki dobro prenašajo, vendar zaradi kratkih in nizkih ultrazvočnih pulzov ta metoda ni učinkovita za transdermalno dostavljanje velikih molekul. Ne glede na učinkovitost pa so ultrazvočni sistemi veliki in nerodni, medtem ko lahko iontoforezne naprave minimiziramo in jih naredimo bolj uporabne za upravljanje. 4. Fotomehanični valovi Fotomehanični valovi temeljijo na učinku laserskega sevanja, ki tarčne Oblike in materiali mikroigel V primerjavi z alternativnimi dostavnimi potmi, kot sta intranazalna in oralna, ta pot zagotavlja večjo biorazpoložljivost. Odkar so mikroigle prvič predstavili, je največjo skrb predstavljala varnost. Porajalo se je vprašanje, kaj se zgodi, če se igla v koži zlomi, in prišli so do zaključka, da je pri nežni in previdni vstavitvi silikonske mikroigle zlom malo verjeten. Kovinske mikroigle so bolj robustne, medtem ko biorazgradljivi polimeri ponujajo varno alternativo. Ker je tehnika neboleča, fleksibilna, priročna in ponuja izboljšano dostavo, jo aktivno vpeljujejo kot novo tehniko za dostavljanje učinkovin. 2. Šobni injektorji Komercialno so dostopne številne naprave, ki poženejo praške v kožo pri veliki hitrosti. Te naprave ponujajo brezigelno alternativo tradicionalnim injekcijam. Aktualne aplikacije se uporabljajo za dostavo rekombinantnega človeškega rastnega hormona, inzulina in cepiv. Šobni injektorji se pojavljajo v dveh oblikah: za dostavo delcev in tekočin. Odstranitev stratum corneuma Stratum corneum je glavna kožna bariera, zato bi njegova odstranitev dramatično povečala prepustnost kože in izgubo vode (TEWL). Čeprav se zdi, da bi bil to drastičen pristop za izboljšanje transdermalne absorpcije, so razvili številne tehnike, ki omogočajo kontrolirano odstranitev stratum corneuma, ki vključujejo lasersko ablacijo, radiofrekventno energijo in nastanek sesalnih mehurjev. 1. Laserska ablacija Visoko energetski laser, usmerjen na površino kože, lahko odstrani stratum corneum in poveča prepustnost učinkovin v pozneje apliciranih zdravilih. Nizko intenzitetna Erbium:YAG laserska svetloba, emitirana pri 2940 nm, se uporablja v kozmetični in plastični kirurgiji pri obnovi površine kože, pri zdravljenju fotopoškodb, brazgotin, depigmentacije. Opraviti je potrebno še oceno varnosti in reverzibilnosti, zelo verjetno pa je, da bo laserska ablacija imela omejeno klinično prakso in omejeno aplikacijo, saj obstaja tveganje, da se koža po aplikaciji ne obnovi. 2. Termična ablacija Sistem ViaDerm sestavljajo mikro radiofrekvenčne elektrode, ki v epidermisu s celično ablacijo ustvarjajo mikrokanale in s tem omogočajo difuzijo učinkovin. Tehnologija omogoča transdermalno dostavo majhnih hidrofilnih učinkovin, peptidov in genov. Opisana tehnika je dobro sprejeta zaradi pojava blagega eritema in minimalne bolečine (energija je namreč usmerjena na zgornji epidermis, nociceptorji niso prizadeti). 3. Ablacija z izsesalnim mehurčkom Cellpatch je preprosta naprava, ki z uporabo vakuuma tvori majhne mehurje na koži, te mehurje pa nato odstranimo za potrebe nanosa učinkovine. Ker je pri postopku odstranjen zgolj epidermis (ne prodira do dermalnih kapilar in nociceptorjev), ne pride do krvavitev ali slabega počutja. Oblike in materiali mikroigel • prekinitev intracelularnih proteinov. Zaključki Študije tehnologij, ki smo jih opisali, so povečale možnosti uporabe kombinacije spodbujevalnih pristopov za doseganje relevantne terapevtske dostave proteinov in peptidov v in skozi kožo. Ker je bila dokazana popolna varnost in toleranca pacientov do teh kombinacij, se v teh mehanizmih skriva možnost učinkovitih dostavnih alternativ, ki bodo narekovale razvoj sodobnih aktivnih kozmetičnih izdelkov in novih oblik zdravljenja bolezni. Viri: - Heather A.E. Benson, S. Namjoshi: Proteins and peptides: Strategies for delivery to and across the skin. Journal of Pharmaceutical Sciences 2008, Vol. 97: 3591-3610 - Higuchi WI. 1962. Analysis of data on the medicament release from ointments. J Pharm Sci 51:802–804. - Michaels AS, Chandrasekaran SK, Shaw JE. 1975. Drug permeation through human skin: Theory and in vitro experimental measurement. AIChE 21:985–996. - Elias PM, Menon GK. 1991. Structural and lipid biochemical correlates of the epidermal permeability barrier. Adv Lipid Res 24:1–26. - Benson HAE. 2006. Transfersomes for transdermal drug 4. Termična poracija Zajema aplikacijo pulzirane toplote za tvorbo mikronskih vodnih poti čez startum corneum. delivery. Expert Opin Drug Deliv 3:727–737. - Touitou E, Dayan N, Bergelson L, Godin B, Eliaz M. 2000. Ethosomes—Novel vesicular carriers for enhanced delivery: Characterization and skin penetration properties. J Control Release 65: 403–418. - Brown GL, Curtsinger LJ, White M, Mitchell RO, Pietsch J, Nordquist R, von Fraunhofer A, Schultz GS. 1988. Acceleration of tensile strength of incisions treated with EGF and TGF-beta. Kombinacija tehnologij Kombinacija ene ali več izboljšanih spodbujevalnih tehnologij bo v prihodnosti omogočala razvoj novih transdermalnih izdelkov. V mnogih primerih je mogoče doseči sinergizem, čeprav je težko predvidevati optimalne spodbujevalne kombinacije za posamezno učinkovino ali peptid. Ann Surg 208:788–794. - Schuetz YB, Naik A, Guy RH, Kalia YN. 2005. Emerging strategies for the transdermal delivery of peptide and protein drugs. Expert Opin Drug Deliv 2:533–548. - Gaudy C, Richard MA, Folchetti G, Bonerandi JJ, Grob JJ. 2006. Randomized controlled study of electrochemotherapy in the local treatment of skin metastases of melanoma. J Cutan Med Surg 10: 115–121. - Alvarez-Roman R, Merino G, Kalia YN, Naik A, Guy RH. 2003. Skin permeability enhancement by low frequency sonophoresis: Lipid extraction and transport pathways. J Pharm Sci 92:1138–1146. Sinergija med spodbujevalci je lahko bodisi kemijske bodisi fizikalne narave in se odraža na različnih mehanizmih, kot na primer: • povečana topnost peptidov, • povečana razporeditev peptidov v stratum corneum, • porušenje lipidnega dvosloja, marec 2013 19 Kozmetološki kotiček Strategije za prenos proteinov in peptidov v in skozi kožo, uporabne tudi v kozmetologiji neum ter dostavi učinkovino direktno v epidermis. Ker epidermis nima nociceptorjev (senzorni končiči za bolečino) in ker mikroigle ne prodrejo do nociceptorjev v dermisu, se bolečina ne občuti. Čeprav so bile razvite različne oblike, igle delimo na polne in votle. Polne mikroigle uporabljamo za dostavljanje učinkovine s predrtjem kože ali pa so mikroigle prevlečene z našo učinkovino. Votle mikroigle imajo prednost pred polnimi, saj je v posamezni aplikaciji možno apliciranje večjega odmerka učinkovine, možen je podaljšan vnos učinkovine v kožo ali pa je omogočen hitrejši vnos odmerka z zunanjimi pritiskom. NOVIČKE Irenej Jerič, Enej Bole DNA izgubila ekskluzivnost prenašalke dedovanja Hitra ponovitev: DNA in RNA sestavljajo nukleotidi. Nukleotid pa je sestavljen iz treh komponent: fosfata, sladkorja (deoksiriboze ali riboze) in dušikove baze (adenina, citozina, gvanina, timina). XNA (xeno – tuje, nezemeljsko) namesto riboze oz. deoksiriboze vsebuje sladkorje s 4–7 ogljikovimi atomi (namesto standardnih pet), FANA vsebuje atom fluora. In »oskarja znanosti« dobi … Nobelovo nagrado s področja fiziologije in medicine sta letos prejela Sir John B. Gurdon in dr. Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko zrele celice reprogramiramo nazaj v pluripotentne. Po domače povedano: ustvarila sta časovni stroj, ki odraslo celico popelje nazaj v njeno najzgodnejše otroštvo, ko je ta še tabula rasa – nepopisan list papirja. Če je to bila prej na primer celica kože, lahko sedaj ponovno zraste v celico kože (epitelijsko celico), ob drugačni stimulaciji pa v katero koli drugo, na primer celico živčevja (nevron). S tem odkritjem se je uspešno rešila etična zagata, ki je ovirala raziskave matičnih celic, katerih vir so bili človeški zarodki, ki so jih ustvarili z biomedicinsko oploditvijo. Nova metoda pridobivanja bo omogočila razcvet presajanja matičnih celic (tkivno inženirstvo). Še ena bistvena prednost je v tem, da telo ne bo zavračalo novih organov, saj bodo »narejeni« iz njegovih lastnih celic in jih bo prepoznalo kot »svoje«. Viri: - http://io9.com/5903221/meet-xna-the-first-synthetic-dnathat-evolves-like-the-real-thing Novičke Biogoriva na poletu 29. oktobra lani je poletelo letalo, katerega motorje je gnalo 100 % biogorivo, pridobljeno iz vrste ogrščice (Brassica carinata). 20 marec 2013 Vroče v CERN-u Po tem, ko so povzročili okoli 800.000.000.000.000 čelnih trkov protonov, našli Higgsov bozon in (najverjetneje) potrdili standardni model, so vrli fiziki podrli še rekord v najvišji temperaturi, ki jo je proizvedel človek: 5,5 × 1012 stopinj Celzija. O tem, če so kaj zažgali, za zdaj še nič. XNA so sposobne shranjevanja informacij, njihovega pomnoževanja, dedovanja in celo evolucije. Znanstveniki so že razvili encim, ki omogoča prepis DNA v XNA in obratno. Viri: - http://io9.com/5903221/meet-xna-the-first-synthetic-dnathat-evolves-like-the-real-thing Italijanskim znanstvenikom zaporne kazni Sodišče v L’Aquili je sedem italijanskih strokovnjakov obsodilo na šest let zapora, ker so spomladi leta 2009 podcenili nevarnost in niso ustrezno posvarili pred potresom. Sodni proces je vzbudil zgražanje in pozive za takojšno izpustitev. Viri: - http://www.mladina.si/117133/znanstveniki-ogorceni-nadobsodbo-v-l-aquili/ FDA je odobrila hitri test na vi- V ZDA je trenutno okoli 1,2 milijona ljudi z virusom HIV, kar vsak peti ne ve, da je rus HIV Test, ki v vzorcu sline »zazna« protitelesa proti virusu HIV tipa 1 in 2, je na voljo v prosti prodaji. Rezultati so znani v 20–40 minutah. Pozitiven test ne pomeni nujno okužbe (1 lažno pozitiven izid na 5000 testiranj), za potrditev je potrebno dodatno testiranje. Negativen izid pa je možen, če je do infekcije prišlo pred manj kot tremi meseci. okužen, vsako leto se okuži še 50.000 Američanov. Strokovnjaki se nadejajo, da bo test pomagal zajeziti širjenje te novodobne kuge. Zgodnje odkritje omogoči boljše zdravljenje in podaljšano življenjsko dobo ter višjo kvaliteto življenja. Viri: - http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnounce-ments/ucm310542.htm Je strah, da bo v enem do dveh desetletjih zmanjkalo učinkovitih antibiotikov, utemeljen? Res je, da so zaradi njihovega nepremišljenega predpisovanja bakterije nanje vse bolj odporne. Prav tako drži, da bi farmacevtska industrija lahko več vlagala v razvoj novih antibiotikov, ki pa žal niso pretirano dobičkonosni. Povprečni bolnik namreč uporablja antibiotik le nekaj tednov, sam antibiotik kot zdravilo pa ima življenjsko dobo od pet do deset let; preprosto povedano, ne izplača se. Mogoče je torej le nekaj na tem. Evropska unija je zato z osmimi milijoni funtov podprla projekt PharmaSea, v okviru katerega se bodo znanstveniki z vsega sveta podali na raziskovanje skrivnostnih globokomorskih predelov ob obalah Peruja, Čila, Norveške, Nove Zelandije … V vzorcih blata in sedimentov, ki jih bodo na površje privlekli iz globin do osem kilometrov, bodo iskali in proučevali še neodkrite vrste bakterij in gliv. Prepričani so, da bodo tako našli veliko zanimivih spojin, ki bi lahko bile izhodiščne točke za razvoj novih antibiotikov. Upajmo, da imajo prav, saj misel na to, da bi čez petnajst let lahko umirali zaradi danes preprosto ozdravljivih okužb, ni ravno prijetna. Viri: - http://www.medicalnewstoday.com/articles/256416.php Raje kalcij kot mangan Mangafodipir je snov, ki se uporablja kot kontrastno sredstvo za slikanje z magnetno resonanco, vendar ima tudi druge potencialno uporabne lastnosti. Ugotovili so namreč, da med kemoterapijo ščiti zdrave celice in tako blaži njene stranske učinke. Ena izmed posledic kemoterapije je drastičen upad levkocitov v krvi (nevtropenija), kar je mangafodipir pri testiranju na miših uspel preprečiti, ne da bi znižal učinek zdravljenja, vendar pa se je iz substance sprostilo veliko mangana, kar je potencialno toksično in povzroča poškodbe možganov. calmangafodipir. Ta je v primerjavi s svojim predhodnikom še bolj učinkovit proti stranskim učinkom kemoterapije in – kot da to še ne bi bilo dovolj – okrepi njeno protitumorno delovanje. Rezultate mednarodne študije na pacientih z rakom debelega črevesa, ki že poteka, pričakujejo proti koncu letošnjega leta. Viri: -http://www.pharmanews.eu/research-anddevelopment/1202-new-drug-protects-against-side-effectsof-chemotherapy Problem so znanstveniki rešili tako, da so velik del mangana zamenjali s kalcijem in tako dobili bolj stabilen kompleks, Novičke 4,97 milj pod morjem marec 2013 21 Koristne gube? Že odkar pomnimo, obstaja želja po trajno lepi, gladki, mladostni koži brez gub. V ta namen smo se pripravljeni mazati z celo vrsto mazil in krem ter se celo poslužiti bolj drastičnih metod, kot je plastična kirurgija. In medtem ko gube na obrazu verjetno res nimajo nobene omembe vredne funkcije, je nedavno prišlo do odkritij, ki kažejo na koristnost gub na nekem drugem delu našega telesa – prstih. Seveda imamo v mislih pojav, ki ga lahko opazimo po daljšem namakanju v kadi ali kar v morju. Mnogi zmotno mislijo, da zgornja plast kože na prstih preprosto nabrekne kot posledica vode, ki prodre vanjo, vendar znanstveniki že od 30. let preteklega stoletja vedo, da to ne drži. Dejstvo, da se na prstih s poškodbami živcev gube sploh ne pojavijo, kaže na vpletenost avtonomnega živčevja. Bolj natančno, pojav je posledica krčenja krvnih žil pod kožo. Novičke Leta 2011 je bila s strani skupine evolucijskih nevrobiologov podana hipoteza, da je gubanje prstov posledica evolucije. Na podoben način kot zareze v avtomobilskih pnevmatikah naj bi nagubani prsti našim prednikom omogočili boljši oprijem mokrih predmetov in pripomogli k lažjemu nabiranju hrane z mokrih rastlin in iz potokov. Trditev so v študiji, kjer so prostovoljci prijemali razne predmete (med drugim spolzke frnikole), tudi dokazali. Mokre predmete je res lažje prijeti z nagubanimi prsti, medtem ko pri prijemanju suhih predmetov ni bilo opaznih razlik. Znanstvenikom se na to temo seveda porajajo še mnoga vprašanja. Raziskati nameravajo, če se kaj podobnega pojavlja tudi v živalskem svetu, zanima pa 22 marec 2013 jih tudi, zakaj ljudje nimamo prstov nagubanih ves čas, če to, kot kaže študija, res ne ovira prijemanja suhih predmetov. Mogoče je narava preprosto našla kompromis med funkcionalnostjo in svojim čutom za estetiko. Viri: - http://www.nature.com/news/science-gets-a-grip-onwrinkly-fingers-1.12175 Premik na področju Alzheimerjeve bolezni Ena glavnih značilnosti Alzheimerjeve bolezni je nastajanje toksične molekule amiloid beta, ki je mikroglialne celice, zaščitnice živčnega sistema, ne morejo odstraniti. Snov se zato nalaga v možganih in tvori t. i. senilne plake. Učinkovitemu zdravljenju te bolezni, ki za zdaj žal še ni poznano, je en korak bližje stopila skupina pod vodstvom dr. Sergea Rivesta, profesorja z Univerze v Lavalu. Uspelo jim je namreč identificirati molekulo MPL (monofosforil lipid A), ki stimulira možganske imunske celice in odstranjuje senilne plake. Pri nekaterih miših s simptomi Alzheimerjeve bolezni je po dvanajstih tednih prišlo do zmanjšanja senilnih plakov za celih 80 %. Dodatna dobra novica je, da se MPL že leta uporablja kot adjuvant v raznih cepivih in je znan kot varna snov. Omenjena molekula bi se potemtakem mogoče lahko uporabljala za zdravljenje oziroma vsaj upočasnitev napredka bolezni tudi pri ljudeh. Tu pa se načrti znanstvenikov še ne končajo. MPL naj bi uporabili tudi za pripravo cepiva, ki bi stimuliralo produkcijo protiteles proti amiloidu beta in tako delovalo preventivno pri ljudeh iz rizične skupine za Alzheimerjevo bolezen. Viri: - http://www.medicalnewstoday.com/articles/256416.php ČEŠKI KRTKI, GRANITNE KOCKE IN SUBTILNO POPOPRANA KAVA Ako si Čeh, si ponosen na svoj narod zaradi mnogih, zares premnogih reči. Ako si krt, in ne zgolj češki krt, ali pač veliki ljubitelj njih, ti je ljudstvo Čehov najbolj pri srcu zaradi risanke o Krtku. In ker je neumno ne marati krtov in povsem nevljudno ne poznati tako zelo prikupne risanke, naj bo tale zgodba zgodba o krtkih. Ana Oreški Kmalu so dočakali svoje poveljstvo, ki je med vsemi koristnimi in prijetnimi člani vključevalo tudi krtka z megafonom. Koristnega in prijetnega, ampak z megafonom. In za poveljstvom so končno dočakali tudi novi domek za naslednjih 10 ur, dve nadstropji visok, topel in skorajda udoben brlog. Na hitro so pospravili prtljago in zavzeli svoje strateške pozicije, vključujoč konstantno lačnega krtka, čigar metabolizma še vedno ne gre pojasniti z nobenim znanim krtkastim fiziološkim zakonom. Z drobceno zamudo so odrinili dogodivščinam naproti. Na poti do Maribora, kjer je bilo treba pobrati še troje krtkov, je navdušenje raslo. Odmrznjeni krtki (s pomočjo borovničevega napoja, pripravljenega po starodavnem receptu neke babice iz Orehove vasi, in nečesa češkega, tekočega in po enotnem mnenju težko pogoltljivega) so se nadvse veselili ogleda zloglasne nove pridobitve prebivalcev Evropske prestolnice kulture. Po tretjem »kandelabru z napako« so končno dosegli pravo avtobusno postajo in navdušenje nad radarji je padlo, takoj ko se je na obzorju pojavil kup granitnih kock. Težko razložim, od kod takojšnja privlačnost med kupom granita in drobnimi zverinicami. Govori se, da je granit pridobil na zgodovinski vrednosti, ko se je v kombinaciji z gorečimi balami sena uveljavil kot ultimativno orožje za izganjanje zlobnih županov iz sicer popolnoma prijetnih krtkastih naselbin. Sledil je dokaj miren spanec, ki so ga krtki izvajali v najrazličnejših položajih – od navadnih klobčičev pa vse do superzvitih spiral. In čeravno že superzvite spirale zahtevajo izjemno raztegljivost okončin, se je tu in tam le našel še kakšen, ki je spal z eno šapo na stolu, drugo spodvito tik pod stropom in tretjo v naročju četrte. V tišino v zraku je vsake toliko zarezal mraz, ko se je voznik avtobusa odločil prezračiti premični brlog. In vsakokrat so zaspani krtki tarnali in tožili in milo prosili, naj neha početi neumnosti in naj niti ne pomisli, da bi še kdaj odprl presneta vrata. Nekaj razdraženih krtkov je iz upora postanke dejansko izkoristilo in si privoščilo čokoladico, puhanje dimnih kolobarjev ali ekskurzijo na lokalno stranišče. Večini bo vsekakor ostal v spominu dvajsetminutni postanek pri dobrih desetih stopinjah pod ničlo ob plačljivem stranišču. Če prenizka temperatura ne bi sproti hladila vrele krvi, bi po zraku bržkone prej kot slej poletela jata granitnih kock. Ko je v daljavi končno vstalo sonce in so ledene zaplate na cestah grozeče bolščale v pravkar prebujajoče se zaspance, so že dosegli češki zračni prostor. Prebudili so se bolečih hrbtenic, izpahnjenih kolkov in s kritično znižanim nivojem kofeina v krvi. Nuja je nekatere privedla celo do momentalne nepismenosti, zato so dan pozdravili s subtilno popomarec 2013 23 Potopis Strokovno-zabavna ekskurzija Praga V ne najbolj idealnem vremenu za življenje izven z radiatorji ogrevanega brloga z neskončnimi količinami toplega kakava ob sebi se je skupinica korajžnih krtkov nekega četrtkovega večera podala novim dogodivščinam naproti. Krmežljavih oči, od mraza tresočih se kolen in skoraj do neprepoznavnosti zaviti v pletenine so s kriki navdušenja odganjali mraz daleč daleč stran. vostnih hranilnih snovi pričeli z visoko cenjenim izvlečkom Humulusa lupulusa. Po večerji so se bili prisiljeni kotaliti nazaj domov, ker držanje ravnotežja vseh 50 metrov do hostla z vso tisto hrano v želodcu pač ni bilo več izvedljivo. prano in divje posoljeno kavo. Nergaje. In tudi tokrat z mučnim zadrževanjem potreb po metanju granitnih kock. Ko so se končno malo bolj vedrih obrazov tudi tokrat vkrcali v svoj shuttle, so napadli škatlo kolačkov, skozi okna opazovali češko panoramo, brali češke napise in navdušeno ugotovili, da češki krtki govorijo zelo podobno kot oni sami. Potopis Strokovno-zabavna ekskurzija Praga Njihov naslednji postanek je bil Europark. Če predpostavimo, da je vse štajerske krtke in večino preostalih, neštajerskih, zelo spominjal na domačega, velja trditi, da je zadeva vsekakor pustila velikanski pečat na domotožnih srcih mladih avanturistov. Znotraj so prvič vrgli pogled na veleoddelek piva in »za diabetes fasat« prikupno pakiranje čokoladnega mleka v Intersparu, orjaškega plišastega pripadnika lastne vrste v trgovini z igračami in lokal Pupek Sveta, čigar imena nikakor niso mogli preboleti, ker pač ne! Obnovili so tudi zaloge hrane, ker je bil ravno tak del dneva in je bila večerja še daleč. Znova na avtobusu je najbolj priden izmed krtkov že žnj-tič zaokrožil s skoraj abecednim seznamom krtkov in jih obvestil, kaj bodo primorani jesti v prihodnosti. Kmalu je sledila tudi novica 24 marec 2013 o obisku slovitega češkega farmacevtskega podjetje Zentiva. Ker so bili tudi naši krtki v resnici izjemno bistroumni farmacevti, so bili nad idejo vsekakor navdušeni. Na dvournem predavanju so spoznali vodilnega krtka podjetja, zaposlenega krtka lastne narodnosti, zaposlenega krtka, ki so ga nekateri izmed njih še sumljivo dobro poznali, in cel semester industrijske farmacije v petnajstih minutah. Ne glede na to, da so ven prišli bledi, izmučeni in prepolni informacij, velja omeniti, da je bila zadeva zanimiva in vsekakor izvrstno izpeljana. Naslednji postanek premičnega brloga je bil hostel. Zgneteni v njegovi avli so krtki hitro dočakali ključe sobic in se podali gravitaciji nasproti. Poveljstvo, čigar v osmem kolenu pridruženi član je bil tudi tokrat pišoči krtek, je bivalo v drugem nadstropju, polnem debelih odej in toplih radiatorjev. Uboge reči v višavah petega nadstropja so se bile prisiljene greti veliko bolj iznajdljivo. Komaj razpakirani so izjemno lačnih oči moledovali za večerjo. Tačke so jih odnesle v zbiralno točko celotnega vikenda – v avlo – in ko so naposled dosegli restavracijo z groteskno čudnimi poslikavami po zidovih, so vnos kako- Po bolj ali manj uspešno preplezanih stopnicah so večinoma popadali po svojih pogradih. Tik preden bi zares po krtje zaspali, jih je pokonci vrgel član poveljstva z megafonom. Krtki so mu izrekli tisoč in eno grožnjo, a vendar se je zdelo, da se jih je baraba začela bati šele, ko mu je njegova eminenca krtek Predsednik zagrozil, da bo megafonu sunil baterije. Po glavah ostalih krtkov, ki so se končno začeli napravljati za večerni obhod, so tako jadrale zgolj tri besede: »Tu maš z’aj!« Cilj tisti večer so bile Karlovy lazně, sestavek petih nadstropij, ki krtke vsega sveta zabava že od leta 1999. Dosegli so ga šklepetajočih zob. Zrak je bil poln spominov že izkušenih krtkov, radovednih vprašanj drugih, smeha in hlapov sumljivega izvora. Ko so vstopili, so ugledali garderobo za tistih odvečnih pet do sedem plasti oblačil in se podali na veliko popotovanje. Večinoma so pričeli s porcijo utekočinjenih reči v kleti, se premaknili na plesišče s prozornim stropom, nato so se povzpeli dve nadstropji višje ter v ritmih elektronske glasbe nagajali laserskim žarkom in se premikali v stilu visoko modificiranih robotov, nadstropje višje so ob retro glasbi noreli po razsvetljenih kockasto-barvnih tleh, v višavah naslednjega nadstropja so kričali besedila popularnih pesmi ter ponesreči pristali na posnetku snemalca neke glasbene televizije in najbolj zgoraj, kjer je gravitacija več kot odlično opravljala svoje poslanstvo, obsedeli in čvekali o vseh preostalih nadstropjih, Pragi in drugih krtjih rečeh. Naslednje jutro so se mnogi uspešno prebujeni klanjali vsem krtjim božanstvom, ko so ugledali bogat zajtrk in ogromne količine kave. Spet drugi se niso pustili izkopati iz postelj in so milo prosili, naj se jih pusti spati še naprej. Sledil je ogled Vyšehrada, ki ga je vodil njihov posvojeni, sicer pa originalni češki krtek. Sprehodili so se po mestu, radovedno poslušali zgodbice in posneli na tisoče fotografij. Celo pot jih je spremljalo sonce in čeravno jih ni kaj prida pogrelo, so se domov vrnili rdečih noskov in širokih nasmehov. Na hitro so izjedli sendviče, ki so jim bili posajeni v z rokavicami zadelane tačke, in se spustili v štartne položaje za ogled znamenitosti Prage. Tokrat so se jim pridružili tudi zdaj že budni sokrtki in ker je vsak izmed zbranih zdaj nosil še eno plast oblačil več, so se bili prisiljeni zbrati na dvorišču. Tudi tokrat se je od nekod vzel krtek z megafonom in skomandiral prisotne do nezavesti. Razporejene v tri skupine so jih poslali proti centru mesta in tam vsaki izmed skupin podarili novega krtjega vodjo. Tokrat pišoči krtek je pridno sledil dolgolasemu krtjemu vodji z visoko dvignjeno »šajni« modro žlico za obuvanje čevljev v desnici. V trenutku, ko so ugotovili, da ne čutijo več krempljev na nogah, so na plano potegnili steklenico magičnega napoja, ki jih je pogrel ravno dovolj, da so zmogli še devetnajst korakov do bližnje kavarne. Tam so obsedeli nad, pod in ob radiatorjih, srebali čaje, kakave in vroče čokolade in se počasi, a vztrajno talili. Zapravili so že slabo uro, ko jim je krtji vodja v sinapse implementiral idejo o zamujanju na večerjo, zato so si preostanek Prage ogledali med divjim sprintom. Redki so si na vrhu gradu drznili potarnati, da jih še zebe, večina se jih je usmerila novemu izzivu naproti. Namreč, kot za mnoge druge, tudi za praške grajske stražarje velja, da je doseči nji- hov premik ena izmed največjih zmag v življenju krtkov. Želim si reči, da jim je uspelo, prav zares si želim, pa so zlobe stabilne v tri pisane marjetice. Zato so se usmerili novemu cilju naproti. Stali so na eni strani ceste in poskušali tramvaju na drugi strani sporočiti, naj jih počaka. Tako so čakali na semafor in tramvaj je čakal nanje. In so čakali še malo. In tramvaj tudi. V zraku je bilo čutiti vse več napetosti. In potem končno – semafor je posvetil zeleno in horda krtkov se je vkrcala v tramvaj. Pocrkljal jih je s svojo toploto in jih petnajst minut kasneje spet izpljunil na prosto. izdati, da je pogum krtkov rasel premo sorazmerno s številom požirkov absinta in eksponentno s številom zamenjanih lokalov. Nekaterim je zmanjkovalo tal pod nogami, spet drugi so se zapletali v brezkrajne debate o zvezdah, vesolju in homeopatiji. Nedeljsko dopoldne po novi prekratki noči so mnogi ukradli za pohajkovanje po mestu, kupovanje spominkov in gretje ob kavi. Ko so minute že bežale proti poldnevu, so se žalostnih obrazkov še zadnjič pospravili po avtobusu in mahali Pragi v slovo, dokler ni izginila še poslednja stolpnica. Velja omeniti, da so se poslednjič priklonili tudi Europarku, ta pa je v zahvalo z njimi poslal slabih šestnajst paketov najizvrstnejših čeških piv. Po desetih urah vožnje, postankih na nekaj obljudenih ter enem brutalno »überobljudenem« postajališču in ekspresnem izmetu štajerskih delegatov, so končno dosegli Ljubljano. Utrujeni in veseli mile zime so pograbili kovčke in torbe, voščili sokrtkom lahko noč in se razkropili po domačih brlogih. Potopis Strokovno-zabavna ekskurzija Praga Kmalu je vsak krtek našel sebi primeren habitat in divja zabava se je lahko pričela. Domov so začeli kapljati šele v zgodnjih jutranjih urah, prijetno utrujeni in z veliko željo po spanju. Iz njihovih gobčkov se je slišalo tiho negodovanje, ko so, precej premraženi, poskušali kar najhitreje umiti svoje kožuščke in se zavleči pod debele odeje. Na to, da bodo spet budni že čez dobre tri ure, niso hoteli niti pomisliti. Pred velikim steklenim kompleksom so počakali še krtke zamudnike, si v bližnji restavraciji privoščili večerjo s prijetno dozo hmeljnega ekstrakta in naposled spet dosegli tople postelje. Sobotni večer so zaključili s pub crawlingom v centru mesta, ki se ga nekateri spomnijo bolj, drugi manj in tretji bolj ali manj ne. Za zdaj je znano in dovoljeno marec 2013 25 MEDICATION EDUCATORS In 1987 I graduated pharmacy school from the University of the Pacific, in Stockton, California with my Doctorate degree. It was really quite an exciting time. It seemed to me that the concept of “Clinical Pharmacy” was just beginning to come to the front of the profession. We had the opportunity to perform clerkships/internships in oncology clinics, intensive care units, psychiatric units and antibiotic dosing clinics. For me, this was a big step from standing behind the counter filling bottles with pills. Steve Leuck, Pharm. D. Community Pharmacist Owner/President of AudibleRx Mednarodna scena Medication Educators Steve and his family After graduation I moved right into a hospital pharmacist position, delving deep into chart reviews and dosage calculations. I am not sure the medical staff was ready for pharmacists to come up out of the basement onto the floor with consults and recommendations; however, it didn’t take long until most physicians came to expect us there. Before long, policies were beginning to be put into place for the pharmacy to run the dosing protocols for antibiotic regimens, anti-coagulation monitoring, diabetes management, and a host of other clinical situations. 28 marec 2013 Throughout the 90’s, pharmacists gained quite a strong hold on the medication management portion of hospital pharmacy. The protocols became refined and the pharmacy staff became quite trusted with regards to handling the clinical workload. Now, on the out-patient side, it was a different story. This was a time when chain-retail pharmacy came into a real competitive position. The big stores came into towns and put many of the independent pharmacies out of business. Pharmacists were asked to work long hours, fill more prescriptions, work with less staff, and worst of all, manage drive through windows! The problem was, the management at these chain-retail pharmacies paid their pharmacists such a living wage that the pharmacists did not complain as much as they should have. Then, in my opinion, one of the worst scenarios came into play: the Physician Benefit Managers (PBM’s) implemented mail-order pharmacy. This is like chainretail pharmacy on steroids. It is all about cost effective delivery of a commodity without regard to the patient, their questions, their education or their adherence to therapy. This transition brought me back to the roots of why I wanted to become a pharmacist to begin with. Pharmacists are patient educators and advocates. We need to help patients recognize what barriers they have to effective counselling and then help them eliminate those barriers. We, as pharmacists, need to seek out opportunities to participate in patient education programs. We need to work as part of the patient’s health care team, as appropriate, to help determine what specific information and counselling is required in each specific patient situation. A fully coordinated effort among health care team members will significantly increase a patient’s adherence to their pharmaceutical regimen, while also giving them their best possible outcome of therapy. I have come to realize that the patient population does not get the pharmacy counselling that they both need and deserve. Like I said, I work in a clinic phar- macy on a medical campus. Regularly I get patients that come into my store and ask me questions about their medication. At first I just went along with it and answered their questions. As time passed, I started asking them where they had received their prescription and then why their questions had not been answered at that pharmacy. Time after time the same answer was either that they had received their prescription at a big chain-retail pharmacy and the pharmacist was too busy to talk with them, or they received their prescriptions in the mail and didn’t want to call back to ask questions. This is sad. Each and every time a patient picks up a new prescription, or a change in a current medication, they need and deserve to be counselled about that medication. If we don’t tell them, where are they going to get the information? Possibly from their barber, their florist, their aunt or uncle or maybe even the receptionist at their doctors’ office. Please people, the pharmacist needs to be the educator of all medications. As pharmacists, we need to make sure the patient knows what they are taking, how they are going to take it, what to look for to know if the medication is or is not working, how it will interact with other medications they are taking, what sort of adverse effects to look for, how long they are to take the medication and how to obtain more if necessary, what to do if they miss a dose or have questions after hours, how they are to store the medication, and any other information that may be important to that specific patient with that particular medication. If you find yourself working in a chainretail environment after you graduate, remember, each and every prescription you fill will have a specific patient at the counter waiting to be educated about that particular medication. In parting, please remember this; when you are in the middle of rounds with the medical team at the hospital that you are interning at, be sure to ask the attending physician if you may be the one who sits with the patient, face-to-face, before they are discharged, and assure that they completely understand their pharmaceutical regimen. My attempt at identifying and solving a barrier to patient medication counselling has been the development of www. AudibleRx.com. I developed a website where patients may click on the name of a medication and listen to a 6-8 minute discussion of all the important aspects of that particular medication. The goal is to help a patient better understand what they do and don’t know about that particular medication so that they may take educated questions back to their own Community Pharmacist. Please take a moment to look around the website and let me know what you think. When you have a moment, please visit AudibleRxTM and send me a note on my “Contact Us” page. I would love to hear from any or all of you. If you prefer, you may LIKE AudibleRxTM on Facebook or follow us on Twitter and you will be notified each time a new blog is posted. Mednarodna scena Medication Educators This brings me to the point of why I am taking the time to write this article. Like I stated at the beginning, I practiced hospital pharmacy for the first 10 of my years as a pharmacist. At that point, a position opened up in our hospitals outpatient pharmacy. The hours of 9-5:30 Monday-Friday with no weekends or holidays seemed quite enticing for a young family man, so I took the position. We are a small independent store in a Medical Office clinic right next door to the hospital. We have two technicians and two pharmacists and fill about 225 prescriptions in an average 8 hour day. marec 2013 29 ERASMUS ITALIJA ŠTUDIJSKA IZMENJAVA NA SARDINIJI Dobri dve leti od začetka priprav na Erasmus izmenjavo in leto in pol od odhoda v Cagliari, pa so spomini še tako živi, kot bi bilo včeraj. Začelo se je z Dianinim vprašanjem: »A bi šli na Erasmus?«, nadaljevalo z brskanjem po spletnih straneh, prijavo, sestankom in dokončno destinacijo – Cagliari na Sardiniji. Potem pa izpiti v Ljubljani in motivacija ob ogledu turističnih prospektov, ki so nam jih poslali iz Univerze v Cagliariju. Še vprašanja prijateljev o enoletni odsotnosti, znanju italijanščine, ugotavljanje, koliko preveč tehta prtljaga, zadnji objemi z domačimi in gremooo. V neznano. Renata Bobnar Kamnikar Erasmus Italija Na letališče Elmas Cagliari sva prileteli v petek malo pred polnočjo. Po več kot polurnem čakanju in premlevanju možnosti, da se sami odpraviva proti mestu, sva le pričakali dva gentlemana iz organizacije ESN, ki sta naju peljala v študentski dom, kjer sva bili začasno nastanjeni. Po izmenjavi prvih vtisov sva nastavili budilki in se odpravili spat, saj naju je čakalo težko pričakovano raziskovanje mesta in še prej – mestne plaže. Kmalu sva prišli do par pomembnih ugotovitev. Na recepciji študentskega doma ne govorijo niti malo angleško, popoldne so trgovine, trafike in kioski zaprti, če greš v dolino, ne pomeni nujno, da prideš do obale, priključki za polnjenje baterije računalnika ne ustrezajo cagliarijskim vtičnicam ... Nepopisni so občutki, ko se sredi septembra zlekneš na plaži na vročo mivko in ugotoviš, da boš celo leto študiral »na morju«. Sardinska klima je tipična sredozemska z milimi zimami in vročimi poletji, ko se temperature povzpnejo tudi nad 40 °C in je vlažnost zelo visoka. Cagliari se nahaja na jugu otoka s pogledom na Zaliv angelov. Poetto je glavna mestna plaža, ki se razteza približno osem kilometrov od rta Sella del Diavolo do obale območja Quartu Sant’Elena. Popularna plaža je tudi Calamosca, ki pa je precej manjša. Za prijeten nedeljski izlet sva se včasih s Heleno, ki je bila prav tako na izmenjavi v Cagliariju, iz Calamosce povzpeli do Sella del Diavolo (Hudičevega sedla), kjer se ponuja čudovit razgled na Poetto, soline in Cagliari. Poleg uživanja na plažah Sar30 marec 2013 Razgled na Malo marino, Poetto in soline dinija ponuja mnogo drugih možnosti za športne aktivnosti, oglede slikovitih mest in vasi in raziskovanja, če le premoremo malo navdušenja. Raziskovanje otoka smo kmalu postavile na stranski tir, saj so se že sredi novembra začeli delni izpiti, ki so nam zaradi italijanščine predstavljali še poseben izziv. Na fakulteti smo imeli vsa predavanja v italijanskem jeziku, prav tako gradiva in izpite. Vsi profesorji so bili vedno na voljo za dodatne ali ponovne razlage, in to ne le za Erasmus študente. Prav tako so se kot stalna praksa izkazala vprašanja študentov po koncu predavanja, mnogokrat pa so profesorji k uri prinesli dodatno gradivo. Pri farmakologiji nam je profesorica posodila knjige za fotokopiranje, za pripravo na izpite pa smo poleg učbenikov uporabljale tudi zapiske s predavanj. Pri nekaterih predmetih so profesorji pripravili PowerPoint prezentacije, spet drugje se je od sošolcev ali v fotokopirnici dalo dobiti stare zapiske. Pri večini predmetov se je tudi našel kdo, ki je posnel predavanja, jih pretipkal in poslal sošolcem. Tudi to nam je bilo v veliko pomoč pri učenju. Pri večini predmetov sva preko leta opravljali delne izpite, kar je večinoma olajšalo končni izpit, ponekod pa nas je profesor kljub temu izprašal iz vseh tem. Delni izpiti so bili pisni, končni pa povečini ustni. Nasploh je večina izpitov le ustnih, kar se razlikuje od tradicionalnega preverjanja na naši domači fakulteti. Razlika je tudi v praktičnem delu predmetov, saj vaj ni pri vseh predmetih. Kljub začetnemu šoku so bile ene soočenja z izzivom študija v tujini kot smisel študijske izmenjave smatram tudi spoznavanje kulture, navezovanje stika z domačini in seveda drugimi Erasmus študenti. Ti so bili deset mesecev naša »družina«, z nekaterimi delimo nore spomine na izlete, zabave in popoldanska druženja na plaži. Verjamem, da nam bo izkušnja Erasmus za vedno ostala v nepozabnem spominu. Ko se odpravljaš, si ne moreš predstavljati, kaj te čaka; ko se vračaš domov, ne moreš verjeti, da je skoraj eno leto minilo tako hitro. In ker je nemogoče tako pisano leto strniti v en članek, mi je za zaključek na pomoč priskočil prijatelj David iz Španije: One word: EPIC. You don’t need more. Piratski žur Cala Biriola se nahaja na vzhodni obali Sardinije ko pride na študij v neznano mesto. Poleg sprejema študentov ob prihodu organizirajo različne izlete po otoku in državi, kulinarične in kino večere, športne turnirje in oglede tekem ter seveda raznorazne zabave. Še vedno pa je odvisno od vsakega posameznika, koliko izkoristi vse te možnosti. Poleg organizacije življenja v novem okolju in Erasmus Italija bolj zanimivih vaj pri predmetu, kjer smo spoznavali raziskave in teste na živalih. Ker pa Erasmus izmenjava ne predstavlja le izpitov in obveznosti za faks, sva čas pod sardinskim soncem izkoristili tudi za žuranje. Organizacija Erasmus Student Network je v Cagliariju zelo aktivna. Večina članov je že bila na izmenjavi in ve, kaj potrebuje študent, marec 2013 31 ERASMUS SLOVENIA During the whole morning, I was repeatedly finding myself on the “The world is a book and edge of my deep transport limbo and being awake, savouring the those who do not travel read overwhelming view of nice green mountains and crystal clear wa- only one page.” ter. It was the 27th of October 2012 and the train was inevitably car-Saint Augustin rying me towards the biggest challenges and adventures in my life so far – towards 6 months of being alone in a foreign country, towards Erasmus at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana. Lukáš Dušek 5th year, Faculty of Pharmacy, Charles University IPSF CP of Czech Pharmaceutical Students’ Association Erasmus Slovenija For us, students at the Pharmaceutical Faculty of Charles University, Czech Republic, Erasmus is something really distant, since we are only allowed to participate in our last year in order to prepare our diploma, and this fact has a really huge influence on us, coming from our faculty. Two of us were here in Ljubljana this year but my study colleague was placed in the Faculty of Chemical Technology even though she had the same task here. So finally, after four years of hard studying, we are coming! All this mixture of expectations, final satisfaction, eagerness, and also a “long” study experience and the fact that we are almost facing our final months at school! One of the most common questions asked by the locals was why I had picked Slovenia. I answer them honestly that it was my second option (we can list three countries to apply for) and that I do not regret anything. I chose Slovenia partly because I have already been here 7 years ago, partly because I know some great people from here, and as a third reason, because Czechs and Slovenians have a lot in common in their basic characteristics so I could feel comfortable for this reason (something I could hardly find for example in Spain, I guess). Being active in my local school’s Erasmus Student Network cell and taking care of a couple of students who came to my country through the Student Exchange Programme (project ran by the International Pharmaceutical Students Federation), I had met several students from Slovenia who were and still are the lighthouses for me here and I am grateful for that. 32 marec 2013 Sorry I’m Erasmus? Not for me. A very common illustration of Erasmus students is as irresponsible party animals who justify all their wretched school results with the irresistible answer “sorry I’m Erasmus”. Well, our coordinator was clever (or evil) enough to make us totally responsible for our results. Sometimes I do not know whether to complain or thank them for this. Therefore, I and my Czech (actually Slovakian) colleague didn’t have “school” or lectures. We didn’t have any tests or exams. Our only goal was to get the work done – to deliver results. On the bright days it is easier and better to fuse with the “social life; moreover, it results in devil-like concentration on some necessary step to be made, staying in school until late at night (or weekends, or national holidays). Such a trap we were voluntarily going into! :-D On the other hand, I think this might be a signal that we are grownups already, responsible for our actions. Such perverted staff on Erasmus, isn’t it? As for Slovenia and Ljubljana itself, and even for the Faculty of Pharmacy, everything is comfy, modern and – somehow cutely speaking – “just about the right size”. I like some of the expositions and I am afraid to say that you have nicer surroundings in the building itself. These first impressions are nothing comparing to the impressions of the staff I have actually worked with – people and accessories in my lab at the Department of Clinical Biochemistry. This was my first and biggest touch with real science! I have to say I was lucky regarding my supervisor, since Doctor Mlakar was always helpful and looking after me. Maybe it was because he carried out his graduation work (even more extensive) abroad, too, so he knew what I was going through. I felt very good being supervised by him. Thanks to the concept of my thesis, I had an opportunity to operate all the big scientists’ toys; I had such a dream in the very beginning of my studies at the faculty. But my diploma is now waiting to be written and defended, and this is one of the biggest checkpoints for me now. As you can see, there can be a lot of fun (or misunderstandings) with these “mine words”, especially since they are quite common. I find it very funny every time you are claiming that you have a “slave in the car” or you are “restricting the intelligence”. On the other hand, I would like to warn you not to take a “picture of any children” when coming to the Czech Republic – it might have bad consequences for you. Because not as many Czechs know English as Slovenes do, you will find it very pleasant that our languages are so similar when coming to my country. Despite how sophisticated the research aim was, my inner child was most excited about these three things in the lab: 1) Ouuu, they have distilled water running from a faucet here. Cool! 2) Deep-freezing my dearest mutants in liquid nitrogen. By the way, there is always a lot of fun even with dry ice. 3) Feeling like a big scientist when working in the flowbox – actually this was a big part of my work. Maybe it’s just my opinion, but even being somewhere for 6 months doesn’t assure that you can see under the first layer of things or at least more deeply. I caught myself thinking this many times, when I was involved in political debates with the students here. Therefore, take these conclusions as really “illustrational”. Slovenia is a small, astonishingly nice country that has many characteristics which suit the Czech (except expensive beer). People here are Slavic – funny, clever and skilled. Moreover, they (as we too, I hope) have learnt a bit of German/Austrian discipline so they are nicely responsible and careful without being rigid. This is the killer combination of characteristics I would like to work/ study with! They try very hard because of feeling small and insecure. I like their ability (or will) to study languages, which is sadly uncommon in my country. Furthermore, one characteristic had played an important role during Erasmus – I am most comfortable with the Slovene style of “socializing” (a.k.a. partying): not so much noisy nor crazy, more talkative. In the end, we share a similar metabolism too. In recent time they (as the whole southern part of Europe) started to demonstrate a lot and they are complaining of … hm … all the government and rules (?) but from my layman point of view, the country still prospers and I think it is more developed than ours is, regarding being competitive. But at least in your strikes and demonstrations, people aren’t as crazy as in other southern countries. This part is my personal view and I know that as a foreigner I can’t understand all the connections now. Well, at least, I still haven’t found a country where people are saying: “We are totally fine and getting even better.” There is always something to work on. Altogether, I had a feeling that your faculty was a modern and dynamic place. I loved the way the practical education was held (the only one I could sometimes observe to happen in the lab) and if this is common, I very much envy you. Study differences? You might be curious about what the differences between pharmaceutical studies in the Czech Republic and here are. Honestly, since I had not studied here, and despite being almost finished, I have a problem evaluating even my side in the sense of what was useful and what not, and determining which of these things are caused by system organization and which by my approach (even though I was a committed student). Here are at least a couple of “on-paper differences” of our study plans that I have noticed, and I don’t know what the consequences might be: • Students It might be an outsider’s view, but I think that many pharmaceutical students are engaged in extracurricular activities. I really enjoyed joining them on some occasions and maybe some of the best moments here happened thanks to • We have 15 compulsory subjects more then you guys have! How’s that even possible?? And as I saw, some of them aren’t just due to different names and splitting. For example, we have both Botany (one of the most killer subjects in the 1st year) and Pharmacology (I, II), Latin, one foreign language (mostly English). On the other hand, it seems to me that you concentrate more on the core subjects than we do, because we spend half of our studies by preparing general subjects. In addition to this, we have 2 groups (in total 18) of subjects we have to choose from, and • 35 voluntary subjects to differentiate our portfolio. I thought that this offer was quite small compared to other faculties, but in the end, it might be better to stay concentrated on the “pharmaceutical core” subjects. What do you think? Total madness happens when someone tries to figure out the rules of (not) passing a year. At many Czech schools, it is a mixture of a credit system and a system of prerequisites, which results in a huge net. In short: we can be expelled from school for not getting 50 ECT every year (this is summed up, so 100, 150, 200, but for being able to finish, you need to have 300, I think this is quite similar to your system). The second condition is that we can repeat any obligatory subject just for two consecutive years, if we do not pass the second year, no matter how many credits we have, adijé. To make things a lot more difficult, prerequisites are restricting us in the order of what subject has to be taken before something else. There are many of these rules and sometimes not passing one subject has this domino effect. To sum up – it seems that your studies are more concentrated on the real pharmaceutical core, whereas we are a bit distracted by many other subjects and opportunities. That makes some of our students partially exhausted and it make passing the most important subjects more difficult for them. It is maybe too early to say what consequences this will have when going into the pharmaceutical professional field, because there might be many other factors involved (educational style, professional demand, work trade …). At this point I need to add that candidates for graduation at our faculty have almost 0 % unemployment, which might be caused by a good balance between the demand for workers and the supply of candidates for graduation. (And of course, because we are professionals, but I’ve heard that other countries are now facing difficulties regarding placement of pharmaceutical candidates for graduation). If one of you would like to provide me with any more insight on what the education in marec 2013 33 Erasmus Slovenija Quick judge’s corner them. Most notably, I somehow found myself on a weekend of TWIN with Serbian students that came here. Moreover, I was able to join Slovenians when they went to Serbia for the second part of TWIN. For all the students involved: you have such big recognition from me for this – I personally know how hard it is to join these activities alongside regular studies, but you are doing something remarkable and so important for others, for the future students and maybe even for the profession itself. All this work, all these little progresses make us more connected in Europe, more developed as students, pharmacists, and most importantly – as people. Keep going – you rock! Your school should be very proud of you for this. Slovenia is like, send me e-mail on [email protected]. I will be delighted. Embracing the world – not only through Erasmus In 2012, the Erasmus Programme celebrated its 25th anniversary of providing more than 3 million students the opportunity to cross the borders of their state, and more importantly – of themselves. Even these days, this opportunity is very enriching. I think that even we pharmacists must grasp this chance and I would like to encourage every one of you to step on this train. One last notice: travelling nowadays is not so much about “being able to”, but more about allowing yourself to do it, as we have more opportunities to travel than ever. Maybe the biggest value of Erasmus for me was that it triggered me to allow myself to travel and I am looking forward to my next journey and the lessons I will learn there. I am grateful that my biggest and deepest lesson so far was here in Ljubljana. Language Corner Czech and Slovene are very similar languages, especially for those who are still able to understand Slovak (we separated in 1992, but many Slovaks still come to the Czech Republic to study since they are not considered foreign students). However, an increasing number of younger people are experiencing difficulties in understanding them. In my view, all you need is a bit of flexibility in bending the words and you can understand nicely any Slavic language, especially in written (Latin) form. Erasmus Slovenija But to warn you: in the Czech-Slovene case, some “mine” words exist, which have totally different meanings despite the fact that they sound the same. Some of them, which are the source of a lot of fun, are listed here. Travel is fatal to prejudice, bigotry, and narrow-mindedness, and many of our people need it sorely on these accounts. Broad, wholesome, charitable views of men and things cannot be acquired by vegetating in one little corner of the earth all one’s lifetime.” -Mark Twain 34 marec 2013 Best of and … eh, not so best* Interesting people – some foreigners and locals had inspired me a lot, cultural exchange, enrichment. Nature! Awesome mountains and crystal water springs (oh, I love that color)! Ljubljana – architecture, atmosphere. Celica. Bled. Burek! My research (when realizing how cool the stuff that we are doing is). Trips to other countries (Serbia, Bosnia). Človeška ribica. Študentski boni. * These are not complaints, it is just the other point of view; some of these things were more challenging, while some of them were just settings. Money consumption – hey, where did it all go? Slovenia is a bit more expensive than the Czech Republic and especially food and travel took a big bite of my scholarship. Sometimes involuntary participation at the dorm parties in my corridor (or the party room under my place). Time consumption of my research – but I really wanted to see the results, so that was my own choice. :-) Missing some close friends. Most importantly, the question: “What will the next step be? What will happen after I return?” However, it’s normal that everything has to end in order to force us to move on. SEP PO TURŠKO Tujina, sprememba okolja, spoznavanje novih ljudi, spletanje novih prijateljstev, raziskovanje kulture in ne nazadnje želja po izzivu. Vse to me je vleklo v neznano in med vsemi priložnostmi, ki jih nudi fakulteta, se je na vrhu seznama znašla poletna izmenjava – SEP (Student Exchange Programme). S sošolko Špelo sva se odločili, da to izkušnjo doživiva skupaj. Po začetni birokraciji, življenjepisu, motivacijskem pismu, izboru in seveda najboljšem delu – sprejemu na program SEP, se je vse začelo odvijati zelo hitro. Dogovorili smo se za nastanitev in izbrali sva delovno mesto. Kar naenkrat je bil tu konec meseca junija in čas za odhod. Ljubljana–Istanbul–Eskisehir in začelo se je. Anita Klančar Prvih nekaj dni je bilo namenjenih raziskovanju mesta, spoznavanju okolice in sostanovalcev in predvsem privajanju na lagodno in počasno življenje Turkov. Že ob prvem sprehodu skozi mesto sva opazili veliko lekarn na vsakem vogalu. Lekarne si sledijo na vsakih nekaj metrov. Splošne lekarne v Turčiji so izrazito potrošniško usmerjene in ponudba v njih je pestra, poleg zdravil je notri ogromno kozmetike in velik poudarek je tudi na oglaševanju. Kasneje sva od turških študentov farmacije izvedeli, da do leta 2011 ni bilo zakonske omejitve glede odpiranja novih lekarn in tako je lahko vsak magister farmacije odprl svojo lekarno ne glede na potrebe in gostoto lekarn v okolici. Sedaj so zakon spremenili in omejili odpiranje novih lekarn. Odločili sva se za bivanje pri LEO-ju Amasra (Local Exchange Officer). Tako sva se naselili v simpatično stanovanje in takoj spoznali sostanovalce. Zasedba je bila mednarodna – dva Egipčana in trije Turki, Estonec in midve. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Po nekaj dneh sva začeli obiskovati najino delovno mesto, majhno bolnišnično lekarno. Lahko priznam, da se tam nisva ravno namučili, sva pa spoznali lekarniški sistem – ki je žal precej manj moderen kot naš, slovenski – način dela in veliko prijaznih lekarniških delavcev. Bolnišnična lekarna še vedno deluje preko ročno izpolnjenih naročil, ki jih kurirji dnevno prinašajo v lekarno. Za vsakega posameznika je naročilnica izpolnjena posebej. Na podlagi naročilnice tehniki v sortirnici pripravijo odmerke, ki pa so v razsutem stanju – če, na primer, pacient potrebuje 3 viale zdravila, se izdajo točno 3 viale in ne cela škatlica originalnega pakiranja. Enako počnejo s tabletami, kapsulami. V lekarno prihajajo tudi naročilnice za potrošni material za laboratorije, ki je potreben za odvzem vzorcev, za vsakega pacienta posebej. Naročilnice ločijo glede na barve. Presenetilo naju je tudi, da so vsa zdravila plačljiva, tako OTC kot zdravila, izdana na recept. Boljši del izmenjave so bili izleti, ki so bili na urniku vsak vikend in potem zadnjih 10 dni po koncu prakse. Turški študentje farmacije so pripravili zelo pester program. Obiskali smo mesti Amasra in Safranbolu na severu, raziskali Ankaro do potankosti, se razvajali v letoviškem mestu Marmaris na jugu in zaključili v Istanbulu, ki nas je povsem očaral. V času izmenjave sva spoznavali različne kulture, običaje, kulinariko, spletli kar nekaj prijateljstev in doživeli enkratno in nepozabno izkušnjo, ki nama bo ostala v lepem spominu. SEP po turško? Definitivno! marec 2013 35 SEP Turčija Se sprašujete, kje za vraga leži to mesto? Da? Jaz sem se tudi, ko sem dobila obvestilo, kje bom preživela dober del poletja. Po rahlem razočaranju, ki sva ga doživeli ob iskanju mesta po zemljevidu, se je to kasneje izkazalo za najboljši možen kraj za opravljanje prakse. Eskisehir je majhno študentsko mestece, ki leži med Istanbulom in Ankaro. Prometne povezave do obeh mest so odlične in je dobro izhodišče za raziskovanje preostalega dela Turčije. Mesto nudi ogromno različnih možnosti za izkoriščanje prostega časa, ima dve univerzi in vsaka od njiju je organizirana v kampus, ki nudi številne aktivnosti. Kaj hitro sva odkrili tudi številne lično urejene parke, mestno plažo ob reki, majhne domače kavarne, restavracije z okusnimi turškimi specialitetami, nakupovalne centre … SEP NA PORTUGALSKEM Vse se je začelo z naključnim obiskom predavanja o SEP in Erasmus praksah in izmenjavah v tujini. Po obisku tega predavanja sva sklenili, da je potrebno izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponujajo na naši fakulteti, zato sva se odločili za enomesečno SEP prakso. Dilema je bila le še država. V ožjem izboru so bile Portugalska, Španija in Turčija, skratka države, kjer je morje in sonce, da lahko združiva zabavno s koristnim. Odločitev je padla – Portugalska, prihajava! Maruša Aravs, Sandra Lamešič nejo z vsemi predavanji in vajami. Za študente so značilne tudi neke vrste uniforme s črnim ogrinjalom, tako da imaš občutek, da je pust vsak dan. Po nekaterih trditvah naj bi J. K. Rowling dobila navdih za zgodbe o Harryju Potterju tudi v Coimbri. Coimbra SEP Portugalska Najino potovanje se je začelo 27. junija. Po napornih 16 urah potovanja na enega najbolj vročih dni, bilo je kar 42°C, sva končno prispeli na cilj v majhno študentsko mesto Coimbra, in to ravno v času polfinalne tekme evropskega prvenstva v nogometu med Portugalsko in njeno večno tekmico Španijo. Nogometno evforijo je bilo čutiti na vsakem koraku. Na železniški postaji naju je pričakala najina koordinatorka Eliana, ki je za naju skrbela od prvega do zadnjega dne in se trudila, da bi nama Portugalska ostala v najlepšem spominu. Odkrivanje mesta se je pričelo šele naslednji dan, saj sva tisti dan videli le prho in posteljo. V mesto sva prišli že en teden pred začetkom prakse, da bi imeli dovolj časa za spoznavanje mesta in okolice skupaj z ostalimi dekleti iz drugih evropskih držav. Tekom celotne prakse sva spoznali ogromno novih ljudi, tako domačinov kot drugih udeležencev programa SEP. Coimbra je znana kot mesto študentov, imajo eno najstarejših univerz v Evropi. So zelo tradicionalni in poznani po študentskih festivalih, med katerimi 36 marec 2013 sta najpomembnejša dva: na začetku leta izkažejo dobrodošlico študentom in naznanijo začetek leta s festivalom Festa das Latas, v drugem semestru pa poteka eden največjih študentskih festivalov Queima das Fitas, ko za kar 8 dni preki- Spoznali sva tako delo v lekarni kot tudi laboratorijsko delo na fakulteti. Na najino veliko presenečenje so tam lekarne resnično na vsakih par metrov in od tega jih je večina v zasebni lasti. Po videzu se lekarne ne razlikujejo kaj veliko od naših, je pa zdravstveni sistem drugačen od našega. Skoraj vsa zdravila se doplačujejo, zato ljudje z nižjim življenjskim standardom velikokrat komaj zmorejo nakup zdravil. Recepti so vsi računalniško napisani, na enem receptu so lahko predpisana do štiri zdravila. Na receptu je zapisano le ime učinkovine, proizvajalca pa si pacienti izberejo sami (velik poudarek je Najlepši del te izkušnje so zagotovo nova poznanstva. Cele dneve in noči sva preživeli skupaj z ostalimi udeleženci programa SEP, skupaj smo odkrivali mesta, spoznavali portugalsko kulturo, hrano in običaje. Z eno izmed največjih kulturnih razlik sva se srečali že takoj ob prihodu v Coimbro. Portugalci (kasneje sva spoznali, da tudi Španci) te ob prihodu oziroma tudi, ko se jim predstaviš, poljubijo! Ja, poljubček na vsako lice je pri njih nekaj povsem običajnega. Pravzaprav se počutijo skoraj užaljene, če jim pod nos pomoliš roko v želji, da bi se predstavil. Kaj hitro sva se navadili na njihov »pozdrav«. Koordinatorji so se zelo potrudili, da bi nas povezali, zato so organizirali SEP vikend, na katerem smo se zbrali vsi študenti iz različnih portugalskih mest (Lizbona, Porto, Coimbra, Covilha), ki smo bili tisti čas na SEP praksi. Tako sva izvedeli veliko novega o državah ostalih udeležencev programa SEP, hkrati pa sva dobro predstavili našo Slovenijo, saj na najino veliko začudenje večina ni vedela, kje je Slovenija, z izjemo deklet iz Madžarske in Srbije in – na še večje presenečenje – fanta iz Egipta, ki pa je poznal tudi nekaj večjih mest v Sloveniji. Vikende in proste dneve sva izkoristili za oglede bližnjih mest. Obiskali sva glavno mesto Lizbono, vinarski Porto, Averio (portugalske Benetke), Sintro s pravljičnimi gradovi ter ostala prisrčna mesteca. Seveda pa sva večkrat obiskali tudi tipične dolge peščene plaže, kjer se močno čuti vpliv Atlantika. Zagotovo lahko rečeva, da imava, če se kdaj odpraviva na izlet po Evropi, manjšo prednost, saj so se tekom prakse spletla nepozabna prijateljstva in naju bodo vsa dekleta z veseljem vzela pod streho in razkazala mesto. Pravzaprav se ravnokar dogovarjamo, da se vsa dekleta letos srečamo v Barceloni in zopet skupaj preživimo nekaj nepozabnih dni. SEP Portugalska na generičnih zdravilih). Mnogokrat je pri tem odločilna le cena. Magistralnih pripravkov praktično ne izdelujejo, saj jih zdravniki niti ne predpisujejo. Izvajala se je tudi farmacevtska skrb, merili smo krvni sladkor, pritisk in težo pacientov. V lekarnah pa se prodaja tudi veliko izdelkov, ki jih pri nas najdemo le v drogerijah, saj je med lekarnami velika konkurenca. Fakulteta za farmacijo je povsem nova, laboratoriji na fakulteti so dobro opremljeni, zaposleni pa prijazni in vedno radi priskočijo na pomoč. Zelo zanimivo je, da se v kletnih prostorih skriva majhen farmacevtski muzej. Delali sva na Katedri za farmacevtsko tehnologijo, kjer sva stiskali tablete in preverjali sproščanje učinkovine iz različnih polimernih ogrodij. Za razliko od dela v lekarni pa se je delo na fakulteti znalo zavleči tudi do poznega popoldneva. marec 2013 37 IAESTE PRAKSE – MANJ POZNANA MOŽNOST ZA DELO V TUJINI Marko Vidak Kaj je IAESTE in kako poteka iz- preko Skypa in se nato odloči, ali bo kandidata sprejel na prakso. Ko je kandidat bira kandidatov za prakse? IAESTE (International Association for the Exchange of Students with Technical Expertise) je mednarodna študentska organizacija, ki se ukvarja z organizacijo in izmenjavo mednarodnih praks za študente vseh naravoslovno-tehničnih smeri. Prakse trajajo od najmanj 6 tednov do največ leto in pol in so plačane. Mesečno plačilo je odvisno od standarda v državi, kjer se izvaja praksa. V bogatejših državah (Švica, Norveška) znaša neto plača pri zahtevnejših praksah tudi prek 2000 € na mesec, v Braziliji pa 300 €. Lokalne podružnice IAESTE so odgovorne za pridobivanje praks pri delodajalcih, prakse se nato izmenjajo na vsakoletni mednarodni konferenci. Za vsako prakso, pridobljeno za tuje študente v Sloveniji, dobijo slovenski študenti eno prakso v tujini. Največ praks za slovenske študente je v evropskih državah, predvsem Nemčiji, v letu 2012 pa so slovenski študenti odšli na prakse tudi v Avstralijo, Brazilijo, Indijo, na Japonsko in v Dubaj. SEP IAESTE prakse Kdor želi iti na prakso, se mora včlaniti v društvo in plačati letno članarino 25 €, nato pa izpolniti splošni prijavni obrazec in opraviti izpit iz angleščine, ki ga organizira IAESTE. Po mednarodni konferenci je znana ponudba praks za slovenske študente in pogoji, ki jih postavijo delodajalci. Kandidati se lahko prijavijo na vse prakse, za katere izpolnjujejo pogoje, in svoje prijave razvrstijo (prva želja, druga želja itd.). Pri izbiri kandidatov se upoštevajo ustreznost zahtevam delodajalca (izkušnje), letnik študija (prednost imajo višji letniki), CV, motivacijsko pismo in ocena na izpitu iz angleščine, najpomembnejši kriterij pa je prostovoljno sodelovanje pri dejavnostih IAESTE. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki še niso bili na IAESTE praksi. Pri vsaki praksi IAESTE izbere najprimernejšega kandidata in ga predlaga delodajalcu v potrditev. Delodajalec običajno s kandidatom opravi razgovor 38 marec 2013 potrjen, mu člani IAESTE pomagajo pri urejanju dokumentov (viza in delovno dovoljenje v primeru praks izven EU) in iskanju bivališča v tujini. Potne stroške in stroške bivanja v tujini mora plačati kandidat sam. Potrjeni kandidati morajo plačati tudi mednarodno takso v višini 140 €. Kandidati po prihodu v tujino podpišejo pogodbo o zaposlitvi, si uredijo davčno številko in odprejo račun pri lokalni banki, na katerega jim delodajalec nakazuje mesečno plačo. Moja praksa na Finskem Za delovanje IAESTE sem prvič izvedel na fakultetnem Dnevu mobilnosti leta 2011, kjer so bile predstavljene tudi IAESTE prakse. Po včlanitvi sem opravil izpit iz angleščine in se pridružil dejavnostim društva. Februarja 2012 sem bil izbran za dvomesečno prakso v kemijskem laboratoriju na Finskem, ki je bila moja prva želja, marca pa me je delodajalec potrdil. Praksa je potekala v mestu Mikkeli s 40.000 prebivalci, ki leži 230 km severno od Helsinkov v osrčju finske jezerske pokrajine. S pomočjo finskega IAESTE sem si uredil bivanje v študentskem domu. Imel sem svojo precej veliko sobo, skupne prostore v apartmaju pa sem si delil s cimrom. Ob mojem prihodu v začetku julija je bilo na Finskem neprestano svetlo in tudi ponoči se ni popolnoma stemnilo. Ker študentski dom ni imel rolet, s katerimi bi popolnoma zatemnil sobo, sem imel na začetku težave s spanjem. Pri pregledu kuhinje sem naletel na domačo lekarno, ki so jo zapustili Španci, ki so v apartmaju bivali pred mano. Moje delovno mesto je bilo v laboratoriju za uporabno okoljsko kemijo. Moj mentor je bil Abdullah iz Omana (država južno od Savdske Arabije). Pomagal sem mu pri pripravi nanodelcev kositrovega klorida z dodatkom redkih elementov in pri tem obnovil svoje znanje periodnega sistema (neodim, samarij, evropij, iterbij …). Ti nanodelci lahko katalizirajo Maršal Mannerheim – finski narodni heroj Zapuščina bivših stanovalcev v študentskem domu oksidacijo fenolnih spojin, če jih obsevamo z UV svetlobo ustrezne valovne dolžine. Ukvarjal sem se tudi z analizo vsebnosti težkih kovin v kanalizacijskih in industrijskih odplakah (fuj!). Presenetila me je prostorska stiska in zastarela oprema v laboratoriju, saj so laboratoriji na naši fakulteti bistveno modernejši in lepše urejeni, vendar pri nas pogosto zapravljamo nad svojimi sposobnostmi, medtem ko sta na Finskem varčnost in skromnost vgrajeni v miselnost. Finski IAESTE je za praktikante organiziral družabne aktivnosti. Ker sem bil edini praktikant v Mikkeliju, sem se Moj sodelavec Abdullah Grad v Savonlinni. V ospredju sta kolega praktikanta Jonas in Barbara pridružil praktikantom, ki so delali v Lappeenranti, najbližjem večjem mestu (100 km po cesti, 180 km z vlakom). Udeležba na vseh aktivnostih je bila brezplačna, prav tako mi je IAESTE pokril potne stroške. Osrednji dogodek je bil dvodnevni izlet v Savonlinno, ki je nekakšen finski Bled, saj gre za turistični kraj ob jezeru z gradom na jezerskem otoku. Prenočevali smo v tipični finski koči, kjer smo preizkusili tudi savno (70 stopinj) in poskusili značilne finske pijače (vodka Pohjanpoika s 60 % alkohola – kot da bi pil laboratorijski alkohol). Če bi tudi vi radi šli na IAESTE prakso, potem se nam lahko pridružite vsak torek ob 20h na Kersnikovi 4 v Ljubljani (Mednarodna pisarna), kjer sprejemamo nove člane. Prijavni rok za redne prakse za leto 2013 je žal že potekel, vendar lahko novi člani še vedno kandidirajo za naknadne prakse, za katere lahko kandidirajo tudi vsi, ki niso bili sprejeti na redno prakso. Prijave za redne prakse za leto 2014 bomo zbirali konec leta, že zdaj pa vas vabimo, da se nam pridružite in sodelujete pri naših dejavnostih, saj si boste s tem bistveno izboljšali SEP IAESTE prakse svoje možnosti za sprejem na prakso. Poleti bomo potrebovali prostovoljce, ki bi sodelovali pri aktivnostih za tuje študente, ki opravljajo prakso v Sloveniji. Za njih bomo organizirali zabave in izlete po Sloveniji. Pridružite se nam in doživeli boste marsikatero zanimivo izkušnjo, še preden boste šli na prakso v tujino. marec 2013 39 PERÓ NA PRAKSI Irenej Jerič Zbornik EMŠF pravi: »Pogoj za dokončanje študija je tudi uspešno opravljeno praktično usposabljanje.« Kaj to pomeni za študenta? 5 modulov, 4 mesece dela v lekarni, dodatne naloge preko spletne učilnice plus dodaten prehlad ali dva. Moduli so predavanja/delavnice na katedri za socialno farmacijo. Naloge preko spletne učilnice zastavlja ista katedra. Prijava? Princip mature: tri želje s seznama učnih zavodov (lekarne z mentorji). Pogoji? Variirajo, letos je bil obvezen pogoj opravljen izpit iz farmakologije (za katerega je pogoj opravljena patofiziologija), rangiranje sledi po številu opravljenih izpitov ... Tukaj se konča »akademski del«. Vstopite (v beli halji, kakopak!) v čudoviti svet lekarne. Dopusta ni! Farmacevt na diplomi in farmapraksa Pero na praksi Z Markom Višičem opravljava (pišem v sedanjiku, v času izida sva praktično usposabljanje že zaključila, op. a.) praktično usposabljanje v Lekarni Nove Poljane. Še nisi slišal zanjo? Najverjetneje pa si že slišal za Lekarnar.com, prvo slovensko spletno lekarno. No, ta je »virtualni podaljšek« fizične lekarne. Na uvodnem sestanku sva spoznala najini mentorici: »mojo« Heleno in »Markovo« Laro, sodelavke (uganili ste, kolektiv je mlad in lep) Urško, Tino, Petro, Sandro in bila postavljena pred surovo realnost, ki jo odraža naslov odstavka. »Kaj pa podaljšan vikend za smučanje?« »Ne, pripada vama dan dopusta na izpitni dan …« Fino, sva si mislila, bova imela pa malo več »izpitov«, a »… morata pa prinesti potrdilo o prijavi na izpit.« Šment! Stisk rok kasneje se s kolegom odpraviva loviti še zadnje žarke »brezskrbnega« študentskega življenja, preden nastopi čas Resnosti, Odgovornosti in Strokovnosti (na kratko: ROS). Boš potolkel tale paket? Budilka zazvoni ob sedmih, obleko nase, zajtrk vase, pogled v ogledalo in desetminutni sprehod. 40 marec 2013 Ne, pri nas nimamo »japčku« ... Najboljši opis dela je prišel iz ust lastnika Dušana Hrobata: »Pri nas delamo vsi vse, pakiramo, svetujemo, če je sneg pred lekarno, primemo za lopato in ga odmečemo.« S kolegom sva ponotranjila rek, da je vsako delo častno in se z enako vnemo lotila celotnega spektra: od svetovanja in dostave pa vse do urejanja spletnih opisov prehranskih dopolnil po zadnjih smernicah EU. Mirne duše lahko napišem, da nama ni bilo nikoli dolgčas. Jutranjemu preverjanju receptov sledi pakiranje naročil Lekarnarja, pospravljanje »robe«, svetovanje za pultom in preko e-pošte in še in še. Na začetku je vse novo, tempo pa hiter, a s pomočjo sodelavk sva hitro »padla not’«. Irenej, a … … je svetovati pacientom težko? Včasih ja, včasih ne. Stranke so večinoma vsaj uvidevne, če ne celo prijazne. 85 % jih želi le »svoje zdravilo«, sem in tja se najde starejši pacient, ki bolj kot vitamine potrebuje prijazen pogovor. Naletiš tudi na »problematične« osebke, a so na srečo prej izjeme kot pravilo. Za »referenco« pa je ob tebi tvoj mentor, tako da »n’č bat«! Če parafraziram enega od profesorjev: »Veste več, kot ta trenutek mislite, da veste.« Bodi dovolj nasvetov! V naslednjem odstavku o tem, kar vas seveda najbolj zanima. Počasi smo z vikanja prišli na tikanje, petminutno zatišje smo izkoristili za skodelico čaja ... Skupaj smo šli skozi validacijo s strani ministrstva, ga z odliko prestali in proslavili na večerji. Odpravili smo se na strokovno izobraževanje in se tako zaklepetali, da je organizatorka odšla pred nami … Na kratko: super smo se ujeli, tako da jih zagotovo še kdaj nenapovedano obiščeva. Streljanje kozlov Nekaj zabavnih zgodbic, ki so se pripetile tekom usposabljanja … Mentorica: »Roko na srce, Marko mi na začetku ni bil všeč, ker je blond.« Pacient: »Zunaj je bojda minus devet. Dajte mi toplomer, da preverim, če je res.« Marko: »Imamo samo termometre za merjenje telesne temperature, katerih meritveno območje je od trideset do petdeset stopinj.« Epilog: Po fizikalni debati je razsvetljeni pacient odšel s termometrom za merjenje telesne temperature. Stojim za pultom, pravkar od zobarja, polovico obraza imam omrtvičenega zaradi injekcije (ne botoksa, ampak analgetika), zato malo šušljam med govorjenjem. V lekarno pride starejši možak (okrog 70 let) z bolj malo zobmi in temu primernim načinom govorjenja. Pacient (sesljajoče): »Amtekjzasrče?« Jaz (napol paralizirano): »Dober dan. A imate morda recept?« Pacient: »A za šrče nimate? Tablete za šrče?« Jaz: »Imamo gospod, ampak so na recept.« Pacient: »Nimte, nimte … Ruprut mate?« Jaz: »Imamo rupurut. A želite veliko ali malo pakiranje?« Pacient: »Tavlk, tavlk … A je dobro za srče?« Jaz: »Rupurut je, če imate probleme s kislino …« Pacient (me prekine): »Ni dobru za srče?« Jaz: »Ne, ne – nič ne škodi srcu, ampak je pa za želodec.« Pacient: »Pol ni ža srče?« Jaz: »Za srce bova rabila pa recept … A potem ne dam rupuruta?« Pacient: »Dej.« Jaz: »Še kaj drugega?« Pacient odkima. Jaz: »Takole, xxx , prosim.« Pacient (plača in vzame vrečko): »A so za srče?« Jaz (komaj še resen): »Nič ne škoduje srcu.« Stric sede, jaz delam dalje. Naslednjih deset minut mi pripoveduje o ženski z volčjakom in človeku z nožem (ostalega nisem uspel dešifrirati). Nato odide. Čez dva tedna Ponovno za pultom, tokrat z Dušanom (lastnikom lekarne). Pride isti gospod. Postreže ga Dušan. Dušan: »Dober dan. Izvolite.« Pacient: »Rupurut.« Dušan: »Ta veliko ali ta malo pakiranje?« Pacient: »Veliko.« Dušan: »Poznate že verjetno?« Pacient: »Poznam.« Dušan: »Xxx, prosim.« Pridem v lekarno (popoldanska izmena). V »čajni sobici« se bohotita dva kosa torte. »Kdo pa ima rojstni dan,« se pozanimam. Lara: »Helena ima, a za svojo mentorico ne veš? A ji nisi nič prinesel?!« Hitro pograbim najbližji »gratis«, grem k Heleni in ji voščim zdravil, receptov in fajn praktikantov. V smehu me prekine: »Irenej, nimam rojstnega dneva. So te malo nahecali?« »Kaj?! Jaz pa sem kupil tole samo zate,« sem ji rekel, medtem ko sem nadvse diskretno odlepil nalepko z napisom »Vzorec ni za prodajo«. Ženska zvedavost je prevladala nad smehom: »Kaj pa imaš zame?« »Tole je … (tedaj opazim, da sem spraskal tudi slovensko deklaracijo, ostanejo še ruske grabljice) eee, super stvar, mi jo je zdil..rihtal moj kolega z ruskega veleposlaništva, bolje, da ti ne povem, koliko sem dal zanjo …« Nupo deluje! Z Višičem sva med prenašanjem, zlaganjem škatel in pripravljanjem paketov izgubila več kilogramov. Gospa prinese šest receptov. Pet je obnovljivih, en pa neobnovljiv. Prinesem zdravila in jih začnem vnašati v računalnik, da razbijem mučno tišino, govorim z njo. Jaz: »Že poznate zdravila ali je katero novo?« (= klasično vprašanje) Ona: »Poznam vse, še predobro, žal.« (= klasičen odgovor) Jaz: »Takole, pet jih je obnovljivih, tako da čez tri mesece pridete le s kartico in dobite nove, zadnji pa je običajen …« Ona (me prekine): »Kaj? Pa ravno tega, ki ga najbolj potrebujem, mi ni dala letnega? Takole se zmeniva – mi boste vi dal letni, jaz vam dam pa za kavico …« Epilog: Skupaj z mag. Heleno sva gospe pojasnila, da ne moreva spreminjati recepta. Po desetminutnem negodovanju, zgodovinski lekciji ter samoizpovedi je gospa prišla do zaključka, da je sistem slab in da mi le opravljamo svoje delo. PRAKSA PO PREKMURSKO Martina Ambrož Prvi dnevi so bili kar napolnjeni, saj sem morala spoznati svoj »drugi dom« za naslednje 4 mesece. Lekarna v SB Murska sobota je le za potrebe bolnišnice, zato nisem imela veliko stika s pacienti. Prva dva meseca sem večinoma spoznavala delo v lekarni, izdajanje zdravil, narkotikov in medicinskih pripomočkov na oddelke, naročanje in prevzemanje zdravil, izdelavo magistralnih zdravil in aseptičnih izdelkov. Ves ta čas sem tudi izpolnjevala liste, ki so prišli z oddelkov, za rezervna protimikrobna zdravila (na podlagi glomerulne filtracije, ki smo jo izračunali iz podatkov o bolniku, smo potrdili ali spremenili odmerek antibiotika, ki ga bo bolnik prejemal). Večino časa je bila ob meni tudi katera od farmacevtk, da mi je pomagala, ko česa nisem znala. Druga dva meseca prakse pa sem se osredotočila na (meni) bolj zanimivo delo, klinično farmacijo. Z Alenko, klinično farmacevtko, sem hodila na oddelke, večinoma na oddelke kirurgije, kjer sva po pogovoru s pacientom in pregledu njegovega terapijskega lista pregledali interakcije med zdravili, SmPC-je zdravil, aktualne smernice za zdravljenje bolezni in diagnoze bolnika, ter na podlagi vseh teh informacij izdelali farmakoterapijski pregled. Pregled je vseboval terapijo, ki jo bolnik prejema, in najin nasvet za spremembo terapije, ki so ga zdravniki v večini primerov upoštevali. Na začetku sem bila kar šokirana, koliko in kakšne kombinacije zdravil prejemajo nekateri bolniki. Kot največji uspeh si štejem bolnika, ki sva mu terapijo s 27 zdravil skrčili na »samo« 13. Zadnje tedne sem bila v lekarni že dokaj domača, čeprav sem se še vedno skoraj vsak dan naučila kaj novega. Za večino stvari sem vedela, kje so pospravljene, sama sem že izdelovala magistralna zdravila in izpolnjevala liste za antibiotike, poznala sem že veliko indikacij in režimov odmerjanja zdravil ter interakcij med zdravili. Ko so se bližali zadnji dnevi, sem bila kar malo žalostna. Čeprav sem bila vesela, da je konec in da bo moj urnik lahko malo zadihal, sem vedela, da bom pogrešala delo s pacienti in družbo v lekarni. Ker smo se vsi radi zabavali, nam ob delu nikoli ni bilo dolgčas in upam, da bom nekoč ponovno imela možnost delati v tako super kolektivu. marec 2013 41 Farmacevt na diplomi in farmapraksa Pero na praksi Študentska leta (pre)hitro minejo in kar naenkrat se znajdeš na praksi. To je čas, ko je potrebno vse znanje, pridobljeno na predavanjih in za knjigami, prenesti na praktično delo. In tako sem se jaz znašla v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Moja prva misel, ko sem se prijavljala na prakso, je bila: končno bo konec učenja in izpitov! Pa vendar sem ugotovila, da se učenju ne da kar tako izogniti. KOŠARKARSKA EKIPA FAKULTETE ZA FARMACIJO Domen Kutoša Farmašport Košarkarska ekipa Fakultete za farmacijo Košarkarska ekipa Fakultete za farmacijo Tudi letos imamo študentje Fakultete za farmacijo košarkarsko ekipo. To smo skupina fantov, ki se na vsaki tekmi trudimo po svojih najboljših močeh, da bi nasprotno ekipo porazili. Ekipo sestavljamo Aleš Svete, Blaž Vrečar, Domen Kutoša, Gregor Hertl, Jure Loboda, Martin Grosek, Matjaž Weiss, Nejc Golob, Blaž Robnik in Žiga Jeraj – naš trener in kapetan. Ligaško tekmovanje se počasi približuje koncu, tekme, ki jih igramo, pa postajajo vedno bolj zanimive. V prvem delu tekmovanja smo se soočali z ekipami s Pravne fakultete, Fakultete za upravo, Fakultete za elektrotehniko ... Tisti, ki malo bolj spremljate dogajanje na košarkarskem področju, boste vedeli, da so te ekipe zelo močne, z dobrimi posamezniki. Velik delež igralcev v teh ekipah že dolgo trenira košarko. 42 marec 2013 Navkljub vsem tem dejstvom smo se jim na vsaki tekmi pogumno upirali, dokler nam niso pošle moči. Naša klop za rezervne igralce je kratka, podpore gledalcev, ki bi zagotovo bila naš šesti igralec, pa na žalost tudi letos ni. šport še nismo odigrali. Realisti bodo rekli, da nimamo nobenih možnosti. Premagati ekipo, ki je še brez poraza, je nemogoče. Optimist, kot sem jaz, pa bo rekel, da je tudi v besedi nemogoče beseda mogoče! V zadnjem delu tekmovanja so bile pred nami še tri tekme. Prvo tekmo smo igrali proti Fakulteti za arhitekturo. Soočili smo se z enakovrednimi tekmeci. Začeli smo zelo dobro. V napadu smo bili nezgrešljivi, v obrambi pa suvereni. Do tretje četrtine smo imeli lepo prednost, v zadnji četrtini pa so nam začele pohajati moči. Srčnost v naši igri ni pošla in tekmo smo zaključili z našo prvo zmago. Drugo tekmo bi morali igrati proti Veterinarski fakulteti, vendar smo jo morali odpovedati, ker nismo imeli dovolj igralcev. Verjetno je temu botrovalo tudi izpitno obdobje. Zadnje tekme s Fakulteto za Ko bomo brali ta članek, bo letošnja sezona Univerzitetne košarkarske lige za ekipo Fakultete za farmacijo že zaključena. Rezultat verjetno ne bo odmeven, a vseeno ste lahko prepričani, da smo dali vse od sebe! V naslednjem letu vas vabim, da se udeležite tekem in nam z navijanjem pomagate, da presenetimo katero od boljših ekip in presežemo sami sebe. Športni pozdrav! ŽENSKA ODBOJKARSKA EKIPA ZASEDLA 1. MESTO V SKUPNEM DELU Kristina Kacin Že preverjena ekipa, ki jo sestavljamo Ana Apat, Maja Bratož, Monika Čančar, Tia Grgičevič, Lea Ješe, Vesna Jug, Kristina Kacin, Katarina Mehle, Petra Ropret, Petra Srdič, Nina Štravs, Maja Zakšek, Špela Zakšek in kapetanka Sara Vidovič, vodita pa Nika Zidarič in prof. Nada Bratuž, se je v letošnjo sezono Univerzitetne odbojkarske lige Sportivo Slove- nia pognala z visokimi cilji. Tekmovanje smo začele v skupini B, v kateri so poleg nas tekmovale še Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za šport in Fakulteta za družbene vede. Po nekoliko slabšem začetku (prvo tekmo smo odigrale proti Filozofski fakulteti in z borbeno igro iztržile set, a smo na koncu morale priznati premoč sosedam čez cesto) smo se v nadaljevanju tekmovanja odrezale mnogo bolje. Zavedale smo se, da moramo za nastop v polfinalu preostale tekme zmagati. Nasprotnicam nismo pustile, da bi nam prekrižale načrte in smo vse tri tekme zmagale z 2:0. Zbrale smo dovolj točk, da smo zasedle prvo mesto v skupini ter se uvrstile neposredno v polfinale. Vsi odbojkarski navdušenci in vsi, ki bi radi v javnosti glasno kričali brez strahu, da bi bili deležni mrkih pogledov, si na koledarju z rdečo označite 4. april. Takrat se bomo namreč v športni dvorani Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (nasproti Botaničnega vrta) ob 21h borile proti Medicinski ali Zdravstveni fakulteti za nastop v finalu, ki bo 18. aprila. Na lanskoletni finalni tekmi ste pričarali fantastično vzdušje in želimo si, da bi letos ob prav tako ali še bolj bučni podpori s tribun osvojile še za malenkost žlahtnejšo kolajno od lanske. Se vidimo! marec 2013 43 Farmašport Ženska odbojkarska ekipa zasedla 1. mesto v skupinskem delu Ženska odbojkarska ekipa Fakultete za farmacijo BOŽIČNI BAZAR Aleksandra Pekošak Veseli december se je na naši fakulteti ponovno pričel s tradicionalnim Božičnim bazarjem. V mesecu decembru 2012 smo ga humanitarci organizirali med 10. in 14. decembrom. Kot se za praznično vzdušje spodobi, je bilo na stojnici moč dobiti najrazličnejše slaščice, sadje, voščilnice, okraske in darilca za svoje najbližje. Tako ste se lahko študentje med odmori posladkali, malce poklepetali in nabrali novo energijo za predavanja. A čar bazarja je tudi ta, da ste z nakupom prispevali denar za socialno ogrožene družine. Vsa- ko leto člani Humanitarne skupine izberemo družino iz drugega dela Slovenije. Za leto 2012 smo tako zbran denar namenili družinama iz okolice Maribora, ki so ju prizadele poplave, in članom družin s tem skušali priklicati nasmeh na obraz in polepšati božični čas. Humanitarci se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem vam, ki ste v letu 2012 kakor koli prispevali in se udeležili naših projektov. Hvala! Veliko sreče pri učenju in izpitih! TUTORSTVO NA FAKULTETI ZA FARMACIJO Domen Kutoša Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Veliko vas je verjetno že slišalo za tutorstvo. Že mnogo let ga namreč prakticira veliko fakultet. Naše fakultete žal še ni bilo med njimi – do sedaj! Nikoli ne bom pozabil svojih prvih dni na naši fakulteti. Prva ura na urniku je bila matematika. Poln zagona in volje sem požiral vse besede, ki jih je izrekel profesor. Po uvodni predstavitvi smo začeli s ponavljanjem snovi, ki smo jo že predelali v gimnaziji. Na tabli je bil napisan naslov – popolna indukcija. V moji glavi se je začelo porajati milijon vprašanj. Najhuje pa je bilo, da na nobeno od njih nisem znal odgovoriti. Največ, kar sem do takrat slišal o indukciji, je bilo v povezavi z indukcijsko kuhalno ploščo. Zmeden sem iz vseh strani poslušal komentarje o tem, kako preprosta je snov, ki smo jo obravnavali. Po končani učni uri sem prestrašen in zagrenjen odšel domov. Moja frustracija zaradi tega predmeta je rasla z vsakim predavanjem. Na koncu je prišlo do te stopnje, da sem se enostavno vdal. Ve44 marec 2013 Tutorstvo na FFa liko energije in volje je bilo potrebne, da sem se ponovno zbral in ta predmet enkrat za vselej opravil. Da ne bo pomote, pomoč sem iskal pri sošolcih in asistentih, ki pa so v dobri veri snov večkrat še bolj zakomplicirali kot razložili. koga, ki bi ga lahko vprašal, kako naj se kaj naučim. Ti trenutki so se mi najbolj vtisnili v spomin in te misli so me posledično tudi pripeljale do odločitve, da je potrebno na tem področju nekaj spremeniti, narediti. Študentom je potrebno ponuditi pomoč. Zaman sem iskal nekoga, ki bi se z mano usedel in predelal snov predavanj, ne- Rodila se je ideja o tutorstvu na Fakulteti za farmacijo. O tutorstvu smo nekaj časa diskutirali v naši študentski organizaciji in po nekaj tednih sem na tem področju postal aktiven. V naslednjih dneh sem spoznal, da imamo na naši fakulteti tutorja profesorja. To je prof. Samo Kreft. Tutor profesor je na voljo vsem študentom, pripravljen je pomagati in odgovoriti na vsa vprašanja, ki se študentu porajajo med učnim procesom. Po najinem sestanku sva prvič skupaj rezervirala predavalnico za namene tutorstva. Mogoče se to ne sliši kot velik dogodek, a jaz sem bil neizmerno vesel. Vesel, ker je tutorstvo na naši fakulteti prvič začelo tudi uradno potekati. Na začetku sem ves svoj čas namenil iskanju tutorjev za matematiko in fiziko. Zakaj tako? Brucke in bruci so najbolj občutljivi. Prehod iz srednjih šol na fakultete je lahko zelo težak. Vedel sem, da na tak način lahko najbolj pomagamo premostiti to oviro. Tutorjev, ki bodo nesebično pomagali in žrtvovali svoj čas, zato da snov bolj približajo svojim kolegom, ni bilo težko najti. Največje težave sem pričakoval pri rezervaciji predavalnic zaradi prostorske stiske, ki jo imamo na naši fakulteti. Izkazalo se je, da so moje skrbi odveč. S pomočjo tutorja profesorja in prijaznih delavk v referatu smo našli rešitev. Največja težava, ki smo jo morali rešiti, je bila zagotoviti prostore, namenjene samo tutorstvu. Primer dobre prakse lahko vidimo pri naših sosedih. Strojniki imajo v 5. nadstropju mize, kjer se študenti in tutorji dobivajo in skupaj predelujejo snov. Težavo sem predstavil prodekanu za študijsko področje Alešu Obrezi. Po kratkem pogovoru sva težavo rešila, saj sva za namene tutorstva enkrat na teden za celotni poletni semester rezervirala predavalnico. To je za nas velik dosežek. Ob taki stiski s prostori taka odločitev zagotovo ni bila lahka in zato se še enkrat zahvaljujem. S tutorstvom smo na naši fakulteti šele dobro začeli, a smo na dobri poti, da v zelo kratkem času pridemo do nivoja drugih fakultet ali pa ga celo presežemo. Vse, ki bi bili pripravljeni postati tutorji, prijazno vabim, da se mi javite. Študente pa naprošam, da se nam pridružijo tudi v Facebook skupini TUTORSTVO-FFa, kjer bodo objavljene pomembne informacije o predmetnem tutorstvu in predavalnicah, ki so na voljo zanj. Za konec bi se rad zahvalil vsem tutorjem, ki so in bodo še v bodoče nesebično pomagali svojim kolegom: Andreju Štermanu, Maji Gamser, Maji Zupančič, Jerneju Repasu in Marku Trampužu. Ne smemo pozabiti tudi na vse zaposlene na fakulteti, ki nam potrpežljivo stojijo ob strani. Vsem skupaj HVALA. PREDAVANJE PROF. DR. PEPPASA Eva Shannon Schiffrer Prof. dr. Julijana Kristl, mag. farm., in prof. dr. Nicholas A. Peppas Univerza v Ljubljani podeljuje naziv častni doktor odličnim slovenskim in tujim posameznikom iz sveta znanosti in umetnosti, v preteklosti pa tudi iz sveta politike, za izjemne dosežke. Vsi, Nicholas A. Peppas je profesor kemijskega inženirstva, biomedicinskega inženirstva in farmacije na University of Texas v Austinu in je vodilni strokovnjak in izumitelj v biomaterialih, nadzorovanem dostavljanju in sproščanju učinkovin, molekularnem prepoznavanju in bionanotehnologiji. Je član štirih akademij znanosti v ZDA, Franciji in Španiji. Prejel je že štiri nazive častni doktor, poleg Univerze v Ljubljani so mu naziv podelile še Univerza v Gentu, Univerza v Parmi in Univerza v Atenah. Bil pa je tudi gostujoči profesor na številnih univerzah po svetu. S Fakulteto za farmacijo sodeluje že več kot dve desetletji. Izdal je več kot 1000 člankov, je izumitelj 35 ameriških in mednarodnih patentov ter soavtor več knjig. Citiran je bil že več kot 28.000-krat in sodi med najbolj citi- rane znanstvenike na področju kemije in biologije, na področju biomedicinskega inženirstva pa je en izmed treh najbolj citiranih raziskovalcev. Prejel je več kot 120 mednarodnih nagrad in priznanj. V okviru Tedna univerze decembra 2012 je imel prof. dr. Peppas na Fakulteti za farmacijo dve predavanji. Prvo predavanje z naslovom Advances in Intelligent and Recognitive Hydrogels for Treatment of Diabetes, Cancer and Multiple Sclerosis je imelo vsebino, prilagojeno študentom drugega letnika EMŠ Farmacija, in je potekalo v času predavanj pri predmetu Farmacevtska tehnologija 1, odprto pa je bilo tudi za vse ostale, ki jih je predavanje zanimalo. Predavatelj je predstavil osnovne zahteve in vprašanja, s katerimi se farmacevti še vedno spopadajo pri oblikovanju ustreznih odstavnih sistemov, posebej pa je poudaril pomen sprejemljivosti teh sistemov za bolnike. Drugo predavanje je potekalo v okviru raziskovalnega dne Fakultete za farmacijo in je nosilo naslov New Frontiers in the Pharmaceutical and Medical Sciences: Improving Health Care through New Medical Devices and Treatments. Tema marec 2013 45 Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti ki jim je bil ta naziv dodeljen, so bili tudi tesno povezani z delom Univerze v Ljubljani, so zagotavljali njen obstoj ter soustvarjali njen razcvet ali pa so bili zelo pomembni za slovensko družbo. Od leta 1929 so podelili 79 častnih doktoratov in med letošnjimi prejemniki je bil tudi prof. dr. Nicholas Peppas. tega predavanja je bila precej podobna temi prvega, le da je bil tokrat namesto na že znanih sistemih še večji poudarek na razvoju novih, učinkovitejših sistemov, ki jih bodo pacienti bolje sprejeli. Peppas pa je predstavil tudi najnovejše dosežke na področju farmacevtskih znanosti. Po obeh predavanjih je bilo razvidno, da prof. dr. Peppas ni le odličen znan- stvenik, temveč tudi humanist. Zaveda se in opozarja na to, da so v farmaciji na prvem mestu vedno bolniki in da aplikacija številnih zdravil še vedno ni povsem sprejemljiva zanje, kar je tudi eno od glavnih področij njegovega dela. Zapustil nam je ne le nova znanja, temveč tudi veliko koristnih življenjskih nasvetov in verjetno prav vsi upamo, da se bomo še kdaj lahko udeležili predavanj tega res izjemnega človeka. Prof. dr. Peppasa je za prejem naziva predlagala Fakulteta za farmacijo, torej se je za njegov obisk potrebno iskreno zahvaliti vsem, ki so pripomogli k izvedbi tega projekta, še posebej prof. dr. Julijani Kristl, mag. farm., saj brez njene pobude in vodenja ta dogodek verjetno ne bi bil izpeljan na tako visoki ravni. STROKOVNI VEČERI: PRILOŽNOST ZA ZAKUSKO ALI KAJ VEČ? Anže Vasle Ko so oktobra skozi vrata fakultete prikorakali novi bodoči diplomanti, je z delom začel tudi Drug Dealer in kot je pri nas navada, je takoj stekla organizacija strokovnih večerov. Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Vsi znanja željni študentje so si tako že kaj kmalu lahko napasli možgane na tradicionalnem projektu Zdravstveni tim, ki je v sodelovanju z Medicinsko in Zdravstveno fakulteto potekal na naši preljubi Aškerčevi 7. Boj proti kolorektalnemu raku, enemu najpogostejših malignih obolenj pri nas, je tri dni zapolnjeval predavalnici P1 in NP. Na govorniškem odru, kjer kot vsako leto ni manjkalo zdravniške samozavesti in humornih vložkov, so se zvrstili predavatelji različnih poklicnih usmeritev. Še posebej je izstopala izpoved dveh bolnikov s stomo, ki je potekala v takšni tišini, da bi jo bilo mogoče rezati z nožem. Delež »nefarmacevtov« ni bil ravno spodbuden, a je dogodek kljub temu uspel. Študentje pa niso imeli veliko miru, saj je že novembra fakulteto obiskala asist. Mojca Miholič, zdravnica družinske medicine, ki je z nami delila svoje popotniške izkušnje. Z zlata vrednimi informacijami iz prve roke smo se poučili o osnovah t. i. potovalne lekarne – kompleta zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih je zelo dobro vzeti na potovanje. Pridobili smo znanje o antibiotični rezistenci, vezani na določena geografska področja. Čeravno je predavateljica nedvomno zelo avanturistične narave (v Braziliji si je celo sama zašila rano na nogi), pa je bilo predavanje razmeroma kratko in je slušatelje pustilo nekoliko v zraku. 46 marec 2013 Novo leto je s sabo prineslo tudi novo poglavje zgodbe o strokovnih večerih. Z izvolitvijo novega koordinatorja teh projektov smo že januarja vzdušje začinili z nekoliko daljšim, dvodelnim predavanjem. Prof. dr. Nina Gunde Cimerman je predstavila pristop k zdravljenju kroničnih ran, ki leži na meji med pozabljenim in revolucionarnim. Gre namreč za adaptacijo uporabe ličink insektov (predvsem muh Lucilia sericata). Metodo, ki je v nekoliko drugačni obliki med nami prisotna že iz časov večjih vojn, so pod njenim vodstvom na Biotehniški fakulteti razvijali v pacientom bolj prijazni luči – v obliki gela z izločki ličink. Predstavljeni rezultati so med študenti poželi veliko zanimanja, čeprav zaradi slovenske regulative ni verjeti, da bomo takšne oblike zdravljenja v bližnji prihodnosti srečali tudi v redni zdravniški praksi. Ko se je krog poslušalcev zaradi pozne ure že rahlo skrčil, je mikrofon prevzela Nataša Faganeli, klinična farmacevtka, ki se v ortopedski bolnišnici Valdoltra ukvarja z moderno oskrbo kroničnih ran. Gre za princip vlažnega celjenja, ki ima dokazano boljše klinične izide od klasične (bolj ali manj kirurške) oskrbe z zašitjem. Na ta (nov) način se rana celi od znotraj navzven, sama obloga pa tudi onemogoča dostop mikroorganizmom. Predavanje nedvomno ni bilo namenjeno študentom s slabim želodcem, saj smo bili priča precej realistični slikovni predstavitvi zapletov pri celjenju kroničnih ran. Ker se bodoči farmacevti pred zaposlitvijo najbrž nikoli ne bomo srečali s takšnimi primeri (izjemoma na praksi), so takšni trenutki, ki nam dajo stik z resničnostjo, neprecenljivi. Tistemu delu poslušalcev, ki je bolj klinično naravnan, je bržkone ustrezal tudi opis delovnega mesta v bolnišnici, ki se vedno bolj zaveda pomena te veje farmacije. Vsekakor gre pohvaliti samozavest predavateljice pri implementaciji tega področja. Da ni vse zlato, kar se sveti, pa smo bili opozorjeni v povezavi s trenutno dostopnimi geli na slovenskem tržišču. Za želen učinek (npr. po opeklini) je torej pomemben zgolj sam hidrogel in ne dodatki v njem, ki pogosto nimajo oglaševanega učinka. Zatorej, bodoči zdravstveni delavci, ne zaupajte brezglavo marketinškemu lobiju, temveč uporabite svoje strokovno znanje za oceno kvalitete izdelka! Ekipa Drug Dealerja je letos precej aktivna, zato se lahko pred koncem leta nadejate novih strokovnih predavanj, tako samostojnih kot v sklopu drugih projektov. Na vsakem srečanju poskrbite, da bo vaš obisk zabeležen, saj boste na koncu leta lahko prišli iskat potrdilo o obisku dotičnih predavanj. A več o tem na naslednjem dogodku. Rad bi pohvalil vse udeležence, ki ste z mnogimi vprašanji letos pokazali sodobnemu študentu primerno željo po novih spoznanjih. Le na takšen način ste lahko korak pred drugimi, tako na fakulteti kot tudi na trgu dela. Qui rogat, non errat. FARMASKI Urša Jarc Celjska podružnica SFD je letos za vse člane Slovenskega farmacevtskega društva organizirala že 15. FarmaSKI, ki se je odvijal 26. januarja 2013 na Rogli. Približno 200 udeležencev so sestavljali farmacevti, dobavitelji in veledrogeristi, med njimi pa smo bili tudi študentje, člani Študentske sekcije SFD. Dan se je pričel zgodaj, ob 8:30, v hotelu Planja na Rogli. Udeleženci smo se registrirali, smučarji in deskarji pa smo dobili tudi svojo štartno številko. Po obilnem zajtrku in borovničevem zvarku za pogum smo se postavili na smuči in se odpeljali proti Ostruščici. Po te- meljitem ogledu proge se je začelo tekmovanje. Odprla smo ga dekleta, nadaljevali fantje in zaključili deskarji na snegu, v cilju pa so nas za nagrado pričakali borovničevi ekstrakti. Kljub ledeni progi je do cilja uspelo priti vsem sodelujočim, tudi Črni Mambi. Opoldne smo se v koči okrepčali z bogračem, popoldne pa preživeli bodisi na smučeh, bodisi na sončku v družbi osvežilne pijače. Najbolj zagreti so se popoldne odpravili še na strokovno predavanje, ostali pa smo si greli premražene ude ob čaju z dodatki. Po celodnevni rekreaciji je zvečer v hotelu Planja sledila še večerja in podelitev nagrad najboljšim smučarjem, kamor smo tudi študentje primaknili svoj delež in osvojili nekaj odličij. Po teh formalnostih pa se je farmacevtsko srečanje v dobri družbi in ob dobri glasbi nadaljevalo do poznih (oz. zgodnjih) ur. INFORMATIVNI DNEVI Domen Kutoša Leto je naokoli in tako kot vedno, smo tudi letos na naši fakulteti organizirali informativne dneve. Ti so potekali v petek, 15., in soboto, 16. februarja. Zaradi prostorske stiske in pričakovanega večjega števila nadobudnih dijakov so se predstavitve Fakultete za farmacijo odvile v hotelu Lev. Dijake je prvi nagovoril dekan Fakultete za farmacijo prof. dr. Borut Božič, mag. farm. Z bolj podrobno predstavitvijo študijskih smeri mu je sledil prodekan za študijsko področje izr. prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm. Dijakom je razkril tudi nekatere spremembe pri vpisu na našo fakulteto. Ena izmed njih je ta, da bodo letos vpisna mesta razpisali samo v prvem krogu vpisov. Seveda, to je logična poteza, saj so razpisana mesta za našo fakulteto praviloma zapolnjena že v prvem krogu. Predstavitev sta zaključila še predstavnika študentskega društva Drug Dealer in bodočim brucem predstavila aktivnosti, ki se poleg študija odvijajo pri nas. Po zaključenih predstavitvah smo dijake pospremili do naše fakultete, kjer so se jim predstavile še posamezne katedre. Dijaki so z naše fakultete odhajali zadovoljni in polni pozitivne energije. Vsi, ki smo sodelovali pri informativnih dnevih, smo se potrudili in predstavili našo fakulteto v najlepši luči. Naloga ni bila težka, saj med vsemi slovi kot zelo kvalitetna. Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Ljubljana, polna mladih, izgubljenih, navdušenih in rahlo prestrašenih dijakov. Verjetno vam je jasno, kateri dan v letu mislim. Informativni dan. Ni se treba bati, da naš trud ne bo obrodil sadov. Prepričan sem, da bo letošnja generacija bruck in brucev kvalitetna in zagnana za delo, tako kot sedanja generacija in poprejšnje. marec 2013 47 HECKOTIČEK Heckotiček Pripis glavnega urednika: Kmalu po izidu lanskoletne decembrske Spatule sem prejel vprašanje, zakaj v Spatuli ni več rubrike Cvetke študentov. Odgovor je preprost – ker novih cvetk preprosto ni. Stare so bile že v prejšnjih številkah reciklirane na sto in en način, zato se mi tako početje ni zdelo več smiselno. Takoj po zastavljenem vprašanju sem stopil v stik z izr. prof. dr. Alešem Obrezo, mag. farm., ki nas je do sedaj zvesto zalagal z materialom. Prejel sem nekaj novih cvetk, ki jih lahko v nadaljevanju tudi preberete, več novejših pa žal ni. Profesorju se za prispevek najlepše zahvaljujem, ostale profesorje in asistente pa ob tej priložnosti pozivam: Če pri ocenjevanju kolokvijev in izpitov naletite na kakšne vam še posebno zanimive izjave, vas prosim, da jih zberete in mi jih posredujte na elektronski naslov. Enako bi prosil tudi vas, kolegi študentje. Anonimnost je zagotovljena. Vsi smo zmotljivi, iz napak se seveda učimo in se včasih zraven še pošteno nasmejimo. Hvala za sodelovanje! Da bi rubriko v pomanjkanju novega materiala vsaj malce popestrili, smo dodali nekaj farmacevtskih šal. S tem se rubrika Cvetke študentov preimenuje v Heckotiček, ki ga bodo zapolnjevali tako zanimivi odgovori študentov kot tudi ostale zabavne reči. Na tem mestu se zahvaljujem Ireneju za otvoritev Heckotička z novimi prispevki. Naj vam branje polepša dan. :) 1. Najpomembnejša komercialna zloženka je arzenov(III) oksid … (The most important commercial compound is arsenic(III) oxide … A. O.) 2.Najpomembnejša sestavljena reklama je arzenov(III) oksid … (The most important commercial compound is arsenic(III) oxide … A. O.) 3. pH v telesu mora biti okoli 4, če pride do padca pH vrednosti pod 3,96, temu stanju rečemo acidoza (padec CO2) – respiratorna acidoza. 4. NaOH se uporablja za vnos Na+ ionov, katalizira tudi hidrolizo ogljikovih hidratov, maščob … 5. Z natrijevim hidroksidom (Sodium hydroksidum) razmastimo in očistimo organizem. 6. Ogljikov dioksid je respiratorni epileptik (spodbuja dihanje). 7. Prenos Na preko simporta dihalne verige (Pomen glukoze v raztopinah za peroralno rehidracijo. A. O.) 8.H2CO3 – dihidrogen karbonat = DIHYDROGEN CARBONARICUM za mehčanje vode. 9. Raztopine za peroralno rehidracijo so namenjene temu, da pospešijo izločanje vode iz lumna črevesja. Uporabljamo jih predvsem pri zaprtju. Vodo v lumnu črevesa zadržuje predvsem natrijev klorid. 48 marec 2013 Stranka dobi zdravilo za topikalno uporabo z navodilom: lokalni nanos dvakrat na dan. »Ojoj, to pa ne bo šlo. Veste, jutri grem v tujino …« Moški v lekarni se glasno priduša nad (pre)visoko ceno viagre (okrog 10 evrov/tableto). Njegova žena ga poskuša potolažiti: »Dragi, ne razburjaj se. Saj 40 evrov na leto ni veliko.« Mlajši moški vstopi v lekarno in prosi, če bi lahko govoril s farmacevtom. Magistra mu razloži, da je to zasebna lekarna, v kateri sta zaposleni le ona in njena sestra dvojčica, prav tako farmacevtka. »Vaše tegobe lahko zaupate meni, zagotavljam vam 100 % diskretnost.« Moški zardi, pogled zapiči v pult in mehanično zdrdra: »Že dva meseca imam permanentno erekcijo, bil sem pri zdravniku, pa nič, naj se kar navadim. Poslal me je k vam, pomagajte mi prosim, saj ne morem več niti v službo – delam kot reševalec iz vode …« Farmacevtka za trenutek molči, nato pa odide na posvet s sestro. Razloži ji celo zgodbo in jo prosi za pomoč. Skupaj se vrneta k gospodu in mu rečeta: »Najboljša stvar, ki vam jo lahko ponudiva, je 1/3 lekarne in 3000 evrov na mesec do konca življenja.« Doktorja so kot predavatelja povabili na konferenco o zdravju. Pripravil si je zapiske, a ko je stal na govorniškemu odru, jih ni znal prebrati. Zato je vprašal: »Je morda med vami kakšen farmacevt?« Gospodič vstopi v potovalno agencijo in rezervira dvotedensko križarjenje zase in za svoje dekle. Tri dni pred odhodom prejme klic iz agencije. Povedo mu, da je križarjenje žal odpovedano. V zameno jima lahko ponudijo tridnevno križarjenje. Moški se strinja in gre v lekarno po tri kondome in tri Dramine (proti slabosti). Naslednji dan iz agencije ponovno pokličejo in rečejo, da lahko gresta tudi na petdnevno križarjenje. Zato moški v lekarni kupi še dve Dramini in dva kondoma. Dan pred odhodom jima ponudijo osemdnevno letovanje na ladji, zato se moški odpravi v lekarno in kupi še tri kondome in tri Dramine. Farmacevt ga nazadnje le vpraša: »Poglejte, če vam je od tega slabo, zakaj to še vedno počnete?« 4000 let razvoja medicine v 6 stavkih 2000 p. n. š.: Pojej tole koreninico. 1000 n. š.: Ne jej teh čarovniških zeli, zmoli tole molitev. 1865 n. š.: Pusti to vraževerje, spij tale napoj. 1935 n. š.: Ta napoj je kačje olje! Pogoltni tole tabletko. 1975 n. š.: Tabletka ne prime, pojej tale antibiotik. 2000 n. š.: Antibiotik je strup, pojej tole koreninico … FFARMASKOP Obvestilo uredništva: zaradi pritožb kritično mislečih bralcev glede preveč umetniške ezoteričnosti in znanstveno utemeljenih pristopov v prejšnjem Ffarmaskopu smo se tokrat odločili za objavo znanstvenega članka iz ugledne mednarodno priznane revije na tem področju. Za dostop do članka in pravice za objavo smo sicer porabili večji del proračuna za naslednjih pet let, vendar nam zadovoljstvo naših bralcev pomeni največ. Journal of Pharmaceutical Astrology Nedeterministična predikcija psevdo-kovariantnih parametrov personalne astrodinamike v zgodnjem in srednjem vernalnem ekvinokcijsko-solsticijskem intervalu leta kače (Serpentium) z metodo kvadrupolne elementarne spekulativne asociacije (QESA) Nostrafarmus J., Danny X., Abdul Rashid Z., Nostadamus M. D. Popolnoma nezanesljivo smo napovedali horoskop (ljubezen, zdravje, služba) po elementih (ogenj, zemlja, zrak, voda) za prva dva meseca letošnje pomladi na podlagi golih ugibanj. 1. Uvod Parametri personalne astrodinamike so ena ključnih determinant psihosocialnega stanja posameznika in njegovih interakcij z okolico, njihove napovedi pa predstavljajo integralno komponento študentskih publikacij strokovnozabavne narave mnogih institucij. Ne glede na pomen parametrov personalne astrodinamike problem njihove enolične predikcije za potrebe publikacij še ni bil zadovoljivo rešen. Cilj te raziskave je bila zato nedeterministična napoved izbranih parametrov personalne astrodinamike v prihajajočem zgodnjem in srednjem vernalnem ekvinokcijsko-solsticijskem intervalu (ESI) leta kače. 2. Metodologija Pri naboru astrodinamičnih parametrov smo se zaradi omejenega obsega osredotočili na Żûrnallov osnovni psevdo-kovariantni triplet (ljubezen, zdravje, služba [oz. faks]). Predikcijo smo izvedli z metodo kvadrupolne elementarne spekulativne asociacije (QESA) s standardnimi polarnostmi po Aristotelu in standardnimi elementi (ogenj, zemlja, zrak in voda). Kot skupna prostorskočasovna determinanta je bila v predikcijo zajete populacije opredeljena Fakulteta za farmacijo UL. Kot interval predikcije je bil znotraj spomladanskega ESI izbrano obdobje Sonca v Ovnu (Aries, 21. 3. – 20. 4.) in Biku (Taurus; 21. 4. – 20. 5.) leta kače (Serpentium). 3. Rezultati in razprava Za zodiakalna znamenja elementa ognja (oven, lev, strelec) po izzivov polnem in energičnem hiemalnem ESI prihaja nekarakteristično umirjena pomlad (NTEPC (Non-Trivial Event Probability Coefficient – koeficient verjetnosti netrivialnih dogodkov) < 0,10). Stabilnost bo najbolj izrazita na področju ljubezni, kjer so vrednosti YPHF (Yellow Press Happiness Factor – faktor sreče rumenega tiska, razpon vrednosti 1–6) konstantno zmerno visoke (4,4 ± 0,6), v obdobju Sonca v Biku pa se obeta celo rahel porast (do YPHF = 4,8 ± 0,4). Na področju zdravja (YPHF = 4,7 ± 0,9) in službe (YPHF = 3,8 ± 1,5) bodo prisotna nihanja z relativno nizko amplitudo, ki bodo predvsem na področju službe (faksa) periodično zahtevala dodatno pozornost. Za znamenja zemlje (bik, devica, kozorog) je najbolj izrazit visok YPHF na področju službe (5,4 ± 0,9) kot odraz intenzivne delovne perspiracije (t. i. »švicanja za knjigami«) v pretekli epohi. Na področju ljubezni je možen manjši upad na začetku in koncu intervala (z YPHF 4,1 ± 0,5 na 2,9 ± 0,4). Zdravje se bo z vremenom konstantno izboljševalo (YPHF = 3,9 ± 1,2). Za znamenja zraka (dvojčka, tehtnica, vodnar) naša raziskava nakazuje solidne rezultate na področju službe (YPHF = 4,0 ± 0,3) z občasnimi porasti za več kot eno enoto YPHF. Na področju ljubezni se obeta razburkano obdobje, vendar pa so celokupni trendi dobri (YPHF = 4,5 ± 2,1). Na področju zdravja se nakazuje potreba po previdnosti (potencialno tveganje za prehlad lahko predstavlja prehitra menjava zimske garderobe za letno), sicer pa so vrednosti YPHF v povprečju dovolj visoke (3,9 ± 1,4). Za znamenja vode (rak, škorpijon, ribi) so rezultati zelo razgibani. Po obdobju nizkih temperatur okolja se bo zdravje stabiliziralo in ostalo na relativno visoki ravni do konca intervala (YPHF = 4,4 ± 0,3). Glede službe bo potrebno vložiti precej dodatnega truda, sicer pa se bo stanje izboljšalo (YPHF z 2,8 ± 1,0 na 5,3 ± 0,5; v povprečju 4,3 ± 0,7). Na področju ljubezni obstaja precejšnja verjetnost, da bo prišlo do signifikantnih sprememb na bolje (YPHF = 5,3 ± 0,4). 4. Zaključek Nedeterministična predikcija naše raziskave nakazuje relativno srečno in uspešno pomlad. Tabela 1. Rezultati analize z metodo QESA. YPHF – faktor sreče rumenega tiska (razpon vrednosti 1–6); NTEPC – koeficient verjetnosti netrivialnih dogodkov. *V primeru študentov parameter korelira s področjem faks **Upad je možen na začetku in koncu intervala, v sredini intervala je variabilnost nizka. marec 2013 49 Ffarmaskop Povzetek SUDOKU IN NAGRADNA KRIŽANKA SREDNJE ZAHTEVEN Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: ZELO ZAHTEVEN Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: križanke, prejeta do 22. aprila 2013, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 23. aprila 2013. - 4x Drug Dealer promocijska nagrada. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta od prejema. Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek »Nagradna križanka« ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 23. aprila 2013. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 24. maja 2013). 8. Nagrade niso prenosljive. Sodoku - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku. 50 marec 2013 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 22. aprila 2013 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 24. aprila 2013 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. marec 2013 51 Nagradna križanka 52 marec 2013 Poljudnoznanstveno Sanje
© Copyright 2024