ČASOPIS Številka 7 | leto 2 | avgust 2010 Smo ljudje RDEČA NIT Kako izrabiti prosti čas KDO JE ... Rudi Krampač MI DELAMO Osvajamo vrhove ... KAJ DOGAJA Spomladanski pikniki Mobilni laboratorij Zgradili bomo »Dvorec Jelen« DRUGA STRAN Drage bralke, dragi bralci! Mogoče bi bil tokrat primernejši pozdrav »dragi dopustniki«. Res je, poletje je že v polnem zagonu (kljub nekaterim vremenskim nevšečnostim) in večina nas prihaja ali odhaja na dopust. Eni na morje, drugi v gore, tretji v toplice,… kolikor okusov, toliko destinacij. Vsekakor je poletje čas, ko smo malo bolj sproščeni, imamo malo več časa za družino, prijatelje in hobije. Zato smo se v tej poletni številki odločili pozornost nameniti prostemu času. Prav presenetilo me je, ko sem prebirala, kako raznolike hobije imajo ljudje in kako resno se nekateri posvečajo aktivnostim v prostem času. In prav je tako. Hobiji so namreč ena tistih stvari, ki nam popestrijo življenje, nam pomagajo ohranjati telesno in možgansko kondicijo ter so prvo zdravilo proti stresu, ki ga prinašajo vse hitrejši tempo življenja in obremenitve v službi ali doma. Sama nisem ena tistih, ki bi dolgo vztrajala pri enem hobiju. V zagovor lahko povem, da je skoraj ni stvari, ki se je ne bi lotila. Naj bodo to šport – tek, tenis, kolesarjenje, odbojka – ali igre – šah, igre s kartami in v zadnjem času sudoku. Že od nekdaj rada treniram možganske celice z logičnimi ugankami ali sprejmem kak športni izziv. Na dopustu si vedno vzamem malo več časa za kako zanimivo knjigo, čeprav zadnje čase preberem več otroških pravljic, ki se jih moja petletna hčerka ne more naposlušati. Posebno mesto v mojem srcu pa bo vedno imel ples, za katerega izrabim vsako priložnost, ki se mi ponudi. Ni pomembno, kako preživljate svoj prosti čas, pomembno je, da ga preživljate kakovostno, aktivno in v dobri družbi. Pa ne pozabite na fair play in na to, da je pomembno sodelovati, ne zmagati. Če se ravno odpravljate na dopust, pa še tole – preberite si tokratni Infokotiček. Če imate podobne težave z orientacijo kot jaz, vam bo prišel prav. Meni je iz navodil uspelo nadgraditi moj mobilni telefon z navigacijskim sistemom. Vsi tisti, ki me poznate malo bolje, veste, da ga krvavo potrebujem. Želim vam, da tokrat ob branju našega časopisa uživate nekje na plaži v senci borovca ali palme oziroma tam, kjer vam je najlepše. Glavna in odgovorna urednica: Maša Žlajpah Puš Člani uredniškega odbora: Aleš Bučar Vili Križaj Luka Paulini Boštjan Podgoršek Azra Šumič Urša Trost Bojana Trupina Srečka Žlajpah Izdajatelj: Elektroservisi, d. d. Dobrave 6 1236 Trzin Spletna stran: www.elektroservisi.si E-pošta: [email protected] Grafična Izvedba: JAK, d.o.o., Ljubljana Maša Žlajpah Puš IZ VSEBINE 4 6 8 10 11 12 14 19 19 2o 21 22 23 2 Rdeča nit | Kako izrabiti prosti čas Mene briga | Prosti čas Drugo mnenje | Partnerji v prostem času Kdo je … Rudi Krampač Mi smo … Fotovoltaični trio Mi delamo Kaj dogaja Odprta linija Kdo dogaja Pohvale in zahvale Elektroservisi v medijih Infokotiček, Šala mala Križanka Fotografija na naslovnici: Montaža podestov na OC Krvavec Aleš Bučar UVODNIK Novim izzivom naproti Po skoraj 20 letih delovanja v podjetju Elektroservisi sem se znašel pred doslej največjim izzivom – vodenjem dejavnosti Laboratorij in servis. Z začetkom letošnjega marca sem prevzel vodenje te dejavnosti od Matjaža Jagodica, ki bi se mu ob tej priložnosti zahvalil za vse, kar je kot direktor in človek storil v zadnjih petih letih. Zahvalil bi se tudi sodelavcem, da so me sprejeli kot direktorja naše dejavnosti, še posebno sedaj, ko nas čaka veliko novih izzivov. Za vse, ki mi še ne poznajo,naj povem, da sem bil že od začetka zaposlen v laboratoriju, ki sem ga zadnjih nekaj let tudi vodil. Njegovo delovanje temelji na meritvah, predvsem pa na kontroli točnosti števcev električne energije. V preteklosti se je laboratorij vselej učinkovito odzival na nove tehnologije. Za to je bilo treba v okviru akreditiranega sistema razviti vrsto novih metod in postopkov. V naslednjih letih bo z razvojem pametnih omrežij pri načrtovanju in obratovanju elektroenergetskih sistemov prišlo do revolucionarnih sprememb. To bo povzročilo tudi spremembe na področju merjenja porabe električne energije. Indukcijske števce, ki so bili mnogo let naša glavna storitev v smislu servisiranja, umerjanja in kontrole točnosti, zamenjujejo tako imenovani pametni števci. Boštjan Lipuš - nov direktor dejavnosti Laboratorij & servis Pametna omrežja, ki se bodo razvijala v naslednjih letih, bodo prinesla vrsto novosti in hkrati tudi priložnosti na področju merjenja električne energije in tudi drugje v energetiki, predvsem v informacijskokomunikacijskih tehnologijah. V prihodnosti se tako obeta vrsta novih priložnosti. Skupaj s sodelavci sem prepričan, da imamo znanje in moč, da se odzovemo na izzive, ki nas čakajo. Poleg zakonskega meroslovja se bo naša dejavnost v prihodnosti spopadla tudi z drugimi vrstami meritev, kot so meritve NN-inštalacij, preizkusov SN- in VN-kablov. Prav tako se bodo nove možnosti odpirale na področju različnih implementacij, upravljanja in vzdrževanja sistemov, finomehaničnih in montažnih del ipd. Za učinkovito obvladovanje novih izzivov bo treba v naši dejavnosti prevzeti predvsem vlogo razvojne komponente. Poudarek bo na hitri prilagoditvi razmeram na trgu. Sodelovanje z distribucijami je bilo že doslej na visoki ravni. V prihodnje ga bo treba še naprej vzdrževati in ga po potrebi z novimi razvojnimi projekti še dopolniti. Seveda bo veliko odvisno tudi od nas samih. Timsko delo, kompetenčni model, spodbujanje inovacij, novi načini razmišljanja in vseživljenjsko učenje so jamstvo, da bomo tudi v prihodnje uspešni v izpolnjevanju naših ciljev. Osebno si najbolj želim, da bi še naprej ostal tesno povezan s stroko, saj menim, da je brez poznavanja razmer v določeni panogi in na trgu nemogoče uspešno voditi ekipo. Težko se pogovarjaš o poslu, če ne poznaš njegove tehnične narave, novosti, problemov, ki pri tem nastajajo, predvsem pa tržnih zakonitosti v posameznih prodajnih programih. Z novim delovnim mestom sem kot predstavnik vodstva prevzel tudi nove naloge na področju ravnanja z okoljem. Ta funkcija me še posebej veseli, saj podjetje namenja veliko skrb varovanju okolja, v katerem delujemo. Družbena odgovornost je vse pomembnejši dejavnik v poslovanju. Naše podjetje je v tem letu poleg standarda ISO 14001 pridobilo še standard BS OHSAS 18001 s področja varnosti in zdravja pri delu. V času, ko se od vsakega posameznika pričakuje čim več, pogosto prihaja do stresnih okoliščin, zato je še posebej pomembno, da podjetje pozornost nameni skrbi za zdravje delavcev in njihovo varnost. Seveda brez lastnega zavedanja ni moč obvladovati stresa. Pri tem ima velik pomen aktivno preživljanje prostega časa, ki lahko sprostitveno vpliva na zavest. Tudi sam sem se v preteklosti že večkrat znašel v stresnih okoliščinah. Spoznal sem, da jih lahko sistemsko in uspešno obvladujem. Pri tem mi je v največjo pomoč aktivna izraba prostega časa, še posebej zdaj, ko ga ni tako veliko. Prosti čas najraje aktivno preživljam z družino. Vedno pa se najde čas za kakšno športno aktivnost in seveda za prijatelje. Boštjan Lipuš Maša Žlajpah Puš 3 RDEČA NIT Kako izrabiti prosti čas Ko poudarjamo izrabo prostega časa, prepletenega s športom in drugimi aktivnostmi, ne izhajamo le iz notranje povezanosti in kakovosti družinskega življenja, temveč tudi iz spoznanj o aktivnostih kot učinkovitem sredstvu razvedrila in kakovostnega preživljanja prostega časa. S hobiji spoznavamo nove prijatelje, okolje, običaje, lepoto narave ... Vsaka telesna in možganska aktivnost, za katero sta značilna igra in možnost preizkušanja samega sebe, drugih ali narave, pomeni kakovostno izrabo prostega časa. Če je zanjo značilno tekmovanje z drugimi, jo je potrebno izvajati v viteškem duhu. Ni športa brez fair playa. Za tiste, ki vam je všeč zmerni adrenalin, priporočam te aktivnosti: Jamarstvo Zakaj se nekateri plazijo po blatni jami, lazijo po mokrih stenah, raziskujejo podzemeljske hudournike več metrov pod zemeljskim površjem? Po pripovedovanju prijatelja iz mladosti, ki je že vrsto let član domžalskega jamarskega društva, se začne spoznavanje jamarstva v najstniških letih. To so tista nora in divja leta, ko si želiš raziskovati, sodelovati pri zavzemanju Zemlje in premagovati težavne razmere, ki vladajo globoko v jamah. Odkrivanje podzemlja je posebno privlačno. »Kakšen vzvišen občutek,« pravi sogovornik »skoraj erotičen, je odkritje in raziskovanje nove jame. Kako zanimivo je zapustiti urejeno življenje, pozabiti na ure in dneve ter se zanesti le nase in na svojo izurjenost.« Jama namreč ni le lepa, je lahko sovražna, skriva marsikatero past, je muhasta in prav v tem je njena privlačnost. Podzemeljski svet je lep, posebej zaradi svoje divjosti, barv, razkošja arhitekture. Razkazuje velike podzemeljske prostore, majhne vdolbine s kristali, podzemeljske reke in tiha podzemeljska jezerca. Gorsko kolesarstvo Povedano preprosto: to je kolesarjenje po razgibanem terenu in za »navadna« kolesa nedostopnih območjih, kjer tekmujemo z nadmorskimi metri in kilometri, na območjih, primernih za to zvrst športne aktivnosti. Razširjeno, čeprav zmotno, je mnenje, da je gorsko 4 kolesarjenje naporen šport. Naporen je le do mere, ki si jo določimo sami. Za vožnjo z gorskim kolesom je pri nas mogoče najti nezahtevne in tudi težavne terene, vse je odvisno od kondicije in želje po vsrkavanju adrenalina. Oče pomenila hiter razvoj potapljanja z avtonomno opremo ali po domače z jeklenkami, v katerih je stisnjeni zrak. Potapljanje je dejavnost, ki zahteva zdravo in razsodno osebo. Vsak potop, globlji od 20 m, velja za resen podvig, zato potapljanje ni za Če imate raje umirjene ali tradicionalne načine preživljanja prostega časa, si ga popestrite s plesom, ki ni le učenje korakov, ampak je obvladovanje lastnega telesa. prvega gorskega kolesa je bil Gary Fischer- Razvil ga je v ZDA in s tem postavil mejnik v gorskem kolesarstvu. Z njim so povezane velike avanture, pri čemer lahko spoznavaš čudovite divje pokrajine, za katere nisi še nikoli slišal. Sprašujem se, kje so meje. Najbrž jih ni. Oprema in tehnika vožnje tako hitro napredujeta, da z gorskimi kolesi rinemo že povsod. Globinsko potapljanje Športno ali prosto potapljanje je mlad šport, saj se je začel bolj razvijati šele po 2. svetovni vojni. Velik del zaslug za to ima slavni francoski podvodni raziskovalec Jean Jaques Cousteau. Mnogi med nami se še spomnimo dokumentarne serije o raziskovanju morja na ladji Calipso, s katero je prekrižaril oceane. Malo manj pa je znano, da je razvil regulator za dovod zraka, ki je potapljačem omogočil, da dobijo zrak iz jeklenk, ko ga potrebujejo. To je bila prelomnica, ki je tiste, ki bi se radi dokazovali z osebnimi globinskimi rekordi. Potapljačem je dano videti podmorsko rastlinje, uživati v živopisnih barvah, ki z globino izginjajo in se spet pojavijo. Če imate raje umirjene ali tradicionalne načine preživljanja prostega časa, si ga popestrite s plesom, ki ni le učenje korakov, ampak je obvladovanje lastnega telesa. To nam pride prav tudi v vsakdanjem življenju, saj je veščina izražanja s telesom neposredno povezana s samozavestjo. Gib, ki pri tem nastane, je edinstven in unikaten. Osnovni plesi so blues, angleški valček, fokstrot, tehno swing, polka in cha cha cha, dunajski valček, jive, disco fox in zadnje čase popularna salsa. Lahko pa nabirate gobe. Za to potrebujete samo pleteno košarico, ki jo obložite z listjem in praprotjo, da se gobe ne dotikajo med sabo. Seveda je treba vedeti, da se moramo v gozd odpraviti kot obiskovalci, ki gozdnih RDEČA NIT prebivalcev ne vznemirjamo po nepotrebnem. Ste za kaj novega? Skike, Hydrospeed ali morda Speedminton? Skike Hydrospeed Speedminton Skike še nima slovenskega prevoda, gre pa za zabavo na posebnih rolkah z večjimi kolesi. Skikanje je primerno za vse, ki se niso ukvarjali s športom, pa tudi za tiste s čezmerno telesno težo, saj minimalno obremenjuje sklepe, dobro vpliva na srce in ožilje, varuje vezi in je zato bolj zdravo, varnejše in bolj dinamično od podobnih športnih aktivnosti. Pri tej dejavnosti deluje veliko telesnih mišic, zato je izvrstna za oblikovanje postave, predvsem pa omogoča varno in hitro ustavljanje, saj ima učinkovite zavore, zaradi katerih se lahko varno vozimo tudi po klancih navzdol. Na Soči je hydrospeed trenutno eden od najbolj aktualnih adrenalinskih športov, saj Očka, mamica pazita nase omogoča zaradi neposrednega stika z vodo poseben adrenalinski užitek. Po Soči se spuščate s posebno oblikovanim čolničkom (hydrospeed), podobnim surfu. Oblečeni ste v toplo 5mmneoprensko obleko hydrospeed, s kolensko zaščito pred udarci v skale, hydrospeed pa krmarite s plavutkami. Na poti vas spremlja vodnik, pri večji skupini pa še vodnik v kajaku za dodatno varnost. Speedminton (tudi speed badminton) je uvedlo in predstavilo nemško podjetje Speedminton GmbH. Gre za igro, ki se lahko igra tudi na prostem in pri čemer se uporabljata lopar, nekoliko podoben loparju za skvoš, in žogica, imenovana speeder, ki ni občutljiva na veter. Zaradi drugačnih lastnosti letenja žogice in opreme se pri pri tej igri poleg elementov badmintona že pojavljajo tudi elementi skvoša in tenisa. Različica tega športa je blackminton, ki se igra v temi, oprema, igrišče in igralci pa so vidni zaradi uporabe fluorescentnih materialov in barv. Pri različnih načinih preživljanja prostega časa, ne smemo pozabiti na družabne igre, ki nas spremljajo vsepovsod. »Povej mi, kako in kaj igraš, in povedal ti bom, kdo si.« Na družabne igre so pogosto gledali kot na resnično jedro kulturnega prizadevanja in nastajanja. V življenju jim je treba pripisati velik pomen. Igre za prosti čas, ki nam lepšajo poletne, jesenske, zimske in spomladanske večere in nas kratkočasijo, so govorne, spominske, miselne igre, čarovnije s kartami, šaljiva tekmovanja, tombola, človek ne jezi se, domino, šah, tarok, poker, bridž, pesjansa ... Najbolj razširjena aktivnost v prostem času pri nas je prostovoljno gasilstvo. Gasilci so vedno in ob vsakem času pripravljeni v nesreči priskočiti na pomoč. Prostovoljni gasilec ne pomeni biti le član prostovoljnega gasilskega društva, ampak gre za osebo, ki je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje in ki ima za to opravljen predpisani izpit. Delo je včasih nevarno in zahtevno, zato potrebuje pogum, predanost in željo po novih spretnostih ter sposobnostih, sprejemanju novih, različnih izzivov in mora biti pripravljen na skupinsko delo. Gasilska organizacija se je razvila v eno največjih prostovoljnih organizacij pri nas. Vključuje 1.450 društev s 108.000 člani. Za požarno varnost skrbi še 11 poklicnih enot z več kot 400 poklicnimi gasilci. Skupaj pogasijo vsako leto približno 2000 požarov in opravijo 50.000 preventivnih pregledov v stanovanjih, gospodarskih in drugih objektih. Vse več ljudi v prostem času teče, se udeležuje maratonov … Teči ali ne teči? Če me kdo vpraša, zakaj tečem, mu brez premisleka odgovorim: Za zdravje. Vzdržljivostni tek zelo pozitivno vpliva na zdravje. O njegovem pomenu za ohranjanje in izboljšanje zdravja pričajo zgledi in rezultati številnih raziskav. Učinkovita priprava rekreativnega in vrhunskega tekača zahteva raznovrstnost. Vendar so pri daljši pripravi uporabne in priporočene tudi druge dejavnosti, ki jih imenujemo alternativni ali navzkrižni trening. Zakaj bi tekli vedno po isti progi?Razbijte monotonost in se ozrite okoli sebe. Teči je mogoče po gozdu, obali, travnati površini, navkreber. Sklepna misel mojega pisanja je ... »Bodite z naravo in aktivno preživljajte svoj prosti čas!« Boštjan Pavlič 5 MENE BRIGA Od restavratorja... do plezalca Čeprav življenje teče vse hitreje in so naši dnevi prepleteni z obveznostmi, si moramo vzeti nekaj prostega časa zase, kajti ta čas je tisto bogastvo dneva, ko lahko počnemo to, kar nas radosti in nam obarva življenje. Nekateri v tem času vzdržujejo fizično kondicijo, drugi krepijo umske sposobnosti, bodisi da gre za reševanje križank, tek, zbiranje kovancev, igranje računalniških igric, vrtnarjenje, modeliranje, branje … Da ne bi preveč naštevala, sem sodelavce povprašala katere aktivnosti jim popestrijo vsakdan in s katerimi si zapolnijo prosti čas. Ali jim hobiji predstavljajo preganjanje dolgčasa ali celo tekmovanje, jih spodbudijo k vedno večjemu dosežku ali jim služijo zgolj za razvedrilo. in izdelamo manjkajoče okovje in stvar dokončno sestavimo. Nekoč smo dobili okoli 200 let staro omaro, ki je bila polna črvov. FRANCI MILHAR Marketing Enkrat na teden redno igram skvoš. S prijatelji imamo za MARIO JOZIĆ Gradnje V prostem času se ukvarjam z restavratorstvom v domači delavnici pri prijatelju. To je hvaležno delo, saj ohranjamo stvari naših prednikov, ki jih več ne izdelujejo. Dobivamo jih večinoma iz Italije in Avstrije, zlasti iz obdobja baroka. Če na kratko opišem postopek: najprej uničimo zajedavce (črve), »pikamo« jih z brizgo in to je precej zamudno, temu sledi čiščenje in popravilo poškodb, po potrebi pa izdelamo manjkajoče dele. Površino obdelamo po klasičnem postopku z naravnimi materiali ali voskanjem, brez lakiranja, saj je les že naravno lep in naj tak tudi ostane. Na koncu očistimo 6 dve uri najeto dvorano, kjer igramo košarko in odbojko. Če čas dopušča, se ob koncu tedna odpravim na kako turo s kolesom po okoliških hribih. Že 20 let sem prostovoljni gasilec in operativec v PGD Pesje. Med drugim je naša naloga tedensko pregledovanje opreme in izvajanje vaj za dobro pripravljenost na intervencije. Pred kratkim sem postal podpoveljnik. V spomladanskem in poletnem času veliko časa posvečam gasilskim vajam za tekmovanja. Ob večerih pa s prijatelji igram tarok. BOŠTJAN PAVLIČ Laboratorij in servis Smučanju, tenisu in hoji v planine sem včasih namenjal mnogo več prostega časa. Imel sem celo planinsko ime Kladu, po katerem sem bil prepoznaven med prijatelji. V zadnjem času formo vzdržujem s kolesarjenjem, rekreativnim plavanjem in sprehodi v bližnji Arboretum. Nekdaj sem bil aktiven v modelarskem društvu. Izdeloval sem različne uporabne makete (ladjice, rakete, intarzije itd.). Takrat sem začutil in spoznal, da imam ročne spretnosti, ki jih skozi svoje življenje nadgrajujem. Večkrat sem pomagal izdelati prototip pripomočka/izdelka, ki je omogočal lažje in hitrejše delo. Nekaj uporabnih delovnih pripomočkov, ki so omogočili optimalnejši izkoristek posameznih faz dela, sem izdelal tudi za svojo enoto L&S. Vsak problem oziroma postopek mi pomeni osebni izziv, ki se ga lotim zato, da bi določeno stvar naredil bolje in da bi bila uporabna. Slednje tudi največ šteje. Pomemben dejavnik v mojem življenju in prostem času je članstvo v dobrodelni mednarodni organizaciji Lions. Njen član sem že več kot 13 let MENE BRIGA in aktivno dejaven kot mentor, predavatelj in organizator dobrodelnih projektov. Pri športni aktivnosti in v prostem času spoznavam nove prijatelje, okolje, običaje, lepoto narave ... Zato je moje geslo še vedno Zdrav duh v zdravem telesu. ROK POČERVINA Gradnje Že tri leta treniram borilno veščino vale tudo v Ljubljani. Pred tem sem 12 let treniral bejzbol. Še vedno me pokličejo, da odigram kako tekmo. Drugače pa prosti čas namenim treningu borilne veščine. Treniram tri do štiri ure na dan sedemkrat na teden, če seveda nisem v službi. Pred »»fightom« treniram celo dvakrat na dan. Na Hrvaškem sem bil amaterski prvak. Kakšnih posebnosti pri tem ni: »ali udarec dobiš ali ga pa daš«. na Mestni vrh nad Kočevjem – 1043 m, včasih celo dvakrat na dan, ena tura s kolesom in druga peš, če imam dovolj časa. Veliko planinarimo po tujini, pred 14 dnevi smo bili na Monte Rossi nad Zermattom, kjer so na voljo le električni prevozi. Povzpeli smo se na 4500 m nadmorske višine in priznam, da je bil kar naporen vzpon, hodili smo 17 ur. S tem sem preizkušal meje svoje vzdržljivosti in moram reči, da mi ni delalo večjih preglavic, tako da sem bil kar presenečen sam nad sabo. Jutri gremo v Dolomite. S tem ko delam prototipe, tudi nadgrajujem tovarniške napake. V strojništvu sem že »od malih nog« in imam že kar nekaj svojih proizvodov, ki so funkcionalni in jih uporabljam pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu. Imam tudi prevozno sredstvo lastne izdelave – traktor, ki sva ga naredila s pokojnim starim očetom. MITJA PRELOVŠEK Laboratorij in servis Večino časa preživim s svojim bendom, v katerem igram PETER POJE Kovinarstvo V prostem času kolesarim, planinarim, izdelujem prototipe, se ukvarjam s kmetijstvom in gozdarstvom. Vsak dan hodim električno kitaro. Že šest let ustvarjamo svojo glasbo zvrsti thrash death metal. Posneli smo dva demota in eno zgoščenko. Igramo po vseh festivalih in koncertih v Sloveniji. Lani in letos smo igrali tudi na festivalu Metalcamp v Tolminu. Od tretjega razreda osnovne šole sem prostovoljni gasilec v PGD Vir. Enkrat na teden pa kot vajenec v večernih alternativnih oddajah hodim na Radio Hit. GREGOR SENČAR Nepremičnine Prej sem osem let treniral kolesarjenje, zdaj pa se največ ukvarjam s športnim plezanjem, pozimi pa z lednim. Plezanje me navdušuje predvsem zaradi dinamike gibanja, ki jo pokažeš v steni, potrebna je tudi dobra psihična pripravljenost. V tem športu, lahko vedno napreduješ, najdeš nove smeri, nove balvanske probleme, ki jih preučiš in nato rešiš. Če vidim zanimivo konfiguracijo podlage, me pritegne in jo skušam preplezati, saj mi to predstavlja izziv. Ukvarjam se tudi z deskanjem na snegu, predvsem turnim saj so občutki naravnost fantastični, ko se spuščaš po svežem pršiču. Pri teh športih mi največ pomeni, da se gibam v naravi. Tako najraje porabljam odvečno energijo. Veliko tudi berem, zadnje čase predvsem alpinistično literaturo. Po vseh teh aktivnostih pa se vedno prileže kaj dobrega za pojest. Zato mi je tudi kuhanje v užitek, ob preizkušanju novih receptov sproščam domišljijo, in vedno rad pripravim kaj novega. Potovanja me še dodatno napajajo s svežimi idejami, tudi v kulinaričnem smislu in dopolnjujejo biro najrazličnejših receptov. Bojana Trupina Bojana Trupina, Boštjan Pavlič, Borut Bončina 7 DRUGO MNENJE Partnerji v prostem času Tokrat Drugo mnenje malo drugače. Ker nismo uspeli izbrati najboljšega hobija in s tem najboljšega strokovnjaka za to področje, vam bomo v tej številki rubrike Drugo mnenje predstavili tri izjemne sogovornike. Vsi trije prihajajo iz elektroenergetike in imajo zanimive hobije. Za njihov prispevek k temu članku se iskreno zahvaljujemo in se hkrati opravičujemo vsem tistim, ki bi si prav tako zaslužili svoj prostor v tokratni temi, vendar tega ne vemo, ali pa nismo vprašali. Benjamin Piškur iz podjetja Elektro Ljubljana je v prostem času tekač maratonec. Teče že skoraj 3o let in v njegovi športni karieri ne manjka izjemnih dosežkov. Zakaj ste se odločili za tek? V bistvu mi je bil vedno pri srcu. Razlogi, da sem se aktivneje začel ukvarjati z njim, so bili preprosti. Zmaga v Trstu Če si veliko v naravi, si odvisen sam od sebe. Rezultati so odsev tvoje prizadevnosti pri vadbi in seveda pravilne obremenitve po količini ter intenzivnosti med tekom. Koliko časa že tečete? S tekom sem se začel ukvarjati v 2. letniku srednje šole, resneje pa po prihodu s služenja vojaškega roka. Treniral sem pri atletskem klubu AK Olimpija in tekel na srednje proge razdalje od 800 do 3000 m. 8 Na katere dosežke v svoji tekaški karieri ste najbolj ponosni? V moji skoraj tridesetletni tekaški karieri je kar nekaj rezultatov, ki mi pomenijo nekaj več. Spominjam se prvih tekem v mladinski konkurenci in prvih medalj na državnem prvenstvu Jugoslavije v mladinski konkurenci. Potem so sledile še visoke uvrstitve v članski konkurenci na 800 m in 1500 m še v nekdanji Jugoslaviji. Po tem obdobju sem bil še slovenski prvak na 800 m in 1500 m ter rekordnem teku na 800 m. Dvakrat sem izboljšal slovenski rekord na 800 m. Iz kasnejših let pa se spominjam nastopov na SP v polmaratonu na 21 km, ko sem prišel v cilj v prvi polovici nastopajočih z osebnim rekordom na tej razdalji 1.04.41. Bil sem tudi državni prvak v maratonu leta 2000. V veteranski kategoriji sem zasedel 3. mesto na SP v maratonu in 1. mesto na EP na 1500 m. Kaj bi svetovali tistim, ki želijo postati maratonci? Svetoval bi jim predvsem to, da se dobro pripravijo na tek. Naj ne tečejo maratonske razdalje nepripravljeni in naj imajo za sabo vsaj nekaj tekaških let. Nepripravljen odteči maratonsko razdaljo je veliko trpljenje in ne pomeni posebnega užitka. Nasprotno. Lahko dobimo poškodbein volja do teka nas mine. Ciljni čas naj bo zastavljen realno, saj je lahko previsok cilj navadno med pripravami in pri teku veliko psihično breme, ki ga zdržijo le najbolje pripravljeni. Kako se pripravljate na maratonske preizkušnje? Tečem v povprečju pet- do šestkrat na teden. Posebnih priprav nimam. Vsako sezono začnem nekako po ustaljeni praksi. V jesenskih in zimskih mesecih tečem daljše teke z nižjo intenzivnostjo, spomladi in poleti pa imam hitrejše treninge. Intenzivnost vadbe prilagajam glede na tekmovanje, ki se ga nameravam udeležiti. Za maratonsko preizkušnjo si naredim osem do desettedenski program vadbe in po njem se potem pripravljam za tek. Kateri je vaš naslednji tekaški cilj? Moj tekaški cilj je ostati zdrav, da lahko odtečem svojo dnevno količino teka in (če bo volja in motivacija) da se pripravim za SP veteranov za nastop na 1500 m. Prav tako bi rad odtekel še enkrat polmaratonsko razdaljo v času, krajšem od ure in deset minut. Kaj vam med tekom roji po glavi? Ko tečem po atletski stezi in na uri kontroliram hitrost teka, ni prav veliko časa za razmišljanje. Za vadbo teka in hitre teke na stezi moraš biti tudi psihično dobro pripravljen. Drugače je s tekom v naravi, ko razmišljam o marsičem, predvsem pa delam analizo dogodkov za preteklost in snujem cilje za prihodnost. Lepo je, ko si sam s seboj v naravi v gozdu s tekaškim korakom. Kaj vas drži pokonci v najnapornejših trenutkih teka? Ko je najnapornejše, navadno pomislim na to, koliko kilometrov in koliko vadbe je za menoj. Pri tem si mislim, da se je vredno potruditi in doseči cilj. V teku, ki časovno traja dve do tri ure in ko imaš vmes krajšo ali daljšo ''krizo'', razmišljaš o marsičem. Vendar ne smeš obupati in odstopiti. Veliko bolje je, da misli preusmeriš drugam in tečeš, tečeš …, sicer je težko, vendar se na koncu, ko prideš v cilj, vse to naprezanje povrne z občutkom, da si premagal samega sebe in dosegel cilj. DRUGO MNENJE Ustanovitelj muzeja, čuvaj tehniške dediščine, strasten popotnik in športnik, ljubiteljski novinar in pisatelj Mag. Srečko Lesjak je zaposlen v podjetju Elektro Slovenija. Svojo prvo zbirko tehničnih predmetov je začel zbirati na delovnem mestu. Da bi dokumentiral mogoče in nemogoče poškodbe, ki nastanejo na prenosnem omrežju, je začel shranjevati Srečko Lesjak pred muzejem v Laškem poškodovane izolatorje, vodnike in drugo opremo. Nato sta ga Zbiratelj in serviser starih radijskih aparatov Vam je vaš radio iz otroških let ali z babičinega podstrešja še vedno pri srcu? Ga nočete še vreči stran, čeprav več ne deluje? Potem je Vladimir Skok pravi naslov. Zaposlen je v podjetju Elektro Primorska, stari radio aparati pa ga zanimajo že od takrat, ko je našel star radio in ga razstavil na posamezne dele. To je bilo še v osnovni šoli leta 1965 in bilo mu je tako zanimivo, da se s tem še vedno ukvarja. Zbira vse, kar je v zvezi z radijskimi aparati, obnavlja in popravlja seveda samo tiste na elektroniko (lampe). Popravilo takih starih aparatov je lahko kar dolgotrajen posel, saj se rezervni deli včasih težko dobijo. Delo je zahtevno, rezervni deli pa dragi. Zato pri tem sodeluje tudi z pritegnili zbiranje starih naprav in dokumentiranje tehničnega razvoja električnega prenosnega omrežja. Dom za svojo zbirko je našel v prostorih RTP Laško, kjer je bil leta 2004 odprt muzej elektroprenosa Fala Laško. Srečko mi je z veseljem razkazal zanimiv muzej in pri tem večkrat poudaril, da ga ne bi bilo, če ne bi imel sodelavcev, ki so temu posvetili na stotine prostovoljnih delovnih ur. V muzeju je tudi zbirka 196 pisalnih strojev, najstarejši je star več kot 130 let, ki vsi delujejo. To so edini eksponati, ki jih je odkupil od drugega zbiratelja, druge predmete pa je zbral skupaj s sodelavci in prijatelji. Za tiste, ki naprav in opreme nismo videli od blizu ali razumeli njihovega delovanja, so ustvarjalci muzeja poskrbeli, da so eksponate prikazali v prerezu, nekaj pa so pripravili zanimivih in poučnih simulacij. Srečko si želi, da bi lahko muzej razširil in se trudi, da bi odkupil staro elektrarno na Gorenjskem in ji našel nov dom v muzeju. Rad šteje tudi njegove obiskovalce, jaz sem bila 1810. Poleg zbirateljstva so njegova strast tudi potovanja. Na potovanjih si najraje kupi kašen keramičen krožnik, ki ga spominja na mesta, ki jih je obiskal. Iz vsake države, kjer je bil, je shranil tudi nekaj kovancev za spomin. Napisal je več kot 200 strokovnih in potopisnih člankov, predvsem za revijo Naš stik, in nekaj knjig. Ob srečanju z Abrahamom je izdal športno avtobiografijo. Ne boste verjeli, ampak vse članke ima kot pravi zbiratelj arhivirane. Za svoje članke ali na potovanjih ter športnih dogodkih tudi fotografira in rad pokloni fotografije tistim, ki jih je ujel v objektiv. Poleg tega je strasten športnik, ustanovitelj športnega društva Eles, predsednik in aktivni igralec v KK veterani Zlatorog Laško. Da bi za spremljanje nogometnih tekem navdušil tudi soprogo, jo je presenetil in jo odpeljal na nogometno tekmo v Madrid. Ukana mu je uspela, saj sta letos z velikim veseljem odpotovala na Svetovno prvenstvo v Južno Afriko in navijala za Slovenijo kar na dveh tekmah. drugimi zbiratelji. Njegova zbirka obsega aparate iz obdobja od leta 1928 do leta 1965 iz različnih držav: Jugoslavije, Avstrije, Italije, Nemčije, ZDA ... Če se kdaj zgodi, da ima dva enaka aparata, enega zamenja z drugimi zbiratelji ali pa ga proda in denar uporabi za rezervne dele za popravilo. Najbolj zanimiv v njegovi zbirki je aparat avstrijske izdelave Kapsh iz leta 1928, ki je bil narejen po sistemu KIT. To je pomenilo, da si v škatli kupil sestavne dele, doma pa si ga sestavil. Napajal se je iz baterije, ki se je lahko večkrat napolnila. Zanj pomeni vsak aparat v zbirki spomin na kraj, osebo in čas, ko ga je dobil. Sprva je zbirko hranil doma, vendar mu je kmalu začelo primanjkovati prostora. Pri iskanju mu je na pomoč priskočila Krajevna skupnost Lokev in mu odstopila prostor, kjer je danes stalna zbirka približno 260 starih radijskih aparatov. Razstavlja skupaj Vladimir Skok s prijateljem Marjanom Nedohom, ki se je tudi navdušil nad tem čudovitim in enkratnim izumom. Vladimir Skok vse bralce vabi na ogled zbirke, ki je na ogled v kulturnem domu KS Lokev, št. 139. Luka Paulini, Srečka Žlajpah Benjamin Piškur, Srečka Žlajpah, Vladimir Skok 9 KDO JE ... RUDI KRAMPAČ Roker, ki sanja v dveh jezikih Rudi Krampač je dober komercialist, priljubljen sodelavec, prijatelj in v marsičemu čisto poseben človek. Najpomembnejša mu je njegova družina – njegove tri srčne dame: Andrea, Lara in Flora. Ustvarili so si topel dom blizu ljubljanskega Tivolija in Rožnika, kamor Rudi najraje teče, ko večina od nas že sanja. Roker se je pripeljal v službo Vsak človek ima navadno en materni jezik in Rudijev je madžarski. Življenje v Sloveniji pa mu je omogočilo, da lahko razmišlja, govori in sanja tudi slovensko. Doma s soprogo in hčerama govori madžarsko, ko se druži s prijatelji in sodelavci, pa podzavestno razmišlja in govori slovensko. Ko se mu je rodila druga hči, mi je rekel, da je zanjo izbral ime Flora, ker ga poznata oba njegova prva jezika. Sicer pa je pravi poliglot, saj govori tudi nemško, hrvaško, srbsko in angleško. Kot najstnik se je iz rodne Lendave odpravil v srednjo šolo v Maribor. Že tedaj si je zastavil cilje, ki so včasih presegali sredstva, vendar jih je vseeno dosegel. Kot roker po prepričanju je celo pobegnil od doma, da bi se udeležil velikega rok koncerta v Budimpešti in v živo slišal svoje priljubljene rok legende, kot so Metallica, AC DC ... Od tistega davnega leta 1991 je bil na skoraj 40 koncertih in kot spomin še vedno hrani vstopnice, tudi iz Budimpešte. Najljubšega izvajalca nima, ker mu je všeč rok vse od 60. let pa do današnjih dni. Nekoč je brenkal tudi na kitaro in sodeloval v pravih garažnih rok skupinah. Dve kitari mu še 10 vedno delata družbo. S kolegom sta z avtoštopom prepotovala pol Evrope, da bi spoznavala različne narode in njihovo kulturo. Ko ima Rudi nekaj zares rad, se temu z vsem srcem tudi preda. Tako je že v rosnih letih sledil svoji Andrei, ko je prišla na študij v Ljubljano. Preživljal se je kot taksist, dispečer v taksi podjetju, z delom v avtopralnici, RTV-serviser in elektroinštalater. Ko je iskal redno zaposlitev, je isti dan dobil vabilo za razgovor v restavraciji s hitro prehrano in v podjetju Elektroservisi. Kako se je odločil, ni skrivnost, in tega ni nikoli obžaloval. V službo se v tej poletni vročini najraje pripelje na motorju. Izbral ga je zato, ker je pravi karakter. Svoja vozila tudi sicer izbira malo drugače kot tipični moški, saj ga ne privlači nakup novih pločevinastih lepotcev z veliko močjo, ampak najbolj uživa pri nakupu jeklenih konjičkov, ki so že toliko časa na svetu, da imajo značaj. Zanj je že preizkušanje teh novodobnikov – od iskanja po spletu do poskusnih voženj – poseben užitek. Pravi, da se temu ne bo odpovedal. Naklonjenost je najprej izkazal hroščem, nato pa vozilom Saab. Da mu je pot pomembnejša od cilja, Rudi ne dokazuje le s kupovanjem motornih vozil, ki imajo značaj, ampak tudi s svojo športno aktivnostjo. Čeprav je odvisen od adrenalina, je bil njegov najbolj adrenalinski šport nekaj skokov z malo višje skale v Bohinjsko jezero. Redno dozo adrenalina pa dobiva z garaškimi športi. Najprej je bil to tek, ki mu je dodal še kolesarjenje. Že v svoji prvi sezoni je prevozil maraton Franja in komaj čaka na naslednjega. Zanimalo me je, kaj bi tak človek storil, če bi zadel sto milijonov evrov na loteriji. Sam pravi, da bi potoval po svetu in spoznaval ljudi ter kraje. S seboj bi seveda vzel svoje »punce« in ker ne mara potovanj z letali in ladjami, bi se potovanja lotil z avtodomom, ki bi njegove kvalitete skrival pod pokrovom, na prvi pogled pa bi bil skromen, kot je naš Rudi. Malce nam je le dovolil pokukati v svoje življenje in dokazal, da so v naši sredini ljudje, za katere se splača postaviti v vrsto, da bi postali njihovi prijatelji. Srečka Žlajpah Srečka Žlajpah, Rudi Krampač Rudi za objektivom najraje slika svoje tri »punce« MI SMO ... FOTOVOLTAIČNI TRIO Za vas ulovijo sonce Fotovoltaika (PV – angl. »Photovoltaics«) je mlada veda in še mlajša gospodarska panoga, ki že dokazuje, še bolj pa obeta. V podjetju Elektroservisi smo zato oblikovali skupino, ki ponuja celovito rešitev pri načrtovanju in gradnji sončnih elektrarn. Skupino, ki se v našem podjetju ukvarja s fotovoltaiko, sestavljajo trije člani: Janez Zrnec, Luka Paulini in Tone Zaletel. Vsak od njih odlično opravlja svoje naloge v tem »triu«. Janez Zrnec je kot vodja fotovoltaične skupine oziroma prodajo in promocijo te nove storitve. Ker se skupina oblikuje kot neke vrste inženiring, prevzema vlogo koordinatorja med naročnikom in izvajalcem sončne elektrarne. Fantje se lahko pohvalijo, da je njihov trud že da sam vozi na dolgih kolesarskih maratonih. Aleš Bučar Eno prvih sončnih elektrarn v Sloveniji je podjetje Elektro Ljubljana postavilo na strehi Srednje šole tehničnih strok Šiška. Njen skrbnik je profesor praktičnega pouka Ivan Gerželj. Učence med drugim uči tudi o obnovljivih virih energije (OVE). Janez Zrnec Tone Zaletel in hkrati na novo nastavljeni namestnik vodje oddelka Laboratorij odgovoren za stike s podjetjem Vaeplan-solar, vodilnim nemškim podjetjem, ki se ukvarja z izdelavo integriranih in panelnih sončnih modulov. Podjetje je našim fantom priskrbelo vrhunsko programsko orodje PV*SOL Expert za izračun ekonomske rentabilnosti in tehničnih zahtev za gradnjo tovrstnih elektrarn. Programsko orodje upravlja Luka, ki bodočemu investitorju nazorno predstavi potreben vložek pri investiciji in potek vračanja Luka Paulini vloženih sredstev v sončno elektrarno. Program PV*SOL Expert omogoča predstavitev umestitve elektrarn v prostor, posledic senčenja in izkoristek glede na dejavnike, ki vplivajo na količino proizvedene električne energije. Tone skrbi za upravljanje obrodil sadove in da so tik pred podpisom pogodbe za malo sončno elektrarno s priključno močjo 50 kWp. Sončno elektrarno bodo ponudili kot celovito rešitev »na ključ«. To pomeni, da bosta plod njihovega dela projektiranje in tudi izvedba. V poplavi ponudnikov sončnih elektrarn je naš fotovoltaični trio v prednosti predvsem v smislu izjemnih izkušenj in poznavanja zahtev distribucijskih podjetij, s katerimi sodeluje v okviru svoje primarne dejavnosti laboratorija in servisa števcev električne energije. V prostem času ima vsak od njih zanimive hobije. Posebej izstopa Janez, ki igra kar v dveh glasbenih skupinah. Obe skupini igrata pretežno džezovske zvrsti. Bobne večkrat vozi kar seboj v prtljažniku avtomobila. Luki tudi v njegovem prostem času tehnika ne da miru. Da je zagrizen zagovornik učinkovite rabe energije, je pred časom dokazal s postavitvijo sončnih korektorjev na streho svojega doma. Tonetov prosti čas pa zapolnjujeta njegova družina in kolesarjenje. Pravi, da se s kolesarjenjem ukvarja bolj rekreativno in da mu mnogo več pomeni, da družinico pelje na nedeljski kolesarski izlet kot pa Kako to, da ste v svoj program vključili izobraževanje o OVE? Program smo uvedli po vzoru bližnjih držav. Blizu je Nemčija, Avstrija in Italija. Nemčija je vodilna na področju fotovoltaike in izobraževanja o OVE tudi v svetovnem merilu. Zaradi izkušenj iz teh držav smo sklenili, da je to področje usmerjeno v prihodnost, ki bo potrebovalo izobražen in praktično podkovan kader. Kakšna znanja osvojijo dijaki in kakšni so vaši načrti? Dijaki osvojijo vsa znanja, potrebna za postavitev SE: načrtovanje, izvedbo in priključitev v omrežje. V 30 urah praktičnega pouka dijaki na streho šole sami postavijo del SE , ki oddaja električno energijo v omrežje. Čakamo na potrditev novega programa Solarni tehnik in upamo, da bo drugo leto že verificiran. Narejen je poligon za praktični pouk. Ali izobražujete tudi odrasle? Že eno leto izvajamo izobraževanje za fotomonterje. Povpraševanje je veliko med podjetji, ki se ukvarjajo s postavitvijo SE. Predvsem podjetja za distribucijo električne energije pošiljajo k nam cele ekipe. Kakšen vidite stanje fotovoltaike v Sloveniji? Slovenija je na začetku poti, a uporaba strmo raste. Nekaj let nazaj ni bilo podjetij na tem področju, zdaj pa rastejo kot gobe po dežju. Veliko je odvisno od države. Trenutno so podpore in subvencije takšne, da se splača vlagati v fotovoltaiko saj se lahko investicija povrne v dobrih 10 letih. Janez Zrnec 11 MI DELAMO Osvajamo vrhove oddajnikov javnega zavoda RTV Slovenija Montaža konstrukcije na fasado stavbe V preteklosti smo že pisali, da smo osvojili vrh najvišjega antenskega oddajniškega stolpa v Domžalah, ki meri 161 metrov, sedaj pa se lahko pohvalimo, da smo izvajali montažna dela še na najvišje ležečem oddajnem centru RTV Slovenija na Krvavcu. Stavba oddajnega centra RTV Slovenija, v kateri so naprave in sistemi za sprejem in oddajo signalov, stoji skupaj s 100 m visokim železobetonskim antenskim stolpom na nadmorski višini 1740 m. Za naročnika je bilo treba izdelati dva dodatna zunanja podesta za namestitev novih anten za oddajo digitalnega signala. Projekt – od ideje do izvedbe – je bil plod podjetja Elektroservisi. Izpod peresa Laure Grad in Aleša Kuzme je nastal projekt zunanjih jeklenih podestov, ki bodo služili kot servisni dostop do novih naprav za oddajo digitalnega signala. Vidno vlogo pri projektu sta imela tudi produktna vodja Srečka Žlajpah, ki je poskrbela za komercialno plat, in Štefan Strojnik, ki je kot odgovorni nadzornik bdel nad projektom – med načrtovanjem, izdelavo in montažo. Podpisani sem kot vodja projekta sodeloval s projektivo med načrtovanjem, montažo, zaradi zahtevnosti montaže pa sem prevzel vajeti v montažni ekipi, tako da smo delo opravili kakovostno in v začrtanih rokih. Ekipa je pri montaži pokazala izredne sposobnosti, saj je tako delo nekakšni pionirski projekti, pri katerih si vsi nabiramo nove izkušnje. Aleš Bučar Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=152 Prodaja projektantskih storitev se povečuje V zadnjih mesecih smo na trgu uspešno prodrli tudi z našimi projektantskimi storitvami. Za naše naročnike: Elektro Primorska, Elektro Slovenija, Elek svetovanje, Aerodrom Brnik in Občina Radovljica, smo uspešno izvedli 3D izris podestov na OC Krvavec 12 projektiranje jeklenih konstrukcij, gradbenih del in električnih inštalacij na objektih: • Projekt PGD in PZI za novi kotno zatezni steber na DV Plave – Anhovo • Projekt PZI – rušitve DV Laško • Projekt PZI, PZR DV 110 kV Radovljica – Tržič SM333 • Projektiranje RTP Beričevo – 110 kV DV polja, jeklene konstrukcije in gradbena dela • Kontrola dodatne obtežbe DV 110 kV Radovljica-Moste • PZI – ojačitve stebra SM 33 DV 110 kV Radovljica-Moste • PZI in PID za gradnjo zunanjih podestov na OC Krvavec Uspešno trženje jeklenih konstrukcij je rezultat dobrega Več na: http://www.elektroservisi.si/Novice.aspx?id=56 sodelovanja med komercialo in vodjo projektive inženirko Lauro Grad, ki je zaradi strokovnosti, strokovnosti, natančnosti in odzivnosti cenjena tudi pri naših partnerjih, tako naročnikih kot podizvajalcih. Večina pridobljenih projektov je že dokončana in predana zadovoljnim naročnikom, zato si do konca leta obetamo še nekaj zanimivih novih projektantskih izzivov. Predvsem si želimo čim več takih projektov, kjer bomo našim kupcem ponudili celovito storitev – od projekta do izvedbe del. Srečka Žlajpah Aleš Kuzma MI DELAMO Uspešna gradnja baznih postaj za družbo Mobitel V letu 2007 se je naše podjetje kvalificiralo za izvedbo gradbenih obrtniških del, strojnih in elektroinstalacijskih del na baznih postajah družbe Mobitel. Od Antenski stolp je lahko tudi dimnik takrat do danes smo sodelovali pri izvedbi več kot 20 baznih postaj. Nekatere lokacije so bile zelo zahtevne, bodisi z vidika gradbenih del bodisi z vidika montaže. Takšen primer je bila postavitev antenskega stolpa bazne postaje Spodnja Idrija. Teren, na katerem so potekala gradbena dela, ni bil dostopen za vozila. Gradbeni material in jekleno konstrukcijo 24 m visokega tipskega trinožnega antenskega stolpa AS 324, ki so ga projektirali v biroju Pirnar & Savšek, smo transportirali z žičnico. Ta dela je za nas opravil naš preizkušeni podizvajalec Kaskader iz Idrije. Največji obseg del za bazne postaje, ki smo ga izvedli v delavnici Kovinarstva, je bil izdelava jeklenih antenskih stolpov za lokacijo na avtocesti Vipava– Razdrto. Izdelali in postavili smo 5 stebrov, visokih 22 do 33 m. Pri tem smo morali najprej ojačati konstrukcijo, ker imajo na teh stebrih svoje antene trije mobilni operaterji. Zanimiva je tudi bazna postaja, ki smo jo izdelali in postavili v prostorih skladišča poleg picerije Azur v Rožni dolini. Del konstrukcije droga, viden z ostrešja, je namreč obdan s kovinsko podkonstrukcijo, oblepljeno s folijo v barvi in vzorcu dimnika. Naštel bi lahko še kar nekaj zanimivih lokacij, na katerih je naše podjetje izvajalo dela na baznih postajah. Večkrat smo bili pohvaljeni iz strani naročnika družbe Mobitel, zavedamo pa se, da ne bi bili uspešni brez pomoči njihovih operativnih vodij na čelu z direktorico Ano Višnikar in naših preizkušenih podizvajalcev. Branko Hribernik Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=121 Centralna čistilna naprava Domžale V centralni čistilni napravi Domžale smo med remontom izvajali preizkus nizkonapetostnih energetskih kablov. Treba je bilo pregledati stanje kablovodov, ki napajajo čistilno napravo in dve plinski turbini za proizvodnjo električne energije. Ker obratujejo 24ur na dan vse dni v letu, je bilo treba meritve izvesti med remontom, ki je trajal samo štiri ure. Z usklajenim timom nam je uspelo opraviti meritve vseh sedem sistemov v predvidenem času. Preizkus smo izvajali po zadnjih standardih, ko smo preverjali stanje izolacije in izvedli vizualni pregled. Luka Paulini Priprava na meritve Anže Engelman Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=153 13 KAJ DOGAJA Aktivni piknik sektorjev Marketing, Nepremičnine in Vodstvo V petek 11. junija smo se se sodelavci iz Trzina udeležili športno obarvanega piknika na prizorišču teniškega društva ob Savi, ki ga je odlično organizirala Bojana. Udeleženci smo se v sončnem in vročem petkovem popoldnevu pomerili v odbojki na mivki, pri čemer so potekali srditi boji mešanih ekip, v katerih smo bili vsi zmagovalci. Vroče glave in razgreta telesa pa smo hladili z vodo in pivom. Najbolj zagrizeni športniki so se odločili pomeriti tudi v tenisu. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi zaradi pomanjkanja opreme vsi igrali bosi. Edini, ki je vsaj malo računal na kakšen teniški izziv, je bil Franci, ki je s sabo prinesel celo teniški lopar. Njegovi nasprotniki so bili obsojeni igrati s sposojenim loparjem, ki je bil v preteklosti žrtev brutalnega napada in ki ga je skupaj držala le še slabo napeta mreža. Na Piknik LS v Kamniški Bistrici Zaposleni v enoti Laboratorij in servis smo imeli 4. junija piknik v objemu gora na Kraljevem hribu v Kamniški Bistrici. Namen piknika sta bila druženje in zabava. Ker na Kraljevem hribu ponujajo veliko izbiro družabnih in športnih iger, smo se pomerili Pomerili smo se tudi v odbojki 14 Piknik se je začel s hladnim pivom in zanimivimi pogovori koncu je tako padlo kar nekaj obljub za maščevanje v bolj izenačenih razmerah. Pomerili smo se tudi v turnirju v pikadu, pri katerem zmagovalni par tekmovanja v mešanih dvojicah zaradi pomanjkanja žensk ni bil mešan. Očitno je pikado še vedno predvsem »moški« šport. Med aktivnostmi smo se krepčali z odličnimi mesnimi specialitetami z žara. Zvečer je direktor potegnil iz rokava še eno družabno igro in smeha ni manjkalo, ko smo ugotavljali, kdo je kdo. Druženje se je končalo v poznih večernih urah, zadnji pa so odšli, ko je prijazna natakarica Eva ugasnila še zadnjo luč. v odbojki in nogometu, manjkalo pa ni niti druženje pri mizi za namizni tenis in ob drugih igrah. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, saj je bila izbira velika. Bili smo tako navdušeni, da smo smo skoraj pozabili na čas, vsekakor pa na vsakdanje skrbi. Na koncu sta sledila še govor direktorja in razdelitev dobička iz leta 2009 za zveste in pridne delavce. Vsak delodajalec ve, da samo zadovoljni zaposleni lahko pripomoremo k uspešnosti podjetja. Jernej Zupan Maša Žlajpah Puš Sebastjan Hribar Luka Paulini KAJ DOGAJA Rekordna udeležba na pikniku Gradenj Enota Gradnje smo 11. junija organizirali vsakoletni piknik. Letos je bil na novi lokaciji – v Utiku pri brunarici gasilskega društva. Ob skoraj popolni udeležbi smo se poleg z jedačo in pijačo razvedrili tudi s tradicionalnim igranjem nogometa. Nekateri pa so se rajši pomerili v nekaj rundah kegljanja ali pikada. Vreme se nas je usmililo, tako da letos nismo imeli blatnih iger. Po vsem tem naporu smo se spravili na ohlajenega. Naše druženje se je tako zavleklo do poznih večernih ur. Rok Rozman Marjan Gregorič Kovinarstvo na Kolpi Za konec uspešne selitve enote Kovinarstvo v Kočevje smo se v enoti odločili za ne prav klasični piknik ali zabavo: za rafting po Kolpi, pri katerem se nam je pridružilo tudi nekaj sodelavcev iz enote Marketing. Ob 9. uri smo se dobili pred obratom v Kočevju in se odpravili proti Kolpi, kjer nas je že čakal gostitelj s kmečko enolončnico, da ne bi odšli na spust s praznimi trebuhi. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, nas je gospodar s kombijem kmalu zapeljal do začetka naše veslaške Stari in novi direktor sta se preizkusila v zabijanju floka dogodivščine. Preden smo začeli, nam je dal še potrebna navodila za varen rafting in naš spust po Kolpi se je lahko začel. Kolpa, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je ravno pravšnja za začetnike, saj je bil to za večino »krst« glede raftinga. Spust po Kolpi je nezahteven in nenevaren, rafting pa je nekoliko drugačen, kot ste ga morda videli, slišali zanj ali ga preizkusili drugje. Za nekatere, ki smo bili prvič na taki pustolovščini, sta nam deževno vreme in visok vodotok Kolpe pomagala pri ne preveč napornem in hitrem spustu. Čolnarili smo v štirih manjših čolnih (v vsakem po dva) in enem večjem, v katerem je bila posadka sedmih »pustolovcev«. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje enkratno. Zanj je poskrbel vodja delavnice Gregor Janič, ki je ušpičil marsikatero vragolijo in zaradi katerega smo nekateri, zlasti manjši čolni, občutili »toploto« Kolpe in malce celo tudi zaplavali. Zanimivo si je bilo gledati manjše čolne, ki so ostajali, se zibali in vrteli na brzicah, nekaterim pa je uspelo priveslati čez brzice brez večjih težav. Tekmovalnost, kdo bo prej prišel na cilj, pri večini ni bila ravno na prvem mestu, zato smo skušali uživati vsak trenutek pustolovščine na Kolpi. Po dobrih treh urah in pol, ko smo bili nekateri že malce utrujeni, smo prispeli do domačije, kjer so nas čakala suha in topla oblačila, nato pa smo preostanek dneva preživeli ob dobri hrani, skupnem druženju in žlahtni kapljici. Kolpa je na nas naredila izjemen vtis in gotovo bo katerega od nas pot še kdaj zanesla tja. Res smo se imeli odlično, zato priporočam tak izlet še drugim enotam v podjetju Elektroservisi. Ekipa pripravljena na mokri spust V proizvodni hali podjetja ELV Produkt Miro Mešič 15 KAJ DOGAJA Uspešna obnova VNstikališč v RTP Beričevo Prvi dan julija je bil v RTP Beričevo zadnji strokovni tehnični pregled po petih letih obnove 400, 220 in Na končnem STP-ju smo se zbrali vsi sodelujoči pri projektu na zadnje 110 kV stikališča. Skupna vrednost obnove je bila dobrih 5 milijonov €, potekala pa je v treh fazah po posameznih napetostnih nivojih. V vseh treh fazah je Izzivi generacije Y V maju sem se udeležila kadrovske konference in na treh predavanjih smo poslušali, kakšni so izzivi pri delu z generacijo Y. To je nova in ustvarjalna generacija, ki živi polnovredno, pozna svoje želje in jih aktivno uresničuje, je bolj sproščena in želi biti informirana ter vključena v odločanje, jasno izraža kritiko, tako da je dostikrat avtoriteta vodje na preizkušnji. Posebej je bilo zanimivo zadnje predavanje, na katerem je Vesna V. Godina (socialna in kulturna antropologinja) poudarila nekatera družbena dejstva, ki zaznamujejo delo s to generacijo: sodelovanje z njo je zahtevnejše, saj ne razume, da mora omejiti lastne potrebe, ker jih imajo tudi drugi. Po njenem je poraba tisti dejavnik, na katerem temelji človekova vrednost. Ker deluje po trenutnem navdihu, nima občutka za socialnost. Resno je opozorila na nepripravljenost večine mlajše generacije, da bi sodelovala v medgeneracijski solidarnosti, zato so ustaljeni odnosi med generacijami v prihodnosti lahko vprašljivi. 16 Bojana Trupina podjetje Elektroservisi uspešno sodelovalo kot glavni izvajalec. V okviru obnove so bile v vseh stikališčih zamenjane nekatere VN-naprave, obnovljeni temelji, kabelski kanali in vse jeklene konstrukcije, zato so bili v obnovo vključeni tudi naši podizvajalci Marc gradbeno podjetje, Tekol, EMB Bizant in še nekateri. Dela so vodili naši sodelavci: Janez Baloh, ki je bil odgovorni vodja gradbišča v vseh treh fazah, Gregor Dimnik in v zadnji fazi odgovorni za jeklene konstrukcije Jernej Zupan. Posebej pohvaljeno je bilo sodelovanje sodelavca Josipa Blešča, ki je vodil elektromontažna dela in bil na delovišču navzoč ves čas, tehnično obvladoval projekt in skrbel za varno delo. Izvedba del je bila zaradi narave in pomembnosti objekta natančno terminsko načrtovana. To je povečalo tudi tehnično zahtevnost. Dela so ves čas potekala v neposredni bližini naprav pod napetostjo, zato je bila skrb za varnost na prvem mestu. Poleg doslednega izvajanja ukrepov za varno delo se lahko pohvalimo tudi s tem, da je bila izvedba tudi po tej plati uspešna in varna. Za izvedbo je bilo značilno odlično sodelovanje s strokovno ekipo investitorja na čelu z inženirjem Primožem Čižmanom, ki je vodil projektno skupino. V vseh petih letih obnove ni bilo težav ne z roki ne s kakovostjo izvedenih del. To je Primož Čižman posebej poudaril tudi pri zaključnem pregledu. Za zahvalo je svoji ekipi in sodelujočim izvajalcem podelil posebne plakete, ki nas bodo spominjale, da smo uspešno sodelovali pri pomembnem projektu. Zgradili bomo Dvorec Jelen opravljenih predhodnih sondah ni pričakovati kakšnih senzacionalnih odkritij. Predvideni rok za dokončanje gradnje po okvirnem terminskem planu je 7. december 2011. Prepričani smo, da bo objekt Kranju ter Kranjčanom v ponos, novim prebivalcem pa v veselje. 12. julija smo pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega in poslovnega kompleksa, imenovanega Dvorec Jelen. Na elitni lokaciji na robu starega mestnega jedra Kranja bomo zgradili 66 sodobnih stanovanj, 1.600 m2 poslovnih prostorov in več kot 200 parkirnih mest v treh podzemnih etažah. Do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja nas loči še nekaj dni. Ker ne pričakujemo zapletov glede na odziv javnosti na javni razgrnitvi, v kratkem pričakujemo njegovo izdajo. Medtem smo že določili nadzorno službo za čas gradnje in pripravili razpis za izvajalca. Povabljeni izvajalci so prevzeli material in odgovore pričakujemo do 25. avgusta. V zadnjem tednu v avgustu bomo izbrali izvajalca, končali pogajanja in podpisali pogodbo. Če bo vse potekalo po pričakovanjih, bomo začeli delo že v prvi polovici septembra. Edina resna ovira bi utegnila biti arheološka izkopavanja, zaradi katerih bi se rok lahko podaljšal, vendar po Tone Mavri Srečka Žlajpah Brane Ribič Najboljši delavci nagrajeni V juniju so ob redni plači iz naslova rezultata podjetja v letu 2009 dobili posebne nagrade Nikolaj Cerar, Mateja Češnovar, Bojan Drčar, Anže Engelman, Gregor Janič, Mario Jozić, Rok Počervina, Franc Repnik, Jernej Šemrov, Boris Škerjanc, Azra Šumič, Vesna Tomič, Janez Zrnec, Luka Žura in Sašo Đurić. Vsem nagrajencem čestitamo! KAJ DOGAJA Madžarsko-slovenska konferenca o obnovljivih virih energije in trajnostnem razvoju Energetska zbornica Slovenije in madžarsko veleposlaništvo sta v Lendavi 10. junija organizirala enodnevno 1. madžarskoslovensko konferenco o obnovljivih virih energije in trajnostnem razvoju. Namenjena je bila izmenjavi informacij slovenskih in madžarskih partnerjev o možnostih in načrtih za izrabo obnovljivih virov energije v Prekmurju ter na Madžarskem. Glavni poudarki so bili na izrabi geotermalne energije v energetske namene, proizvodnji bioplina in možnostih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Obe državi bosta morali v pridobivanje zelene energije še veliko vlagati, da bi izpolnili obveze do EU. Podjetje Elektroservisi na Finskem Podjetje Elektroservisi je s podjetjem ELES podpisalo pogodbo za dobavo in montažo sistema za varno plezanje na daljnovodih od 110 do 400 kV. Junija 2010 je bil prevzem sistema za varno plezanje pri proizvajalcu DV 400 kV vsaka faza ima svoj drog Madžarska bo morala do leta 2020 iz obnovljivih virov zagotoviti še najmanj 13, Slovenija pa kar 25 odstotkov energije. Inštitut IREET (Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji) in komisija OVE (Obnovljivi viri energije) pri EZS (Energetski zbornici Slovenije) so predstavili načrte Slovenije za dosego ciljnih deležev obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2009. Po njihovih besedah pri nas že zdaj iz obnovljivih virov proizvajamo več kot polovico potrebnih količin energije – glede na sprejete cilje o uporabi obnovljivih virov. Iz madžarskega društva za geotermalno energijo so predstavili izkušnje z izrabo geotermalne energije. Predstavnik družbe Nafta – Geoterm iz Lendave nam je slikovito predstavil potek ogrevanja gospodarskih stavb v Lendavi, podjetje ECOS pa pridobivanje bioplina iz zelenih rastlin ali na Finskem. Udeležili smo se ga predstavniki naročnika – podjetja ELES, predstavnik IMK (Inštitut za metalne konstrukcije) in avtor članka s sodelavci kot predstavniki izvajalca. Naša pot se je začela pozno popoldne na ljubljanskem letališču, od koder smo imeli direktni let do Helsinkov. Naslednji dan so nas sprejeli na sedežu v matičnem podjetju Eltel v predmestju Helsinkov in nam predstavili proizvodni program sistemov za varno plezanje ter nekatere zanimive projekte, ki so jih izvedli in za katere je značilna kakšna posebnost (arhitekturna ali praktična rešitev izvedbe pri umestitvi daljnovodov v prostor). Po uvodnem delu smo si ogledali proizvodnjo opreme za varno vzpenjanje oziroma potek proizvodnje varovalnih lestev ter se seznanili z zagotavljanjem kakovosti. Prvo vgradnjo sistema za varno plezanje je podjetje Eltel izvedlo že pred 30 leti na telekomunikacijski antenski steber, ki so nam ga ponosno pokazali. V podjetju izdelujejo poleg odpadnih organskih snovi. Družba Dravske Elektrarne Maribor (DEM) in skupina HSE sta nam predstavili načrte na področju gradnje novih elektroenergetskih objektov za proizvodnjo iz obnovljivih virov. DEM proizvajajo 25 odstotkov potreb po električni energiji v Sloveniji in kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz obnovljivih virov in so peta najučinkovitejša energetska družba v državi. Njihovi načrti zajemajo gradnjo HE Kozjek do leta 2012 in energetsko izrabo reke Mure. Z realizacijo razvojnega načrta bi v 15 letih podvojili sedanjo moč proizvodnih agregatov, proizvodnjo pa povečali za polovico. S tem bi Sloveniji zagotovili pomembne količine zanesljive, varne in cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih ter ekološko najčistejših virov. Rudi Krampač Arhitekturna rešitev končnega stebra 2 x 110 kV s prehodom v kabel varovalnih lestev tudi opremo za nizko- in srednjenapetostne vode, predvsem obešalno opremo za drogove. Udeleženci smo na poti z veseljem ogledovali tudi kreativnost Fincev pri umestitvi visokonapetostnih daljnovodov v okolje, ki zaradi izvirnosti delujejo kot urbana oprema. Marijan Premk 17 KAJ DOGAJA Mobilni merilni laboratorij podjetja Elektroservisi V letošnjem letu smo v podjetju Elektroservisi opremili nov mobilni laboratorij za izvajanje terenskih meritev. V enoti Laboratorij in servis smo sami dogradili vozilo Renault Traffic. Vanj smo vgradili dodatne omare za orodje in merilno opremo. Napeljali smo tudi novo električno inštalacijo in osvetlitev. Zaradi visoke napetosti je bilo treba ozemljiti kovinske prevodne dele, če bi prišlo do električnega udara. V kombiju je mogoče izvajati kontrolo točnosti števca, transformatorja in upravljati merilno napravo za kable. Treba je bilo izdelati stojalo za števec, ki mora biti postavljen v smeri težnostne sile, z odstopanjem 0,5 ˚. Stojalo je precizna naprava, ki jo je izdelal sodelavec Boštjan Pavlič. Z dograditvijo vozila smo bolj prilagodljivi na terenu, hkrati pa nam omogoča izvajanje meritev tudi v slabem vremenu. Imamo tudi delovno mizo, da lahko napišemo poročilo o kontroli, ki ga oddamo naročniku. Novi standardi V juniju smo pridobili mednarodne standarde zagotavljanja kakovosti, vestnega ravnanja z okoljem in skrbi za varnost ter zdravje pri delu. Naše podjetje ustvarja prihodke na trgu v konkurenci z drugimi ponudniki istovrstnih izdelkov in storitev. Izpolnjevanje zahtev, povezanih s kakovostjo izdelkov in storitev, ravnanjem z okoljem in varnostjo ter zdravjem pri delu, je pogoj za uspešno nastopanje na trgu. Zato smo se odločili za uvedbo sistemov vodenja Luka Paulini Kontrola števca na terenu V enoti L & S uspešno opravili izpit EDISON EDISON je program izpopolnjevanja, potreben za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih instalacij, strelovodov, strojev, opreme postrojev in naprav. Kandidati, ki smo se prijavili na usposabljanje s končnim izpitom po programu EDISON, so izpit uspešno opravili. Tako ima naše podjetje zdaj štiri pooblaščene preglednike in merilce električnih ter strelovodnih instalacij. Po Bojanu Stipaniču iz enote Gradnje, ki je opravil izpit v začetku aprila, smo v poletnih mesecih ta zahteven izpit opravili tudi Luka Paulini, Janez Zrnec in Anže Engelman, vsi iz enote L & S. V naši enoti smo se za ta nujen korak odločili, ker že delujemo na tem področju merjenja, imamo ustrezno merilno opremo in vizijo širitve delovanja ter palete storitev pri pregledih in meritvah električnih instalacij. S pridobitvijo potrdila o usposobljenosti po programu EDISON smo preskočili tudi zadnjo oviro na naši poti. Moram priznati, da je omenjeno usposabljanje zahtevno, saj obsega teoretični in praktični del (več kot 50 ur). Izpit, ki se opravlja na Gospodarski zbornici Slovenije, se po lastnih izkušnjah lahko primerja z zahtevnejšim izpitom na fakulteti. Trud je poplačan in sedaj polni znanja nadaljujemo pot v merjenje električnih instalacij ter strelovodov. Janez Zrnec 18 (kakovosti, ravnanja z okoljem in varnosti ter zdravja pri delu), skladnih z zahtevami mednarodnih standardov SIST ISO 9001: 2008, SIST EN ISO 14001: 2004, BS OHSAS 18001: 2007. Vodstvo podjetja se je s tem zavezalo, da bo zagotovilo vire, potrebne za uvedbo, izvajanje, vzdrževanje ter izboljševanje sistemov vodenja in da bo z zgledom in osebno zavzetostjo podpiralo izvajanje politike. Maša Žlajpah Puš ODPRTA LINIJA Udeležba zaposlenih pri dobičku Prvi razdeljeni dobiček (za leto 2008) se bo po triletni shemi podjetja začel izplačevati leta 2012. Dobiček za leto 2009, ki nam je bil odmerjen letos, se bo po enaki logiki izplačeval leta 2013. Če se bo s prvimi izplačili leta 2012 nehala izplačevati božičnica, to pomeni, da bomo, ker v letu 2010 ne bomo ustvarili dobička, leta 2014 ostali brez obeh? »Udeležba zaposlenih pri dobičku je odvisna od ekonomskih rezultatov podjetja (dobiček je ali pa ga ni) in s pravili, ki jih določata Zakon in Pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku. Delitev dobička se bo izvedla vsakič, ko dobiček bo, izplačila pa bodo skladna s pravili. Udeležba pri dobičku je element v sistemu nagrajevanja zaposlenih (tako kot božičnica) in nadomesti (bo nadomestila) božičnico. Razlogi so v njeni večji kvaliteti (v primerjavi z božičnico), tj. večja soodvisnost od rezultatov poslovanja podjetja kot celote (na kolektivni in individualni ravni), in nižji davki ter prispevki.« Direktor podjetja Ivan Hozjan, dipl. ekon. »Na participacijo zaposlenih pri dobičku družbe gledam kot spodbudo zaposlenim oziroma priznanje za soustvarjeni poslovni rezultat. Družba, ki razdeli dobiček, uveljavlja partnerski odnos z zaposlenimi. Pričakovati je, da udeležba zaposlenih vpliva na motiviranost in lojalnost ter na povezanost interesov zaposlenih in lastnikov. S tem se izboljšata produktivnost in konkurenčnost družbe, ki najverjetneje vplivata na povečanje dobička. Pri tem je treba seveda poudariti, da do delitve dobička pride samo, če je poslovni rezultat družbe pozitiven. Izplačilo je obveza družbe, ki je podpisala pogodbo o delitvi dobička. Pri izplačilu božičnice zaposlenim je razlika v tem, da gre formalno za plačo. Ne glede na uporabljeni izraz iz kolektivnih pogodb izhaja, da se ta del plače (13. plača, božičnica) izplača le pod pogojem, da podjetje posluje uspešno. Gre torej za plačo na osnovi uspešnosti poslovanja družbe, ki nikakor ni obvezna. Pri tem naj dodam še, da je verjetno še nekoliko prezgodaj, da bi o dobičku družbe Elektroservisi, d. d., za leto 2010 (in s tem o participaciji zaposlenih pri dobičku) govorili numerično.« Predsednik sindikata Gregor Senčar KDO DOGAJA Do izida prihodnje številke našega časopisa, bo okrogel življenjski jubilej praznoval Bojan Režek. Slavljencu čestitamo in mu želimo lepo praznovanje. Čestitamo tudi vsem sodelavcem – jubilantom, ki imajo za seboj že dolgo profesionalno pot v našem podjetju: • 20 let: Matjaž Jagodic • 30 let: Frančišek Zupančič • 30 let: Marjan Gregorič V preteklih treh mesecih so odšli: Iz enote Kovinarstva: Marjan Kosec Iz Marketinga: Nejc Štefančič Iz enote Gradnje: Lado Bregant David Janič Iskrene čestitke družini Lindič ob rojstvu sina Aljaža, družini Humar ob rojstvu hčerke Klavdije, družini Podlogar ob rojstvu sina Ivana in družini Janič ob rojstvu sina Davida. Aljaž Lindič Sebastjan Lindič, Matej Janič 19 POHVALE IN ZAHVALE Pohvala za majsko številko časopisa Elegra Najlepša hvala za vaš časopis Elegra. Časopis je zelo v redu in vsi, ki sem jim ga pokazal, so ga pohvalili. Upam, da bom dobil še kakšno številko. Hvala in tako naprej. Franc Kerin Uredniki smo ponosni na naš časopis Pohvala ob končnem STP-ju za objekt RTP Beričevo »Kot vodja projekta ali nadzornik za elektro dela z Elektroservisi sodelujem že več kot 10 let. RTP Kleče, RTP Beričevo, TE Brestanica, DV 2 × 110 kV Beričevo TE –TOL, priključni DV za HE Blanca so objekti, na katerih sem dodobra spoznal, kaj pomeni imeti izvajalca, ki ima strokovne kadre, znanje, izkušnje, mehanizacijo, optimistični pristop do reševanja problemov in težav, ko ne gre vse po načrtu. Upam, da bodo Elektroservisi vse naštete vrline obdržali tudi v bodoče v zadovoljstvo sebi in naročnikov.« Lep pozdrav, Primož Čižman, inženir, specialist za nadzor RTP 20 Desno Primož Čižman v RTP Beričevo ELEKTROSERVISI V MEDIJIH Delo, 15.6.2010 Novinarka je v članku obravnavala narkomansko problematiko v Kranju in kot primer vzela propadajoči Hotel Jelen. To je naredila samovoljno in brez predhodnega pogovora z nami in preverbe dejstev z naše strani. Naknadno po enem tednu se je sicer obrnila tudi na podjetje Elektroservisi, ki smo lastniki tega objekta, vendar naši odgovori niso Finance – Kovinska industrija, 7.5.2010 Ponovno se je z vprašanji o spopadanju s krizo, tehnoloških novostih in priložnostih jeklenih konstrukcij v gradbeništvu na nas obrnil Dušan Matičič urednik priloge Kovinska industrija pri časniku Finance. Direktor Ivan Hozjan je predstavil strategijo bili nikoli objavljeni. V odgovorih smo pojasnili, da delamo vse kar je v naši moči, da bi onemogočili dostop do objekta, da sodelujemo s policijo in da želimo čim prej začeti z rušenjem obstoječega in gradnjo novega objekta. Začetek del pa je žal povezan z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. podjetja na temu področju, o protikorozijski zaščiti je spregovorila vodja projektive Laura Grad. O novostih v 3D projektiranju in modeliranju sta spregovorila strokovnjaka iz naše proizvodne dejavnosti Kovinarstvo – direktor Matej Janič in konstruktor Aleš Kuzma. Elektro novice, poletje 2010 Verjetno najpomembnejša investicija podjetja Elektro Ljubljana, d.d. v letošnjem letu je kablovod 110 kV Litostroj Šiška. Gospod Anton Avčin je v članku med drugim omenil tudi vse odgovorne za polaganje in dosledno omenil tudi našega sodelavca Bojana Stipaniča, ki je bil zadolžen za nadzor pri polaganju kabla. Tokrat se je podjetje Elektro Ljubljana odločilo samo položiti 110 kV kabel, montažo 110 kV kabelskih končnikov pa so zaupali našim izurjenim monterjem. Naš stik, julij-avgust 2010 V temi meseca so se novinarji poletne številke revije slovenskega elektrogospodarstva Naš stik odpravili na poletna gradbišča. Na obisku v RTP Divača so naleteli tudi našega vodjo projekta na tem objektu Jerneja Zupana. Ta jim je postregel z nekaterimi podatki o jeklenih konstrukcijah. Dodal je še svoje vtise z delovišča. 21 INFO KOTIČEK Navigacija na mobilnem telefonu Navigacija na mobilnem telefonu je z razvojem telefonov z vgrajenim GPS sistemom možna že nekaj časa, vendar je Nokia šele pred kratkim omogočila brezplačen prenos zemljevidov. Nova storitev je na voljo na njihovi strani www.nokia.si za vse njihove modele telefonov, ki imajo vgrajen GPS. . Nekateri modeli: E52, E55, E66, E71, E72, E75,N79, N97, N86,... Preden si naložite zemljevide, potrebujete programsko opremo PC suite. Najdete jo na: Podpora/ Programska oprema. Tam izberete »Naložite si Nokia PC suit« In sledite navodilom. Da bi naložili pravo verzijo programa, morate v seznamu izbrati svoj model telefona. Če veste, da vaš telefon podpira te aplikacije, pa ga v seznamu ne najdete imate dve možnosti: 1. izberete model iste serije, starejše izdelave (npr. namesto N79 izberete N) ali 2. greste na matično stran www.nokia.com in tam poiščete svoj model telefona in ustrezno Slika 1 verzijo programa. Nato kliknete samo še gumb »Naloži« in program shranite na svoj računalnik. Shranjen program nato zaženite in sledite navodilom za Namestitev. Drugi korak so zemljevidi. Na spletni strani pod Storitve in aplikacije/Ovi Zemljevidi kliknite gumb za »Prenesite brezplačne Ovi Zemljevide« in v spustnem meniju Izberite svoj telefon (slika 1). Če v meniju ne najdete svojega modela telefona, imate možnost dodatne izbire, če kliknete v kvadratu pod telefoni povezavo v zeleni barvi »obiščite podporo za Zemljevide«. Ko ste izbrali telefon, samo še kliknete »V redu« in naložite zemljevide na svoj računalnik. Da boste zemljevide lahko uporabljali, morate vse skupaj naložiti še na svoj telefon. To storite preko povezave telefona z računalnikom, tako da zaženete program PC Suite. V zavihku Datoteka najdete ukaz »Namesti aplikacije« (slika2). Slika 2 Odpre se vam novo okno, kjer v seznamu na levi strani poiščete program maps_... in ga prenesete na telefon (slika 3). Zdaj pa samo še trening uporabe zemljevidov in navigacije na telefonu. Vendar pozor! Zemljevidi in uporaba navigacije so brezplačni, če jo uporabljate brez povezave. Če pa se vaš telefon poveže na omrežje, boste plačali povezavo po ceniku za prenos podatkov. Za osnovno delovanje povezave ne potrebujete, brez nje boste namreč prikrajšani le za storitve cestnih poročil in nekaterih aktualnih podatkov. Za konec še en nasvet: pametno je vsake toliko časa priklopiti svoj telefon na računalnik in nanj naložiti posodobitve. Odkrili boste, da posodobljen telefon omogoča dodatne in dopolnjene funkcije. Luka Paulini Slika 3 ŠALA MALA Policaja najdeta 4 bombe. Med vožnjo se jima kotalijo po prtljažniku, pa pravi prvi: » Kaj če katera eksplodira?« Pa odgovori drugi: »Bova pa rekla, da sva našla samo tri!« *** Sine očetu: »Ati, ali je res, da po nekod v Afriki moški ne poznajo svojih žen dokler se ne poročijo z njimi?« Očka nazaj: »Sine, to je povsod tako.« 22 Za najin zadnji prepir sem si bil kriv sam. Žena me je vprašala, kaj je na televiziji. Rekel sem, da prah. *** Na javnem razpisu za barvanje ladje Queen Mary dobi posel Janez iz Sp. Dupleka. Pride nadzornik na teren, da preveri kako je prebarvana ladja in pregleduje debelino nanosa, število slojev, natančnost barvanja itd. Z ene strani je vse v redu. Pogleda še z druge strani in vidi, da druga stran še sploh ni pobarvana. »A vi znate brati pogodbe gospod Janez?« »Seveda, seveda da znam.« »Pa zakaj ste pa potem pobarvali samo eno stran ladje?« »Pa znate vi brati pogodbo? V pogodbi je lepo napisano, da k barvanju ladje pristopata z ene strani izvajalec Janez, s.p., Sp. Duplek in z druge strani investitor. Tako da izvolite pobarvat svojo stran ladje ali pa bomo sklenili aneks k pogodbi.« Rudi Krampač NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradnega kviza iz prejšnje številke je: »VISOKO, VIŠJE, NAJVIŠJE«. Glavna nagrada je komplet kopalnih brisač, ki jih prejme gospod Bojan Lukavečki. Praktične nagrade iz našega promocijskega programa prejmejo: Roman Čremožnik, Srečo Grojzdek, Metka Kudič, Tone Mavri. Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Geslo rešene križanke zapišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Elektroservisi d.d., Uredništvo Elegre, Dobrave 6, 1236 Trzin ali pa po elektronski pošti na: [email protected] s pripisom: za nagradno križanko do vključno 15.10.2010. Med vsemi prispelimi odgovori bomo izžrebali 4 praktične nagrade iz našega promocijskega programa ter eno glavno nagrado presenečenja. Rudi Krampač Francija smo opremili za dopust 23