Obseg elektrodistribucijske infrastrukture Obrazložitev tabele OBSEG ELEKTRODISTRIBUCIJSKE INFRASTRUKTURE (datum 18.2.2013) Obseg, ki je potrebno zajeti, predstavlja distribucijsko omrežje v skladu z definicijo v Aktu o metodologiji za določitev omrežnine…: "distribucijsko omrežje so objekti in naprave, ki sestavljajo omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca, ter povezovalni vodi, ki so potrebni za napajanje določenega območja na visoki napetosti (VN), srednji napetosti (SN) in nizki napetosti (NN)" a. Meja z prenosnim omrežjem je predajno-prevzemnem mesto b. Obseg vključuje tudi merilno-predajno mesto (objekt) odjemalca oz. proizvajalca. Če je merilno mesto v objektu (RTP, TP) v lasti EDP, je potrebno navajati tudi vod do prvega objekta odjemalca oziroma proizvajalca. ELEKTROENERGETSKI VODI 1. Navajati sistemske in trasne dolžine vodov po posameznem napetostnem nivoju glede na obratovalno in nazivno napetost. a. V tabelah V2, V3 in V6 navajati podatke glede na nazivno napetost. 2. Dolžine vodov so merjene v 2D modelu – ne upošteva se z-komponenta (nadmorska višina). Pri nadzemnih vodih se ne upošteva verižnic, pri kabelskih vodih pa ne zank in vertikalnih zaključkov kablov. Dolžine vodov zaokrožiti na m natančno. 3. Ne upoštevati vodov – povezav znotraj objektov (npr. kabelske povezave med TR in 110 kV stikališčem v RTP); upoštevati povezave do portala, skoznika oziroma kabelske glave v objektu. 4. Pri navajanju trasnih dolžin pomeni "1s" oznako za enosistemsko traso, "2s" pa za dvo ali več sistemsko traso. 5. Če na večsistemskem vodu obratujejo sistemi različnih nap. nivojev, je treba trasno dolžino navajati pri najvišjem napetostnem nivoju. Enako v tabeli stojnih mest. 6. LASTNIŠTVO: a. V stolpcih "V lasti" navajati količine, ki so v lasti ali delnem lastništvu EDP. Vključiti tudi solastništvo SODO. b. V Tabeli "Večlastniški objekti in posebnosti" navajati posamezne objekte, odstotek lastništva EDP in del objekta, na katerem je solastništvo. Odstotek lastništva navajati samo tam, kjer je natančno določen. Pri ostalih objektih navajati v opombi, kateri bistven del je v lastništvu posameznega podjetja. c. V stolpcu "Tuje lastništvo" navajati dolžine v lastništvu drugih oseb (odjemalci, proizvajalci). V tem stolpcu ne navajamo lastništva SODO. 1/6 Obseg elektrodistribucijske infrastrukture d. V primeru dvosistemskega voda, kjer je samo en sistem v lasti EDP, se v tabelo vnese celotno trasno dolžino, ter enako sistemsko dolžino (sistemske dolžine drugega lastnika ne vnašamo). V tabeli V7 se za tak vod vnese obrazložitev, kako je razdeljeno lastništvo, vzdrževanje, … 7. VOD V REZERVI (dolgoročno) – Če je vod še vedno voden kot OS, ga navajamo v tabeli. Če vod ni več OS, ga ne navajamo več. 8. DOLOČITEV MESTO – PODEŽELJE a. Upoštevati definicijo mestno, podeželsko – Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Ul. RS 73/2012), Priloga 2, kjer so v točki 2.1.2.1 definirana mestna območja v RS Sloveniji na podlagi podatkov Statističnega urada RS. Torej gre za geografski pogled. Upoštevamo lego posameznega odseka voda in ne lege odjemalcev, ki jih ta vod napaja. b. V primeru voda, ki poteka delno v mestu, delno po podeželju, je potrebno ločeno navajati km v obeh območjih! 9. KOMBINACIJA NADZEMNI VOD – KABEL (to ni univerzalni vodnik) navajati ločeno dolžino nadzemnega voda in dolžino kablovoda. 10. 1 kV NNO – ni treba spremljati ločeno. Navajati skupaj z 0,4 kV. 11. POSEK TRASE: pri izračunu površine poseka upoštevati dejansko širino koridorja, kjer se izvaja posek. 12. V tabeli V3 – Stojna mesta (oporišča) je potrebno navajati vsa oporišča ne glede na izvedbo. Navajamo tudi zidne konzole in strešne nosilce. 13. KABELSKA KANALIZACIJA a. Navajati dolžino kabelske kanalizacije (trasna dolžina), ne glede na to koliko cevna je. b. Ne navajati kabelsko kanalizacijo v RTP oz. RP c. Podzemni odsek, ki na obeh straneh ni zaključen s kabelskim jaškom, se ne šteje za kabelsko kanalizacijo. Torej podhodov cest v ceveh ne štejemo za kabelsko kanalizacijo. 14. V tabeli V6 navajati opremo, ki je nameščena na vodih in v TP. Ne navajati odvodnikov v priključno merilnih omaricah odjemalcev. 15. V tabeli "Večlastniški objekti in posebnosti" navajati ob podatkih o večlastniških objektih tudi vse posebnosti, ki vplivajo na obseg oziroma upravljanje EEI. 16. Javne razsvetljave ne navajamo v tabelah. RTP, RP, TP 1. Navaja se število postaj in opreme po posameznem napetostnem nivoju glede na obratovalno in nazivno napetost. 2. RTP SN/SN, RP SN, TP navajamo v tabeli glede na najvišji napetostni nivo v postaji. 3. Definicije postaj so naslednje: 2/6 Obseg elektrodistribucijske infrastrukture RTP: Postaja, ki obsega enega ali več energetskih transformatorjev, namenjenih za povezavo VN ali SN omrežja z enim ali več SN omrežij različnih napetostnih nivojev. RTP je daljinsko vodena postaja, v vsakem izvodu je nameščena zaščitna naprava. RP: Razdelilna postaja je postaja: 1. VN ali SN postaja brez energetskega transformatorja, ki obsega več vodnih celic oz. polj. (torej postaja enega napetostnega nivoja) 2. Postaja z enim ali več energetskimi transformatorji SN/NN, ki ima vsaj tri SN vodne celice, od katerih imata vsaj dve nameščeno zaščito. (to je t.i. TTP – težiščna transformatorska postaja. Definicija se rahlo razlikuje od definicije v BTP, kjer so zahtevani štirje SN izvodi in/ali zaščita.) RP je daljinsko vodena postaja. (Osnovna funkcija RP je razdelitev energije na SN oz. VN nivoju. Ali je dodana transformacija na NN nivo, je sekundarnega pomena.) TP: Postaja z enim ali več energetskimi transformatorji SN/NN z enim ali več NN omrežij različnih napetostnih nivojev, pri tem pa ne izpolnjuje pogojev za razdelilno transformatorsko postajo. TP praviloma ni daljinsko vodena postaja. (Praviloma ima enega ali dva SN izvoda. Lahko ima tudi več SN izvodov, ki pa nimajo nameščene zaščite.) 4. TP 1/0,4 kV navajamo v tabeli P4 skupaj s postajami 20/x kV. Število TP 1/0,4 kV se navede tudi v tabeli P5. 5. Navajamo vse celice oziroma polja, ne glede na tip (vodna, transformatorska, merilna, …). V število celic in polj vključiti tudi rezervne (torej tiste, ki imajo vgrajeno opremo in ne obratujejo). Ne navajamo pa praznih celic oziroma polj in celic, ki niso več v funkciji (čakajo na demontažo in odstranitev). V primeru GIS stikališča prav tako navajamo število polj. 6. Tip celice se nanaša na izolacijski medij. V spodnji tabeli so navedeni tipični predstavniki posameznega tipa. RTP, RP – klasične/zračne - zračni blok TSN IMP - zidana ali ograjena z mrežo oz. pločevino RTP, RP – SF6 Siemens 8DJxx RTP, RP – oklopljene zračno TSN …, ABB …, ALSTOM … izolirane (izvlačljive) TP – klasične/zračne - zračni blok TSN IMP - zidana ali ograjena z mrežo pločevino TP – SF6 Siemens 8DJ20, Schneider … TP – kompaktne zračno izolirane oz. Holec EATON Xiria 7. Ne navajamo stikalnih blokov na rezervi! 3/6 Obseg elektrodistribucijske infrastrukture 8. LASTNIŠTVO: a. V stolpcih "V lasti" navajati postaje in celice, ki so v lasti ali delnem lastništvu EDP. Če so v postaji EDP nameščene celice tujega lastnika, le te celice navajamo v stolpcih "Tuje lastništvo". b. V Tabeli Večlastniški objekti navajati posamezne objekte, odstotek lastništva EDP in del objekta, na katerem je solastništvo. Odstotek lastništva navajati samo tam, kjer je natančno določen. Pri ostalih objektih navajati v opombi, kateri bistven del je v lastništvu posameznega podjetja. Posebej je potrebno navajati lastništvo zemljišča (za RTP in RP). V tej tabeli ni potrebno navajati objektov v solastništvu SODO. c. V stolpcih "Tuje lastništvo" navajati postaje in celice v lastništvu drugih oseb (odjemalci, proizvajalci, ELES) razen SODO. Če so v postaji, ki je v lastništvu druge osebe, nameščene celice v lasti EDP, le te celice navajamo v stolpcih "V lasti". TRANSFORMATORJI 1. Vključiti vse energetske in distribucijske transformatorje in tudi TR za lastno rabo! 2. Ne navajati TR na rezervi (obratovalna rezerva)! 3. LASTNIŠTVO: Pri transformatorjih "V lasti" navajati tudi transformatorje, ki so v delnem lastništvu EDP. OPREMA 1. Navajati samo opremo, ki je v lasti oziroma solastništvu EDP. 2. Navajati samo opremo v RTP, RP in TP. PRIMARNA OPREMA 1. Navajati samo opremo, ki je nameščena v RTP in RP. Oprema, ki se nahaja na vodih, se navaja v tabeli V6. 2. Šteje se vsaka oprema, ki je v obratovanju, oziroma je montirana v VN poljih ali SN celicah! Ne navajati ločilnih elementov v omrežju (na drogovih). 3. Štejemo tudi vse elemente, ki so v GIS izvedbi! 4. Stikalni trifazni element štejemo kot 1, prav tako štejemo enofazni element kot 1 (npr. ločilnik v zvezdišču TR). 5. Shunt stikala vključiti med odklopnike. Šteti jih enofazno. 6. Odvodnike prenapetosti in merilne TR štejemo enofazno. LASTNA RABA IN KOMPENZACIJA 1. Navajamo samo opremo, ki je vgrajena v objektih. Ne navajamo prenosne opreme in opreme na rezervi. 2. Navajamo samo diesel električne agregate večjih moči, namenjene za rezervno napajanje DCV in poslovnih stavb. Manjše diesel električne 4/6 Obseg elektrodistribucijske infrastrukture agregate nameščene v postajah za potrebe TK in vodenja navajamo v tabeli O5 Telekomunikacije. 3. Pri AKU baterijah štejemo sistem baterij (torej ne glede na to koliko celic je vezano v eno skupino)! 4. Ne navajamo baterij, ki so v daljinskih ločilnih stikalih. 5. Ne navajamo opreme, ki je v DCV! VODENJE IN ZAŠČITA 1. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve. 2. Če zaščitna naprava opravlja funkcijo več zaščit (pretokovna, kratkostična, …) jo štejemo kot eno. 3. Če je kombinirana naprava za vodenje in zaščito jo beležimo pod postavko "kombinirana". 4. Navajati tudi rezervni center vodenja. 5. SN varovalk in ekvivalentnih naprav ne navajamo. 6. Naprav v DCV ne navajamo ločeno. Celoten center štejemo kot 1 objekt. 7. Ne navajati zaščitnih naprav na vodih. MERITVE 1. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve. 2. Navajati vse merilne naprave za obratovalne meritve in meritve pri uporabnikih. 3. Navajati vse analizatorje kakovosti električne energije, tako tiste za stalni monitoring in tiste za občasni monitoring. 4. Navajamo vse vrste komunikacijskih modulov (PLC, WiFi, …) TELEKOMUNIKACIJE 1. Navajati opremo, ki se vsaj delno uporablja za delovanje distribucijskega omrežja. Ne navajati opreme, ki je namenjena izključno poslovni rabi in za namene trženja. 2. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve. 3. Če posamezna naprava opravlja več funkcij, jo štejemo kot eno (beležimo na ustrezno pozicijo). 4. Dolžino prenosnega medija navajamo ne glede na št podatkovnih poti (št. optičnih vlaken, št. paric v snopu, …). 5. PRENOSNI MEDIJ - V to področje spadajo vsi prenosni mediji, tudi licenčni frekvenčni pas. 6. MUX/DEMUX prenosni sistemi - V to skupino spadajo vse naprave, ki omogočajo večkratno izrabo medija v časovnem, frekvenčem, valovnem, kodnem….prostoru. [TDM (PDH/SDH), FDM, WDM, CWDM… ] 7. STIKALA - V to skupino spadajo stikala in preklopni elementi, različnih tehnologij [Ethernet, ATM…]. 8. USMERJEVALNIKI - V to skupino spadajo usmerjevalniki, zgrajeni na osnovi protokolov [IP, MPLS, ATM…]. 5/6 Obseg elektrodistribucijske infrastrukture 9. Požarne pregrade (FIREWALLS) - V to skupino spadajo požarne pregrade (Firewall), ter sistemi za preprečevanje in detekcijo vdorov (IDS/IPS). 10. Opreme za brezžične zveze – Bazne postaje – Bazne postaje: Za potrebe službenih/funkcionalnih zvez, WiMAX… 11. Opreme za brezžične zveze – Bazne relejne postaje (mikrovalovne zveze) – Relejne postaje za prenos informacij med vozlišči 12. Opreme za brezžične zveze – Repeater – Obnavljalnik/ojačevalnik 13. Opreme za brezžične zveze – Stacionarni terminali – Stacionarni terminali za prenos podatkov (npr. za DVLM) 14. Brezprekinitveno napajanje - manjši diesel električni agregati nameščeni v postajah za potrebe TK in vodenja Maribor, februar 2013 6/6
© Copyright 2024