Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
Obrazložitev tabele OBSEG ELEKTRODISTRIBUCIJSKE
INFRASTRUKTURE
(datum 18.2.2013)
Obseg, ki je potrebno zajeti, predstavlja distribucijsko omrežje v skladu z definicijo v
Aktu o metodologiji za določitev omrežnine…: "distribucijsko omrežje so objekti in
naprave, ki sestavljajo omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca, ter
povezovalni vodi, ki so potrebni za napajanje določenega območja na visoki
napetosti (VN), srednji napetosti (SN) in nizki napetosti (NN)"
a. Meja z prenosnim omrežjem je predajno-prevzemnem mesto
b. Obseg vključuje tudi merilno-predajno mesto (objekt) odjemalca oz.
proizvajalca. Če je merilno mesto v objektu (RTP, TP) v lasti EDP, je
potrebno navajati tudi vod do prvega objekta odjemalca oziroma
proizvajalca.
ELEKTROENERGETSKI VODI
1. Navajati sistemske in trasne dolžine vodov po posameznem napetostnem
nivoju glede na obratovalno in nazivno napetost.
a. V tabelah V2, V3 in V6 navajati podatke glede na nazivno napetost.
2. Dolžine vodov so merjene v 2D modelu – ne upošteva se z-komponenta
(nadmorska višina). Pri nadzemnih vodih se ne upošteva verižnic, pri
kabelskih vodih pa ne zank in vertikalnih zaključkov kablov. Dolžine vodov
zaokrožiti na m natančno.
3. Ne upoštevati vodov – povezav znotraj objektov (npr. kabelske povezave
med TR in 110 kV stikališčem v RTP); upoštevati povezave do portala,
skoznika oziroma kabelske glave v objektu.
4. Pri navajanju trasnih dolžin pomeni "1s" oznako za enosistemsko traso, "2s"
pa za dvo ali več sistemsko traso.
5. Če na večsistemskem vodu obratujejo sistemi različnih nap. nivojev, je treba
trasno dolžino navajati pri najvišjem napetostnem nivoju. Enako v tabeli
stojnih mest.
6. LASTNIŠTVO:
a. V stolpcih "V lasti" navajati količine, ki so v lasti ali delnem lastništvu
EDP. Vključiti tudi solastništvo SODO.
b. V Tabeli "Večlastniški objekti in posebnosti" navajati posamezne
objekte, odstotek lastništva EDP in del objekta, na katerem je
solastništvo. Odstotek lastništva navajati samo tam, kjer je natančno
določen. Pri ostalih objektih navajati v opombi, kateri bistven del je v
lastništvu posameznega podjetja.
c. V stolpcu "Tuje lastništvo" navajati dolžine v lastništvu drugih oseb
(odjemalci, proizvajalci). V tem stolpcu ne navajamo lastništva SODO.
1/6
Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
d. V primeru dvosistemskega voda, kjer je samo en sistem v lasti EDP,
se v tabelo vnese celotno trasno dolžino, ter enako sistemsko dolžino
(sistemske dolžine drugega lastnika ne vnašamo). V tabeli V7 se za
tak vod vnese obrazložitev, kako je razdeljeno lastništvo, vzdrževanje,
…
7. VOD V REZERVI (dolgoročno) – Če je vod še vedno voden kot OS, ga
navajamo v tabeli. Če vod ni več OS, ga ne navajamo več.
8. DOLOČITEV MESTO – PODEŽELJE
a. Upoštevati definicijo mestno, podeželsko – Akt o posredovanju
podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Ul. RS 73/2012),
Priloga 2, kjer so v točki 2.1.2.1 definirana mestna območja v RS
Sloveniji na podlagi podatkov Statističnega urada RS. Torej gre za
geografski pogled. Upoštevamo lego posameznega odseka voda in ne
lege odjemalcev, ki jih ta vod napaja.
b. V primeru voda, ki poteka delno v mestu, delno po podeželju, je
potrebno ločeno navajati km v obeh območjih!
9. KOMBINACIJA NADZEMNI VOD – KABEL (to ni univerzalni vodnik) navajati ločeno dolžino nadzemnega voda in dolžino kablovoda.
10. 1 kV NNO – ni treba spremljati ločeno. Navajati skupaj z 0,4 kV.
11. POSEK TRASE: pri izračunu površine poseka upoštevati dejansko širino
koridorja, kjer se izvaja posek.
12. V tabeli V3 – Stojna mesta (oporišča) je potrebno navajati vsa oporišča ne
glede na izvedbo. Navajamo tudi zidne konzole in strešne nosilce.
13. KABELSKA KANALIZACIJA
a. Navajati dolžino kabelske kanalizacije (trasna dolžina), ne glede na to
koliko cevna je.
b. Ne navajati kabelsko kanalizacijo v RTP oz. RP
c. Podzemni odsek, ki na obeh straneh ni zaključen s kabelskim jaškom,
se ne šteje za kabelsko kanalizacijo. Torej podhodov cest v ceveh ne
štejemo za kabelsko kanalizacijo.
14. V tabeli V6 navajati opremo, ki je nameščena na vodih in v TP. Ne navajati
odvodnikov v priključno merilnih omaricah odjemalcev.
15. V tabeli "Večlastniški objekti in posebnosti" navajati ob podatkih o
večlastniških objektih tudi vse posebnosti, ki vplivajo na obseg oziroma
upravljanje EEI.
16. Javne razsvetljave ne navajamo v tabelah.
RTP, RP, TP
1. Navaja se število postaj in opreme po posameznem napetostnem nivoju
glede na obratovalno in nazivno napetost.
2. RTP SN/SN, RP SN, TP navajamo v tabeli glede na najvišji napetostni nivo v
postaji.
3. Definicije postaj so naslednje:
2/6
Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
RTP: Postaja, ki obsega enega ali več energetskih transformatorjev,
namenjenih za povezavo VN ali SN omrežja z enim ali več SN omrežij
različnih napetostnih nivojev.
RTP je daljinsko vodena postaja, v vsakem izvodu je nameščena
zaščitna naprava.
RP: Razdelilna postaja je postaja:
1. VN ali SN postaja brez energetskega transformatorja, ki obsega več
vodnih celic oz. polj. (torej postaja enega napetostnega nivoja)
2. Postaja z enim ali več energetskimi transformatorji SN/NN, ki ima
vsaj tri SN vodne celice, od katerih imata vsaj dve nameščeno
zaščito.
(to je t.i. TTP – težiščna transformatorska postaja. Definicija se rahlo
razlikuje od definicije v BTP, kjer so zahtevani štirje SN izvodi in/ali
zaščita.)
RP je daljinsko vodena postaja.
(Osnovna funkcija RP je razdelitev energije na SN oz. VN nivoju. Ali je
dodana transformacija na NN nivo, je sekundarnega pomena.)
TP: Postaja z enim ali več energetskimi transformatorji SN/NN z enim ali
več NN omrežij različnih napetostnih nivojev, pri tem pa ne izpolnjuje
pogojev za razdelilno transformatorsko postajo.
TP praviloma ni daljinsko vodena postaja.
(Praviloma ima enega ali dva SN izvoda. Lahko ima tudi več SN
izvodov, ki pa nimajo nameščene zaščite.)
4. TP 1/0,4 kV navajamo v tabeli P4 skupaj s postajami 20/x kV. Število TP
1/0,4 kV se navede tudi v tabeli P5.
5. Navajamo vse celice oziroma polja, ne glede na tip (vodna, transformatorska,
merilna, …). V število celic in polj vključiti tudi rezervne (torej tiste, ki imajo
vgrajeno opremo in ne obratujejo). Ne navajamo pa praznih celic oziroma polj
in celic, ki niso več v funkciji (čakajo na demontažo in odstranitev). V primeru
GIS stikališča prav tako navajamo število polj.
6. Tip celice se nanaša na izolacijski medij. V spodnji tabeli so navedeni tipični
predstavniki posameznega tipa.
RTP, RP – klasične/zračne
- zračni blok TSN IMP
- zidana ali ograjena z mrežo oz.
pločevino
RTP, RP – SF6
Siemens 8DJxx
RTP, RP – oklopljene zračno TSN …, ABB …, ALSTOM …
izolirane (izvlačljive)
TP – klasične/zračne
- zračni blok TSN IMP
- zidana ali ograjena z mrežo
pločevino
TP – SF6
Siemens 8DJ20, Schneider …
TP – kompaktne zračno izolirane
oz.
Holec EATON Xiria
7. Ne navajamo stikalnih blokov na rezervi!
3/6
Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
8. LASTNIŠTVO:
a. V stolpcih "V lasti" navajati postaje in celice, ki so v lasti ali delnem
lastništvu EDP. Če so v postaji EDP nameščene celice tujega lastnika,
le te celice navajamo v stolpcih "Tuje lastništvo".
b. V Tabeli Večlastniški objekti navajati posamezne objekte, odstotek
lastništva EDP in del objekta, na katerem je solastništvo. Odstotek
lastništva navajati samo tam, kjer je natančno določen. Pri ostalih
objektih navajati v opombi, kateri bistven del je v lastništvu
posameznega podjetja. Posebej je potrebno navajati lastništvo
zemljišča (za RTP in RP). V tej tabeli ni potrebno navajati objektov v
solastništvu SODO.
c. V stolpcih "Tuje lastništvo" navajati postaje in celice v lastništvu drugih
oseb (odjemalci, proizvajalci, ELES) razen SODO. Če so v postaji, ki
je v lastništvu druge osebe, nameščene celice v lasti EDP, le te celice
navajamo v stolpcih "V lasti".
TRANSFORMATORJI
1. Vključiti vse energetske in distribucijske transformatorje in tudi TR za lastno
rabo!
2. Ne navajati TR na rezervi (obratovalna rezerva)!
3. LASTNIŠTVO: Pri transformatorjih "V lasti" navajati tudi transformatorje, ki so
v delnem lastništvu EDP.
OPREMA
1. Navajati samo opremo, ki je v lasti oziroma solastništvu EDP.
2. Navajati samo opremo v RTP, RP in TP.
PRIMARNA OPREMA
1. Navajati samo opremo, ki je nameščena v RTP in RP. Oprema, ki se nahaja
na vodih, se navaja v tabeli V6.
2. Šteje se vsaka oprema, ki je v obratovanju, oziroma je montirana v VN poljih
ali SN celicah! Ne navajati ločilnih elementov v omrežju (na drogovih).
3. Štejemo tudi vse elemente, ki so v GIS izvedbi!
4. Stikalni trifazni element štejemo kot 1, prav tako štejemo enofazni element
kot 1 (npr. ločilnik v zvezdišču TR).
5. Shunt stikala vključiti med odklopnike. Šteti jih enofazno.
6. Odvodnike prenapetosti in merilne TR štejemo enofazno.
LASTNA RABA IN KOMPENZACIJA
1. Navajamo samo opremo, ki je vgrajena v objektih. Ne navajamo prenosne
opreme in opreme na rezervi.
2. Navajamo samo diesel električne agregate večjih moči, namenjene za
rezervno napajanje DCV in poslovnih stavb. Manjše diesel električne
4/6
Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
agregate nameščene v postajah za potrebe TK in vodenja navajamo v tabeli
O5 Telekomunikacije.
3. Pri AKU baterijah štejemo sistem baterij (torej ne glede na to koliko celic je
vezano v eno skupino)!
4. Ne navajamo baterij, ki so v daljinskih ločilnih stikalih.
5. Ne navajamo opreme, ki je v DCV!
VODENJE IN ZAŠČITA
1. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve.
2. Če zaščitna naprava opravlja funkcijo več zaščit (pretokovna, kratkostična,
…) jo štejemo kot eno.
3. Če je kombinirana naprava za vodenje in zaščito jo beležimo pod postavko
"kombinirana".
4. Navajati tudi rezervni center vodenja.
5. SN varovalk in ekvivalentnih naprav ne navajamo.
6. Naprav v DCV ne navajamo ločeno. Celoten center štejemo kot 1 objekt.
7. Ne navajati zaščitnih naprav na vodih.
MERITVE
1. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve.
2. Navajati vse merilne naprave za obratovalne meritve in meritve pri
uporabnikih.
3. Navajati vse analizatorje kakovosti električne energije, tako tiste za stalni
monitoring in tiste za občasni monitoring.
4. Navajamo vse vrste komunikacijskih modulov (PLC, WiFi, …)
TELEKOMUNIKACIJE
1. Navajati opremo, ki se vsaj delno uporablja za delovanje distribucijskega
omrežja. Ne navajati opreme, ki je namenjena izključno poslovni rabi in za
namene trženja.
2. Navajati samo naprave v obratovanju. Ne upoštevati rezerve.
3. Če posamezna naprava opravlja več funkcij, jo štejemo kot eno (beležimo na
ustrezno pozicijo).
4. Dolžino prenosnega medija navajamo ne glede na št podatkovnih poti (št.
optičnih vlaken, št. paric v snopu, …).
5. PRENOSNI MEDIJ - V to področje spadajo vsi prenosni mediji, tudi licenčni
frekvenčni pas.
6. MUX/DEMUX prenosni sistemi - V to skupino spadajo vse naprave, ki
omogočajo večkratno izrabo medija v časovnem, frekvenčem, valovnem,
kodnem….prostoru. [TDM (PDH/SDH), FDM, WDM, CWDM… ]
7. STIKALA - V to skupino spadajo stikala in preklopni elementi, različnih
tehnologij [Ethernet, ATM…].
8. USMERJEVALNIKI - V to skupino spadajo usmerjevalniki, zgrajeni na osnovi
protokolov [IP, MPLS, ATM…].
5/6
Obseg elektrodistribucijske infrastrukture
9. Požarne pregrade (FIREWALLS) - V to skupino spadajo požarne pregrade
(Firewall), ter sistemi za preprečevanje in detekcijo vdorov (IDS/IPS).
10. Opreme za brezžične zveze – Bazne postaje – Bazne postaje: Za potrebe
službenih/funkcionalnih zvez, WiMAX…
11. Opreme za brezžične zveze – Bazne relejne postaje (mikrovalovne zveze) –
Relejne postaje za prenos informacij med vozlišči
12. Opreme za brezžične zveze – Repeater – Obnavljalnik/ojačevalnik
13. Opreme za brezžične zveze – Stacionarni terminali – Stacionarni terminali za
prenos podatkov (npr. za DVLM)
14. Brezprekinitveno napajanje - manjši diesel električni agregati nameščeni v
postajah za potrebe TK in vodenja
Maribor, februar 2013
6/6