LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011
Mrežimo s pozitivno energijo LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011 2 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA UVOD LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA UVOD Mrežimo s pozitivno energijo Letno poročilo SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA ZA LETO 2011 LJUBLJANA, APRIL 2012 1 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA VSEBINA VSEBINA Poudarki iz poslovanja Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011...................................... 4 Pomembnejši dogodki v letu 2011...................................................................................... 6 Glavni cilji Skupine v letu 2012............................................................................................. 8 Poročilo predsednika uprave...............................................................................................10 Poročilo predsednika nadzornega sveta...........................................................................12 1. 1.1. 1.2. 1.3. SPLOŠNI PODATKI...................................................................................................15 Predstavitev Skupine Elektro Ljubljana..............................................................16 Dejavnosti družb v Skupini....................................................................................18 Upravljanje in vodenje Skupine............................................................................20 2. 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 2.5. 2.6. 2.7. 2.8. 2.9. 2.10. 2.11. 2.12. 2.13. 2.14. 2.15. POSLOVNO POROČILO..........................................................................................23 Poslanstvo, vizija, strategija...................................................................................24 Splošni pogoji poslovanja......................................................................................25 Omrežna dejavnost..................................................................................................31 Prodaja električne energije....................................................................................40 Proizvodnja električne energije............................................................................43 Ostale tržne dejavnosti...........................................................................................43 Storitve za odjemalce in uporabnike...................................................................44 Analiza poslovne uspešnosti.................................................................................47 Premoženjsko finančno stanje..............................................................................49 Upravljanje s tveganji..............................................................................................54 Investicije...................................................................................................................59 Informatika.................................................................................................................62 Kakovost.....................................................................................................................63 Načrtovanje in razvoj...............................................................................................65 Informacije za delničarje........................................................................................66 3. 3.1. 3.2. 3.3. DRUŽBENA ODGOVORNOST...............................................................................69 Skrb za zaposlene....................................................................................................70 Skrb za okolje............................................................................................................73 Skrb za interesne skupine......................................................................................75 4. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA............................................................77 5. RAČUNOVODSKO POROČILO..............................................................................81 6. PRILOGA: Seznam kratic in simbolov.............................................................. 107 3 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA V LETU 2011 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA V LETU 2011 211,1 Dodana vrednost (v EUR) 60.926.204 69.094.394 113,4 Investicije (v EUR) 25.037.539 22.260.734 88,9 3.466.649 6.401.179 184,7 14.352 12.042 83,9 4.169.039 4.115.822 98,7 326.520 327.689 100,4 984 964 98,0 Vsa sredstva na dan 31.12. (v EUR) 492.668.652 514.692.741 104,5 Kapital na dan 31.12. (v EUR) 266.262.181 268.826.335 101,0 Prodaja električne energije (v MWh) Proizvodnja električne energije (v MWh) Prevzem električne energije v distribucijsko omrežje (v MWh) Število odjemalcev na preskrbovalnem področju Število zaposlenih na dan 31.12. 2010 6.438 10.564.720 2010 2011 Dodana vrednost (v tisoč EUR) Dodana vrednost / zaposlenega* (v tisoč EUR) 2011 Investicije (v tisoč EUR) Investicije / čisti prihodki od prodaje (v %) 2010 * Izračun na povprečno število zaposlenih. 2011 22.261 5.004.071 5,0 % EBIT (v EUR) 0,6 % 369,2 9,2 % 6.438.243 1.744 1.743.792 448.498 Čisti poslovni izid (v EUR) 69.094 165,2 459 448.497.983 70,7 271.556.799 Čisti prihodki od prodaje (v EUR) 268 2011/2010 60,1 2011 271.557 2010 Čisti poslovni izid (v tisoč EUR) Čista dobičkonosnost prihodkov (v %) 1,4 % Čisti prihodki od prodaje (v tisoč EUR) Čisti prihodki od prodaje / zaposlenega* (v tisoč EUR) 25.038 POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA V LETU 2011 60.926 4 2010 2011 5 6 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011 Izčlenitev dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo Elektro energija, d.o.o. Delničarji Elektro Ljubljana d.d. so na redni letni skupščini družbe 26. avgusta 2011 soglašali z delitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije od omrežne dejavnosti, po kateri se dejavnost nakupa in prodaje električne energije prenese po postopku izčlenitve s prenosne družbe Elektro Ljubljana d.d. na prevzemno družbo Elektro energija d.o.o.. S 1. decembrom 2011 je tako dobavo električne energije dosedanjim kupcem Elektro Ljubljana d.d. prevzela novoustanovljena družba Elektro energija, d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti Elektro Ljubljana d.d.. Z ločitvijo dejavnosti dobave od dejavnosti distribucije električne energije je Elektro Ljubljana izpolnila zahteve slovenske in evropske zakonodaje po še večji preglednosti različnih elektroenergetskih dejavnosti. Razvoj omrežja V letu 2011 smo kljub splošni recesiji izdali za skoraj 100 MW novih soglasij za priključitev odjema, za 75 MW pa jih je bilo novih moči tudi priključenih. Na področju priključevanja obnovljivih virov je bil zaznan izreden interes investitorjev za izgradnjo fotovoltaičnih virov energije. Izdali smo 256 soglasij za priključitev skoraj 34 MW novih proizvodnih virov. Investicijska vlaganja V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana investirala v elektroenergetsko omrežje in sistem 22,3 mio EUR in s tem realizirala le najbolj nujne investicije. Sprojektirali, pridobili upravno dokumentacijo ter zgradili ali rekonstruirali smo 60 transformatorskih postaj, 173 km vodov ter izvajali investicije na treh strateških 110 kV objektih. Obratovanje omrežja LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011 Poenostavljeno plačevanje električne energije Skupina Elektro Ljubljana od marca 2011 svojim uporabnikom - odjemalcem električne energije omogoča dostop do bančne storitve e-račun. Storitev odjemalcem in uporabnikom omrežja omogoča prejemanje e-računa v nabiralnik spletnih bančnih storitev in s tem lažji način plačevanja računov za porabljeno električno energijo in omrežnino. Uvajanje dela pod napetostjo za zmanjšanje prekinitev dobave električne energije Skupina Elektro Ljubljana je s praktičnim usposabljanjem monterjev uspešno zaključila pilotni projekt uvedbe dela pod električno napetostjo. S tem so strokovnjaki Skupine pridobili licence in dovoljenja za delo pod napetostjo, kar odjemalcem prinaša predvsem zmanjšanje prekinitev dobave električne energije zaradi del na elektrodistribucijskem omrežju. Širitev infrastrukture za električna vozila Skupina Elektro Ljubljana je skupaj z občinami v občinah Grosuplje, Litija, Zagorje ob Savi in Kočevje za podporo elektromobilnosti postavila nove polnilne postaje. Na skupno enajstih elektro črpalkah najmanj do konca leta 2012 ponuja brezplačno polnjenje vozil z Zeleno energijo, ki je proizvedena izključno iz obnovljivih virov energije. V februarju 2011 je Skupina Elektro Ljubljana vzpostavila prvi slovenski portal za iskanje polnilnih mest za električna vozila (www.elektro-crpalke.si), ki je namenjen lastnikom električnih vozil, strokovni javnosti in vsem, ki razmišljajo o nakupu električnega vozila ter vsem ponudnikom električnih vozil. V mesecu maju 2011 je vzpostavila sistem za upravljanje elektro črpalk, ki vključuje vodenje in nadzor elektro črpalk – polnilnih postaj različnih proizvajalcev ter izmenjavo podatkov med podobnimi sistemi doma in v tujini. Infrastrukturo za električna vozila bo Skupina Elektro Ljubljana dopolnjevala sorazmerno s širjenjem uporabe električnih vozil v Sloveniji, hkrati pa ponuja tudi možnost postavitve polnilnih postaj vsem zainteresiranim investitorjem in njihovo vključitev v sistem upravljanja in prikaz na portalu. S posodobitvijo dispečerskega centra vodenja (DCV) je Skupina Elektro Ljubljana uspešno upravljala 28 RTP 110/x kV, 25 RP, skoraj 5.300 TP in 18.000 km vodov ter bila kos vsem vsakodnevnim okvaram. Narava je v letu 2011 prizanesljivo namenila zgolj poplave, katerih posledice so bile sanirane praktično sproti, drugih večjih havarij pa ni bilo. Z virtualno elektrarno na mednarodni konferenci v Amsterdamu Zaključen pilotski projekt TCC in vzpostavljen Distribucijski klicni center V okviru razvojnih projektov je Skupina Elektro Ljubljana vzpostavila prvo virtualno elektrarno v jugovzhodni Evropi. Strokovnjaki Elektra Ljubljana so projekt v sodelovanju s partnerji CyberGRID, Vassa ETT in SEDC uspešno predstavili na mednarodni konferenci Metering and Billing Europe v Amsterdamu. Na distribucijskem območju Novega mesta je bil izveden pilotski projekt TCC (Truble Call Center – center za podporo pri odpravi okvar na distribucijskem omrežju). Z uvedbo TCC na celotnem območju Elektra Ljubljana bomo v prihodnjem letu dežurne službe razbremenili neposredne komunikacije z uporabniki omrežja. Vzpostavljen je bil tudi Distribucijski klicni center za komunikacijo z uporabniki omrežja, preko katerega uporabniki dobijo informacije s področja omrežne dejavnosti. Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije v skupne storitve za uporabnike Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije, obe vodilni slovenski družbi na svojem področju, sta se s podpisom pisma o nameri zavezali k sodelovanju pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije, ki bodo povezale rešitve in storitve obeh družb. 7 8 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA GLAVNI CILJI SKUPINE V LETU 2012 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA GLAVNI CILJI SKUPINE V LETU 2012 GLAVNI CILJI SKUPINE V LETU 2012 • zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo ter zadostne zmogljivosti omrežja za priključevanje novih uporabnikov; • okrepitev komercialne mreže in kakovosti, razvoj in uvedba novih produktov električne energije za končne odjemalce ter vzpostavitev sheme lojalnosti; • dvig produktivnosti storitev za SODO z optimizacijo osnovnih poslovnih procesov, optimiranjem izrabe delovnega časa v okviru normativov in z razvojem informacijske podpore upravljanju delovnih skupin; • zagotavljanje učinkovite informacijske podpore izvajanju procesov, dodajanje novih funkcionalnosti v CRM sistem, trgovalni sistem in sistem za upravljanje portfelja in tveganj; • razvoj in trženje novih produktov povezanih z učinkovito rabo energije, naprednimi rešitvami na področju merjenja električne energije, e-mobilnosti in upravljanja s porabo za dobavitelje električne energije in ostale kupce storitev; • aktivnosti na projektih, sofinanciranih s sredstvi EU na področju infrastrukture za električna vozila, pametnih omrežij in učinkovite rabe energije; • izgradnja dodatnih proizvodnih virov doma in v tujini ter doseganje prihodka iz naslova storitev na področju izgradnje in vzdrževanja objektov OVE za zunanje naročnike; • rast trgovanja na trgu z električno energijo na debelo s širitvijo trgovalne infrastrukture in števila poslovnih partnerjev na likvidnih trgih v Nemčiji in Avstriji; • ohranitev tržnega deleža pri prodaji električne energije poslovnim in gospodinjskim odjemalcem z uporabo nove prodajne politike z večjim poudarkom na obvladovanju kreditnih tveganj ter učinkovitosti izterjave; • nadaljevanje aktivnosti v okviru certifikata Družini prijazno podjetje s ciljem, da pridobimo polni certifikat; • pričetek projekta za pridobitev certifikata Učeče se organizacije po standardu USO-S11; • dokončanje projekta prenove IIS (integriranega informacijskega sistema) na področju podpore priključevanju odjemalca in obračunu ter pričetek projekta poslovnega informacijskega sistema ERP (Enterprise Resource Planning); • izvedba projekta »Nadgradnja SDMS PISELJ«, ki vključuje izdelavo topologije elektroenergetskega omrežja, informacijsko podporo projektivi, telekomunikacijam in evidenci nepremičnin; • povečanje prepoznavnosti Elektra Ljubljana in hčerinskih družb v širšem slovenskem prostoru z izboljševanjem celostne podobe Elektra Ljubljana; • nadaljnje razvijanje družbene odgovornosti z različnimi projekti, donacijami in sponzorstvi. 9 10 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE • priprava strateškega poslovnega načrta in poslovnega načrta za srednjeročno obdobje 2012–2016; • ponoven razmah gospodarske krize, ki je povzročila upad investicij in je vplivala tudi na gibanje cen na trgu, povečanje tveganj pri poslovanju družbe, povečano število insolvenčnih postopkov in s tem povezan povečan obseg plačilne nediscipline. Leto 2011 je bilo za Skupino Elektro Ljubljana v znamenju izvedbe postopka izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v novo družbo, z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti, vse v skladu z zahtevami zakonodaje in revizijskega poročila računskega sodišča. Skozi celotno leto 2011 smo po postopku izčlenitve s prevzemom, kot ga definira zakon o gospodarskih družbah, pripravljali pravne, finančne, tehnične in druge podlage za ustanovitev hčerinske družbe v 100 - odstotni lasti matične družbe. S 1.12.2011 je Elektro energija d.o.o., podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, tako dejansko kot tudi formalno pričelo poslovati v polni funkciji. Iz elektroenergetske bilance Skupine Elektra Ljubljana za leto 2011 je glede na leto 2010 razviden padec prevzema električne energije v distribucijsko omrežje za 1,3 % in tudi rahel padec predane energije končnim odjemalcem za 0,6 %. Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2011 vsem končnim odjemalcem distribuirala 3,9 TWh električne energije, od tega gospodinjskim odjemalcem 28,1 %, poslovnim odjemalcem pa 71,9 % električne energije. Prodaja električne energije Skupine Elektro Ljubljana je v letu 2011 dosegla 6.401,2 GWh in je bila predvsem zaradi povečanja arbitražnih poslov na trgu na debelo za 84,7 % večja kot v predhodnem letu. To je skladno z direktivo in vizijo evropske energetske politike, ki dolgoročno vidi enoten evropski trg z električno energijo, kjer bodo posamezni igralci lahko konkurirali na trgu na debelo in drobno z električno energijo. V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana proizvedla tudi 12.042 MWh električne energije, od tega 95,3 % v desetih lastnih malih hidroelektrarnah, ter 4,7 % v dvanajstih lastnih malih fotovoltaičnih elektrarnah. Skupina Elektro Ljubljana je leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini 6.438,2 tisoč EUR, kar je za 4,7 mio EUR več kot v predhodnem letu. Ob tem smo v Skupini Elektro Ljubljana tudi v letu 2011 vzdrževali in gradili distribucijsko omrežje, zagotavljali storitev zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo, zagotavljali zadostne zmogljivosti omrežja za priključevanje novih uporabnikov, tržili storitve in produkte, izvajali svetovanje, projektiranje in dela s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja kot tudi optimizacije distribucijskih in porabniških elektroenergetskih omrežij in naprav, zagotavljali alternativne vire električne energije ter odpravljali škode na objektih in infrastrukturi zaradi naravnih nesreč. Zaposleni v Skupini Elektro Ljubljana se zavedamo, da so zadovoljni odjemalci in kupci naših storitev naša glavna konkurenčna prednost. V letu 2011 smo zmanjšali delež tujih storitev (kot so na primer poseki daljnovodnih tras, odčitavanje, montaža dodatnih števčnih garnitur za daljinski zajem podatkov…), saj smo navedena dela izvajali z lastnimi kadri. Hkrati s tem smo z uporabo tako imenovanih mehkih metod zmanjševali tudi število zaposlenih ter še naprej aktivno delovali na področju ostalih tržnih dejavnosti podjetja. Poslovanje Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 najbolj zaznamovali: • izvedba postopka izčlenitve (s prevzemom) dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v novo družbo, Elektro energija d.o.o., z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti v skladu z zahtevami zakonodaje in revizijskega poročila računskega sodišča; posledično tudi prenova procesa upravljanja odnosov z uporabniki, ki se je z ločitvijo dejavnosti in predvsem z vse bolj delujočim in dinamičnim trgom z električno energijo intenzivno spreminjal; • vzpostavitev vseh potrebnih podlag za nadgradnjo in povečan obseg poslovanja hčerinske družbe EL OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije d.o.o., ki je v 100 - odstotni lasti matične družbe; • vzpostavitev pilotskega projekta virtualne elektrarne; • pričetek delovanja centra za odpravo napak na omrežju, preko katerega lahko uporabniki sporočajo napake na distribucijskem omrežju in merilnih mestih. Center deluje neprekinjeno, to je 24 ur na dan in vse dni v letu. Z njegovo uvedbo se vsi klici uporabnikov sprejmejo in evidentirajo enotno na eni vstopni točki v družbi, pristojni v centru pa v sodelovanju z dežurnim osebjem na terenu poskrbijo za odpravo sporočenih napak na omrežju oz. pripadajočih merilnih mestih; • intenzivno vključevanje v mednarodne konzorcije za pridobivanje razvojnih EU projektov. Uspešno smo se vključili v dva mednarodna projekta: SmartV2G in ICT4EVEU s področja e-mobilnosti. Oba projekta sta tri letna in se bosta zaključila v letu 2014; PREDSEDNIK UPRAVE ANDREJ RIBIČ Investicijska vlaganja Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašala 22.260,7 tisoč EUR in so bila v primerjavi z letom 2010 za 11,1 % nižja. V okviru objektov VN so se do konca leta 2011 realizirali ali so bili v realizaciji naslednji pomembnejši objekti: pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje za RTP Litostroj in 110 kV kablovod na relaciji RTP Šiška Litostroj, zaključena je bila rekonstrukcija RTP Trebnje. Poleg tega pa je bil zgrajen tudi dvosistemski 20 kV daljnovod iz RTP Kamnik za poslovno cono Komenda. Zmanjšan obseg razpoložljivih sredstev za investicije je omogočal le pristop h gradnji posameznih objektov za priključevanje novih uporabnikov, omejeno vključevanje v posamezne skupne obnove komunalne in prometne infrastrukture in najnujnejše investicije v obnove dotrajanega omrežja. Skupina Elektro Ljubljana se še naprej zaveda pomena in prednosti vzpostavitve poslovanja po načelih dobre prakse v skladu s sprejetimi in uveljavljenimi standardi. Kar štiri širša poslovna področja imamo tako urejena na standardiziran način, po določilih standardov iz serije ISO, in sicer za: sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 in sistem upravljanja varovanja informacij ISO 27001. Tudi v letu 2011 je potekala zunanja presoja, ki je preverjala ustreznost izvajanja, vzdrževanja in razvijanja sistemov kakovosti. Bistvena ugotovitev zunanje presoje je bila, da ima družba vzpostavljen ustrezen sistem kakovosti po zahtevah standardov. Vsa prejeta priporočila pomenijo za nas spodbudo za nadaljnje delo in razvoj integriranega sistema kakovosti. Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujem za njihov prispevek k doseganju zastavljenih ciljev, članom nadzornega sveta za njihovo podporo pri nadaljnjem razvoju družbe ter korektno in dejavno vlogo pri načrtovanju in spremljanju poslovanja Skupine Elektro Ljubljana. Predsednik uprave Andrej Ribič 11 12 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA • Na seji dne 19.5.2011 je nadzorni svet preveril in potrdil revidirano letno poročilo družbe za leto 2010 ter podal predlog o razporeditvi bilančnega dobička, sprejel je ukrepe za zagotavljanja pozitivnega poslovanja tržnih dejavnosti, sprejel je Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države. • Na seji dne 23.6.2011 je nadzorni svet potrdil letno poročilo družbe za leto 2010, podal pozitivno stališče k revizijskemu poročilu, sprejel poročilo nadzornega sveta za leto 2010 in potrdil predlog za uporabo bilančnega dobička za leto 2010 ter predlagal skupščini, da sprejme sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2010. • Na seji dne 15.9.2011 je sprejel sklep o imenovanju revizorske komisije, komisije za spremljanje srednjeročnega poslovnega načrta od 2011 do 2016 in obvladovanja tveganj ter komisije za vrednotenje dela nadzornega sveta. • Na svoji seji dne 27.10.2011 je nadzorni svet sprejel sklep, da se v skladu s priporočili AUKNja izbere neodvisnega zunanjega revizorja ter se seznanil z aktivnostmi za izbor notranjega revizorja. • Na seji dne 27.11.2011 je nadzorni svet dal soglasje za imenovanje notranjega revizorja, soglasje k podpisu soinvestitorske pogodbe z družbo IMOS G d.o.o., obravnaval pa je tudi priporočilo AUKN-ja glede optimizacije stroškov dela v letu 2011 in 2012. Nadzorni svet je v letu 2011 nadziral poslovanje družbe Elektro Ljubljana d.d. v okviru svojih pooblastil in pooblastil določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe ter opravil tudi druge naloge iz svoje pristojnosti. Nadzorni svet je v letu 2011 deloval v sestavi: mag. Andrej Šušteršič - predsednik, dr. Marjan Rekar - namestnik predsednika, Jasna Kalšek, Aleš Šaver ter predstavnika delavcev Egon Hoda in Mitja Fabjan. Na seji skupščine dne 26.8.2011 je skupščina odpoklicala dosedanjega člana nadzornega sveta Aleša Šaverja in imenovala novega člana nadzornega sveta dr. Žan Jan Oplotnika. Nadzorni svet se je sestal na 11 rednih in 2 korespondenčnih sejah. Največ pozornosti je namenil poslovnemu in finančnemu razvoju družbe, pomembnim poslovnim dogodkom ter uresničevanju splošnih strateških in poslovnih usmeritev. Nadzorni svet je v marcu na svoji 21. redni seji, dne 17.3.2011, sprejel poslovni načrt Elektro Ljubljana za leto 2011, na svoji 27. redni seji, dne 17.11.2011, pa je obravnaval tudi strateški poslovni načrt, srednjeročni poslovni načrt, ki zajema obdobje od leta 2012 do leta 2016 ter poslovni načrt za dodatni 2 leti, to je 2013 in 2014. Strateški in srednjeročni poslovni načrt je ocenil kot primernega, saj vsebuje ukrepe za zniževanje vseh stroškov za povečanje tržnega deleža in prihodkov ter projekte za operacionalizacijo te strategije. Dovolj je tudi prilagodljiv glede na izdelane različne možne scenarije razvoja, omogoča pa tudi pravočasen odziv na hitre spremembe pogojev poslovanja. Nadzorni svet je ves čas opozarjal predvsem na ukrepe za obvladovanje likvidnosti, glede na povečevanje deleža terjatev, nasproti obveznosti družbe. Uprava družbe je nadzornemu svetu mesečno poročala o tekočem poslovanju, ga redno in sproti seznanjala z zaostrenimi pogoji poslovanja v razmerah recesije, zlasti s stališča obvladovanja tveganj. Ugotavljamo, da je uprava v letu 2011 uresničila vse sklepe nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej nadzornega sveta ter angažirano sodelovali pri razpravah pred sprejemanjem odločitev ter spremljali uresničevanje sprejetih sklepov. Z izobraževanji v programih za usposabljanje članov nadzornih svetov so člani nadzornega sveta skrbeli za nadgrajevanje strokovnega znanja. Neposredna komunikacija in posvetovanje med predsednikom uprave in predsednikom nadzornega sveta pa je potekala tudi med posameznimi sejami nadzornega sveta. Na podlagi celovitih in strokovnih informacij je nadzorni svet lahko sprejemal kompletne odločitve s ciljem povečanja dodane vrednosti družbe. Na 11 rednih in 2 korespondenčnih sejah je nadzorni svet obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše sklepe: • Na seji dne 17.3.2011 se je seznanil s poročilom o poslovanju družbe za leto 2010 ter s poročilom o poslovanju hčerinske družbe EL OVE d.o.o. za leto 2010. Na isti seji je nadzorni svet Elektro Ljubljana d.d. kot ustanoviteljice družbe EL OVE d.o.o. imenoval za direktorja družbe mag. Matjaža Glaviča, od 17.3.2011, za dobo 4 let. Sprejet je bi poslovni načrt Elektro Ljubljana d.d. za leto 2011. • Nadzorni svet je sprotno tudi spremljal aktivnosti na področju izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije, ki je začela samostojno poslovati kot hčerinska družba ELEKTRO ENERGIJA d.o. o. s 1.12.2011. • Na korespondenčni seji, ki je potekala od 22.3.2011 do 24.3.2011 je nadzorni svet prejel 4 sklepe v zvezi z zadolževanjem. PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA ANDREJ ŠUŠTERŠIČ Nadzorni svet se je seznanil s poročilom o aktivnostih izstopa družbe Elektro Ljubljana d.d. iz GIZ-a, do katerega bo prišlo predvidoma do konca marca 2012. V luči optimizacije stroškov je nadzorni svet upravi tudi predlagal, da začne s socialnimi partnerji pogajanja o spremembi podjetniške kolektivne pogodbe, tako da se ob zagotovitvi socialnega miru upošteva tudi interese vseh deležnikov. Uprava je nadzorni svet sproti obveščala o poteku pogajanj. Nadzorniki so na svoji zadnji seji v decembru, dne 21.12.2011, sprejeli poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do oktobra 2011 in ugotovili, da družba posluje boljše od sprejetega poslovnega načrta. Obravnavali so poslovni načrt družbe ELEKTRO ENERGIJA d.o.o. za leto 2012 ter poročilo o poslovanju družbe EL OVE d.o.o. v obdobju od januarja do oktobra 2011, dali soglasje k investicijskemu programu Sončna elektrarna Bujanovac 1 v Srbiji ter dali soglasje k sklenitvi pogodbe o zavarovalnih storitvah. Nadzorni svet se je tudi seznanil s predlogom uprave, da ne obstojijo več okoliščine, zaradi katerih je bila dne 10.11.2010 podeljena prokura, zato se le ta s 1.1.2012 prekliče. Nadzorni svet je veliko pozornosti posvetil izvajanju in aktiviranju investicij in redno spremljal poročila uprave o njihovem izvajanju ter vplivu na amortizacijo in najemnino. Predsednik nadzornega sveta mag. Andrej Šušteršič 13 Sem vedela, da se bosta na koncu spet našla. Rada imam srečne konce. V knjigah in v življenju. Ko se stvari postavijo na svoje mesto. In ko vse spet mirno teče naprej. 1 SPLOŠNI PODATKI 16 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI 1.1. Predstavitev Skupine Elektro Ljubljana Skupino Elektro Ljubljana sestavlja matična delniška družba Elektro Ljubljana ter dve hčerinski družbi; Elektro energija d.o.o. in Elektro Ljubljana OVE d.o.o., ki sta obe v 100-odstotni lasti matične družbe. Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. upravlja z največjim distribucijskim omrežjem v Republiki Sloveniji, ki se razprostira na 6.166 km2² v osrednjem delu Slovenije in preko katerega napaja več kot 327.000 odjemalcev, ki jim je bilo v letu 2011 distribuirane 37 % električne energije v Sloveniji. Temeljna dejavnost hčerinske družbe Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o., je dobava in odkup električne energije po tržnih in konkurenčnih cenah. Osnovna dejavnost družbe Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije, d.o.o. pa je razvoj uporabe obnovljivih virov energije, predvsem proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn, sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije. Osebna izkaznica družbe Elektro Ljubljana d.d. Naziv družbe: Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Sedež družbe: Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana Temeljna dejavnost: 35.130 Distribucija električne energije Predsednik uprave: Andrej Ribič Predsednik Nadzornega sveta: mag. Andrej Šušteršič Telefon: (01) 230 40 00 Faks: (01) 231 25 42 E-pošta: LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI Osebna izkaznica družbe Elektro energija d.o.o. Naziv družbe: Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o. Sedež družbe: Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana Temeljna dejavnost: trgovanje z električno energijo Direktor: mag. Gregor Božič Telefon: (01) 320 64 00 Faks: (01) 320 64 01 E-pošta: [email protected] Spletni naslov: www.elektro-energija.si Identifikacijska številka: SI19950853 Matična številka: 3974316000 Št. vpisa v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 2011/18421 Datum vpisa v sodni register: 16.5.2011 Osnovni kapital: 3.000.000,00 EUR Delež v odstotku: 100 % Imetnik: Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Organiziranost družbe: Družba z omejeno odgovornostjo Število zaposlenih: 69 (31.12.2011) Osebna izkaznica družbe EL OVE d.o.o. Naziv družbe: Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije, d.o.o. Sedež družbe: Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana Temeljna dejavnost: 35.111 Proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah Direktor družbe: mag. Matjaž Glavič Telefon: (01) 4310 244 [email protected] Faks: (01) 4310 238 Identifikacijska številka: SI49977725 E-pošta: [email protected] Matična številka: 5227992000 Spletni naslov: www.elektro-ljubljana.si/OVE Številka vpisa v sodni register: Identifikacijska številka: SI46895728 Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 1/09124/00 Matična številka: 1702203000 Osnovni kapital: 163.412.977,80 EUR Št. vpisa v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 13579300 Število kosovnih delnic: 39.160.286 Osnovni kapital: 59.669,00 EUR Organiziranost družbe: Delniška družba Delež v odstotku: 100 % Število zaposlenih: 894 (31.12.2011) Imetnik: Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Organiziranost družbe: Družba z omejeno odgovornostjo Število zaposlenih: 1 (31.12.2011) 17 18 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI 1.2. Dejavnosti družb v Skupini Elektro Ljubljana d.d. je lastnik elektroenergetske infrastrukture, ki jo od 1.7.2007 daje v najem izvajalcu gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (družbi SODO d.o.o.), za katerega izvaja naslednje t.i. regulirane storitve: • vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in organiziranje dežurne službe, • vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, • razvoj in načrtovanje elektroenergetske infrastrukture, • priprava, vodenje in izvedba investicij, • spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe, • izvajanje merjenja električne energije, • priprava in izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti, • izvajanje storitev dostopa do distribucijskega omrežja in drugih storitev za uporabnike, • izvajanje drugih storitev za potrebe SODO. Po izčlenitvi dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo ostaja temeljna dejavnost Elektro Ljubljana d.d. upravljanje, vzdrževanje in izgradnja elektroenergetske infrastrukture za distribucijo električne energije, ki poteka v okviru organizacijskih enot z naslednjimi nalogami: LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI 16.5.2011 ustanovil novo podjetje Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.. Dejavnost nakupa in prodaje električne energije se je s 1.12.2011 prenesla po poti univerzalnega pravnega nasledstva z matične družbe Elektro Ljubljana d.d. na 100 - odstotno obvladovano hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o.. Elektro energija d.o.o. je registrirana za opravljanje energetske dejavnosti nakupa in prodaje električne energije na trgu na drobno in na trgu na debelo ter druge dejavnosti v skladu z Aktom o ustanovitvi. Posamezne organizacijske enote opravljajo naslednje temeljne poslovne funkcije in dejavnosti: Trgovina na debelo sklepa posle o nakupu in prodaji standardiziranih in nestandardiziranih produktov električne energije po načelu »polno za prazno« na terminskem, sprotnem in izravnalnem organiziranem in bilateralnem trgu na debelo ter zagotavlja potrebne čezmejne prenosne zmogljivosti. Trgovina na drobno sklepa pogodbe z odjemalci in proizvajalci v okviru distribucijskih omrežij, pri katerih je prodaja oz. nakup vezan na realizacijo odjema oz. proizvodnje na posameznih primopredajnih merilnih mestih. V okviru skupnih strokovnih služb delujejo organizacijske enote Finančno računovodske storitve, Pravne, splošne in kadrovske storitve, Informacijska tehnologija in podpora procesom ter Upravljanje portfelja in obvladovanje tveganj. Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja • vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja, • usklajevanje delovanja distribucijskega omrežja s prenosnim omrežjem, • distribucija električne energije po distribucijskem omrežju, • zagotavljanje vzdrževanja, razvoja in graditve distribucijskega omrežja, • izvajanje meritev in analiz na področju kakovosti napetosti električne energije. Storitve za uporabnike • merjenje pretokov električne energije, • priprava podatkov za obračun električne energije in obračun omrežnine, • zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja uporabnikom, • aktivnosti spodbujanja učinkovite rabe energije. Storitve na distribucijskem omrežju • izvajanje storitev vzdrževanja in gradnje omrežja, • trženje storitev, svetovanje in izvedba del s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja in optimizacije distribucijskih in porabniških elektroenergetskih omrežij. Skupne strokovne službe so organizirane v okviru organizacijskih enot Skupne storitve, Računovodsko finančne storitve in Tehnična podpora. Lokacijsko pa se posamezne dejavnosti izvajajo na sedežu družbe v Ljubljani in petih distribucijskih enotah: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Novo mesto, Trbovlje in Kočevje. Družba Elektro Ljubljana d.d. je k izpeljavi postopka izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije pristopila na podlagi Direktive 96/92/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo, ki zahteva neodvisnost upravljavca distribucijskega omrežja od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Elektro Ljubljana d.d. je tako kot edini družbenik Temeljna dejavnost hčerinske družbe EL OVE d.o.o. je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, poleg svoje temeljne dejavnosti pa razvija še drugo proizvodnjo iz obnovljivih virov. V sredini marca 2011 je bil imenovan nov direktor družbe, s ciljem polnega aktiviranja družbe v smislu celovitega nastopa na trgu storitev iz naslova gradnje in vzdrževanja proizvodnih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo obnovljivi vir energije. 19 20 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA SPLOŠNI PODATKI 1.3. Upravljanje in vodenje Skupine Vodstvo družb v Skupini Elektro Ljubljana d.d. Andrej Ribič, predsednik uprave Matjaž Osvald, namestnik predsednika uprave Branko Ogorevc, prokurist do 31.12.2011 Elektro energija d.o.o. mag. Gregor Božič, direktor družbe Elektro Ljubljana OVE d.o.o. mag. Matjaž Glavič, direktor družbe Nadzorni svet družbe Elektro Ljubljana d.d. mag. Andrej Šušteršič - predsednik dr. Marjan Rekar - namestnik predsednika Aleš Šaver, od 26.8.2011 dalje dr. Jan Žan Oplotnik Jasna Kalšek Mitja Fabjan (predstavnik zaposlenih) Egon Hoda (predstavnik zaposlenih) Razmerja med ustanoviteljem Elektro Ljubljana d.d. ter odvisnima družbama Elektro energija d.o.o. in EL OVE d.o.o. so opredeljena v Aktu o ustanovitvi. Ustanovitelj kot organ upravljanja odvisne družbe sprejema sklepe in jih vpisuje v knjigo sklepov odvisne družbe. 21 Včasih se počutim kot detektiv. Forenzik. Kje ropota, kaj cvili? Raziskujem. In ko napako odkrijem in odpravim, to je dober občutek. Ko spet vse mirno teče naprej. 2 POSLOVNO POROČILO 24 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.1. POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEGIJA LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.2. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA Poslanstvo Makroekonomsko okolje Mrežimo s pozitivno energijo. Gospodarska rast v Sloveniji se je v letu 2011 znižala za 0,2 %. Močnemu padcu bruto domačega proizvoda v letu 2009 je sledila skromna rast v letu 2010, potem pa se je BDP v letu 2011 ponovno znižal. Izvoz se je ohranil kot glavni dejavnik okrevanja gospodarske aktivnosti, pri čemer se je tudi ta učinek zmanjševal z upočasnjevanjem rasti v trgovinskih partnericah, zniževanje domače potrošnje pa se je lani še poglobilo. Močno se je poslabšala tudi dostopnost do virov financiranja. Zagotavljamo zanesljiv, varen, kakovosten in trajnosten distribucijski elektroenergetski sistem z združevanjem najsodobnejših storitev s področja oskrbe in trgovanja z električno energijo ter inženiringa s področja obnovljivih virov energije. Združujemo potrebe uporabnikov, lastnikov in zaposlenih. Vizija Z učinkovitimi, inovativnimi in celovitimi rešitvami na področju trajnostne oskrbe uporabnikov električne energije ter inženiringa s področja obnovljivih virov energije ostajamo vodilni partner pri razvoju energetike na nacionalnem in lokalnih ravneh ter vodilna družba za upravljanje sodobnih energetskih infrastrukturnih omrežij s primernim donosom za lastnike in spodbujevalnim okoljem za zaposlene. Zavedamo se izzivov trga in konkurence. Zato z vizijo odličnosti na vseh ravneh sledimo potrebam uporabnikov. Vrednote Dialog S spodbudami iz mednarodnega okolja so se v zadnjih dveh letih povečevale le domače investicije v opremo in stroje, precej pod ravnjo predkriznih let pa ostajajo gradbene investicije. Na znižanje gradbenih investicij so vplivali nižji javnofinančni izdatki za investicije in predvsem nadaljevanje krčenja investicijske aktivnosti v storitvenem delu gospodarstva zaradi razdolževanja. Prvič od začetka krize se je v letu 2011 znižala tudi potrošnja države, še nadalje pa se je ob skromni realni rasti plač in nadaljnjem zniževanju števila zaposlenih zmanjšala potrošnja gospodinjstev. V letu 2011 je Evropska centralna banka kar štirikrat spremenila izhodiščno obrestno mero za euribor, in sicer najprej aprila, ko je narasla z 1 % na 1,25 %, potem jo je julija dvignila še za nadaljnjih 25 odstotnih točk, v novembru in decembru pa spet spustila na 1 %. Septembra 2011 pa je intervenirala Švicarska nacionalna banka in določila minimalni tečaj švicarskega franka za evro v višini 1,20. Spodbujamo dialog z zaposlenimi, lastniki, partnerji v projektih in s širšim okoljem. Razvijamo najboljše dolgoročne rešitve za vse deležnike. V središču našega poslovanja je hitro, učinkovito in kakovostno zadovoljevanje potreb kupcev in poslovnih partnerjev na vseh nivojih sodelovanja. Sloveniji so se znižale tudi bonitetne ocene, kar je še dodatno poslabšalo dostopnost do virov financiranja, pri tem pa so se cene in pogoji zadolževanja precej zaostrili. Tako smo se v letu 2011 še vedno soočali z visoko plačilno nedisciplino in velikim številom insolvenčnih postopkov naših poslovnih partnerjev. Odličnost V letu 2012 bo bruto domači proizvod v primerjavi s predhodnim letom po pričakovanjih nižji za 0,9 %, zaradi poslabševanja razmer v mednarodnem okolju in zaostrenih pogojev financiranja države in bank, ki so v procesu razdolževanja, kratkoročno pa imajo na gospodarsko aktivnost pomemben učinek tudi ukrepi za javnofinančno konsolidacijo. V najpomembnejših partnericah iz evrskega območja bo BDP v letu 2012 nižji za 0,3 %, nekoliko ugodnejša gibanja pa se vendarle pričakujejo v nekaterih ostalih partnericah izven EU. Tveganja in priložnosti združujemo in presegamo s sistemskimi storitvami (rešitvami) z nadpovprečno kakovostjo in dodano vrednostjo. Učenje Tradicijo združujemo z inovativnostjo, znanje z radovednostjo. Poganjamo cikel tehnološkega razvoja, odgovornega okolju. Strategija Strategija Elektra Ljubljana je usmerjena v dobičkonosno opravljanje vseh dejavnosti vezanih na distribucijo in trženje električne energije ter inženiringa s področja obnovljivih virov energije, v rast prihodkov, stroškovno učinkovitost in optimizacijo obsega in strukture investicij ter vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Izhaja iz poslanstva, ki ga bo Skupina Elektro Ljubljana uresničila prek funkcionalnih strategij in strateških projektov, s katerimi bo Skupina Elektro Ljubljana dosegla strateške cilje in zastavljeno vizijo. Z okrevanjem izvoznega in domačega povpraševanja bo gospodarska aktivnost po pričakovanjih v letih 2013 in 2014 naraščala. V mednarodnem okolju se v teh letih ponovno pričakuje gospodarska rast, ki bo spodbudila rast izvoza. Rast domače potrošnje bo še relativno nizka, na kar bo vplivala tudi nadaljnja konsolidacija javnih financ. Izhajala bo iz krepitve investicijske dejavnosti, tako poslovnih investicij kot realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. V razmerah pričakovanega popuščanja zaostrovanja razmer na trgu dela pa se pričakuje tudi okrevanje zasebne potrošnje1. 1Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012, UMAR, marec 2012 25 26 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2010 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2011 2012 2013 Zaradi podaljševanja regulativnega okvira, veljavnega za leto 2008, tudi za leti 2009 in 2010 ter tako nespremenjenih izhodišč pri določanju upravičenih stroškov, so se pogoji poslovanja Elektru Ljubljana precej poslabšali. Stroški delovanja in vzdrževanja so bili namreč glede na obseg omrežja priznani veliko prenizko, poleg tega pa v regulativnem okviru niso bili upoštevani potrjeni načrti razvoja omrežja in dejanski obseg investiranja družbe. V regulativnem okviru je bila upoštevana prenizka regulativna baza sredstev, posledično pa nižji priznani donos. 2014 Pomladanska napoved BDP, realna rast v % 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Domača potrošnja, realna rast v % -0,1 -1,6 -3,0 0,7 1,5 Zaposlenost, rast v % -2,5 -1,7 -2,2 -1,2 -0,3 Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % 2,1 0,2 -0,2 0,1 0,9 Produktivnost dela, realna rast v % 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija (povprečje leta) 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012, UMAR Energetsko okolje Regulativni okvir Elektro Ljubljana kot lastnik elektroenergetske infrastrukture v skladu s pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja od 1. julija 2007 daje družbi SODO svojo elektroenergetsko infrastrukturo v najem in zanjo izvaja različne storitve. Višina najemnine za infrastrukturo in višina plačila storitev se za posamezna leta določa s pogodbo o najemu in izvajanju storitev oz. z aneksi k pogodbi, pri čemer pa se do sprejema metodologije za ugotavljanje višine stroškov najema elektroenergetske infrastrukture in cenika za opravljanje storitev, vezanih na izvajanje dejavnosti SODO, upošteva priznana omrežnina za distribucijsko omrežje, v višini kot jo določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju Agencija) v regulativnem okviru. Omrežnino, ki je namenjena za delovanje, vzdrževanje in razvoj elektroenergetskega omrežja, torej določa Agencija, medtem ko ceno električne energije določajo dobavitelji električne energije in se torej oblikuje prosto na trgu. Dodatki k omrežnini so namenjeni za pokrivanje stroškov delovanja Agencije in delovanje organizatorja trga, razen stroškov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore. S strani Vlade pa so določeni tudi prispevki za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije, za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ter za povečanje učinkovitosti rabe električne energije. Agencija za vsako leto posameznega regulativnega obdobja pripravi regulativni okvir, ki je operacionalizacija metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja z upoštevanjem izhodišč in parametrov za določitev upravičenih stroškov za prenosno in distribucijsko omrežje ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje. Prvo regulativno obdobje je bilo za obdobje 2003 – 2005 in drugo za obdobje 2006 – 2008. Vlada RS je decembra 2008 soglašala s podaljšanjem veljavnosti tedaj obstoječe metodologije za obračunavanje omrežnine ter metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja za leto 2008. Tako sta v letu 2009 ostali nespremenjeni omrežnini za prenosno in distribucijska omrežja, spremenila pa se je omrežnina za sistemske storitve. Za obdobje 2010 – 2012 je Agencija pripravila predlog omrežnine, ki pa v postopku medresorskega usklajevanja ni dobil ustrezne podpore. Agencija je zato predlagala, da se veljavnost obstoječih tarifnih postavk za omrežnino za leto 2009 podaljša za leto 2010. Napoved izbranih makroekonomskih agregatov Slovenije Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem, po končanem regulativnem obdobju pa izdela poračun regulativnega obdobja. Poračun za obdobje 2004 – 2009 je za Elektro Ljubljana pokazal presežek prihodkov nad priznanimi odhodki v višini 996.126 EUR. V mesecu marcu 2011 pa je Agencija izdelala tudi oceno poračuna regulativnega leta 2010, na podlagi katere je bilo Elektru Ljubljana dodatno priznanih 4.074,3 tisoč EUR. Julija 2010 pa je bila sprejeta nova metodologija za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja za obdobje 2011 – 20122, pri čemer pa novi akt še vedno ne prinaša bistvene spremembe pri načrtovanju upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja. Ti v osnovi še vedno temeljijo na metodologiji veljavni v obdobju 2006 – 20093, v kateri so podlaga za ugotavljanje upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja še vedno realizirani stroški v letih 2003 in 2004, medtem ko bi moralo načrtovanje upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja temeljiti na normativih. Novi akt o omrežnini med drugim sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja narekuje tudi podroben nadzor kakovosti oskrbe uporabnikov z določitvijo merljivih standardov kakovosti. V oktobru 2010 sprejeti Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo4 tako določa vrsto in postopek posredovanja podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje regulacije s kakovostjo oskrbe z električno energijo in nadzora nad delovanjem trga z električno energijo. Podatki o kakovosti oskrbe z električno energijo so podatki o neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti. Energetski zakon Energetski zakon5 določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z električno energijo in zemeljskim plinom, transport ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih omrežij, reševanje pritožb potrošnikov, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije, spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov energije, zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, navedbo porabe energije in drugih virov teh proizvodov z energijskimi nalepkami in podatkovnimi karticami proizvodov, pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu. Z Energetskim zakonom se zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po tržnih načelih, načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju njene učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja okolja. Zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. V januarju 2012 je Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade sprejel spremembe in dopolnitve Energetskega zakona, ki so bile nujne zaradi prenosa evropskih direktiv v nacionalni 2 Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, Uradni list RS, št. 59/2010, 52/2011 3 Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, Uradni list RS, št. 121/2005 in 126/2008 4 Uradni list RS, št. 89/2010 5 Uradni list RS, št. 27/2007, 70/2008, 22/2010, 37/2011– Odločba Ustavnega sodišča, 10/2012 27 28 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO pravni red. S spremembami in dopolnitvami Energetskega zakona je bila predpisana tudi pravna podlaga za zaračunavanje povprečnih stroškov priključevanja, ki se v zakonu preimenujejo v omrežnino za priključno moč. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč v odločbi z dne 14.4.20116 ugotovilo, da zaračunavanje povprečnih stroškov priključevanja nima zakonske podlage. Uredba o energetski infrastrukturi Uredba o energetski infrastrukturi7 določa objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in zemeljskega plina ter za distribucijo električne energije. Ureja tudi način vodenja evidence energetske infrastrukture pri izvajalcih energetskih dejavnosti ter pogoje in način dajanja soglasja za vključitev v infrastrukturo ali izločitev iz nje, kakor tudi za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture. Vlada RS je junija 2011 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi, katere glavni cilj je omogočiti pospešeno montiranje malih vetrnih elektrarn in s tem zagotoviti povečano uporabo obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije. Poleg tega je z novo uredbo 110 kV infrastruktura lahko distribucijskega ali prenosnega značaja. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije8 določajo odnose med SODO in odjemalci, priključitev na distribucijsko omrežje električne energije, odjem in oddajo električne energije, merilne naprave in merjenje električne energije, obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežij, odnose med SODO in dobavitelji električne energije, odnose med odjemalci in dobavitelji električne energije, evidenco merilnih mest ter kakovost storitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije V aprilu 2011 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za distribucijsko omrežje električne energije9, ki jih po javnem pooblastilu izda SODO d.o.o.. Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije določajo sistem obratovanja za elektroenergetsko distribucijsko omrežje, opredeljujejo storitev distribucije električne energije po distribucijskem omrežju, način zagotavljanja sistemskih storitev na distribucijskem omrežju, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja ter tehnične pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje. Prejemanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in pri soproizvodnji električne in toplotne energije z visokim izkoristkom Z energetsko zakonodajo je postavljen okvir za obračun podpor, opredeljena je specifičnost glede na tehniko in tehnologijo proizvodne enote, usklajevanje in prilagajanje razmeram na trgu, izdajanje potrdila o izvoru itd. Upravičenci za pridobitev podpore so SPTE enote ter OVE enote. SPTE enote z močjo manjšo od 1 MW ter OVE enote z močjo manjšo od 5 MW lahko izbirajo med zagotovljenim odkupom in obratovalno podporo, večje enote pa lahko prejemajo le obratovalno podporo. 6 7 8 9 Uradni list RS, št. 37/2011 Uradni list RS, št. 62/2003, 88/2003, 75/2010, 53/2011 Uradni list RS, št. 126/2007, 37/2011 – Odločba Ustavnega sodišča Uradni list RS, št. 41/2011 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Skladno z določili Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov10, ki med drugim določa vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, opredelitev podpor, način določanja cene odkupa, pogoje za pridobitev podpore ter način pridobivanja podpore, tudi Skupina Elektro Ljubljana prejema subvencijo, in sicer v največji meri za proizvedeno električno energijo v sončnih elektrarnah in le manjši delež za proizvedeno električno energijo v malih hidroelektrarnah. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2011 Vlada Republike Slovenije je septembra 2011 na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela Energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2011. Energetska bilanca Republike Slovenije prikazuje tok oskrbe, transformacije in porabe vseh virov energije. Za Skupino Elektro Ljubljana je pomembna predvsem bilanca električne energije Republike Slovenije. Končna poraba električne energije je bila v Energetski bilanci Republike Slovenije 2011 predvidena v obsegu 12.788 GWh, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 5 % več. V industriji naj bi bilo porabljenih 5.792 GWh (8 % več kot predhodno leto), v prometu 232 GWh (11 % več) in v ostali porabi 6.764 GWh (2 % več). Tudi za leto 2011 je bil načrtovan trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečeval pa naj bi se delež rabe obnovljivih virov energije in odpadkov ter proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn. Ker so potrebe Republike Slovenije po električni energiji večje od domačih zmogljivosti, naj bi Republika Slovenija tudi v letu 2011 uvozila 1.763 GWh električne energije, kar znaša 12 % bruto porabe električne energije. Razmere na trgu z električno energijo V letu 2011 so na gibanje cen električne energije vplivali predvsem dogodki povezani z geopolitičnimi nemiri v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima ter evropska dolžniška kriza, ki je konec leta iz Grčije in Italije prešla praktično na celotno Evropo. Prvi negativni učinki, ki so vplivali na rast cen, so bili povezani s političnimi nemiri in vojaškim posredovanjem v severni Afriki, predvsem v Egiptu, Alžiriji in Libiji. V severni Afriki so s številnimi upori povzročili negotovost dobave nafte, kar se je odrazilo v rasti cen energentov na vseh globalnih trgih. Pritisk na cene je bil zaradi omenjenih dogodkov prisoten vse do umiritve razmer v Libiji jeseni 2011. Drugi pomembnejši dogodek, ki je pomembno vplival na lansko gibanje cen energentov, je bila nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima marca 2011. Uničujoči cunami, ki je zajel zahodni del Japonske, je pomembno vplival na razvoj novih svetovnih energetskih politik. Ob omenjenem dogodku so cene električne energije na svetovnih trgih znatno poskočile. V številnih državah so sklicali krizne sestanke na temo jedrske prihodnosti, nekatere države pa so že sprejele določene varnostne ukrepe. Nemčija je sprejela odločitev o trajnem zaprtju nekaterih jedrskih reaktorjev, kar je botrovalo impulzivnemu skoku cen električne energije. Pasovna energija z dobavo v naslednjem mesecu je skočila za rekordnih 23,3 %, na 62,53 EUR/MWh, cena električne energije za leto 2012 pa za 9,3 %, na 58,16 EUR/MWh. Ob umiritvi političnih trenj v severni Afriki ter ob stabiliziranju razmer na Japonskem smo bili v drugi polovici leta priča umirjanju ravni cen. Ob intenzivnejšem razvoju dolžniške krize v Grčiji in Italiji ter zaradi tveganja glede morebitnega razvoja vsesplošne gospodarske krize v Evropi so se cene električne energije na terminskih trgih proti koncu leta občutno znižale. Omeniti velja še izgradnjo večjega števila obnovljivih virov, kar je vplivalo predvsem na znižanje cen električne energije na kratkoročnih trgih in pa učinek subvencij v avtomobilski industriji, ki so umetno vzdrževale gospodarsko rast in višje predvidene cene električne energije. 10 Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011, 105/2011 29 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.3. OMREŽNA DEJAVNOST Cena električne energije v Sloveniji je močno povezana s cenami na evropski terminski borzi EEX, zato so vsakokratne spremembe cen na terminski borzi neposredno vplivale na spremembo cen v regiji jugovzhodne Evrope, kamor se uvršča tudi Slovenija. Pri dogodkih značilnih za regijo zaznavamo določena odstopanja med pričakovano in realizirano korelacijo med cenami v Evropi in jugovzhodni regiji. Posebnost regije je vsekakor močna odvisnost od proizvodnje hidroenergije. V običajnih razmerah ta vpliv sicer ne pride močno do izraza, v primeru sušnega obdobja, kakršnega smo zaznali v zadnjem kvartalu leta 2011, pa je bil vpliv pomanjkanja zadostnih razpoložljivih vodnih virov izjemen. V letu 2011 smo tako zabeležili dodatno povečanje razlike med evropskimi cenami na borzi EEX in cenami v regiji jugovzhodne Evrope. Tako so bile cene v regiji vedno višje kot cene v centralni Evropi. Razlike so na mesečnem nivoju dosegle vrednost tudi do 3,2 EUR/MWh, na urnem nivoju pa tudi 50 EUR/MWh in več, letna pravica za uvoz električne energije iz Avstrije v Slovenijo v letu 2012 pa je na avkciji v začetku decembra dosegla vrednost 3,41 EUR/MWh. Skupina Elektro Ljubljana upravlja z razdelilnimi transformatorskimi postajami (RTP) različnih napetostnih nivojev in prestavnih razmerij: s tremi RTP 110/35 kV, 23 RTP 110/20/10 kV in dvema RTP 35/20/10 kV. Za zanesljivo oskrbo uporabnikov služi za razdeljevanje tudi 25 razdelilnih postaj (RP). S prenosnim omrežjem smo povezani v napajalnih točkah RTP 400/220/110 kV Beričevo, RTP 220/110 kV Kleče, RTP 110/35 kV TET in RP 110 kV Hudo. Upravljamo skupaj 17.518,4 km vodov na 6.166 km2 in preko 5.295 transformatorskih postaj (TP) SN/0,42 kV napajamo 327.689 odjemalcev. Rast števila distribucijskih naprav skozi leta pa kaže na hiter razvoj omrežja in povečave odjema. Na trgu z električno energijo na drobno se je v letu 2011 nadaljeval vpliv gospodarske in finančne krize, na drugi strani pa se je povečalo število aktivnosti s kupci električne energije ter aktivnosti konkurence. Cene električne energije so bile tekom leta 2011 zelo spremenljive in so se gibale med 50 EUR/MWh in 60 EUR/MWh. Proti koncu leta pa so na končne cene za odjemalce vplivali tudi stroški uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kot posledica pomanjkanja električne energije v regiji. 110 kV 35 kV 20 kV 10 kV 1 - 0,4 - 0,2 kV Skupaj Dolžina (km) 312,8 164,2 4.367,0 965,9 11.708,4 17.518,4 20kV, 10 kV, 1-0,4-0,2 kV (km) 35kV, 110 kV (km) 20kV 10 kV 1-0,4-0,2 kV 35kV 2011 2010 2009 2007 2008 2006 2004 2005 2003 2002 2001 1999 2000 1997 0 1998 0 1996 50 1994 2.000 1995 100 1993 4.000 1991 150 1992 6.000 1990 200 1989 8.000 1987 250 1988 10.000 1986 300 1984 12.000 1985 350 1983 14.000 1981 V letu 2011 so se na trgu na drobno stopnjevali pritiski konkurence. Pri tem smo z aktivno vlogo na trgu uspeli zadržati največji tržni delež v Sloveniji. Napetostni nivo Rast obsega omrežja po napetostnih nivojih v obdobju 1980–2011 (v km) 1982 S cenami električne energije smo sledili razmeram na veleprodajnih trgih in tako s 1.7.2011 spremenili ceno električne energije za gospodinjstva na osnovni oskrbi. Cene električne energije za poslovne odjemalce, ki pri nakupih električne energije igrajo bolj aktivno vlogo, pa nenehno sledijo cenam na trgu na debelo in odražajo predvsem čas sklepanja pogodb in odnos do tveganj na strani odjemalcev. Vpliv gospodarske in finančne krize se je odražal tudi na povečanih kreditnih tveganjih, s katerimi se srečuje dobavitelj električne energije. Kot odgovor na zaostrene razmere smo pričeli z bolj aktivnim spremljanjem terjatev in implementacijo zunanje bonitetne ocene vseh poslovnih partnerjev. Obseg omrežja po napetostnih nivojih v letu 2011 (v km) 1980 30 110 kV Celotni prevzem električne energije v distribucijsko omrežje Elektra Ljubljana iz prenosnega omrežja, sosednjih distribucijskih podjetji in od direktno priključenih proizvajalcev električne energije je v letu 2011 zanašal 4.115,8 GWh električne energije in je bil v primerjavi z letom 2010 manjši za 1,3 %. 31 32 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Na distribucijsko omrežje je bilo konec leta 2011 priključenih skupno 442 proizvajalcev električne energije. Delež fotovoltaičnih elektrarn hitro narašča in trenutno predstavlja 74 % vseh elektrarn. V letu 2011 je bilo od proizvajalcev prevzetih 163,2 GWh električne energije, tj. 12,4 % več kot leta 2010. PREVZEM V GWh POVEČANJE / ZMANJŠANJE GLEDE NA PREDHODNO LETO 2011 4.115,8 – 1,3 % 2010 4.169,0 + 3,3 % 2009 4.036,2 – 2,4 % 2008 4.136,3 2007 4.052,9 SPTE 18 Maksimalna skupna konična obremenitev na prevzemni strani je bila v letu 2011 dosežena v mesecu marcu, in sicer 637,8 MW. 631,8 660,4 657,5 SE 327 Število proizvajalcev električne energije priključenih na distribucijsko omrežje Elektra Ljubljana v letu 2011 Končnim odjemalcem na distribucijskem območju Elektra Ljubljana je bilo v letu 2011 distribuiranih 3.921,8 GWh električne energije; od tega 28,1 % električne energije gospodinjskim odjemalcem in 71,9 % poslovnim odjemalcem. Pri tem je bilo 63 % poslovnega odjema na srednji napetosti in 37 % na nizki napetosti. 630,1 87 BIO-E 10 Prevzem električne energije Elektra Ljubljana v obdobju 2007–2011 + 2,1 % HE V letu 2011 je bilo izvedenih 2.541 prevzemov novih merilnih mest in 1.780 prevzemov na obstoječih merilnih mestih zaradi sprememb soglasij za priključitev; skupaj torej 4.321 prevzemov. V okviru teh smo prevzeli 977 priključkov, od katerih jih je Elektro Ljubljana izdelal 66 %. 637,8 Sklenili smo 17.636 pogodb o dostopu z novimi in obstoječimi uporabniki; pri slednjih predvsem pogodbe zaradi sprememb lastništva. V preteklem letu je bilo skupno izvedenih 35.294 rednih zamenjav števcev zaradi poteka veljavnosti overitve števca kot obračunskega merila, dodatno pa je bilo izvedenih tudi 2.923 izrednih zamenjav števcev. 2007 2008 2009 2010 Maksimalna obtežba v obdobju 2007–2011 (v MW) 2011 V letu 2011 je bil glavni poudarek na vzpostavitvi nadzora pretoka energije na področjih, ker so se nameščali »pametni« števci. Prilagodila se je programska oprema za nadzor podatkov in potrebna kontrolna merilna oprema. Sodelovalo se je pri odpravi nepravilno uparjenih merilnih mest, ki onemogočajo bilančno kontrolo na nivoju posamezne transformatorske postaje. Konec leta 2011 je bilo na distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana 327.689 odjemalcev, od tega 90 % gospodinjskih in 10 % poslovnih odjemalcev. Število odjemalcev na območju Elektra Ljubljana v obdobju 2007–2011 Odjemna skupina Odjem SN 1-35 kV Odjem NN brez merjene moči Odjem NN merjena moč 2007 2008 2009 2010 2011 2011 /2010 povp. 2011/2007 414 433 438 454 464 +2,2% +2,9% 25.942 26.599 25.781 25.726 25.714 -0,0% -0,2% 3.527 3.932 4.042 4.166 4.252 +2,1% +4,8% 2.535 2.567 2.600 2.629 2.654 +1,0% +1,2% Gospodinjstva 283.527 287.108 291.136 293.545 294.605 +0,4% +1,0% Število odjemalcev skupaj 315.945 320.639 323.997 326.520 327.689 +0,4% +0,9% Javna razsvetljava Skupno je bilo odkritih 180 napak ali nepooblaščenih posegov na merilnih mestih in dodatno zaračunanih 1.125 MWh električne energije. Pri odjemalcih, katerim se obračun prevzete električne energije izvede na podlagi le enega letnega odčitka, je bilo izvedenih 270.353 ročnih odbranih odčitkov na merilnem mestu. Delež ročnih odčitkov pri odjemalcih na mesečnem obračunu smo uspeli zmanjšati z 11.461 na 9.912, torej za 13,5 % na račun prilagajanja in zamenjave merilno-komunikacijske opreme. Delež poslovnih odjemalcev s priključno močjo pod 43 kW, katerim se registrira četrturna dinamika in imajo izveden daljinski zajem merilnih podatkov se je povečal za 35 % na skupno 4.688 merilnih mest. Delež gospodinjskih odjemalcev, katerim se registrira četrturna dinamika odjema in imajo izveden daljinski zajem merilnih podatkov se je z 32.510 povečal na 41.851 merilnih mest, kar skupno prestavlja 15,7 % vseh gospodinjskih odjemalcev. 33 34 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO V imenu SODO d.o.o. se je s strani Elektro Ljubljana d.d. končnim odjemalcem v letu 2011 izstavilo 77.170 ločenih računov za uporabo omrežij in storitev. Dobaviteljem električne energije pa se je v okviru t.i. Priloge A k Pogodbi SODO - Dobavitelj v standardizirani elektronski obliki posredovalo skupno 224.717 obračunskih zapisov, ki so bili podlaga za pripravo končnih skupnih računov za omrežnino, energijo, dodatke in storitve. V letu 2011 se je na omrežju, ki ga upravlja Skupina Elektro Ljubljana zgodilo 533 neplanskih dogodkov, tj. trajnih okvar, ki so zahtevale poseg delavcev na omrežju. Poleg trajnih okvar je bilo še 1.124 motenj (kratkotrajnih prekinitev do treh minut), ki so bile posledica snežnih ujm v zimskih mesecih ter atmosferskih razelektritev in močnega vetra v poletnih mesecih. Končnim odjemalcem se je v imenu dobavitelja električne energije s strani Elektro Ljubljana d.d. in v decembru s strani Elektro energije d.o.o. skupno izstavilo 4.037.933 računov. Pri tem so upoštevani računi po dejanski porabi, obračuni po stanju števca in popravki. Seveda pri tem glavni delež predstavljajo računi za predvideno dobavo (obroki) gospodinjskim odjemalcem (71,5 %). Skupno je bilo po dejanski porabi izstavljenih le 3,6 % računov. 27 51 31 36 30 53 31 29 45 74 62 222 55 152 41 118 73 144 65 130 39 47 34 68 V imenu dobavitelja je bilo v letu 2011 izdanih 275.475 opominov gospodinjskim in 77.646 opominov poslovnim odjemalcem zaradi zamud ali neplačil zapadlih obveznosti. Na podlagi prejetih obvestil s strani dobaviteljev električne energije, da odpovedujejo pogodbo o dobavi svojemu odjemalcu smo skupno izstavili obvestila o ustavitvi distribucije električne energije 37.165 gospodinjskim in 14.849 poslovnim uporabnikom omrežja. Do dejanskih ustavitev distribucije je prišlo v 2.307 primerih pri gospodinjskih odjemalcih in 446 pri poslovnih odjemalcih. Število okvar in motenj dobave električne energije po mesecih v letu 2011 Iz leta v leto se povečuje tudi število zamenjav dobavitelja električne energije. V letu 2011 je bilo evidentiranih 20.107 menjav dobavitelja, kar predstavlja 6 % vseh odjemalcev na našem distribucijskem območju. JAN FEB MAR APR OKVARE MAJ JUN JUL AVG SEPOKTNOV DEC MOTNJE ŠTEVILO ZAMENJAV DOBAVITELJA ŠTEVILO ZAMENJAV / ŠTEVILO ODJEMALCEV (V %) 384 0,1 % 1.245 0,4 % 5.174 1,6 % 6.191 1,9 % 20.107 6,1 % Število okvar in motenj dobave električne energije v obdobju 2007–2011 2011 533 1.124 2010 557 1.025 2009 649 1.075 2008 788 1.297 2007 928 1.052 OKVARE 2007 2008 2009 2010 2011 Skupina Elektro Ljubljana zagotavlja kakovostno in nemoteno dobavo električne energije uporabnikom z zanesljivim vodenjem in delovanjem omrežja, z ustreznim načrtovanjem in vzdrževanjem, z izvajanjem meritev kakovosti električne energije na prevzemnih mestih in pri odjemalcih, ter s stalnim vzdrževanjem merilnih, zaščitnih in telekomunikacijskih naprav. Zamenjave dobavitelja na območju Elektra Ljubljana v obdobju 2007–2011 MOTNJE Zanesljivost dobavljene električne energije spremljamo s kazalcema SAIFI (število prekinitev na odjemalca) in SAIDI (število minut prekinitev na odjemalca), glede na vzrok prekinitve. 35 36 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 0,97 0,92 0,69 0,72 1,64 1,18 0,95 1,35 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 0,21 0,36 0,14 0,10 V okviru načrtovanih sistematičnih meritev kakovosti električne energije so bile opravljene meritve na celotnem območju Skupine Elektra Ljubljana, pri čemer je bil kriterij za izbiro odjemalcev naročena moč odjemalca praviloma nad 500 kVA oz. v izbranih primerih nad 1000 kVA. 0,62 0,26 0,40 0,14 V letu 2011 smo prejeli 137 pritožb odjemalcev iz naslova slabe kakovosti napetosti. V 111 primerih je bilo ugotovljeno odstopanje vsaj enega parametra kakovosti napetosti od s standardom predpisanih meja, v preostalih 26 primerih pa so bili vsi parametri kakovosti napetosti v skladu s standardom SIST EN 50160. Število pritožb v zvezi s kakovostjo napetosti, gledano po območjih napajanja (RTP), praviloma sovpada z dolgimi podeželskimi izvodi in z ozaveščenostjo odjemalcev glede kakovosti napetosti. Zanesljivost dobavljene električne energije PLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKI LASTEN VZROKTUJI VZROK VIŠJA SILA 2008 124 131 88 2009 92 61 49 2010 41 59 4 8 SAIFI ŠTEVILO PREKINITEV / ODJEMALCA 236 138 158 170 137 2011 4 3 46 16 33 12 120 116 52 86 60 98 60 110 26 111 Zanesljivost dobavljene električne energije PLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKI LASTEN VZROKTUJI VZROK VIŠJA SILA 2008 2009 2010 2011 Povečanje kazalnikov SAIFI in SAIDI lastnega vzroka v primerjavi z letom 2010 je posledica spremembe definicije uvrščanja dogodkov v višjo silo s strani Javne agencije RS za energijo. Zaradi tega se kazalniki višje sile močno znižajo na račun kazalnika za lastni vzrok. Kakovost električne energije merimo, analiziramo in o njej poročamo v skladu s standardom SIST EN 50160. Izvajamo monitoring – stalni nadzor kakovosti električne energije na določenih mestih v elektroenergetskem omrežju. Kakovost električne energije nadziramo vzorčno skladno z letnim načrtom in na zahtevo uporabnikov distribucijskega omrežja. Po opravljenih meritvah kakovosti na zahtevo uporabnikov omrežja izdamo izjavo o skladnosti kakovosti električne energije. Skladno z zahtevami Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije so z instrumenti za stalni nadzor kakovosti električne energije dokončno opremljeni vsi objekti na meji med distribucijskim in prenosnim omrežjem, na meji s sosednjimi distribucijskimi podjetji in v točkah omrežja, ki mejijo s sistemskimi proizvajalci električne energije. Vzpostavljeno pa je tudi že 76 merilnih mest stalnega nadzora kakovosti električne energije na SN nivoju, s čemer nadaljujemo fazo načrtovanega vzpostavljanja stalnega nadzora kakovosti električne energije. SAIdI minut PREKINITEV / ODJEMALCA Število pritožb odjemalcev glede na ugotovljeno skladnost oz. neskladnost napetosti v obdobju 2007–2011 2007 2008 NEUPRAVIČENE PRITOŽBE 2009 UPRAVIČENE PRITOŽBE 2010 2011 ŠTEVILO PRITOŽB V okviru procesa razvoja omrežja je bila v letu 2011 izdelana vrsta analiz izpadov, sprotnih poročil o dogodkih, obratovalnih navodil za distribucijske objekte in uporabnike ter več analiz obratovanja. Izdelali smo mesečne in letne biltene, letne statistike dogodkov ter skrbeli za ažuriranje enopolnih shem omrežja. Na področju načrtovanja obnove in razvoja elektroenergetskega sistema Elektra Ljubljana je bilo izdelano večje število elektroenergetskih elaboratov in študij, s katerimi smo preverili možnosti priključevanja novega odjema na distribucijsko omrežje. Z Elektroinštitutom Milan Vidmar smo aktivno sodelovali pri pripravi študij razvoja distribucijskega omrežja Slovenije. V letu 2011 je bilo izdanih: • 103 smernic in mnenj k prostorskim načrtom, • 1.297 projektnih pogojev, • 1.821 soglasij na projektne rešitve, • 8.063 soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje. 37 38 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2011 2.865 2010 2.997 2009 3.094 2008 3.927 2007 4.957 Vzdrževanje postrojev (VN, SN in NN vodov, RTP, RP, TP, priključkov odjemalcev …) izvajamo s preventivnim in korektivnim vzdrževanjem. Preventivno vzdrževanje obsega evidentiranje stanja, planiranje in izvedbo vzdrževanja ter posodabljanje dokumentacije, korektivno vzdrževanje pa se izvaja ob pojavu izrednih dogodkov in okvar. Število realiziranih soglasij za priključitev v obdobju 2007–2011 Potek vzdrževalnih del spremljamo preko različnih aplikacij, katerih temelj je BTP. Intenzivno se nadgrajuje in izboljšuje prostorsko informacijski sistem Elektro Ljubljana (PISELJ), ki služi za obvladovanje podatkov distribucijskega elektroenergetskega omrežja (DEEO) v prostoru. V projektu nadgradnje se predvideva izvedba topologije in podpore vzdrževanju. V sklopu izdaje dokumentov v procesu priključevanja novih uporabnikov omrežja je bilo v letu 2011 za kvalificirane proizvajalce izdano 4,5-krat večje število projektnih pogojev in skoraj 6-krat več soglasij za priključitev kot v letu 2009. Št. izdanih projektnih pogojev Št. izdanih soglasij za priključitev Leto mHE Fotovolt. Bio masa SPTE Skupaj 2011 1 387 4 26 418 2010 0 233 10 5 248 2009 4 87 2 0 93 2011 2 239 1 14 256 2010 3 141 4 6 154 2009 3 37 0 3 43 Največji interes investitorjev se kaže za izgradnjo in priključevanje fotovoltaičnih virov električne energije, kar je posledica visoke subvencije države za proizvedeno električno energijo v teh vrstah elektrarn. V okviru procesa merjenja električne energije so bili v letu 2011 realizirani vsi glavni cilji, med katerimi je najpomembnejši zaključek projekta AMM na distribucijskem območju Domžal, kjer se je v celoti vzpostavil sistem naprednega merjenja. Na ostalih področjih se je novejša merilna tehnologija uporabljala predvsem na mikrolokacijah, kjer se lahko najhitreje znižujejo stroški pri pridobivanju oziroma zajemu merilnih podatkov. V letu 2011 se je prvič pričela izvajati meroslovna kontrola na način statističnega vzorčenja števcev električne energije. Statistično vzorčenje se je izvedlo na družini števcev delovne energije. Vzorec je uspešno prestal vzorčenje, tako da je dobila izbrana populacija podaljšanje veljavnosti za 4 leta. Takšen pristop nam bo dolgoročno dvignil kakovost nadzora nad merilno opremo v uporabi in močno znižal stroške redne meroslovne kontrole celotnih enovitih populacij števcev električne energije. Dvigu produktivnosti na delovno intenzivnih področjih smo sledili z znižanjem normativa del za 5 %. V okviru procesa vzdrževanja pripravljamo in spremljamo plan vzdrževanja elektroenergetskih naprav in postrojev od 110 kV nivoja do NN nivoja ter ga usklajujemo z družbo SODO. Spremljamo reklamacije in anomalije v opremi, postopkih in sistemih vzdrževanja in projektiranja ter predlagamo ustrezne rešitve. Skrbimo za tipizacijo elementov in sistemov elektroenergetskega omrežja, izdelavo tehničnih smernic in tehničnih obvestil. Sodelujemo pri izdelavi tehničnih razpisnih pogojev, spremljamo tehnične standarde ter vodimo bazo tehničnih podatkov (BTP). V letu 2011 so potekale aktivnosti na izdelavi študij, mesečnem in letnem poročanju Javni agenciji RS za energijo in SODO, uvajanju novih procesov obvladovanja DEEO, vodenju testnih vgradenj in pri pripravi zakonodajnih listin, ki zadevajo obvladovanje DEEO. Število izdanih projektnih pogojev in soglasij za priključitev kvalificiranim proizvajalcem Uspešno smo zaključili projekt uvedbe dela pod napetostjo na NN omrežju in ga s pomočjo lokalnih koordinatorjev za delo pod napetostjo vpeljujemo v redno delo na DE Ljubljana mesto in DE Novo mesto. V letu 2012 se predvideva dodatno usposabljanje kadrov za delo pod napetostjo. V Domžalah smo opremili Učno vadbeni center, kjer bomo na demonstracijski opremi interno usposabljali delavce s področja razvoja, projektive, izvedbe del ter nabave blaga z namenom širjenja baze znanja, poenotenja postopkov dela, pravilnega projektiranja, naročanja in uporabe materiala. V letu 2011 so bile izdane 3 tehnične smernice, skupno pa jih je izdanih 21. Investiranje Skupine v letu 2011 je podrobneje predstavljeno v poglavju 2.11. Investicije. 39 40 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.4. PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE neodvisno zagotavljali vse kratkoročne potrebe nakupa in prodaje celotne bilančne skupine in bilančnih podskupin. Prav tako smo postali aktivni član pri kratkoročnem trgovanju na borzi BSP Southpool. Skozi leto smo postopno povečevali obseg trgovanja na omenjeni borzi ter z obsegom trgovalnih količin pridobili status pospeševalca likvidnosti trga (ang. 'Liquid provider'). Prav tako smo pričeli z aktivnim OTC trgovanjem. Z nastopom na OTC trgovalnih platformah smo lahko aktivno trgovali tudi s standardiziranimi dolgoročnimi terminskimi produkti, ki se uporabljajo za ščitenje količine in cene pri nabavi električne energije. Dodatno smo sklenili pogodbena razmerja tudi z drugimi upravljavci trgovalnih platform, tako da bomo ob nastopu na nemškem trgu pričeli delovati tudi na njihovih platformah. Omenjene spremembe so in bodo bistveno vplivale na prilagodljivost in učinkovitost delovanja bilančne skupine kot celote. Prodaja električne energije Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011 Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2011 prodala 6.401,2 GWh električne energije, kar je zaradi povečanja arbitražnih poslov na trgu na debelo in prodaje električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskih omrežjih za 84,7 % več kot v predhodnem letu. PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V GWh SPREMEMBA GLEDE NA PREDHODNO LETO 2011 6.401,2 + 84,7 % 2010 3.466,6 – 3,0 % 2009 3.573,1 + 4,1 % 2008 3.431,1 + 1,8 % 2007 3.371,7 V letu 2011 je bilo na trgu na debelo prodanih 3.243,9 GWh električne energije, na trgu na drobno pa 3.157,2 GWh. Prodaja električne energije na področju trgovine na debelo Leto 2011 je bilo na področju prodaje električne energije predvsem v znamenju izčlenitve družbe Elektro energija d.o.o. iz matične družbe Elektro Ljubljana d.d.. Zaradi izčlenitve smo pripravili in izpeljali vsa pogodbena razmerja, ki so bila nujno potrebna za nadaljnje nemoteno delovanje v okviru nove družbe Elektro energija d.o.o.. Zaradi izčlenitve smo postopke nastopa na nemškem in avstrijskem trgu preložili na leto 2012. Prodaja električne energije na področju trgovine na drobno Prodaja električne energije Skupine Elektra Ljubljana v obdobju 2007–2011 (v GWh) Elektro energija d.o.o. je na področju nakupa in prodaje električne energije univerzalni pravni naslednik družbe Elektro Ljubljana d.d., tako da se za dolgoletne odjemalce Elektra Ljubljana način in obseg poslovanja ni spremenil. Univerzalno pravno nasledstvo omogoča, da obstoječe pogodbe o nakupu in prodaji električne energije ostanejo v veljavi. Na področju trgovanja na drobno smo v letu 2011 nadaljevali z našim poslanstvom, tako da smo na področju nakupa in prodaje električne energije omogočali stabilne in konkurenčne pogoje oskrbe poslovnim in gospodinjskim odjemalcem glede na njihove nakupne aktivnosti in navade ter njihov odnos do tveganj. Poleg tega smo razvijali nove možnosti nakupa električne energije za posamezne segmente, partnerski odnos in dodatne storitve. Poslovni odjem Industrijski in veliki poslovni odjemalci večinoma zavzemajo aktivno vlogo pri nakupu električne energije in sklepajo pogodbe za določen čas, na podlagi katerih imajo za izbrano časovno obdobje in količino znano maloprodajno ceno. Ti odjemalci sami izbirajo čas nakupa električne energije. Z njimi razvijamo partnerski odnos in ohranjamo aktivni pristop z informiranjem in izpolnjevanjem njihovih potreb, s katerim smo uspeli ohraniti tržni delež na tem segmentu. Nadaljevali pa smo tudi z razvojem in ponudbo produktov, ki ščitijo kupce pred cenovnimi skoki in ki so dodatno pripomogli k zadovoljitvi potreb tega segmenta odjemalcev. Poleg tega smo poslovnim odjemalcem ponudili sodobne storitve upravljanja s porabo, s pomočjo katerih lahko prilagajajo svojo porabo v času in s tem dosegajo prihranke pri končni ceni električne energije. Na področju trgovine na debelo smo v letu 2011 zabeležili bistveno povečanje aktivnosti trgovanja s standardiziranimi produkti. Poleg zagotovitve potrebnih količin za potrebe trgovine na drobno smo z aktivno udeležbo na trgu na debelo dodatno prodali več kot 3 TWh električne energije. S povečanim obsegom poslov smo ustvarili dodatno pozitivno razliko v ceni ter boljše pogoje nakupa za naše končne odjemalce. Srednji in mali poslovni odjemalci sklepajo pogodbe o nakupu električne energije za določen ali nedoločen čas. Izbira o vrsti pogodbe je na strani kupca. Bolj aktivni odjemalci, katerih število in delež se nenehno povečujeta, se odločajo za pogodbe za določen čas, saj želijo sami vplivati na trenutek odločitve za nakup energije in s tem na nivo dosežene cene. Tip pogodbe posameznega kupca je povezan tudi s količino porabljene električne energije. Ker gre za številčen segment, smo izvedli nekaj tržnih akcij za leto 2012 in prihodnja leta, katerih termin je bil določen glede na ugodne razmere na trgu na debelo in glede na dogajanje na trgu na drobno v Sloveniji. Nastopili smo na razpisu SODO d.o.o., kjer smo bili najbolj uspešen udeleženec in si zagotovili vlogo dobavitelja izgub v omrežju štirim od petih distribucijskih omrežij (Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska ter Elektro Gorenjska). Zaradi pravnega neskladja nismo smeli nastopiti v vlogi dobavitelja za območje distribucijskega omrežja Elektro Ljubljana d.d.. Tako smo pridobili status dobavitelja omenjenim omrežjem za dobo dveh let (2011 in 2012) s predvidenimi letnimi količinami 450 GWh. Manjši in manj aktivni kupci pa sklepajo pogodbe za nedoločen čas, kjer ima Elektro energija d.o.o. možnost spremembe cen v primeru sprememb cen na veleprodajnih trgih z električno energijo. Odjemalcem tega segmenta cen v letu 2011 nismo spremenili. Na tem segmentu sta se nadaljevala trend prestopov odjemalcev s pogodb za nedoločen čas na terminske pogodbe za določen čas in pritisk konkurence, vendar smo to z odzivnostjo in prilagodljivostjo ter tudi tržnimi akcijami uspeli zamejiti. V letu 2011 smo izpeljali samostojni nastop v lastni bilančni skupini. Tako smo z januarjem 2011 ne le vodili samostojno bilančno skupino ter štiri bilančne podskupine, temveč smo Tekom celega leta smo kot ponudniki sodelovali na objavljenih razpisih proračunskih porabnikov za dobavo električne energije, kjer je bila konkurenčnost zaradi manjših kreditnih tveganj še 41 42 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO močnejša kot na ostalih segmentih trga, vendar smo kljub temu uspeli zadržati obstoječe ter pridobiti nekaj novih proračunskih porabnikov. Gospodinjski odjem Tudi na segmentu gospodinjskih odjemalcev smo tekom leta 2011 stopnjevali aktivnosti trženja in vzpostavljanja zvestobe, na drugi strani pa smo zaznali večje aktivnosti konkurence. V sredini leta 2011 smo zaradi dviga cen na trgu na debelo dvignili cene osnovne oskrbe z električno energijo za nedoločen čas. Seveda pa smo aktivnim odjemalcem še naprej nudili možnost sklenitve pogodbe za določen čas z zagotovljenimi cenami za izbrano časovno obdobje MOJ PAKET. S tem pristopom nam je uspelo zadržati večino odjemalcev. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.5. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana proizvedla 12.042 MWh električne energije, od tega 95,3 % v 10-ih lastnih malih hidroelektrarnah (mHE), ter 4,7 % v 12-ih lastnih malih fotovoltaičnih elektrarnah (mFE). Delež proizvodnje električne energije v mFE se je v letu 2011 glede na predhodno leto povečal za 3,9 odstotnih točk. V primerjavi s predhodnim letom je bila proizvodnja električne energije Skupine manjša za 16,1 %. Proizvodnja električne energije v mHE je bila zaradi slabe hidrologije v primerjavi s predhodnim letom manjša za 19,4 %, nasprotno pa je bila proizvodnja električne energije v mFE 5-krat večja. Tolikšno povečanje proizvodnje v mFE je posledica izgradnje novih zmogljivosti in ugodnih vremenskih razmer - nadpovprečnega števila sončnih dni. Upravljanje z energijo Konec leta 2011 smo pričeli z zaključnimi aktivnostmi v okviru projekta za vzpostavitev informacijskega sistema za celovit in integriran način obvladovanja nakupa in prodaje električne energije, ki vključuje obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema električne energije, napoved cen električne energije, analizo portfelja bilančne skupine Elektro energija d.o.o. in obvladovanje tveganj. Z izvedbo tega projekta želimo pridobiti orodja za obvladovanje količinske agregacije članov bilančne skupine, ki bodo omogočala učinkovito pripravo podatkov, orodja za dolgoročno in kratkoročno napoved količinske realizacije električne energije članov bilančne skupine ter orodja za napoved cen električne energije. Naš cilj je vzpostaviti orodja za ugotavljanje vrednosti portfelja posameznih članov, portfelja bilančne skupine kot celote in ugotavljanje izpostavljenosti tveganjem, povezavo sistemov za obvladovanje trga na debelo in trga na drobno ter obvladovanje osnovnih informacij s trga na debelo. S tem bomo pridobili celovit pregled nad poslovnim procesom nakupa električne energije in poslovnim procesom prodaje električne energije, ki bo v pomoč pri strateških odločitvah. Dodatno bomo zmanjšali izpostavljenost operativnim tveganjem in skrajšali čas za pripravo ponudb. Trženje Z raznovrstnimi oblikami tržnega komuniciranja, ki jih prilagajamo potrebam posameznih javnosti, izvajamo različne aktivnosti z namenom ohranjanja obstoječega tržnega dela pri prodaji gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, stalno razvijamo in oblikujemo nove produkte za različne ciljne skupine, skrbimo za povečanje prepoznavnosti podjetja ter za doseganje čim višjega zadovoljstva, zvestobe in pripadnosti kupcev. V letu 2011 je bila večina sredstev za trženje namenjena informiranju ob izčlenitvi podjetja Elektro energija d.o.o.. Družba se je pojavljala v sklopu oglasov na televiziji in radiu ter v celotni paleti orodij s področja odnosov z javnostmi. V spomladanskem in jesenskem času pa smo pozornost namenili gospodinjskemu segmentu v okviru akcije Moj paket, ki odjemalcem zagotavlja nespremenjeno ceno električne energije za izbrano časovno obdobje. Poleg tega smo začeli z aktivnostmi vzpostavitve kluba zvestobe, kjer smo gospodinjskim odjemalcem poslali kupone ugodnosti. Ob tem se zavedamo pomembnosti vzdrževanja odnosov z obstoječimi odjemalci tudi v prihodnosti. Trenutne razmere na trgu od nas zahtevajo naprednejšo segmentacijo kupcev na osnovi njihovega življenjskega sloga, povezovanje obstoječih in novih storitev s produktom električne energije in razvoj novih tržnih poti. V prihodnosti bomo veliko pozornosti namenili razvoju produktov s področja necenovne konkurence, katere bomo z učinkovitimi tržno komunikacijskimi orodji tudi podkrepili. Proizvodnja električne energije Skupine Elektra Ljubljana v letu 2011 (v MWh) 2011 11.470 571 2010 14.236 116 mHE mFE 2.6. OSTALE TRŽNE DEJAVNOSTI V okviru ostalih tržnih dejavnosti se v družbi Elektro Ljubljana d.d. izvajajo investicije v lastno distribucijsko omrežje ter trženje storitev in produktov, svetovanje, projektiranje in izvedba del s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja ter optimizacije distribucijskih in porabniških elektroenergetskih omrežij in naprav za zunanje naročnike. Na prostem trgu tako ponujamo naslednje storitve: • projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje, • izvedbo nizkonapetostnih (NN) priključkov, • izvedbo distribucijskega omrežja in naprav (transformatorske postaje s kompletno opremo, SN in 110 kV daljnovodi, SN in 110 kV kablovodi, obsežnejša NN omrežja), • izvedbo ostalih storitev (vzdrževanje elektroenergetskih naprav, izvedba celovite pre napetostne zaščite, meritve na električnih inštalacijah ipd.). Dela na tržnem segmentu so v največji meri odvisna od finančne situacije in naložbenih aktivnosti investitorjev, ki zadnjih nekaj let zaradi gospodarske krize nazadujejo. Predvsem večji projekti se bodisi krčijo in optimizirajo, bodisi prestavljajo, nekateri tudi opuščajo. Družba se na trgu storitev spopada z zelo ostro in marsikdaj številčno konkurenco. Rahlo rast prihodkov iz tega naslova predvidevamo šele v letu 2013. 43 44 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.7. STORITVE ZA ODJEMALCE IN UPORABNIKE Z uporabniki, ki dostopajo do distribucijskega omrežja komuniciramo preko naslednjih komunikacijskih poti: • distribucijski klicni center, • klasična pošta, • e-pošta ([email protected]), • informacijske pisarne na distribucijskih enotah, • e-storitve, • center za odpravo napak na omrežju, • dobavitelji električne energije. Komunikacijske poti se spreminjajo. V komunikacijo z uporabniki postopoma vstopajo dobavitelji električne energije, ki postajajo glavni komunikacijski kanal do končnih uporabnikov omrežja, čemur sledi tudi Skupina Elektro Ljubljana in temu prilagaja proces upravljanja odnosov z uporabniki. Distribucijski klicni center Z ustanovitvijo hčerinske družbe Elektro energija d.o.o. in s prehodom klicnega centra v hčerinsko družbo je bil decembra 2011 v okviru matične družbe Elektro Ljubljana d.d. ustanovljen distribucijski klicni center na telefonski številki 01 230 40 03. Več kot 90 % sprejetih klicev v klicnem centru se je namreč po vsebini nanašalo prav na dejavnost dobavitelja električne energije. V distribucijskem klicnem centru je tako vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 uro uporabnikom distribucijskega omrežja na voljo operater centra za vsa vprašanja in informacije s področja omrežne dejavnosti, in sicer o: • distribucijskem omrežju, • merilnih mestih in spremembah na merilnih mestih, • priključevanju na distribucijsko omrežje, • priključevanju elektrarn na distribucijsko omrežje, • načrtovanih vzdrževalnih delih na omrežju itd. V okviru distribucijskega klicnega centra deluje neprekinjeno tudi avtomatski odzivnik, preko katerega lahko uporabniki sporočijo stanje števca oz. pridobijo podatek o ceni za uporabo elektroenergetskega omrežja in predpisanih prispevkih. Glede na organizacijske spremembe ob koncu leta 2011 pa bo vsekakor potreben določen čas, da se uporabniki seznanijo z vsebinami, za katere skrbi distribucijski klicni center matične družbe in za katere klicni center hčerinske družbe. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Center za odpravo napak na omrežju V decembru 2011 je pričel z delovanjem tudi center za odpravo napak na omrežju, preko katerega lahko uporabniki sporočajo napake na distribucijskem omrežju in merilnih mestih. Deluje neprekinjeno, to je 24 ur na dan in vse dni v letu. Z uvedbo centra se poslej vsi klici uporabnikov sprejmejo in evidentirajo enotno na eni vstopni točki v družbi, pristojni v centru pa v sodelovanju z dežurnim osebjem na terenu poskrbijo za odpravo sporočenih napak na omrežju oz. pripadajočih merilnih mestih. Pred vzpostavitvijo centra za odpravo napak na omrežju je namreč ob napaki uporabnik sam preko telefona vzpostavil stik z dežurnim na terenu, ki je odpravil sporočeno napako. Slaba stran tega načina komuniciranja se izkaže predvsem ob izpadih na omrežju, pri čemer dežurni na terenu zaradi preobremenjenosti s klici s strani uporabnikov ni mogel izvajati svojih primarnih nalog, tj. odprava samih napak, hkrati pa ni bila na primeren način evidentirana kronologija dogodkov na posameznem merilnem mesto oz. delu omrežja. Elektronske storitve Z ustanovitvijo hčerinske družbe Elektro energija d.o.o. s 1.12.2011 so se ločile tudi do tedaj skupne elektronske storitve. Elektronske storitve dobavitelja se poslej imenujejo Moja energija, elektronske storitve matične družbe pa Moja mreža. Uporabniki jih lahko najdejo na spletnem naslovu matične oz. hčerinske družbe. V okviru elektronskih storitev Moja mreža lahko uporabniki urejajo praktično vse potrebno s področja omrežne dejavnosti; tj. pridobijo podatke o pretekli porabi, podajo različne vloge v procesu priključevanja na omrežja, podajo vlogo za povečanje oz. zmanjšanje varovalk, zaprosijo za spremembo načina merjenja, se naročijo na storitev avtomatičnega obveščanja o izklopih, spremenijo svoj naslov za pošiljanje pošiljk, vnesejo stanje števca itd. Energetske svetovalne storitve Storitve energetskega svetovanja obsegajo celovit pristop od zbiranja in analize podatkov o pretokih električne energije, do izvajanja energetskega pregleda po naročilu stranke. V februarju 2011 smo organizirali konferenco o izvajanju in pripravi programov po Uredbi o zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih. Namen konference je bil seznaniti odjemalce električne energije o zakonodajni podlagi za pridobitev nepovratnih sredstev za investicije v učinkovito rabo električne energije. Eko skladu je bil oddan tudi predlog sofinanciranja programa, ki je bil ob koncu leta 2011 tudi potrjen. Tako potrjen program je izhodišče za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije pri poslovnih odjemalcih v letu 2012. 45 46 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Podatkovne storitve LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.8. ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI Storitev zajema, obdelave in posredovanja merilnih podatkov smo v preteklem letu uspešno dodatno tržili in sklenili pogodbe z naročniki na področju storitev daljinskega zajema merilnih podatkov s toplotnih delilnikov, kalorimetrov in vodomerov. Skupina Elektro Ljubljana je poslovno leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini 6.438,2 tisoč EUR, tj. za 4.694,5 tisoč EUR oz. 3,7-krat več kot predhodno leto. Neposredno so se tržile podatkovne storitve končnim uporabnikom, hkrati pa se je nudila tudi strokovna podpora uporabnikom teh storitev. Z interno ločitvijo dejavnosti se je v decembru trženje teh storitev preneslo v hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o.. Prihodki Razvoj naprednih storitev V okviru razvoja naprednih storitev so glavni razvojni projekti s področja upravljanja s porabo (DSM) in e-mobilnosti. Strokovna ekipa pa hkrati sodeluje pri razvoju dodatnih storitev dobavitelja električne energije. Na področju »upravljanja s porabo« smo v preteklem letu zaključili obsežnejši demonstracijski projekt vzpostavitve prve virtualne elektrarne v JV regiji. Pričakujemo, da bodo njene storitve lahko učinkovito koristile dobavitelju električne energije in operaterju prenosnega omrežja. Na DSM področju je v teku več manjših projektov, med katerimi sta bila pomembnejša preizkušanje »pametnih varovalk« in sodelovanje s Telekom Slovenije. V okviru projekta vzpostavitve infrastrukture za električna vozila smo določili koncept internega uvajanja e-mobilnosti, vzpostavili informacijski sistem za upravljanje polnilnih postaj in priključili na omrežje vzorec 12 polnilnih postaj pod blagovno znamko »Elektro Črpalke«. S tem smo celotni Skupini omogočili nudenje celovitih rešitev polnjenja zainteresiranim investitorjem in vzpostavljanje prvih poslovnih odnosov s ponudniki električnih vozil na slovenskem trgu. Predvsem slednji bodo ključni spodbujevalci pri našem nadaljnjem razvoju in določanju poslovnih priložnostih na širšem področju e-mobilnosti za Skupino Elektro Ljubljana. V letu 2011 smo se prvič zelo intenzivno vključevali v mednarodne konzorcije na sofinancirane razvojne EU projekte iz programa FP7. Uspešno smo se vključili v dva projekta: SmartV2G in ICT4EVEU s področja e-mobilnosti. Pri slednjem pa velja poudariti, da smo uspeli v konzorcij vključiti tudi hčerinsko družbo EL OVE d.o.o.. Oba projekta sta tri letna in se bosta zaključila v letu 2014. Žal nam ni uspelo na dveh razpisih. Pozitiven sprejem pa pričakujemo v letu 2012 še za tri oddane predloge razvojnih projektov. V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana ustvarila za 462.592,7 tisoč EUR celotnih prihodkov, ki so bili od realiziranih v predhodnem letu višji za 59,6 %. Tolikšno povečanje prihodkov Skupine je v največji meri posledica povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo. Iz poslovanja je bilo realiziranih 99,5 % vseh prihodkov družbe. Pri tem je bilo 79,4 % prihodkov iz poslovanja doseženih iz prodaje električne energije, 16,2 % pa iz razmerja do sistemskega operaterja. Prihodki od najema elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanja storitev za SODO so bili v letu 2011 realizirani v višini 61.818,8 tisoč EUR in že vključujejo tudi rezultate preliminarnega poračuna regulativnega leta 2011, ki ga je v marcu 2012 izvedel SODO. V primerjavi z realiziranimi v letu 2010 so bili višji za 6.549,6 tisoč EUR oz. za 11,9 %. V poslovni izid leta 2011 je vključen tudi končni poračun regulativnega leta 2010, ki izkazuje obveznost družbe v višini 35,5 tisoč EUR, medtem ko je bil v poslovni izid leta 2010 vključen tudi celotni poračun regulativnega obdobja 2004 – 2009, ki za Elektro Ljubljana izkazuje obveznost družbe v višini 996,1 tisoč EUR. V letu 2011 so bili v višini 12.760,7 tisoč EUR realizirani tudi prihodki iz naslova pokrivanja izgub električne energije in oskrb SODO, medtem ko je bila v letu 2010 v okviru prihodkov evidentirana le razlika med prihodki in stroški iz tega naslova, t.i. prihranki v izgubah električne energije. Prihodki od prodaje električne energije so v letu 2011 dosegli 365.483,6 tisoč EUR, kar je zaradi povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo za 76,8 % več kot v predhodnem letu. Ostali prihodki od prodaje storitev in materiala Skupine obsegajo prihodke iz naslova izvajanja investicij in projektov za zunanje naročnike, izgradnje priključkov, vzdrževanja tujih energetskih naprav, prodaje telekomunikacijskih storitev, neposrednih stroškov priključevanja in drugih storitev. V letu 2011 so bili realizirani v višini 8.470,5 tisoč EUR in so bili v primerjavi z doseženimi leta 2010 višji za 3,9 %, kar je v največji meri posledica višjih prihodkov iz naslova sofinanciranja in realizacije prihodkov iz naslova izgradnje sončnih elektrarn na ključ za zunanje investitorje. Prihodki iz naslova izvajanja lastnih investicij Skupine so bili v letu 2011 realizirani v višini 9.595,9 tisoč EUR, tj. za 1,6 % manj kot predhodno leto. Drugi poslovni prihodki, realizirani v višini 2.070,9 tisoč EUR, so bili od doseženih leto prej nižji za 8,2 %. Znižanje v primerjavi s predhodnim letom je v največji meri posledica manjše odprave dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev zaradi prenosa dela osnovnih sredstev, ki je bil financiran iz sredstev povprečnih stroškov priključevanja (pridobljenih od 1.7.2007 do 31.12.2009) na SODO d.o.o. ter manjših prejetih sredstev iz evropskih skladov. 47 48 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Finančni prihodki Skupine, doseženi v višini 699,9 tisoč EUR, so bili v primerjavi z realiziranimi v predhodnem letu višji za 30,1 % zaradi višjih realiziranih prihodkov iz naslova deležev v drugih družbah in višjih prihodkov od depozitov s kratkim rokom vezave. Drugi prihodki Skupine so bili v letu 2011 realizirani v višini 1.728,1 tisoč EUR. Glavnino teh prihodkov predstavljajo prejete zavarovalnine oz. odškodnine od zavarovalnice, v letu 2010 pa so bili v okviru drugih prihodkov realizirani tudi prihodki iz naslova zmanjšanja kazni po odločbi Urada za varstvo konkurence (zaradi ugotovitve usklajenega delovanja elektrodistribucijskih podjetij pri višanju cen električne energije v novembru 2007) s 3.533,4 tisoč EUR na 125 tisoč EUR. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 2,1 % DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 2,3 % PRIHODKI OD NAJEMA INFRASTRUKTURE IN IZVAJANJA STORITEV ZA SODO (s proračunom za l. 2010) 13,4 % PRIHODKI ZA POKRIVANJE IZGUB ELEKTRIČNE ENERGIJE IN OSKRBE SODO 2,8 % PRIHODKI OD PRODAJE ELEKTRIČNE ENERGIJE 79,4 % Odhodki Celotni odhodki Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašali 454.189,3 tisoč EUR in so bili višji od realiziranih v predhodnem letu za 57,7 %, kar je v največji meri posledica povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo. Stroški materiala in storitev Skupine so bili v letu 2011 realizirani v višini 389.674,9 tisoč EUR, od tega 93,8 % stroški nakupa električne energije za nadaljnjo prodajo ter stroški nakupa električne energije za izgube in oskrbe SODO. Ostali stroški materiala (brez stroškov nakupa električne energije) in stroški storitev so v letu 2011 znašali 24.204,6 tisoč EUR in so bili glede na predhodno leto nižji za 0,1 %. Stroški dela Skupine so v letu 2011 znašali 30.101,4 tisoč EUR in so bili zaradi znižanja števila zaposlenih v primerjavi z letom 2010 nižji za 0,2 %. Odpisi vrednosti so v letu 2011 znašali 28.428,2 tisoč EUR, od tega amortizacija 87,7 % vseh odpisov, prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 5,8 % in pri obratnih sredstvih 6,5 %. V primerjavi z realiziranimi predhodno leto so bili odpisi tako zaradi višje amortizacije kot višjih odpisov osnovnih in obratnih sredstev višji za 10,4 %. Drugi poslovni odhodki, realizirani v višini 1.395,5 tisoč EUR, so bili predvsem zaradi večjega oblikovanja rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade za 79,5 % višji od realiziranih leta 2010. Največji del finančnih odhodkov Skupine, ki so v letu 2011 znašali 4.388,8 tisoč EUR, predstavljajo odhodki za obresti iz posojil prejetih od bank (91,9 %). Finančni odhodki iz naslova bančnih posojil so bili zaradi povečanja dolgoročnih zadolžitev in pribitkov bank glede na predhodno leto višji za 8,5 %. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so bili v primerjavi z letom 2010 nižji za 78,4 %, v letu 2011 pa so bili v višini 266,9 tisoč EUR realizirani tudi odhodki iz naslova izvedenega finančnega instrumenta za ščitenje dolgoročnih posojil (obrestna kapica). Drugi odhodki Skupine so v letu 2011 znašali 200,4 tisoč EUR, predhodno leto pa so bila v okviru te postavke evidentirana tudi vračila preveč plačane električne energije gospodinjskim odjemalcem v višini 3.264,6 tisoč EUR. Struktura prihodkov in odhodkov iz poslovanja Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011 STROŠKI NAKUPA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA IZGUBE IN OSKRBE SODO 2,2 % DRUGI POSLOVNI ODHODKI 0,3 % ODPISI VREDNOSTI 6,3 % STROŠKI DELA 6,7 % OSTALI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 5,4 % STROŠKI NAKUPA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA NADALJNO PRODAJO 79,0 % 2.9. PREMOŽENJSKO FINANČNO STANJE Bilančna vsota Skupine Elektro Ljubljana je na dan 31.12.2011 znašala 514.692,7 tisoč EUR in se je v primerjavi z bilančno vsoto na dan 31.12.2010 povečala za 4,5 %. Sredstva Dolgoročna sredstva Skupine predstavljajo 80,7 % vseh sredstev Skupine. Njihov delež se je glede na stanje 31.12.2010 zmanjšal za 3,9 odstotne točke, predvsem na račun povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev. Največja postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena osnovna sredstva (79,8 % vseh sredstev Skupine), ki so se glede na stanje 31.12.2010 zmanjšala za 0,4 %. Zmanjšanje je posledica večjih odpisov sredstev kot pa so znašala investicijska vlaganja oz. povečanja vrednosti sredstev družbe. 49 50 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Kazalniki poslovanja Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011 Kratkoročna sredstva Skupine so se v letu 2011 glede na stanje konec leta 2010 povečala za 44,6 %, in sicer predvsem zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev in denarnih sredstev. Kratkoročne poslovne terjatve so se v največji meri zaradi povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo povečale za 35,4 %. Stanje zalog materiala se je povečalo za 31,2 %. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (AČR) so se v letu 2011 zmanjšale za 6,6 mio EUR, in sicer v največji meri za kratkoročno nezaračunane prihodke iz naslova ocenjenega poračuna regulativnega leta 2010 in za terjatve družbe po odločbi Davčne uprave. Viri sredstev Delež kapitala Skupine je v celotnih virih sredstev na dan 31.12.2011 znašal 52,2 % in se v primerjavi z deležem ob koncu leta 2010 znižal za 1,8 odstotne točke, kar je predvsem posledica povečanja kratkoročnih poslovnih obveznosti. Stanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter drugih rezervacij se je v primerjavi s stanjem 31.12.2010 povečalo za 8,3 %. OSTALA KRATKOROČNA SREDSTVA 2,4 % POSLOVNE TERJATVE 13,0 % POSLOVNE TERJATVE 16,8 % FINANČNE NALOŽBE 0,6 % FINANČNE NALOŽBE 0,3 % OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 83,8 % OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 79,8 % Stopnja osnovnosti investiranja = osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva 0,838 0,799 Stopnja finančnosti investiranja = vsota dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter naložbenih nepremičnin / sredstva 0,006 0,003 Stopnja dolgoročnosti investiranja = vsota osnovnih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb, naložbenih nepremičnin in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva 0,846 0,807 2010 2011 Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / obveznosti do virov sredstev 0,540 0,522 Stopnja dolgoročnosti financiranja = vsota kapitala, dolgoročnih dolgov in dolgoročnih rezervacij ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev 0,827 0,797 2010 2011 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 0,645 0,654 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev = vsota kapitala, dolgoročnih dolgov ter rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev / dolgoročna sredstva 0,978 0,988 Koeficient neposredne pokritosti kartkoročnih obveznosti (hitri koeficient) = likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,003 0,086 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) = vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti 0,763 0,934 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) = kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,802 0,956 KAZALNIKI GOSPODARNOSTI 2010 2011 Koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki 1,018 1,023 Koeficient celotne gospodarnosti = prihodki / odhodki 1,006 1,019 KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA Dolgoročne obveznosti so se v letu 2011 zmanjšale za 1,8 %, kratkoročne obveznosti pa so se glede na stanje konec leta 2010 povečale za 21,3 %, predvsem zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev (za 29,8 %), kar je v največji meri posledica povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo. OSTALA KRATKOROČNA SREDSTVA 2,0 % 2011 KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Dolgoročne pasivne časovne razmejitve (PČR) so se predvsem na račun brezplačno prevzetih osnovnih sredstev povečale za 3,6 %. Glavnino kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (PČR) po stanju na dan 31.12.2011 predstavljajo vnaprej vračunani stroški za polovico poračuna regulativnega obdobja 2004–2009, ki v skladu z omrežninskim aktom zapade v poravnavo v letu 2012 (498,1 tisoč EUR), preliminarni poračun regulativnega leta 2011 (1.281,1 tisoč EUR) in kratkoročno odloženi prihodki iz naslova poračuna bilančne skupine (382,2 tisoč EUR). 2010 Struktura sredstev in virov sredstev Skupine Elektro Ljubljana na dan 31.12.2011 KRATKOROČNE PČR 0,4 % KRATKOROČNE PČR 0,2 % POSLOVNE OBVEZNOSTI 11,3 % POSLOVNE OBVEZNOSTI 14,2 % FINANČNE OBVEZNOSTI 25,1 % FINANČNE OBVEZNOSTI 23,9 % REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR 9,3 % REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR 9,3 % KAPITAL 52,2 % KAPITAL 54,0 % 2010 2011 Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA) = čisti poslovni izid / povprečna sredstva - 0,013 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) = čisti poslovni izid v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) - 0,024 Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala = izplačane dividende v poslovnem letu / povprečni osnovni kapital - 0,004 2010 2011 Koeficient obračanja celotnih sredstev = prihodki / povprečna sredstva - 0,92 Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja = poslovni prihodki / povprečne terjatve iz poslovanja - 6,12 KAZALNIKI OBRAČANJA NEOPREDM. SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR 0,6 % NEOPREDM. SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR 0,7 % 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2011 51 52 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Kazalniki stanja investiranja Kazalniki gospodarnosti Stopnja osnovnosti investiranja, ki prikazuje delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih Skupine Elektro Ljubljana, ob koncu leta 2011 znaša 0,799. Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki in za Skupino Elektro Ljubljana ob koncu leta 2011 znaša 1,023. Skupina Elektro Ljubljana posluje gospodarno, saj poslovni prihodki presegajo stroške poslovanja. Glede na stanje 31.12.2010 se je gospodarnost poslovanja povečala za 0,6 odstotne točke. Stopnja finančnosti investiranja nam pove, kolikšen je delež tistih sredstev Skupine Elektro Ljubljana, ki sodelujejo pri nastajanju finančnih prihodkov. Vrednost kazalnika konec leta 2011 znaša 0,003, kar pomeni, da je bil delež kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb v celotnih sredstvih Skupine 0,3 %. Stopnja dolgoročnosti investiranja izraža stopnjo udeležbe dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih Skupine in za leto 2011 znaša 80,7 %. V primerjavi z letom 2010 se je delež zmanjšal za 3,9 odstotne točke zaradi zmanjšanja opredmetenih osnovnih sredstev in povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev ter denarnih sredstev. Kazalniki stanja financiranja Stopnja lastniškosti financiranja prikazuje delež lastniškega financiranja vseh sredstev Skupine Elektro Ljubljana. Vrednost kazalnika po stanju 31.12.2011 znaša 0,522, kar pomeni, da je Skupina s kapitalom financirala dobro polovico vseh sredstev. Stopnja dolgoročnosti financiranja ob koncu leta 2011 znaša 0,797, kar pomeni, da Skupina Elektro Ljubljana 79,7 % svojih sredstev financira z dolgoročnimi viri, 20,3 % pa s kratkoročnimi. Delež dolgoročnih virov v vseh virih se je glede na leto 2010 zmanjšal za 3 odstotne točke predvsem na račun povečanja kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev prikazuje razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi. Delež lastniškega financiranja osnovnih sredstev v letu 2011 znaša 65,4 % in se je glede na predhodno leto povečal za 0,9 odstotne točke predvsem na račun povečanja čistega poslovnega izida poslovnega leta. Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazuje dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev. Vrednost kazalnika se je ob koncu leta 2011 v primerjavi z letom 2010 povečala za 1 odstotno točko in znaša 0,988. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) ob koncu leta 2011 znaša 0,086, kar pomeni, da bi Skupina Elektro Ljubljana na dan 31.12.2011 lahko z denarnimi sredstvi poravnala 8,6 % kratkoročnih obveznosti. Najbolj nazorno nam razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi odhodki odraža koeficient celotne gospodarnosti. Skupina Elektro Ljubljana v letu 2011 posluje s čistim dobičkom, vrednost koeficienta celotne gospodarnosti pa je večja od ena, kar pomeni, da je poslovanje Skupine uspešno. Kazalniki dobičkonosnosti Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA) prikazuje delež dobička, ki ga Skupina Elektro Ljubljana ustvari z lastnimi sredstvi in kaže, kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju s sredstvi Skupine. ROA Skupine v letu 2011 znaša 0,013. Pričakovanja lastnika so, da ROA družbe Elektro Ljubljana d.d. do leta 2015 doseže 4,1 %, ob smiselni uporabi metodologije Javne agencije RS za energijo za določitev omrežnine11. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) za Skupino Elektro Ljubljana konec leta 2011 znaša 2,4 %. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS je, kot alternativni kazalnik zahtevanega donosa s strani lastnika, določila ROE za družbo Elektro Ljubljana d.d. v višini najmanj 6 % do leta 2015. Kolikšen del osnovnega kapitala predstavljajo dividende nam pove koeficient dividendnosti osnovnega kapitala. Vrednost koeficienta v letu 2011 za Skupino znaša 0,004. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS želi doseči 1 % dividendno donosnost na kapital matične družbe Elektro Ljubljana d.d.. Kazalniki obračanja Koeficient obračanja celotnih sredstev prikazuje število obratov sredstev v enem letu oz. koliko prihodkov ustvari Skupina Elektro Ljubljana z obstoječimi sredstvi. Koeficient ob koncu leta 2011 znaša 0,92. Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja kaže število obratov terjatev v denarna sredstva v enem letu. Konec leta 2011 koeficient znaša 6,12, kar pomeni, da je bil denar v povprečju pri kupcih vezan 59,8 dni. Sposobnost pokrivanja kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami nam kaže koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient), ki na dan 31.12.2011 znaša 0,934. Glede na stanje predhodnega leta se je koeficient povečal za 17,1 odstotno točko na račun večjega povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev in denarnih sredstev kot pa so se povečala kratkoročne obveznosti Skupine Elektro Ljubljana. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) izraža pokritost kratkoročnih dolgov z denarjem in drugimi kratkoročnimi sredstvi, tudi z zalogami. Vrednost koeficienta ob koncu leta 2011 znaša 0,956. 11 Priporočila in pričakovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb do družb z lastništvom države, AUKN, 29.2.2012 53 54 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.10. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Celovito obvladovanje tveganj pripomore k obvladovanju procesov in pomaga voditi Skupino v pravi smeri, kar poveča verjetnost doseganja boljših poslovnih rezultatov ter omeji verjetnost ustvarjanja izgube. Z upravljanjem tveganj ohranjamo, kot tudi dodajamo vrednost ugledu Skupine. Prav tako predstavlja podporo pri doseganju ciljev s tem, da omogoča konsistentnost in načrtovanje bodočih aktivnosti, je podpora poslovnemu odločanju, pripomore k učinkovitejšemu razporejanju virov in kapitala, omogoča razvoj in nudi podporo zaposlenim, znanju v podjetju ter zagotavlja optimizacijo poslovnih aktivnosti. S celovitim in pravočasnim zaznavanjem tveganj in z njihovim učinkovitim obvladovanjem je cilj Skupine predvsem: • doseganje strateških in poslovnih ciljev, • hitrejše odzivanje na spremembe, • zmanjšati vpliv negativnih ali izrednih dogodkov ter • optimizirati razmerje med tveganjem in donosom. V nadaljevanju izpostavljamo ključna tveganja po posameznih področjih poslovanja, za katera ocenjujemo, da jim bo Skupina izpostavljena tudi v prihodnosti. Poslovna tveganja Poslovna tveganja v Skupini Elektro Ljubljana se nanašajo na sposobnost zagotavljanja prihodnjih donosov in ohranjanja vrednosti sredstev. Investicijska tveganja v Skupini predstavljajo tveganja nepravočasne izvedbe investicij za zagotavljanje zadostne zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, dolgotrajna izvedba investicij in nedoseganje načrtovane ekonomike investicije. Tveganja pri načrtovanju in vrednotenju investicij, nabavi opreme in izvedbi del obvladujemo z vzpostavljenim sistemom planiranja investicij in izbora izvajalcev del, sprotnim nadzorom upravičenosti sprememb investicij ter vplivom sprememb na načrtovane stroške in doseganje načrtovane realizacije. Zunanje dejavnike tveganja na katere Skupina nima neposrednega vpliva obvladujemo s sodelovanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje, sodelovanjem pri pripravi prostorskih načrtov lokalnih skupnosti in čimprejšnjim pridobivanjem potrebnih soglasij h gradbenemu dovoljenju. Tržna tveganja v Skupini Elektro Ljubljana predstavljajo tveganja zmanjšanja naložbenih aktivnosti investitorjev in s tem povezanega opuščanja, optimiranja in spreminjanja terminskih planov predvidenih gradenj (projektov). Tveganje obvladujemo z racionalizacijo poslovanja, izkoriščanjem notranjih rezerv in izvajanjem trženjskih aktivnosti. Tveganje izgube premoženja je tveganje nastanka izgube zaradi nastopa nepredvidljivega pojava škodnega dogodka. Skupina tveganje obvladuje z zavarovanjem premoženja pri zavarovalnici. Nabavno tveganje v Skupini predstavlja nedobava, nepravočasna ali nekvalitetna dobava blaga za izvedbo planiranih del ter nepredvidljivo gibanje cen bakra in aluminija. Tveganje zmanjšujemo s pravočasno izvedbo javnih naročil, sklepanjem dolgoročnih pogodb, spremljanjem razmer na trgu in bonitete dobaviteljev ter stanja konkretnih nabav. Tveganje LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO nepredvidljivih gibanj cen na surovinskih trgih zmanjšujemo z aktivnim spremljanjem tržnih razmer in vplivov ter razmeram prilagojenim naročanjem blaga, predvsem kablov. Na cenovna tveganja najbolj vpliva sprememba strukture proizvodnih virov, energetska bilanca določenega cenovnega področja, omejenost čezmejnih prenosnih zmogljivosti, vreme, remonti elektrarn ter trenutna zasedenost prenosnih zmogljivosti. Cenovna tveganja lahko nastanejo še zaradi razlike med ceno realiziranega dolgoročnega nakupa posameznega produkta električne energije, kupljenega za graditev portfelja, in prodajno ceno tega produkta. Dodatna cenovna tveganja so posledica razlike med realizirano obliko diagrama cen in napovedano obliko diagrama cen prilagojeno na cene dolgoročnega, srednjeročnega ali kratkoročnega nakupa električne energije. V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana cenovna tveganja pri trgovanju z električno energijo omejevala predvsem z zapiranjem odprtih pozicij in ščitenjem na finančnih trgih. V ta namen smo spremljali, analizirali in optimizirali pozicije, spremljali in analizirali gibanja cen produktov električne energije ter izdelovali napovedi cen produktov električne energije. Cenovna tveganja pri trgovanju z električno energijo na trgu na debelo smo obvladovali tudi z vezavo nakupnih cen na likviden trg, z vzpostavljanjem partnerstev za zagotavljanje različnih izvedenih finančnih instrumentov in z ustreznimi napovedmi cen. Cenovna tveganja pri prodaji električne energije na trgu na drobno smo upravljali z vezavo cen za končne odjemalce na likviden trg, s ponudbo izvedenih finančnih instrumentov za odjemalce in z vezavo cen za obračun količinskih odstopanj odjemalcev na likviden trg. Na področju nakupa in prodaje električne energije so zelo pomembna količinska tveganja, ki nastanejo zaradi razlik med pogodbeno in prevzeto/dobavljeno količino električne energije. Ta so najpogosteje posledica vpliva vremena in temperature ter spreminjanje števila odjemalcev v prodajnem portfelju. Vpliv na količinska tveganja imajo tudi razlike med produkti trga električne energije na debelo in na drobno. Dodatna vrsta količinskih tveganj je posledica naključnih izpadov vodov in druge opreme ter posegov upravljavcev omrežij. Pri trgovanju na trgu z električno energijo na debelo smo obvladovali količinska tveganja s postavitvijo omejitev količinske in finančne izpostavljenosti pri nakupu in prodaji električne energije in z ustreznimi napovedmi potrebnih količin, kjer upoštevamo letno rast porabe ter pričakovani tržni delež. Za izboljšanje napovedi odjema smo pričeli v letu 2011 uporabljati programsko opremo za izdelavo kratkoročne in dolgoročne napovedi odjema, hkrati pa smo izboljšali proces spremljanja prodaje električne energije končnim odjemalcem. V okviru prodaje električne energije na trgu na drobno pa smo količinska tveganja obvladovali z razpršitvijo portfelja končnih odjemalcev, s pogodbenimi določili za napovedovanje odjema električne energije s strani končnih odjemalcev. Dodatno smo oblikovali različne portfelje nakupov in prodaj glede na vrsto poslov ali odjemalcev, s čemer smo poenostavili spremljanje količinske izpostavljenosti in prilagodili postopke zaščite značilnostim portfelja. Za Skupino Elektro Ljubljana so pomembna tudi likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz manjše globine trga z električno energijo, njegove splošne nelikvidnosti ali nelikvidnosti posameznih produktov. Vzroki likvidnostnih tveganj so v strukturi in modelu trga, izpadih proizvodnih enot ali prenosnih zmogljivosti in izjemnih vremenskih pogojev. Slabo likvidnost na veleprodajnih trgih smo zmanjševali z izbiro ustreznih partnerjev ter s časovno razpršenostjo nakupnih poslov. Dodatno smo v letu 2011 pričeli s trgovanjem na različnih trgih in uvozom energije. S takšnim trgovanjem povezujemo trge električne energije z višjo likvidnostjo s trgi z nižjo likvidnostjo, kar dodatno zmanjšuje likvidnostna tveganja. Tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev lahko negativno vplivajo na poslovni rezultat, zato je nujno njihovo obvladovanje. Za zmanjševanje 55 56 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev smo pri trgovanju na trgu na debelo uporabljali standardizirane krovne EFET pogodbe, ki urejajo celoten proces od sklenitve pogodbe do dobave/prevzema električne energije, kakor tudi postopke v primeru kršitev. Za zmanjševanje tveganj pri prodaji končnim odjemalcem pa smo uporabljali pogodbe, ki opredeljujejo pogodbene kazni in odškodnine v primeru kršitev. Finančna tveganja Z učinkovitim upravljanjem finančnih tveganj sledimo cilju stabilnega poslovanja z doseganjem načrtovanih poslovnih rezultatov. S pravočasnim zaznavanjem in odzivanjem na potencialne nevarnosti z ustreznimi ukrepi zavarujemo vpliv finančnih tveganj na poslovanje Skupine. Kreditno tveganje zajema vsa tveganja, da pogodbene obveznosti poslovnih partnerjev ne bodo poplačane v celoti oziroma sploh ne bodo poplačane. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se je plačilna nedisciplina nadaljevala tudi v letu 2011 in so bili pogodbeno dogovorjeni roki pogosto preseženi. Naraslo je tudi število stečajev, likvidacij ali prisilnih poravnav poslovnih partnerjev. Tudi v letu 2011 smo v Skupini za obvladovanje tovrstnih tveganj redno spremljali plačilno disciplino kupcev oziroma odjemalcev in preverjali njihovo bonitetno oceno, omejevali izpostavljenost do posameznih poslovnih partnerjev, dodatno zahtevali zavarovanja tveganih terjatev do kupcev z bančnimi garancijami in drugimi zavarovalnimi instrumenti, zaostrovali smo politiko upravljanja z dolgovi. V primeru neplačil omrežnine smo s poslovnim partnerji v skladu z zakonsko ureditvijo prekinili tudi pogodbo o dobavi električne energije. Skupina je za zmanjšanje kreditnih tveganj pri prodaji električne energije na trgu na drobno vpeljala standardizirani delovni tok, s katerim se je zagotovil ustrezen zajem in deljenje informacij, razmejitev odgovornosti in avtomatsko poganjanje aktivnosti odgovornih oseb. Pri sklepanju in obnavljanju obstoječih pogodb z odjemalci smo uporabljali po lastni metodologiji izdelano bonitetno oceno in bonitetno oceno zunanjih bonitetnih agencij. V primeru slabe bonitetne ocene poslovnega partnerja, smo uporabili ustrezne kupoprodajne pogodbe, pridobili poroštva matičnih oz. povezanih podjetij, v skrajnem primeru pa zahtevali tudi menice ali bančne garancije. Pri gospodinjskih odjemalcih smo zahtevali, da imajo pred sklenitvijo nove pogodbe o dobavi električne energije poravnane obveznosti iz naslova predhodnih dobav električne energije, kar je utemeljeno v Posebnih pogojih za sklenitev pogodbe o oskrbi z električno energijo – gospodinjski odjemalci. Pri največjih odjemalcih električne energije smo spremljali njihovo finančno stanje tudi tekom dobave. V primeru poslabšanja bonitetne ocene poslovnega partnerja oz. če so v medijih objavljene informacije o slabšanju finančnega položaja poslovnega partnerja, se je povečala pozornost pri izterjavi morebitnega dolga tega partnerja. To pomeni pospešitev postopkov v delovnem toku izterjave, ki v skrajnem primeru lahko privedejo tudi do prekinitve pogodbe o dobavi ter unovčenje morebitnih zavarovanj. Likvidnostno tveganje oz. plačilno sposobnostno tveganje, zajema tveganja, ki so povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov za poravnavanje svojih tekočih obveznosti. S sprejetjem novega regulatornega okvira, učinkovitim gospodarjenjem s sredstvi in izboljševanjem kapitalske ustreznosti, likvidnostno tveganje obvladujemo in ocenjujemo, da je zmerno. Kratkoročno likvidnostno tveganje Skupina obvladuje s sistematičnim načrtovanjem bodočih denarnih tokov, učinkovitim upravljanjem denarnih sredstev in ustreznimi vnaprej dogovorjenimi kreditnimi linijami pri bankah. Tako kratkoročno uravnavamo denarne tokove. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Dolgoročno likvidnostno tveganje Skupina obvladuje z izboljševanjem kapitalske ustreznosti in ustreznim servisiranjem dolgoročnih posojil. Vendar se lahko zaradi finančne krize in znižanja kreditne sposobnost bank, pojavi tveganje, da banke ne bodo refinancirale zapadle dolgoročne finančne obveznosti. Skupina Elektro Ljubljana je zaradi pomembnega deleža dolžniškega financiranja izpostavljena tudi obrestnemu tveganju. Glavnina posojilnih pogodb je bila sklenjena na podlagi spremenljivih obrestnih mer (EURIBOR, LIBOR), zato ima spreminjanje obrestih mer na globalnih finančnih trgih velik vpliv na poslovanje Skupine. V letu 2011 smo bili priča zaostrenim finančnim razmeram in višjim obrestnim meram. Kljub temu je Skupina zaradi dobre plačilne sposobnosti, dosegala ugodnejše obrestne mere za posojila, kot je povprečje v Sloveniji. Obrestno tveganje se obvladuje s pridržanjem pravice po predčasnem odplačilu posojila in zamenjavo spremenljive obrestne mere za nespremenljivo ali obratno. Zaradi pričakovanj po povišanju spremenljivih obrestnih mer smo v letu 2011 za obvladovanje tveganj za del dolgoročnih posojil uporabili izvedene finančne inštrumente. Skupina je delno izpostavljena valutnemu tveganju, pri katerem se zmanjšajo gospodarske koristi zaradi spremembe deviznega tečaja. Skupina je valutnemu tveganju izpostavljena zaradi dela zadolžitev v tuji valuti, to je švicarskih frankih. V letu 2011 je SNB (Švicarska narodna banka) določila minimalni tečaj EUR/CHF na 1,20. Z intervencijo SNB se tako vzdržuje minimalno menjalno razmerje EUR/CHF 1,20. V prihodnje se zato ne pričakuje nadaljnje rasti tečaja in s tem tudi ne višje izpostavljenosti valutnemu tveganju. Tveganje Skupina zmanjšuje tudi s sprejeto strategijo, da se zadolžujemo v domači valuti. Tveganje delovanja Tveganja delovanja so povezana s poslovnimi procesi in aktivnostmi, ki se izvajajo v Skupini. Predstavlja tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspešnih notranjih postopkov, informacijskih sistemov, napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora ali zunanjih dogodkov. Skupina tveganja obvladuje na urejen način, saj ima za štiri poslovna področja pridobljen certifikat po standardih ISO. Informacijska tveganja predstavljajo verjetnost, da pride do izgub oziroma motenj v poslovnih procesih Skupine zaradi groženj in ranljivosti skupne informacijske infrastrukture, skupnih centralnih gradnikov, aplikativnih sistemov vključno s predstavitvenim delom ter pri izvajanju informacijskih storitev. Posledice, ki pri tem lahko nastanejo so izguba razpoložljivosti, integritete in zaupnosti informacijskih sredstev. Tveganja obvladujemo s pomočjo sprejetih programov ukrepov, ki temeljijo na analizi in upravljanju informacijskih sredstev. Izpostavljenost tveganju Skupina obvladuje z naslednjimi ukrepi: • stalno preverjan načrt neprekinjenega poslovanja, • vsakoletna analiza varnosti informacijskega sistema, • upravljanje varnostnih incidentov, • več nivojska proti virusna zaščita, • stalno aktivno nadzorovan sistem za preprečevanje zlorab, • izvajanje varnostnih politik in • nadzor nad dodeljevanjem avtentikacij in avtorizacij. Skupina Elektro Ljubljana vseskozi sledi tehnološkim trendom in uvaja nove tehnološke rešitve ter ustrezno usposablja sodelavce in uporabnike. 57 58 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Pravno tveganje v Skupini predstavlja tveganje za zniževanje gospodarskih koristi zaradi neizpolnjevanje zahtev predpisov in neizpolnjevanja ali nedorečenosti pogodbenih določil. Tveganje obvladujemo z lastno pravno službo, ki spremlja zakonodajo, sodeluje pri pripravi pogodb in koordinira reševanje sporov oziroma tožb. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.11. INVESTICIJE Investicijska vlaganja Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašala 22.260,7 tisoč EUR in so bila v primerjavi z letom 2010 za 11,1 % nižja. Regulatorna tveganja obsegajo netržne faktorje, kot so pravni zapleti, spremembe in nedorečenost predpisov in politične odločitve. Pred regulatornimi tveganji smo se ščitili z ažurnim spremljanjem zakonodaje, udeležbo v javnih posvetovanjih in s pogodbenimi opredelitvami časovne razpršenosti nakupnih poslov na področju električne energije. Tveganja na področju varstva pri delu predstavljajo tveganja nastanka odškodninskih zahtevkov zaradi delovnih nezgod. Tveganje obvladujemo z uvedenim sistemom po zahtevah standarda OHSAS 18001, izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih za varno delo ter kontrolo zaposlenih pri izpolnjevanju zahtev standarda, zakonodaje in internih predpisov s področja varstva pri delu. Tveganja s področja ravnanja z okoljem predstavljajo tveganja nastanka izgube zaradi napačnega ravnanja z odpadki, onesnaženja okolja zaradi izliva olja ipd. Tveganje obvladujemo z aktivnostmi v okviru standarda ISO 14001 predvsem pa s sprejetim načrtom gospodarjenja z odpadki, učinkovitim ločevanjem in evidentiranjem odpadkov, oceno okoljskih tveganj in na tej podlagi sprejetimi okoljskimi programi ter s stalnim dopolnjevanjem in preverjanjem izvajanja organizacijskih predpisov s področja okolja. Tveganja napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora smo v Skupini omejevali s postopki in procesi preverjanja, določanja pristojnosti in meja odobritev posameznih trgovcev in prodajnega osebja pri sklepanju poslov z električno energijo. Z enakimi postopki smo omejevali tudi tveganja prevar. Dodatno pa na zmanjševanje tveganj prevar vpliva pozitivna klima v podjetju ter zadovoljstvo zaposlenih. Tveganja človeških napak smo obvladovali s primerno kadrovsko zasedbo in izobraževanjem ter z uvajanjem sodobnih in povezanih informacijskih rešitev. 22,3 9% Skupina Elektro Ljubljana deluje tudi na področju distribucije električne energije, zato se moramo v pogodbi s SODO-m prilagajati zakonskim zahtevam in področni regulativi, ki jo določa Javna agencija RS za energijo. Vsaka zakonska sprememba vpliva na stroške poslovanja in lahko vpliva tudi na obseg poslovanja. Tveganje Skupina zmanjšuje s sodelovanjem pri pripravi zakonskih sprememb in proučevanjem vplivov pred uvedbo sprememb v pravni red. Kadrovsko tveganje v Skupini predstavlja tveganja izgube ključnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra in neizpolnjevanje pravil in predpisov s strani zaposlenih. Navedena tveganja obvladujemo s sistemom celostnega razvoja kadrov, vzpostavljanjem stimulativnega delovnega okolja za ključne kadre, sistemom mentorskega izobraževanja, pravočasnim pomlajevanjem kadrovske strukture, z notranjim komuniciranjem, z merjenjem organizacijske klime, z izvajanjem in analizo letnih razgovorov ter skrbjo za zaposlene v okviru projekta družini prijazno podjetje. 25,0 INVESTICIJE V MIO EUR STRUKTURA INVESTICIJ V % 9% 22 % 17 % OSTALA VLAGANJA 74 % 69 % DISTRIBUCIJSKE NAPRAVE DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE Investicije Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011 2010 2011 Distribucijsko omrežje V letu 2011 so bili realizirani oz. v realizaciji naslednji visokonapetostni objekti: • RTP 110/20 kV Litostroj, • 110 kV kablovod RTP Šiška – RTP Litostroj, • razširitev in rekonstrukcija RTP 110/20 kV Trebnje, • razširitev in rekonstrukcija RTP 110/20 kV Cerknica, • RTP 110/20 kV Potniški center Ljubljana (PCL), • gradnja RP 20 kV Škofljica. Gradnja RTP Litostroj je bila v letu 2010 fizično končana. V letu 2011 je bil, po uspešno opravljenih zagonskih in funkcionalnih preizkusih, opravljen tehnični pregled objekta in pridobljeno uporabno dovoljenje. V decembru 2009 začeta gradbena dela na 110 kV kablovodu RTP Šiška – RTP Litostroj so se končala v prvi polovici leta 2010. Na kablovodu so se v letu 2011 izvajali zagonski in funkcionalni preizkusi, opravljen je bil tehnični pregled objekta in pridobljeno uporabno dovoljenje. Pri razširitvi in rekonstrukciji RTP Trebnje so se nadaljevala dela iz leta 2009, ko se je rekonstruiralo in vključilo v obratovanje dvajset 20 kV celic in 110 kV polji TR2 in DV Ivančna Gorica. V letu 2010 so bila izvedena elektromontažna dela v 110 kV polju TR3 in 110 kV DV polju Hudo 1. V letu 2011 je bilo izvedeno preizkušanje in nastavitve zaščite in daljinskega vodenja v obeh 110 kV poljih s pripadajočo 20 kV TR celico v 20 kV stikališču. Do konca julija 2011 so bila izvedena vsa dela na objektu. Do konca leta 2011 je bil izdelan projekt izvedenih del in pridobljeno strokovno mnenje s strani pooblaščene inštitucije, s čemer so bila dela na objektu tudi formalno končana. 59 60 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO V drugi polovici leta 2011 so se pričele izvajati aktivnosti za izvedbo del na razširitvi in rekonstrukciji RTP Cerknica, z izvedbo razpisov. Do konca leta 2011 je bila izvedena montaža jeklenih konstrukcij za 110 kV aparate v novem 110 kV transformatorskem polju TR1 in novem 110 kV daljnovodnem polju Logatec 1. Dela se nadaljujejo v letu 2012. Gradbeni del RTP Potniški center Ljubljana (PCL) se gradi v sklopu stanovanjsko poslovnega kompleksa Situla na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Na podlagi pogodbe za nakup prostorov RTP z investitorjem kompleksa je bil v letu 2011 plačan prvi obrok za prostore RTP. Do konca leta 2011 je bila pripravljena tehnična dokumentacija za razpis za dobavo 110 kV in 20 kV opreme ter opreme lastne rabe. Z gradnjo RP Škofljica smo pričeli po pridobitvi kulturno varstvenega soglasja 2009. Gradbena dela na objektu so bila končana v prvi polovici leta 2010. Do konca leta 2010 je bila v teku realizacija pogodbe za dobavo 20 kV celic in naprav lastne rabe. V letu 2011 so bile dobavljene in ključavničarsko zmontirane 20 kV celice in naprave lastne rabe. Omare lastne rabe in akumulatorske baterije so bile na objektu montirane in električno povezane. Izvedene so bile tudi sekundarne električne povezave 20 kV celic. Realizacija pogodbe za dobavo opreme za zaščito, vodenje in meritve je bila ob koncu leta 2011 v zaključni fazi. Na distribucijskem omrežju SN in NN so se izvajale naložbe v objekte, katerih vloga v distribucijskem omrežju je predvsem povečanje razpoložljive moči v določenih točkah distribucijskega omrežja na podlagi izdanih elektroenergetskih soglasij in pogodbenih obveznosti, priključitev novih odjemalcev ter izboljšanje napetostnih razmer oz. zagotovitev dobave električne energije pri odjemalcih električne energije v skladu s predpisi. Vključene so tudi izgradnje osnovnih vodov SN omrežja med posameznimi napajalnimi področji in rekonstrukcije le-teh. Objekte SN in NN smo v letu 2011 gradili v veliki večini z lastnimi izvajalskimi skupinami, razen gradbenih del, ki smo jih oddajali v izvajanje zunanjim izvajalcem. Fizični obseg realizacije investicij v sklopu vlaganj v objekte SN in NN v letu 2011 obsega: • 46 novih transformatorskih postaj, • 14 obnovljenih ali rekonstruiranih transformatorskih postaj, • 105 vgrajenih transformatorjev instalirane moči 26.620 kVA, • 77 km zgrajenih in obnovljenih SN vodov v nadzemni ali kabelski podzemni izvedbi, • 74 km zgrajenega in obnovljenega NN omrežja ter • 22 km zgrajenih kabelskih kanalizacij za SN in NN vode. Med objekti SN in NN so bili v letu 2011 realizirane ali v gradnji sledeče tako finančno kot fizično obsežnejše samostojne investicije: • obnova 20 kV kabelske zanke v Ribnici, izgradnja transformatorskih postaj TP Zavrtke, TP Goriča vas, TP Lipovec in TP Ribnica grad, vse z 20 kV priključki in NN razvodi, ter obnove NNO Grčarice, NNO Velike poljane, NNO Žlebič – jug, NNO Žlebič – sever in NNO Jakšiči na DE Kočevje; • izgradnja kablovodov 10(20) kV na relacijah RTP Litostroj – ŠP Stožice in TP Brinje – TP Avtoobnova, kabelske kanalizacije RTP Vič – Plinska elektrarna Barje, Okrogarjeva – TAČ, RTP Vič – Kozarje 1. etapa, Brdo – jug, Brodska cesta, Kajakaška cesta, Gornji trg, Dolenjska cesta, Gimnazija Šentvid, Prušnikova – Hafnerjeva, Rimska cesta – Igriška, Pražakova – Cigaletova in Majorja Lavriča ter transformatorske postaje TP Imparo Cesta v Gorice, TP Srednje Gameljne in TP Tomačevo Rudis na DE Ljubljana mesto; • izgradnja dvosistemskega 20 kV kablovoda RTP Kamnik – PC Komenda, transformatorskih postaj TP Zalog nadomestna, TP Drenov grič – Fik, TP Kitni vrh – Kobiljek, TP Plešivica, TP LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Ravno Brdo, TP Stegne nadomestna, TP Idrijska nadomestna, TP Kalce Štangar, TP Škofljica most, TP Podpeč Apnenca, TP Lanevše, TP Depala vas Jurček, TP Podšentjur Kovkar in TP Rakitna jezero s priključnimi vodi in NN razvodi, obnova NNO Oševek ter izvedba investicijsko vzdrževalnih del (IV) na DV Kamnik, DV Domžale Vrba – Moravče, DV Tuhinj in DV Senožeti na DE Ljubljana okolica; • izgradnja kabelske kanalizacije na Ljubljanski vpadnici, kablovodi 20 kV KB TP Breg revolucije – TP Trdinova in 20 kV KB Uršna sela – Podgrad, izgradnja transformatorskih postaj TP Verdun pri Uršnih Selih, TP Herinja vas, TP Kurja vas, TP Gornja gomila, TP Ručetna vas 2 in TP Medvedjek s priključnimi 20 kV vodi in NN razvodi, obnova DV Mirna peč ter obnova NNO Trebnje, NNO Čadraže in NNO Trška gora na DE Novo mesto; • izgradnja TP SE Obrat Trbovlje, TP Močilno 3, TP Gvido, TP Vodenik, TP Novi Log s priključnimi vodi ter NN razvodi, pokablitev 20 kV daljnovoda Sopota, obnova NNO TP Slatno izvod Turje in obnovitvena dela na NNO Zagorje na DE Trbovlje. V okviru distribucijskih energetskih sklopov so bile v letu 2011 za distribucijski center vodenja (DCV) Elektro Ljubljana izvedene posodobitve sekundarne opreme TK in UKV zvez in kupljena dodatna strojna oprema za lažje servisiranja sistema, ki predstavlja redundanco osnovni opremi. Realizacija v sklopu vodenja in avtomatizacije SN omrežja vključuje realizacijo avtomatizacije 1 TP kabelske izvedbe. V sklopu TK infrastrukture je bila realizirana optična povezava RTP Radeče – RTP Trebnje, izvedena so bila pripravljalna dela na zamenjavi poškodovanega OPWR (optičnega kabla navitega okrog faznega vodnika) na relaciji med RTP Gotna vas in Osojnikom, realizirane pa so bile tudi krajše optične povezave in dostopovni vodi, vključno s telefonskimi aparati, radijskimi postajami, digitalizacijo fiksne telefonije, TK sistemom SDH/FMX in TK sistemom IP. Pomembnejše naložbe Skupine v obnovljive vire energije v letu 2011 so bile: • investicijsko vzdrževalna dela na jezu hidroelektrarne Sava Brod v Tacnu, • elektromontažna dela na mFE Nadzorništvo Domžale, mFE Nadzorništvo Logatec, mFE RTP Vič, mFE RTP Gotna vas, mFE RTP Črnomelj in mFE RTP Domžale, • nakup polnilnih postaj za električna baterijska vozila. Distribucijske naprave in dokumentacija V okviru merilnih naprav so se vršile investicije v sistem merjenja in merilne naprave z nabavo merilne opreme za široko potrošnjo, industrijske odjemalce in nabavo opreme za potrebe AMR. Največja postavka v okviru investicij v distribucijske naprave in dokumentacijo je bila investicijsko–tehnična dokumentacija, ki obsega investicijsko–tehnično dokumentacijo za distribucijske objekte VN, SN in NN napetostnega nivoja, ki še niso uvrščeni v aktualni plan investicij. Investicijska vlaganja so se vršila tudi v rezervno opremo z nakupi SN stikalne opreme, usmernikov, razsmernikov in akumulatorskih baterij za redne in izredne zamenjave v obstoječih objektih. 61 62 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Ostala vlaganja Glavnino realizacije v okviru ostalih vlaganj v letu 2011 predstavljajo vlaganja v informacijski sistem, obratne stavbe in zemljišča, transportna sredstva in inventar. V letu 2011 je bila izvedena nabava računalnikov, tiskalnikov, monitorjev sistema za računalniški varnostni nadzor IPS, strežniških stikal NAS in opreme za razširitev diskovne knjižnice. Poleg tega vlaganja v informacijski sistem obsegajo vlaganja v prenovo integriranega informacijskega sistema (IIS) in informacijskega sistema za obvladovanje količinske agregacije. Izvedena je bila nadgradnja informacijskega sistema za upravljanje polnilnih postaj za polnjenje oz. praznjenje električnih vozil. Na področju razvoja in vzdrževanja programske opreme je bil dograjen modul Blist za ekonomsko analizo ponudb, izveden nakup in uvoz podatkov digitalnega modela višin ter prva faza integracije PISELJ in informacijske podpore daljinskemu odčitavanju števčnih stanj MOW-e. Realizacija vlaganj v poslovne stavbe in inventar obsega izvedbo obrtniških del in nabavo pohištva ob selitvi organizacijskih enot na lokacijah Ljubljana, Slovenska cesta in Kotnikova ulica zaradi izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije. V sklopu transportnih sredstev je bila izvedena nabava in zamenjava dotrajanih vozil. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Informacijska podpora procesom poslovanja je v večji meri podprta z integriranim informacijskim sistemom, ki ga vzdržuje in upravlja Informatika d.d.. V letu 2011 so bile na omenjenem informacijskem sistemu izvedene zgolj nujno potrebne nadgradnje zaradi zakonodaje, hkrati pa se je nadaljevala prenova obstoječega informacijskega sistema, ki v sklopu lastnega razvoja zajema izgradnjo novega obračuna in podporo življenjskemu cilju odjemalca. V okviru prenove je potekal tudi javni razpis za nakup in implementacijo poslovnega informacijskega sistema. Omenjen sistem dopolnjujejo informacijski sistemi, ki zaokrožujejo celostno arhitekturo informacijske zgradbe. Na tem področju so potekala običajna vzdrževalna dela zaradi prilagoditev zakonodajnim in drugim tržnim razmeram, prav tako tudi tehnološke posodobitve. Izvedena so bila posodobitvena in vzdrževalna dela glede strežniške in namizne računalniške in programske opreme. Povečevanje uporabnosti informacijskih sistemov smo dosegali z različnimi stopnjami integracije v odvisnosti od potreb in zahtev uporabnikov. Kakovost podatkov smo zagotavljali s sodobnimi pristopi digitalizacije. Na področju sistema upravljanja varovanja informacij smo učinkovito in uspešno izvedli potrebne varnostne elemente v skladu z zahtevami ISO 27001. Intenzivno smo sodelovali pri pripravah in izvedbah izobraževanj s področja informatike. Proti koncu leta smo zasnovali in opredelili strategijo zagotavljanja informacijskih storitev za naslednje štiriletno obdobje. Tesna povezanost informatike s poslovnimi področji omogoča uporabo najboljših praks v vseh delih poslovnih procesov. Razvoj informacijske tehnologije, ki sloni na sodobnih svetovnih smernicah, zagotavlja dolgoročno zanesljivost ter kakovostno podporo odločanju. 2.12. INFORMATIKA Eden izmed temeljev uspešnega poslovanja Skupine Elektro Ljubljana je zagotavljanje učinkovite informacijske podpore zahtevam izvajanja procesov uporabnikov. Zagotavljanje informacijskih storitev sloni na sodobnih svetovnih trendih in smernicah razvoja računalniške tehnologije. Celostne poslovne informacijske storitve omogočajo optimalno, varno in pregledno poslovanje Skupine ter kakovostno podporo odločanju. Z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in zagotavljanjem informacijskih storitev želimo zagotoviti prednosti in koristi za vse uporabnike, ki so na kakršen koli način povezani s Skupino. Pri tem so prednosti, ki jih prinaša zagotavljanje informacijskih storitev, bodisi posredne ali neposredne in se izražajo v večji učinkovitosti in uspešnosti poslovanja Skupine, hitrejšem in natančnejšem načinu dela, znižanju stroškov delovanja, večji odprtosti, odgovornosti in preglednosti delovanja ter večji enostavnosti, enotnosti in dostopnosti poslovnih storitev, vse skupaj ob upoštevanju vidikov varnosti in odgovornosti do okolja. Uresničitev te vizije vidimo v neprestanem sodelovanju uporabnikov z odgovornimi za IKT in sledenjem sodobnih trendov na omenjenem področju. Pomembne prvine pri izvajanju temeljnih strateških ciljev so horizontalne funkcije upravljanja poslovnih informacijskih storitev, saj segmentirano zaokrožujejo celovito podporo vodstvenim, temeljnim in podpornim procesom. Uporaba centralnih horizontalnih funkcij bo Skupini omogočila lažje in hitrejše izvajanje procesov in projektov na opredeljenih vsebinskih področjih. Začetek leta 2011 je bil zaznamovan z aktivnostmi povezanimi z izčlenitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo. V ta namen smo izdelali poslovni model, po katerem obračunavamo informacijske storitve, potrebna pa je bila tudi ločitev določenega manjšega dela infrastrukture in informacijskih sistemov. 2.13. KAKOVOST V okviru Skupine Elektro Ljubljana je družba Elektro Ljubljana d.d. certificirana po standardih ISO in ima potrjene sledeče certifikate: •ISO 9001- Sistem vodenja kakovosti, •ISO 14001- Sistem ravnanja z okoljem, •OHSAS 18001- Sistem za vodenje varnosti in zdravje pri delu ter •ISO 27001- Sistem za upravljanje informacij. V letu 2011 pa je tudi novoustanovljeno podjetje Elektro Energija d.o.o. pridobilo certifikata ISO 9001- Sistem vodenja kakovosti in ISO 27001- Sistem za upravljanje informacij. Poleg ISO certifikatov imata obe družbi tudi certifikat Družini prijazno podjetje. Vsi certifikati skupaj predstavljajo sistem vodenja in integracijo dobrih praks, kar predstavlja proces, ki se stalno revidira, dopolnjuje in izpopolnjuje. Sledi tržnim, zakonskim in internim procesnim zahtevam. Delovanje posameznih sistemov je združeno v Svetu za sisteme vodenja kakovosti, ki združuje posamezne segmente in področja. Pooblaščenci za posamezna področja so nosilci integracijskega procesa posameznih praks, priporočil ali zakonskih obvez. Danes to ne predstavlja več samo priročnega orodja, ampak je esencialni del delovanja podjetja. To je razvidno tako s tržnimi pritiski kot zakonskimi določbami. Svet za kakovost se je redno sestajal in obravnaval priporočila presoje v letu 2011. 63 64 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Aktivnosti na Sistemu vodenja kakovosti Krovni standard ISO 9001 postaja predpogoj za uspešno poslovanje sleherne družbe v današnjih ostrih konkurenčnih razmerah. Definirani in urejeni procesi z neprestanim izboljševanjem le-teh so tako ključ za obstoj in nadaljnji razvoj vsakega poslovnega sistema. V ta namen načrtujemo celovito prenovo in ponovni popis vseh procesov v Skupini Elektro Ljubljana. Aktivnosti na Sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu Najbolj praktičen in za zaposlene najpomembnejši standard je OHSAS 18001. Na tem področju je zakonodaja najbolj zahtevna in predvideva visoke kazni za kršitelje. V skladu z zahtevami zakonodaje in standarda se organizirajo izobraževanja in izvaja nadzor. Poleg obstoječih programov za zmanjšanje tveganj na višini, zmanjšanje tveganj zaradi nastanka obločnega plamena na elektroenergetskih napravah, zmanjšanje tveganj za dela v bližini naprav pod napetostjo, zmanjševanje nevarnosti zaradi prisotnosti v cestnem prometu, pregled osnovnih sredstev, nadzor nad izvajanjem del na terenu, smo v letu 2011 izpeljali tudi program za delo pod napetostjo. Aktivnosti na Sistemu upravljanja in varovanja informacij Standard 27001 zahteva zelo natančen nadzor nad informacijskimi sredstvi, analizo tveganj itd. Certifikat predstavlja konkurenčno prednost tako z vidika obvladovanja informacijskih tveganj kot procesnega obvladovanja družbe. V sklopu tega certifikata se izvaja tudi program za pregled in celovito ureditev arhiva, izvaja se ponovna analiza informacijskih sredstev in ocena tveganj. Aktivnosti na Sistemu ravnanja z okoljem Ravnanje z okoljem postaja za vsako družbo z vsakim dnem vse pomembnejše. Tako standard ISO 14001 kot tudi zakonodaja od poslovnih sistemov zahtevata neprestano zmanjševanje vplivov na okolje in meje dovoljenega na področju okolja postavljata čedalje višje. S pogostim inšpekcijskim nadzorom se preverja ustreznost poslovanja na področju ravnanja z okoljem skladno z zakonodajo. Aktivnosti na Sistemu ravnanja z okoljem so natančneje predstavljene v poglavju 3.2. Skrb za okolje. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO 2.14. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ Proces načrtovanja in razvoja Skupine Elektro Ljubljana se je v letu 2011 izvajal po Planu razvoja 2011, v katerem so bili razvojni projekti razdeljeni v naslednje sklope: • poslovni načrti in strategija, • elektroenergetske analize, • študije načrtovanja omrežja in postrojev, • načrtovanje tehnoloških sistemov, • načrtovanje poslovnih sistemov. Poslovni načrti in strategije V sklopu poslovnih načrtov in strategij v planu razvoja za leto 2011 ni bilo predvidenih aktivnosti. V drugi polovici leta 2011 pa se je pristopilo k potrebnim aktivnostim za izčlenitev dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo ter prilagoditev poslovanja v matični družbi. Elektroenergetske analize Skladno z začrtanim razvojem distribucijskega omrežja in predvideno aktivnostjo investitorjev so bile pripravljene vse potrebne elektroenergetske analize za umestitev novih objektov v elektrodistribucijsko omrežje. Zaradi zmanjšanja investicijskih sredstev za razvoj omrežja in povečanega obsega investiranja zasebnih investitorjev v izgradnjo foto-napetostnih elektrarn se je v letu 2011 dodatno spremenila struktura izvedenih analiz in sicer v smeri povečanja analiz za potrebe priključitev novih proizvodnih virov iz obnovljivih virov energije na distribucijsko omrežje. Študije načrtovanja omrežja in postrojev Študije načrtovanja omrežja in postrojev so neposredno povezane z razvojem in obratovanjem elektrodistribucijskega omrežja, z elementi tega omrežja ter z oblikovanjem tehnične zakonodaje in standardizacije. Omenjene študije so podpora načrtovanju tehnoloških in poslovnih sistemov ter predstavljajo eno izmed glavnih izhodišč za desetletni načrt razvoja elektrodistribucijskega omrežja na območju Elektra Ljubljana. Pripravljajo jih predvsem fakultete in specializirani inštituti v sodelovanju s strokovnjaki družbe. Načrtovanje tehnoloških sistemov V sklopu projektov načrtovanja tehnoloških sistemov so bili v letu 2011 aktualni predvsem večji projekti, ki se nanašajo na funkcionalno informacijsko podporo in kakovostno dobavo električne energije vsem uporabnikom omrežja. Največji delež prestavljajo projekti informacijske prenove, ki v delu informacijske prenove zajema nakup opreme dela poslovnega informacijskega sistema (ERP). Zaradi pritožb potencialnih ponudnikov in čakanja na mnenje Državne revizijske komisije projekt ERP v letu 2011 ni potekal v skladu s predvidenim terminskim planom. Projekti v letu 2011 niso bili realizirani v celoti in se nadaljujejo z izvajanjem v letu 2012. 65 66 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNO POROČILO Največji delničar družbe je Republika Slovenija z 79,5 - odstotnim deležem, pet največjih delničarjev družbe pa je imelo skupaj v lasti 90 % vseh delnic. Projekt Razvoj infrastrukturne podpore za obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema ter analize portfelja bilančne podskupine Elektro Ljubljana se je zaključil. Omenjena podpora bo temelj za učinkovito in kakovostno delo na področju nakupa in prodaje električne energije v prihodnje. Delničar V sklopu načrtovanja tehnoloških sistemov družba sledi svoji viziji z realizacijo projektov s področja učinkovite rabe energije, implementacije infrastrukture za električna vozila, razvoja sistemov soproizvodnje toplote in elektrike ter obnovljivih virov energije. Republika Slovenija Načrtovanje poslovnih sistemov Pet največjih delničarjev Elektro Ljubljana d.d. na dan 31.12.2011 V okviru projekta Vzpostavitev sheme lojalnosti kupcev je bil realiziran sistem kluba zvestobe preko kuponov ugodnosti za vse gospodinjske odjemalce. V sklopu projektov načrtovanja razvoja poslovnih sistemov je bilo težišče dela na projektih, ki so povezani z uporabniki omrežja. V okviru projekta Učinkovita raba energije s krmiljenjem odjema je bilo, na podlagi predhodno vzpostavljenih laboratorijsko testnih okolij pri nekaterih poslovnih odjemalcih, pripravljeno vse potrebno za tržno implementacijo storitev na segmentu poslovnega odjema. S tem je bila v letu 2011 vzpostavljena prva virtualna elektrarna v Sloveniji. 79,50% KD Kapital d.o.o. 4,95% Triglav vzajemni skladi - delniški 2,72% G.I. Dakota Investments Limited 1,65% Adriatic Slovenica d.d. 0,97% Skupaj 5 največjih 89,79% Osnovni kapital družbe Elektro energija d.o.o., v višini 3.000.000 EUR, predstavlja poslovni delež prenosne družbe Elektro Ljubljana d.d., ki je edina družbenica nove odvisne družbe Elektro energija d.o.o.. Osnovni kapital družbe EL OVE d.o.o. znaša 59.669 EUR. Družba EL OVE d.o.o. je bila ustanovljena kot hčerinska družba ustanoviteljice, družbe Elektro Ljubljana d.d., in je v njeni 100 – odstotni lasti. Letno poročilo Skupine Elektro Ljubljana za leto 2011 je kadarkoli dosegljivo na sedežu Skupine. 2.15. INFORMACIJE ZA DELNIČARJE Osnovni kapital družbe Elektro Ljubljana d.d. znaša 163.412.977,80 EUR in je razdeljen na 39.160.286 prosto prenosljivih navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so delnice enega razreda. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2011 znašala 6,75 EUR in je bila za 0,6 % višja kot leta 2010. Ob koncu leta 2011 je imela družba Elektro Ljubljana d.d. skupno 1.228 delničarjev, od tega 68 pravnih in 1.160 fizičnih oseb. Število delničarjev se je leta 2011 v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 4 delničarje. FIZIČNE OSEBE Lastniški delež 1,74 % OSTALE PRAVNE OSEBE 18,76 % REPUBLIKA SLOVENIJA 79,50 % Lastniška struktura Elektro Ljubljana d.d. na dan 31.12.2011 67 No, pa le prideta. Krasno. Danes še tole končam, jutri zjutraj pa posadim perunike in očistim rešetko za žar. Spet je vse na svojem mestu. Stvari spet mirno tečejo naprej. 3 DRUŽBENA ODGOVORNOST 70 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST 3.1.SKRB ZA ZAPOSLENE Kljub aktivnemu zmanjševanju stroškov izobraževanja na vseh področjih, zaposlene skladno s potrebami Skupine Elektro Ljubljana ter planom še naprej podpiramo pri izobraževanju na različnih področjih ter izobraževalnih institucijah. Posebno pozornost namenjamo tudi izobraževanjem s področja elektrotehnike ter zakonsko predpisanim izobraževanjem, predvsem iz varstva pri delu. V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana sledila zagotavljanju kakovostnega in učinkovitega sistema razvoja kadrov. Prizadevali smo se, da vsem zaposlenim zagotavljamo osebnostno in strokovno rast ter dodano vrednost k njihovi strokovni kompetentnosti. Svojo vlogo skrbnega in odgovornega delodajalca do zaposlenih Skupina Elektro Ljubljana uresničuje z različnimi aktivnostmi: NEKVALIFICIRAN 2,6 % DOKTOR 0,1 % POLKVALIFICIRAN 1,9 % MAGISTER 2,1 % • z letnimi razgovori kot ključnim elementom za sistematično spremljanje delovne uspešnosti, razvoja in zadovoljstva zaposlenih, • izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, ter • z možnostjo napredovanja in nagrajevanja zaposlenih. KVALIFICIRAN Posebno pozornost v Skupini Elektro Ljubljana namenjamo strategiji dela s kadri, saj se zavedamo, da so usposobljeni in motivirani zaposleni ključnega pomena. Osrednja naloga kadrovsko izobraževalnega področja je tako ustrezno zaposliti, usposobiti, motivirati in obdržati zaposlene, ki bodo želeli in bodo sposobni spreminjati ter graditi svoje znanje. 951 971 983 979 1004 1027 1028 984 17,2 % VIŠJA 17,9 % SREDNJA 36,5 % V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana štipendirala 14 dijakov in študentov, ob koncu leta pa le še 5 študentov. Praktično izobraževanje oz. praktično usposabljanje smo omogočili 36 dijakom in študentom. V Skupini Elektro Ljubljana je bilo na dan 31.12.2011 zaposlenih 964 delavcev, tj. za 20 zaposlenih manj kot leto prej. V povprečju je bilo v Skupini v letu 2011 zaposlenih 977 delavcev. 956 VISOKA Povprečna struktura zaposlenih v Skupini Elektro Ljubljana po izobrazbi v letu 2011 Zaposlovanje in izobraževanje 959 21,6 % 964 Skrb za varnost in zdravje pri delu Usposabljanje Na področju internega usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva smo v tem letu izdali nova Testna vprašanja, spremenili smo način teoretičnega preverjanja znanja ter izoblikovali nove testne pole. Izdali smo Katalog navodil za varno delo. V skladu z zakonodajo so se izvajala usposabljanja za ostala funkcionalna znanja, ki jih delavci pri opravljanju del potrebujejo. Najpomembnejši projekt v letu 2011 v smislu uvajanja nove tehnologije dela je bila zagotovo uvedba dela pod napetostjo na NN omrežju. Za izvajanje teh del sta se usposobili dve delovni skupini. 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 V Skupini Elektro Ljubljana pojmujemo znanje kot osnovni gradnik konkurenčne prednosti sodobne učeče se organizacije, ki postaja osnova uspeha in vključuje izgradnjo ter prenos znanja v prakso. Gibanje števila zaposlenih v Skupini Elektro Ljubljana na dan 31. 12. v obdobju 2001–2011 Zdravstveno varstvo Skladno s periodiko se je v letu 2011 zdravniškega pregleda udeležilo 275 zaposlenih. Poleg rednih obdobnih zdravstvenih pregledov Skupina zaposlenim omogoča brezplačni okulistični pregled pri nekaterih optikih. V zimsko spomladanskem času se je za zaposlene organiziralo preventivno cepljenje proti klopnem meningitisu ter proti klasični gripi. Kot vsako leto smo tudi v tem letu poskrbeli za dopolnitev sanitetnega materiala ter ustreznega proti opeklinskega materiala v prenosnih kovčkih za nudenje prve pomoči, katere imajo delavne skupine na terenu. 71 72 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST Nezgode pri delu V letu 2011 smo zabeležili 27 nezgod pri delu, pri čemer se je 19 nezgod zgodilo na delu in 8 nezgod na poti na delo ali z dela. Povečuje se število nezgod povezanih s prihodom na delo in z dela, prav tako odsotnost z dela zaradi okrevanja po nezgodi. Skupno število nezgod se v primerjavi s preteklimi leti znižuje. Požarno varstvo Na področju požarne varnosti zagotavljamo zakonsko predpisane periodične preglede sredstev za gašenje začetnih požarov. Na posameznih poslovnih stavbah smo izvajali vaje evakuacije, ki so bile med zaposlenimi pozitivno sprejete ter uspešno izvedene. Nadzor in ostale aktivnosti Aktivni smo bili na področju nadzora nad izvajanjem del na terenu, ter spremljanjem spoštovanja predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva. Tekom leta so se opravljali zakonsko predpisani pregledi varovalne opreme, osebne varovalne opreme ter sredstev za delo. V letu 2011 je bila za novoustanovljeno hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o. pripravljena izjava o varnosti z oceno tveganja. Ponovno smo analizirali nevarnosti in tveganja za posamezna delovna mesta ter pripravili grupirana delovna mesta za zdravstveno oceno tveganja. Družini prijazno podjetje Družbeno odgovornost izkazujemo tudi skozi odgovornost do zaposlenih in njihovih bližnjih. V letu 2011 smo nadaljevali z obstoječimi aktivnostmi, da bi zastavljene ukrepe v okviru osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje uspešno vpeljali v Skupino Elektro Ljubljana in dosegli cilje za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje (v letu 2012). Fleksibilni delovni čas in možnost koriščenja dodatnih prostih dni je osrednje področje, na katerem smo našli posluh za zaposlene, ki si prizadevajo uskladiti delovne in družinske obveznosti. Posebno pozornost med zaposlenimi je zavzela družini prijazna praksa, ki omogoča zaposlenim fleksibilen delavnik med prvim uvajanjem otroka v vrtec in seveda možnost, da prvi šolski dan preživijo v družbi svojih najmlajših otrok. Skupina Elektro Ljubljana zaposlenim delno financira dodatno pokojninsko zavarovanje. Zaposlenim omogoča preventivne zdravstvene preglede, oddih v počitniških objektih pod ugodnimi pogoji in rekreacijo v Športnem društvu Elektra Ljubljana. Z namenom, da bodo zaposleni čim bolj zdravi na delovnem mestu, smo zaposlenim omogočili tudi brezplačen fitnes in vodeno vadbo, v katero se je vključilo več kot sto zaposlenih. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST 3.2. SKRB ZA OKOLJE Skrb za okolje in širša družbena odgovornost v Skupini Elektro Ljubljana Skrb za okolje, v smislu zmanjševanja obremenjevanja ozračja, voda in tal, v Skupini Elektro Ljubljana uresničujemo z obvladovanjem okoljskih vidikov, tj. elementov, proizvodov, storitev in dejavnosti, ki lahko součinkujejo z okoljem, ter z izvajanjem pripadajočih okoljskih programov. Zavedamo se pomena varovanja okolja, zato je naša okoljska naravnanost opredeljena kot del vodenja in poslovne politike. Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2011 v celoti sledila zapisani okoljski politiki, ki obsega namere in načela ter celovit odnos Skupine do okolja. Okoljska politika Skupine je opredeljena z naslednjimi načeli: • Preprečevanje onesnaževanja okolja in izboljšanje ohranjanja surovin in naravnih virov; • Urejeno ravnanje z odpadki in z nevarnimi snovmi; • Zmanjševanje neugodnih vplivov na okolje; • Pripravljenost in hiter odziv za ravnanje v primeru nezgod; • Obveznosti, ki izhajajo iz okoljske politike posredujemo vsem, ki delajo za Skupino ali v imenu Skupine; • Zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo; • Večanje okoljske zavesti med zaposlenimi; • Komuniciranje navzven in znotraj o informacijah v zvezi z ravnanjem z okoljem; • Nenehno izboljševanje procesov glede ravnanja z okoljem s pomočjo okvirnih in izvedbenih okoljskih ciljev. Energetski pregledi lastnih objektov Skupine in izvedba ukrepov učinkovite rabe energije predstavljajo podlago za nadaljnji razvoj storitev na tem področju. V letu 2011 smo izvedli več akcij ozaveščanja zainteresirane javnosti o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih električne energije. Veliko pozornost posvečamo tudi mladim. Izvajamo razne predstavitve in predavanja na osnovnih šolah in vrtcih ter organiziramo oglede določenih proizvodnih virov električne energije, predvsem malih hidroelektrarn, ki jih upravlja naša hčerinska družba EL OVE d.o.o.. Prav ti obiski so med mladimi izredno toplo sprejeti. Tudi v sami Skupini Elektro Ljubljana poteka stalno ozaveščanje zaposlenih o nujnosti ločenega zbiranja odpadkov. V letu 2011 smo zaznali pozitivno delovanje ukrepa ločenega zbiranja odpadkov in dosledno sledenje okoljski politiki Skupine. 73 74 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA DRUŽBENA ODGOVORNOST 3.3. SKRB ZA INTERESNE SKUPINE Ločeno zbrani in predelani odpadki v letu 2011 (v kosih) GRADBENI IN Z GRADNJO POVEZANI ODPADKI (zemlja, kamenje, beton, opeka itd.) 153.374 LOČENO ZBRANI ODPADKI (kovine, zlitine, les, plastika, papir itd.) 3.430 KOMUNALNI ODPADKI 58.576 ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA 26.500 EMBALAŽA 8.123 AKUMULATORJI, BATERIJE 2.500 ODPADNA MOTORNA, STROJNA IN MAZALNA OLJA 4.260 ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU 34.177 V letu 2011 je bilo komuniciranje usmerjeno v obveščanje splošne, strokovne javnosti, kupcev, delničarjev in zaposlenih o dogajanjih ob izčlenitvi dejavnosti nakupa in prodaje iz matične družbe v hčerinsko. Posebej skrbno je bilo osveščanje javnosti o učinkoviti rabi električne energije ter promocija obnovljivih virov energije. Informiranje zaposlenih je potekalo predvsem preko internega glasila Skupine Elektro Ljubljana - Elektro novice, ki je dopolnilo deseto leto izhajanja s ciljem grajenja pripadnosti Skupini Elektro Ljubljana in izgradnje skupne kulture; zaposleni pridobijo tako aktualne vsebine iz poslovanja družbe na enem mestu. V letu 2011 je izšlo pet številk glasila. Komuniciranje z zaposlenimi je potekalo tudi na druge načine predvsem z uporabo elektronske pošte, intraneta in oglasnih desk. Ob vseh aktualnih vsebinah so zaposleni prejeli sporočilo za javnost in različna obvestila. Vsem zaposlenim, ki imajo dostop do interneta je omogočen tudi pregled aktualnih medijskih objav na gesli Elektro Ljubljana in Elektrogospodarski sistem. Okoljski programi Število načrtovanih objav v medijih je bilo kar 277. Prejeli in odgovorili smo na številna vprašanja odjemalcev električne energije in drugih zainteresiranih. Preko spletne strani v rubriki Pogosto postavljena vprašanja (Faq) smo obravnavali 565 vprašanj. Na naslov info@elektro-ljubljana. si je prispelo 6.033 elektronskih sporočil, od tega je bilo 81 pritožb, ki pa so bile vse rešene. Prejeli in odgovorili smo na 123 novinarskih vprašanj. Tudi v letu 2011 so bili pripravljeni aktualni okoljski vidiki. Na podlagi ocenjevanja so bili določeni pomembni okoljski vidiki. Za vsak okoljski vidik, se pripravijo izvedbeni cilji, časovni okvirji in odgovorne osebe. Vse skupaj je opredeljeno v programih. Preko izvajanja programov se zmanjšujejo vplivi na okolje pri poslovanju Skupine Elektro Ljubljana. V okviru 18. Elektrinega večera smo za svoje največje kupce električne energije organizirali strokovno-družabno srečanje s predavanjem priznanega strokovnjaka dr. Mojmirja Mraka. Odziv poslovnih partnerjev je bil pozitiven, zato bomo s podobnimi strokovnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje. Okoljski programi se lahko izvajajo več let. Zaključijo se, ko so doseženi izvedbeni cilji. Na podlagi analiz s področja okoljskih vidikov se sproti dodajajo novi okoljski programi. Kot družbeno odgovorna družba že vrsto let podpiramo projekte socialnih, okoljskih vrednot, kulturno umetniške ustvarjalce in se aktivno vključujemo v projekte na področju energetike. Tudi v letu 2011 smo finančno podprli športno društvo in društvo upokojencev Skupine Elektra Ljubljana ter Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski. Elektro Ljubljana je že vrsto let pokrovitelj sodobne umetnosti v prostorih Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, na področju energetike pa smo ponovno podprli strokovno konferenco Dnevi energetikov in konferenco CIGRE. V letu 2011 smo v Skupini Elektro Ljubljana izvajali naslednje okoljske programe: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. hrup, naprave in olja, ki vsebujejo PCB, vzdrževanje poslovnih, obratnih stavb in avtoprometa, skladiščenje impregniranih drogov, SF6 plin, sanacija kabelske kanalizacije, odpadki, ki vsebujejo azbest, uporaba motornih vozil, učinkovita raba energije, svetlobno onesnaževanje, transformatorji na občutljivih območjih. 75 Danes pridem malo kasneje. Montaža je končana, pa se s fanti malo dobimo. Ja, vse je brezhibno. Vse deluje. Vse mirno teče. 4 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 78 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 79 Danes bom prodala še zadnji par iz te kolekcije. Čutim. Vedela sem, da bodo stvari končno stekle. Vse je, kot mora biti. Vse mirno teče naprej. 5 RAČUNOVODSKO POROČILO 82 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINSKA BILANCA STANJA na dan 31. decembra 2011 V EUR Leto 2011 Leto 2010 268.826.335 266.262.181 Vpoklicani kapital 163.412.978 163.412.978 1. Osnovni kapital 163.412.978 163.412.978 2.811.626 II. Kapitalske rezerve 81.725.014 81.725.014 410.934.635 412.763.358 III. Rezerve iz dobička 16.399.151 16.941.701 311.334.359 311.629.014 1. Zakonske rezerve 1.597.886 1.366.960 13.138.002 12.990.728 2. Druge rezerve iz dobička 14.801.265 15.574.741 298.196.357 298.638.286 IV. Presežek iz prevrednotenja (22.945) 243.678 82.565.973 86.389.575 V. Preneseni čisti poslovni izid 3.298.620 2.902.599 100.456 101.132 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 4.013.517 1.036.211 Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 16.933.847 14.643.637 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 16.893.784 14.643.637 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 47.736.710 45.841.108 40.063 0 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 10.8. 5.945.270 5.490.543 1.137.585 1.193.245 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 10.9. 41.791.440 40.350.565 1.016.190 1.021.890 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 571.352 571.352 C. Dolgoročne obveznosti 93.886.732 95.578.861 c) Druge delnice in deleži 444.838 450.538 I. Dolgoročne finančne obveznosti 93.886.732 95.445.348 93.886.732 95.445.348 0 133.513 Pojasnilo A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1. Dolgoročne premoženjske pravice 2. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Zemljišča in zgradbe 10.1. 10.2. a) Zemljišča a) Zgradbe 2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 4. b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev IV. Dolgoročne finančne naložbe 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 2. V EUR 10.3. Pojasnilo Leto 2011 Leto 2010 415.451.282 416.939.008 A. Kapital 3.375.266 2.972.518 I. 219.600 160.892 3.155.666 10.10. Dolgoročna posojila 121.395 171.355 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank b) Dolgoročna posojila drugim 121.395 171.355 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 3.796 9.887 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 130.419 3.796 9.887 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 0 3.094 97.584.965 67.494.648 Č Kratkoročne obveznosti 102.077.968 84.131.434 28.889.289 28.401.159 28.873.881 28.395.987 15.408 5.172 73.188.679 55.730.275 65.073.311 50.133.988 1.192.872 1.057.718 6.922.496 4.538.569 V. Dolgoročne poslovne terjatve 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih B. Kratkoročna sredstva: II. Zaloge 1.894.525 1.444.378 II. Kratkoročne finančne obveznosti 1. Material 1.894.525 1.444.378 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 341.187 1.855.014 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 10.4. III. Kratkoročne finančne naložbe 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 300.000 1.800.000 III. Kratkoročne poslovne obveznosti a) Druge kratkoročne finančne naložbe 300.000 1.800.000 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročna posojila 41.187 55.014 5. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov b) Kratkoročna posojila drugim 41.187 55.014 6. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 86.529.988 63.927.729 81.618.976 60.720.125 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 2. 10.7. IV. Kratkoročne poslovne terjatve 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 10.3. 10.4. 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4.911.012 3.207.604 V. Denarna sredstva 10.5. 8.819.265 267.527 C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 10.6. 1.656.494 8.234.996 514.692.741 492.668.652 SREDSTVA SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SKUPAJ 10.11. 10.10. 10.11. 10.12. 2.164.996 855.068 514.692.741 492.668.652 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 83 84 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINSKI IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA za leto, končano 31. decembra 2011 SKUPINSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV za leto 2011 v EUR v EUR Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje 11.1. a) na domačem trgu b) na tujem trgu 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 11.2. 4. Drugi poslovni prihodki 11.1. Prihodki skupaj 5. 271.556.799 FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 271.458.021 Prejemki od prodaje proizvodov in storitev Leto 2010 675.002.191 500.351.507 54.007 98.778 657.944 707.830 9.595.918 9.754.936 Prejemki pri poslovanju 675.660.135 501.059.337 2.070.916 2.256.279 Izdatki za nakupe materiala in storitev (592.160.582) (448.088.451) Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku (15.541.089) (15.715.319) Izdatki za dajatve vseh vrst (35.873.488) (29.340.442) 375.076.633 207.434.149 Drugi izdatki pri poslovanju 14.598.267 14.430.185 Izdatki pri poslovanju 30.101.444 30.171.537 Prebitek prejemkov pri poslovanju 21.439.537 21.373.837 FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU b) stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 1.038.662 1.609.641 c) stroški socialnih zavarovanj 3.579.049 3.019.637 č) drugi stroški dela 4.044.196 4.168.422 Stroški dela 11.4. Odpisi vrednosti (765.949) (493.910.161) 31.405.901 7.149.176 Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih 133.238 111.499 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 116.435 83.291 Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 61.183 64.538 Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 1.500.000 0 Prejemki pri naložbenju 1.810.856 259.328 (795.984) (30.439) 28.428.230 25.750.596 24.939.115 24.222.429 b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmet. in opredmet. os. sredstvih 1.645.056 466.321 c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.844.059 1.061.846 1.395.523 777.476 10.564.720 5.004.071 151.481 44.067 151.481 44.067 Izdatki pri naložbenju Prebitek izdatkov pri naložbenju Drugi poslovni odhodki 11.5. (679.075) (644.254.234) a) amortizacija 11.6. Poslovni izid iz poslovanja 9. 448.497.983 448.443.976 Leto 2011 221.864.334 11.3. a) stroški plač 8. Leto 2010 389.674.900 Stroški blaga, materiala in storitev b) stroški storitev 7. Leto 2011 460.164.817 283.568.014 a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. por. materiala 6. Pojasnilo 12. Finančni prihodki iz deležev 11.7. c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 10. Finančni prihodki iz danih posojil 11. b) finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Izdatki za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (17.799.969) (28.460.936) Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb (408.300) - Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb - (200.000) (19.004.253) (28.691.375) (17.193.397) (28.432.047) 11.7. 106.666 16.564 16.564 477.199 FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 11.7. 106.666 441.724 Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil 13.200.000 39.300.000 Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil 31.839.782 74.518.509 45.039.782 113.818.509 (3.833.500) (2.764.707) 441.724 477.199 12. a) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 11.8. 266.903 1.842.376 Prejemki pri financiranju 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 11.8. 4.032.994 3.717.009 Izdatki za dane obresti 4.032.994 3.717.009 Izdatki za vračila oziroma odplačila dolgoročnih posojil (14.131.875) (12.225.042) 88.907 411.059 Izdatki za vračila oziroma odplačila kratkoročnih posojil (32.140.195) (77.579.003) a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 27.344 364.704 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku (594.978) (507) b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 61.563 46.355 (50.700.548) (92.569.259) 6.875.787 (428.543) a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 11.8. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 15. Drugi prihodki 11.9. 1.728.052 5.684.534 16. Drugi odhodki 11.10. 200.357 3.417.433 1.527.695 2.267.101 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 17. Davek iz dobička 11.11. 1.965.239 94.766 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 11.12. 6.438.243 1.743.792 21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (266.623) 186.130 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 6.171.620 1.929.922 11.13. Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. Izdatki pri financiranju Prebitek prejemkov pri financiranju Prebitek izdatkov pri financiranju 21.249.250 (5.660.766) KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 8.819.265 267.527 Finančni izid v obdobju (seštevek prebitkov) 8.551.738 (33.621) 267.527 301.148 Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 85 86 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2011 SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2010 v EUR Gibanje kapitala A.1. Stanje 31.12.2010 Spremembe B.1. lastniškega kapitala – transakcije z lastniki Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička 243.678 2.902.599 1.036.212 266.262.182 0 0 (3.000.484) 0 (606.984) 0 (3.607.468) 0 0 0 0 (606.984) i) Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička za pokrivanje obveznosti po odločbi DURS 0 Celotni vseobsegajoči donos B.2. poročevalskega obdobja 0 0 0 (3.000.484) 0 0 (266.623) a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb 0 0 0 Spremembe v kapitalu 0 0 2.457.934 Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 0 b) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv 0 C. Stanje 31.12.2011 163.412.978 0 0 0 0 0 33.208 2.424.726 81.725.014 16.399.151 0 (266.623) (606.984) 0 0 0 6.438.243 6.438.243 6.171.620 0 1.003.005 (3.460.938) 0 0 0 (22.945) 3.298.620 (1.036.212) (2.424.726) A.1. Stanje 31.12.2009 Celotni vseobsegajoči B.2. donos poročevalskega obdobja 4.013.517 268.826.334 Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička 163.412.978 81.725.014 15.770.148 Čisti Preneseni dobiček čisti poslovni poslovnega leta izid 386.763 2.902.599 Skupaj kapital 463.973 264.661.475 0 0 0 (143.085) 0 1.743.792 1.600.707 Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 1.743.792 1.743.792 č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb 0 0 0 (143.085) 0 0 (143.085) Spremembe v kapitalu 0 0 1.171.553 0 0 (1.171.553) 0 a) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organa vodenja in nadzora 0 0 707.580 0 0 (707.580) 0 b) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine 0 0 463.973 0 0 (463.973) 0 C. Stanje 31.12.2010 163.412.978 81.725.014 16.941.701 B.3. 0 0 Osnovni kapital Presežek iz prevrednotenja a) 6.438.243 (266.623) 1.003.005 Gibanje kapitala (3.000.484) 0 0 0 0 v EUR Skupaj kapital 81.725.014 16.941.701 Izplačilo dividend a) Čisti dobiček Preneseni čisti poslovnega leta dobiček 163.412.978 a) B.3. Presežek iz prevrednotenja 243.678 2.902.599 1.036.211 266.262.181 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 87 88 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM za leto, končano 31. decembra 2011 1. Podlage Skupinski računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni po določilih ZGD-1 in v skladu s SRS za poslovno leto 2011, ki je enako koledarskemu letu. Skupina družb je gospodarska, ne pa tudi pravna enota in ni samostojna nosilka pravic in obveznosti. Za skupino družb so računovodski izkazi predstavljeni kot bi šlo za eno samo družbo. Sestavljeni so iz izvirnih računovodskih izkazov družb v Skupini z upoštevanjem uskupinjevalnih popravkov (izločitev). 2.Družbe, vključene v skupinske računovodske izkaze Skupina Elektro Ljubljana je za leto 2011 prvič pripravila skupinske računovodske izkaze. Družbe, vključene v Skupino Elektro Ljubljana in v skupinske računovodske izkaze so: •Elektro Ljubljana d.d. •Elektro energija d.o.o. •EL OVE d.o.o. 3.Pridružena družba, ki ni vključena v skupinske računovodske izkaze V družbi Informatika d.d. ima družba Elektro Ljubljana d.d. 27,7 % delež, vendar ni vključena v uskupinjevanje, ker nima večine glasovalnih pravic in zato tudi ne prevladujočega vpliva pri poslovanju te družbe. Naložba zaradi nepomembnosti v skupinski bilanci stanja ni izkazana po kapitalski metodi. 4. Popolno uskupinjevanje Računovodski izkazi družb Skupine Elektra Ljubljana so združeni v skupinske računovodske izkaze na podlagi popolnega uskupinjevanja. Računovodski izkazi so združeni od postavke do postavke s seštevanjem sorodnih postavk sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov. Zaradi predstavitve Skupine kot samostojne družbe, smo izločili: • finančne naložbe obvladujočih družb v odvisne družbe in pripadajoče deleže obvladujočih družb v kapitalu odvisnih družb, • dana in prejeta posojila družb v Skupini, • medsebojne terjatve in obveznosti, • prihodke in odhodke iz naslova dobav in storitev družb v Skupini. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO Delež Elektra Ljubljana d.d. v odvisnih družbah je 100 %, zato ni manjšinskih lastnikov in manjšinskih deležev v kapitalu Skupine. 5. Dejavnosti Skupine Elektro Ljubljana Dejavnosti Skupine Elektro Ljubljana so: • distribucija električne energije po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Elektra Ljubljana d.d. s SODO d.o.o., • nakup in prodaja električne energije, • proizvodnja električne energije in • druge storitve. 6.Podatki o podjetjih v Skupini in pridruženem podjetju V letu 2011 je družba Elektro Ljubljana d.d. kot prenosna družba izvedla statusno preoblikovanje z izčlenitvijo, kot eno od pod-oblik delitev družbe po določbah 623. člena veljavnega Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. V postopku izčlenitve oziroma prenosa premoženja je Elektro Ljubljana d.d. prenesla dejavnost, zaposlene, sredstva in dolgove, ki so funkcijsko povezani z nakupom in prodajo električne energije. Pri izčlenitvi so se deleži nove družbe zagotovili prenosni družbi Elektro Ljubljana d.d., ki je edina družbenica nove odvisne družbe Elektro energija d.o.o. na katero je bilo v postopku izčlenitve preneseno premoženje. Družba je vpisana v sodni register s sklepom Srg. 2011/18421 dne 16.5.2011. Poslovni delež znaša 6.520.406 EUR. Revidirani čisti dobiček za leto 2011 znaša 1.454.661 EUR. Družba je na osnovi Energetskega zakona dne 14.2.2002 ustanovila družbo Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, proizvodnja električne energije, d.o.o., Ljubljana, Slovenska cesta 56, ki je v 100 % lasti družbe. Družba je vpisana v sodni register v Ljubljani s sklepom št. Srg. 2002/01630. Osnovni kapital družbe znaša 59.669 EUR. S 3.1.2011 se je družba preimenovala v Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije, d.o.o. in skrajšano EL OVE d.o.o. Po ZGD-1 se uvršča med mikro družbe. Čisti dobiček za leto 2011 znaša 365.055 EUR in za leto 2010 396.010 EUR. Družba ima 27,7 % oziroma 4.524 delnic družbe Informatika, informacijske storitve in inženiring, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor in eno mesto v nadzornem svetu družbe. Družba je vpisana v sodni register v Mariboru pod št. sklepa 1/00871/2000. Osnovni kapital družbe znaša 669.653 EUR. Delnice ne kotirajo na borzi. Nerevidirani čisti dobiček družbe Informatika d.d. za leto 2011 je 49.827 EUR, za leto 2010 pa 56.999 EUR. 7. Podatki o zaposlenih Na dan 31.12.2011 je bilo v Skupini Elektro Ljubljana 964 zaposlenih, na dan 31.12.2010 pa 983. Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu 2011 je bilo 977. Struktura zaposlenih po izobrazbi je prikazana v poslovnem delu letnega poročila. 89 90 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO 8. Tečaji in način preračunavanja v domačo valuto Družbe v Skupini preračunavajo poslovne dogodke v tuji valuti na dan bilance stanja po srednjem tečaju Banke Slovenije. 9. Povzetek računovodskih usmeritev Računovodski izkazi Skupine so sestavljeni z upoštevanjem naslednjih kakovostnih značilnosti računovodenja: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Skupina sestavlja izkaz poslovnega izida po različici I iz SRS 25. Denarni tokovi pri poslovanju, tako na strani prejemkov kot na strani izdatkov, izkazujejo tudi prejemke in izdatke iz poslovanja, ki jih skupina družb izvaja v svojem imenu in za račun SODO d.o.o. po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Te storitve, ki niso prihodek družbe, so: zaračunavanje omrežnine z dodatki odjemalcem električne energije in zaračunavanje povprečnih stroškov priključevanja. Skupina sestavlja izkaz denarnih tokov po neposredni metodi po različici I iz SRS 26.6. a) Opredmetena osnovna sredstva Družbe v Skupini Elektro Ljubljana vrednotijo osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti. Z njihovo uporabo se v družbi pričakujejo gospodarske koristi. Pomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki imajo posamezne dele sredstev s krajšimi življenjskimi dobami kot je ocenjeno celotno sredstvo, so razdeljena na več delov s krajšo ocenjeno življenjsko dobo. Družbe v Skupini ne obračunavajo amortizacije za stroške morebitne razgradnje in odstranitve, ker takih stroškov ne predvidevajo. LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO d) Terjatve Večina terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v normalnem toku poslovanja. V skupinski bilanci stanja so terjatve izkazane v neto vrednostih, kar pomeni, da so zmanjšane za znesek oblikovanega popravka vrednosti iz naslova spornih in dvomljivih terjatev. Za oblikovanje popravkov terjatev iz poslovanja uporabljajo družbe v Skupini enako računovodsko oceno, po kateri oblikujejo popravke v odstotku, oblikovanem na podlagi izkušenj iz prejšnjih let od vrednosti dvomljivih in spornih terjatev in zamujenih plačil. Družbe v Skupini ne pripoznavajo in ne odpravljajo terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič ali skupno za družbo nepomembni. Terjatve in obveznosti za odloženi davek so za družbo pomembni, če presegajo 1 % prihodkov poslovnega leta. e) Finančne naložbe Naložbe sestavljajo naložbe v lastniški kapital bank in drugih podjetij. Vse naložbe se merijo po nabavni vrednosti in so razporejene v skupino naložb razpoložljivih za prodajo, razen naložbe v delnice, ki kotirajo na borzi in se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala. Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, družbe v Skupini preverijo ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Na zadnji dan v letu uskladijo tudi naložbe v delnice, ki kotirajo na borzi. f) Rezervacije Skupina družb oblikuje dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. Izračun dolgoročnih rezervacij opravlja pooblaščeni aktuar. g) Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Družbe v Skupini nimajo osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom, prav tako ta niso obremenjena s hipoteko. b) Amortizacija Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na dobo koristnosti od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva. Amortizacijske stopnje se gibljejo od 2 % do 33,3 %. Osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso prenesena v uporabo. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazuje skupina družb predvsem: • brezplačno pridobljena osnovna sredstva, ki predstavljajo brezplačno prevzete priključke in druge dele omrežja in opremo, ki so jih financirale pravne in fizične osebe in so vključene v distribucijsko omrežje družbe in • vplačane prispevke za priključitve na energetsko omrežje do 1.7.2007. Kot poraba se v dobro drugih poslovnih prihodkov upošteva znesek dejansko obračunane amortizacije od brezplačno pridobljenih osnovnih sredstev, poraba iz naslova plačanih prispevkov pa se prenaša med druge poslovne prihodke v znesku, ki je izračunan z uporabo amortizacijskih stopenj osnovnih sredstev, ki so se financirala iz tako pridobljenih sredstev. c) Zaloge h) Obdavčitev Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah. Poraba zalog materiala se vrednoti po metodi drsečih povprečnih cen. Tako se ob vsaki novi nabavi materiala izračuna nova povprečna cena materiala na zalogi. Zaloge so sestavljene predvsem iz materialov in nadomestnih delov za vgradnjo pri lastnih investicijah, za izvajanje storitev na trgu in za vzdrževanje osnovnih sredstev. Družbe v Skupini Elektro Ljubljana so zavezanke za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. 91 92 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO 10. Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja Amortizacijska stopnja neopredmetenih sredstev je 33,3 %, dolgoročne aktivne časovne razmejitve se prenašajo na stroške v desetih letih. 10.1.GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN DOLGOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV LETO 2011 V skupini družb Elektro Ljubljana ni bilo prodaje neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev. v EUR Dolgoročno Dolgoročne premoženjske odloženi stroški poslovanja pravice 1 2 Vnaprej plačane najemnine 3 Skupaj neopredmetena sredstva in dolgoročne Rezervni sklad aktivne časovne razmejitve 4 5=1+2+3+4 10.2. GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV LETO 2011 v EUR Predujmi Naložbe v pripravi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1.2011 2.810.464 2.685.866 84.272 41.488 5.622.090 232.769 707.169 25.214 22.862 988.014 (329.576) (372.022) (14.271) (24.912) (740.781) 2.713.657 3.021.013 95.215 39.438 5.869.323 2.649.572 0 0 0 2.649.572 174.061 0 0 0 174.061 Zmanjšanja/odpisi (329.576) 0 0 0 (329.576) Stanje 31.12.2011 2.494.057 0 0 0 2.494.057 Stanje 1.1.2011 160.892 2.685.866 84.272 41.488 2.972.518 Stanje 31.12.2011 219.600 3.021.013 95.215 39.438 3.375.266 Neodpisana vrednost Povečanja Zmanjšanja Stanje 31.12.2011 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2011 Amortizacija LETO 2010 v EUR Dolgoročne premoženjske pravice Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Vnaprej plačane najemnine Rezervni sklad Skupaj neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1 2 3 4 5=1+2+3+4 Stanje 1.1.2011 Povečanja Stanje 31.12.2011 Povečanja Zmanjšanja Stanje 31.12.2010 2.755.426 2.033.239 55.038 950.369 0 (297.742) 2.810.464 2.685.866 131.739 (47.467) 84.272 Amortizacija Stanje 31.12.2010 Stanje 31.12.2010 798.625.156 181.737.114 0 14.643.637 1.007.996.635 147.274 17.205.950 4.827.509 42.552 21.327.377 43.550.662 0 (20.583.007) (3.785.154) (2.489) (19.077.230) (43.447.880) 795.248.097 182.779.469 40.063 16.893.784 1.008.099.415 13.138.002 Stanje 1.1.2011 499.986.870 95.246.407 595.233.277 17.647.879 8.651.112 26.298.991 Zmanjšanja/odpisi (20.583.009) (3.784.479) (24.367.488) Stanje 31.12.2011 497.051.740 100.113.040 597.164.780 Stanje 1.1.2011 12.990.728 298.638.286 86.490.707 0 14.643.637 412.763.358 Stanje 31.12.2011 13.138.002 82.666.429 40.063 16.893.784 410.934.635 Amortizacija 298.196.357 LETO 2010 v EUR Zemljišča Zgradbe Oprema Naložbe v pripravi Skupaj opredmetena osnovna sredstva 12.838.326 790.895.065 169.444.735 22.191.298 995.369.324 Nabavna vrednost 4.954.102 16.911 1.022.318 Stanje 1.1.2010 (9.121) (354.330) Povečanja 164.581 19.059.890 15.987.088 25.067.973 60.279.532 Zmanjšanja (12.079) (11.329.801) (3.694.708) (32.194.376) (47.230.961) (421.258) (421.258) 181.737.115 14.643.637 1.007.996.634 41.488 5.622.090 Predplačila za OS Stanje 31.12.2010 2.448.270 0 0 0 2.448.270 201.302 0 0 0 201.302 Popravek vrednosti 2.649.572 Stanje 1.1.2010 2.649.572 0 0 0 12.990.828 Amortizacija Neodpisana vred. Stanje 1.1.2010 12.990.728 33.698 Popravek vred. Stanje 1.1.2010 Oprema Popravek vrednosti Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 Zgradbe Nabavna vrednost Zmanjšanja Neodpisana vred. Zemljišča 307.156 160.892 2.033.239 2.685.866 131.739 84.272 33.698 41.488 2.505.832 Zmanjšanja/odpisi 2.972.518 Stanje 31.12.2010 798.625.154 488.321.208 89.271.596 577.592.804 16.190.840 7.830.288 24.021.128 (4.525.180) (1.855.476) (6.380.656) 499.986.868 99.246.408 595.233.276 Neodpisana vrednost Neopredmetena sredstva predstavljajo premoženjske pravice za računalniške programe. Aktivne časovne razmejitve so dolgoročno vračunljivi stroški za izdelavo programov za potrebe obračuna prodaje električne energije, dolgoročno razmejeni stroški poslovanja, ki predstavljajo vlaganja v projekt prostorsko informacijski sistem, dolgoročne najemnine in vplačana obvezna sredstva za oblikovanje rezervnega sklada po stanovanjskem zakonu. Stanje 1.1.2010 12.838.226 302.573.857 80.173.139 22.191.298 417.776.520 Stanje 31.12.2010 12.990.728 298.638.286 86.490.707 14.643.637 412.763.358 93 94 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo najpomembnejši delež sredstev Skupine Elektro Ljubljana. Osnovna sredstva so v večjem delu infrastrukturni objekti in naprave. Razlogov za slabitev opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011 ni bilo, izvedeni so bili odpisi naprav in opreme zaradi potrebnih obnov in dotrajanosti opreme. V postopku uskupinjevanja je bil izločen znesek 9.888 EUR iz naslova predujmov za osnovna sredstva družbam v Skupini. V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih 492.035 EUR kratkoročnih terjatev do družb v Skupini. Stanje terjatev se je na dan 31.12.2011 v primerjavi z letom 2010 povečalo zaradi povečanega poslovanja na področju trgovanja z električno energijo. Starostna struktura poslovnih terjatev do kupcev Podrobnejša predstavitev investicijskih vlaganj v osnovna sredstva je predstavljena v poslovnem delu letnega poročila. v EUR 31.12.2010 31.12.2011 50.056.018 72.197.205 Zapadle do 30 dni 5.029.707 5.606.575 Zapadle od 31-60 dni 1.219.485 2.005.123 Nezapadle 10.3. FINANČNE NALOŽBE Zapadle od 61-90 dni Zapadle nad 90 dni Gibanja finančnih naložb v letu 2011 Skupaj v EUR Delnice in deleži v pridruženih družbah Druge dolgoročne finančne naložbe Dolgoročna/ kratkoročna posojila drugim Skupaj Stanje 1.1.2011 571.352 450.538 171.355 1.193.245 Stanje po izločitvi 1.1.2011 285.676 127.381 171.355 584.412 285.676 607.306 0 892.982 0 (289.849) (49.959) (339.808) 571.352 444.838 121.396 1.137.586 Stanje 1.1.2011 55.014 55.014 Povečanje 39.319 39.319 Zmanjšanja (53.146) (53.146) 41.187 41.187 401.292 754.855 4.013.623 1.055.218 60.720.125 81.618.976 Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev v letu 2011 v EUR Skupaj oblikovani popravek vrednosti Dolgoročne finančne naložbe Povečanja Zmanjšanja - odpisi Stanje 31.12.2011 Kratkoročne finančne naložbe Stanje 31.12.2011 V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 7.970.318 EUR dolgoročnih naložb v družbe v Skupini. Dolgoročna naložba v pridruženo družbo je vrednotena po nabavni vrednosti, ker je prevrednotenje po kapitalski metodi nepomembno. Zaradi uskupinjevanja so izločene kratkoročne finančne naložbe do družb v Skupini v znesku 2.653.061 EUR. Popravek vrednosti terjatev na dan 31.12.2010 2.828.120 Dodatno oblikovanje popravka iz naslova terjatev 1.828.895 Zmanjšanje - odpis terjatev Terjatve do kupcev niso zavarovane z zavarovalnimi inštrumenti. 10.5. DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva družb v Skupini so sredstva na transakcijskih računih in depoziti na odpoklic pri poslovnih bankah. 10.6. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE v EUR Kratkoročno nezaračunane storitve kupcem Kratkoročne poslovne terjatve v EUR Stanje 31.12.2010 Stanje 31.12.2011 Terjatve do kupcev 60.720.125 81.618.976 Terjatve do drugih 3.207.604 4.911.012 63.927.729 86.529.988 Skupaj kratkoročne terjatve 4.408.853 Povečanje stanja popravkov vrednosti terjatev je posledica velikega števila stečajev, prisilnih poravnav, izbrisov in tožb v letu 2011. Odloženi izdatki po odločbi davčne uprave za leto 2008 10.4. POSLOVNE TERJATVE (248.162) Končno stanje popravka vrednosti terjatev 31.12.2010 31.12.2011 3.142.444 0 7.107 0 Vnaprej plačani stroški 4.998 23.047 Nezaračunani prihodki 5.080.447 1.633.446 8.234.996 1.656.494 Skupaj Nezaračunani prihodki so predvsem prihodki iz naslova nakupa električne energije, za katere bodo računi izstavljeni v letu 2012. Kratkoročne aktivne razmejitve med družbami v Skupini ne obstajajo. 95 96 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO 10.7. KAPITAL 10.9. DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vrednost osnovnega kapitala skupine družb se v letu 2011 glede na leto 2010 ni spremenila. Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2011 Druge rezerve iz dobička so se zmanjšale za znesek 3.000.484 EUR, kar je posledica odpisa dodatno odmerjenega davka od dohodkov pravnih oseb iz leta 2008 po odločbi davčne uprave. Druge rezerve iz dobička so se v letu 2011 povečale za razporeditev dela čistega dobička iz preteklega leta in iz poročevalskega obdobja. Preneseni dobiček iz prejšnjih let se je zmanjšal zaradi izplačila dividend v znesku 606.984 EUR in povečal v znesku 1.003.005 EUR za delež obvladujoče družbe v dobičku odvisnih družb preteklih let. v EUR Stanje Povečanje – 1.1.2010 pridobitve Kapital odvisnih družb je v postopkih uskupinjevanja izločen v znesku 7.970.318 EUR. Stanje 31.12.2011 Iz naslova brezplačno pridobljenih osnovnih sredstev 31.992.576 3.247.884 Iz naslova vplačil za priključitev na omrežje pred 1.7.2007 7.586.404 0 (289.936) 7.296.468 771.585 417.129 (525.092) 663.622 40.350.565 3.665.013 (2.224.138) 41.791.440 Iz drugih naslovov Skupaj Čisti dobiček poslovnega leta, ki je izkazan v bilanci stanja v znesku 4.013.517 EUR, je sestavljen iz bilančnega dobička obvladujoče družbe v znesku 2.193.800 EUR in poslovnih izidov odvisnih družb v znesku 1.819.717 EUR. Poraba – odprava rezervacij (1.409.110) 33.831.350 10.10. FINANČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo obveznosti za prejeta posojila od bank. Tabela sestavin kapitala v EUR Stanje 31.12.2010 Stanje 31.12.2011 163.412.978 163.412.978 Kapitalske rezerve 81.725.014 81.725.014 Zakonske rezerve 1.366.960 1.597.886 Druge rezerve iz dobička 15.574.741 14.801.265 Osnovni kapital Presežek iz prevrednotenja 243.678 (22.945) Preneseni čisti poslovni izid 2.902.599 3.298.620 1.036.211 4.013.517 266.262.181 268.826.335 Čisti poslovni izid poslovnega leta Kapital Obrestne mere se gibljejo v odvisnosti od vrste posojila, ročnosti in trenutka najema med 0,4622 % do 5 %. Med njimi so tudi posojila, ki zapadejo v plačilo v roku, daljšem od 5 let, najkasneje leta 2021. Dolgoročna posojila so v glavnem namenjena financiranju opredmetenih osnovnih sredstev, kratkoročna pa za redno poslovanje. Vsa posojila so zavarovana z menicami. Kratkoročni del dolgoročnih posojil je v skupinski bilanci stanja izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Podrobnejše so posojila razkrita v letnih poročilih družb v Skupini. Za del dolgoročnih posojil v Skupini so sklenjene pogodbe o zavarovanju obrestnih tveganj, s katerim se zmanjšuje tveganje rasti spremenljive obrestne mere. Premiki v zvezi s kapitalom v letu 2011 so prikazani v izkazu gibanja kapitala na strani 86 tega poročila. Vse obveznosti iz posojil so poravnane v roku zapadlosti. 10.8. REZERVACIJE V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 2.653.061 kratkoročnih finančnih obveznosti iz naslova posojil družb v Skupini. Gibanje rezervacij v letu 2011 v EUR Stanje 31.12.2010 Poraba Oblikovano Stanje 31.12.2011 Odpravnine Jubilejne nagrade Rezervacije skupaj 2.511.824 2.978.719 5.490.543 (180.632) (291.700) (472.332) 216.450 710.609 927.059 2.547.642 3.397.628 5.945.270 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna. 97 98 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO Stanje obveznosti iz dolgoročnih in kratkoročnih posojil v EUR 31.12.2010 31.12.2011 Dolgoročne finančne obveznosti do domačih bank 81.532.765 81.474.148 Dolgoročne finančne obveznosti do bank v tujini 13.912.583 12.412.584 95.445.348 93.886.732 Kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank 14.281.170 13.973.254 Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do domačih bank 13.027.400 13.400.627 Skupaj dolgoročne finančne obveznosti do bank Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank v tujini 1.087.417 1.500.000 Skupaj kratkoročni del dolgoročnih obveznosti do bank 14.114.817 14.900.627 28.395.987 28.873.881 Kratkoročne finančne obveznosti do bank Skupaj finančne obveznosti 11.Razkritja postavk v skupinskem izkazu poslovnega izida 11.1.ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE IN DRUGI POSLOVNI PRIHODKI Poslovne obveznosti so predvsem kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev. Na dan bilance stanje ni bilo zapadlih, neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 501.923 EUR poslovnih obveznosti do dobaviteljev v skupini družb. Druge poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do zaposlencev za decembrsko plačo in obveznosti iz tekočega poslovanja do državnih in drugih institucij. Stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti v EUR Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj 31.12.2010 31.12.2011 50.133.988 65.073.311 1.057.718 1.192.872 4.538.569 6.922.496 55.730.275 Leto 2011 Čisti prihodki od prodaje 271.556.799 448.497.983 a) na domačem trgu 271.458.021 448.443.976 98.778 54.007 2.256.279 2.070.916 b) na tujem trgu 123.841.335 122.760.613 10.11. POSLOVNE OBVEZNOSTI v EUR Leto 2010 Drugi poslovni prihodki Čiste prihodke od prodaje predstavljajo prihodki iz naslova prodaje električne energije in prihodki po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture, prihodki od izvajanja storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na preskrbovalnem območju in druge zaračunane storitve kupcem. V letu 2010 je bil promet iz naslova pokrivanja izgub za preskrbovalno območje knjižen kot terjatev iz medsebojnega poslovanja, v letu 2011 pa je izkazan kot čisti prihodek iz prodaje. V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 1.244.520 EUR čistih prihodkov iz prodaje. Drugi poslovni prihodki predstavljajo predvsem znesek porabe dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v višini 1.787.418 EUR. V procesu uskupinjevanja je bilo izločenih za 17.528 EUR prihodkov iz naslova drugih poslovnih prihodkov. 11.2. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE v EUR 73.188.679 Usredstveni lastni proizvodi in storitve Stanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev se je povečalo predvsem zaradi povečanega trgovanja z električno energijo. 10.12. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Gibanje kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2011 v EUR Vnaprej vračunani stroški 31.12.2010 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2011 855.068 2.161.364 (851.436) 2.164.996 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so predvsem začasno nezaračunani stroški, za katere bodo računi izdani v letu 2012. Leto 2010 Leto 2011 9.754.936 9.595.918 Prihodki iz usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, ki vključujejo usredstvena osnovna sredstva, ki so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi vrednotena po stroških, ki se nanašajo neposredno nanje in po tistih splošnih stroških gradnje in izdelave, ki jim jih je mogoče pripisati, se je v postopkih uskupinjevanja zmanjšala za 102.384 EUR in sicer za znesek usredstvenih lastnih proizvodov in storitev družb v Skupini. 11.3. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV v EUR Leto 2010 Leto 2011 Stroški blaga, materiala in storitev 221.864.334 389.674.900 a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabe materiala 207.434.149 375.076.633 14.430.185 14.598.267 b) stroški storitev 99 100 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO V stroških blaga in materiala predstavljajo večji del stroški nakupa električne energije ter material za vzdrževanje in izgradnjo. 11.6. DRUGI POSLOVNI ODHODKI V letu 2011 so stroški nakupa električne energije za izgube preskrbovalnega območja izkazani med stroški nakupa električne energije. V letu 2010 so bile izgube izkazane kot terjatev iz skupnega poslovanja. V postopku uskupinjevanje je bilo izločenih za 909.542 EUR stroškov za nakup električne energije družb v Skupini. Stroški storitev so predvsem stroški vzdrževanja in obratovanja opredmetenih osnovnih sredstev, stroški za informacijski sistem, zavarovalne premije, komunalne storitve in drugi stroški za potrebe poslovanja. Drugi poslovni odhodki v EUR Leto 2011 Stroški dela 30.171.537 30.101.444 a) stroški plač 21.373.837 21.439.537 1.609.641 1.038.662 c) stroški socialnih zavarovanj 3.019.637 3.579.049 č) drugi stroški dela 4.168.422 4.044.196 b) stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev Stroški dela vključujejo obračunane plače v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo in veljavnimi predpisi v zvezi z obračunom plač. v EUR Leto 2010 Leto 2011 Finančni prihodki iz deležev 44.067 151.481 Finančni prihodki iz danih posojil 16.564 106.666 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 477.199 441.724 Finančni prihodki se v večjem delu nanašajo na zamudne obresti za nepravočasna plačila in obresti od danih depozitov. V postopkih uskupinjevanja je bilo izločenih za 10.930 EUR finančnih prihodkov družb v Skupini. 11.8. FINANČNI ODHODKI v EUR Leto 2010 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 1.842.376 266.903 3.717.009 4.032.994 a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 3.717.009 4.032.994 411.059 88.907 364.704 27.344 46.355 61.563 a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 11.5. ODPISI VREDNOSTI b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Leto 2010 Leto 2011 Odpisi vrednosti 25.750.596 28.428.230 a) amortizacija 24.222.429 24.939.115 466.321 1.645.056 1.061.846 1.844.059 b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Večji del finančnih odhodkov se nanaša na obresti od posojil, prejetih od bank. V postopkih uskupinjevanja je bilo izločenih za 10.930 EUR finančnih odhodkov družb v Skupini. 11.9. DRUGI PRIHODKI v EUR Amortizacija za leto 2011 je obračunana od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Drugi prihodki Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih so posledica izločitev osnovnih sredstev iz uporabe. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih predstavljajo oblikovane popravke vrednosti terjatev do kupcev iz naslova dvomljivih in spornih terjatev. Leto 2011 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti v EUR 1.395.523 Drugi stroški dela so sestavljeni iz regresa za letni dopust zaposlenih, drugih prejemkov iz delovnega razmerja, povračil stroškov prevoza na delo, stroškov neobveznega nezgodnega zavarovanja zaposlenih in stroškov socialnih pomoči. Leto 2011 777.476 11.7. FINANČNI PRIHODKI 11.4. STROŠKI DELA Leto 2010 Leto 2010 Drugi poslovni odhodki so rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, štipendije in izplačila dijakom na obvezni praksi. V postopku uskupinjevanje je bilo izločenih za 275.311 EUR stroškov storitev v Skupini. v EUR Leto 2010 Leto 2011 5.684.534 1.728.052 Drugi prihodki vključujejo prejeta nadomestila za odškodnine od zavarovalnice za strojelomno in požarno zavarovanje, v letu 2010 pa še znesek po sklepu sodišča o znižanju globe iz leta 2009, ki jo je izdal Urad za varstvo konkurence. V procesu uskupinjevanja je bilo izločenih za 25.189 EUR drugih prihodkov družb v Skupini. 101 102 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO 12. Skupinski izkaz denarnih tokov 11.10. DRUGI ODHODKI v EUR Drugi odhodki Leto 2010 Leto 2011 3.417.433 200.357 Drugi odhodki so odhodki za odškodnine, donacije in finančne pomoči. V letu 2010 so med drugimi odhodki izkazani tudi odhodki za poplačilo preveč zaračunane električne energije zaradi domnevnega usklajenega dviga cen električne energije v letu 2009. V skupinskem izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev Skupine za poslovno leto 2011. Denarna sredstva Skupine so knjižni denar na transakcijskih računih in depoziti na odpoklic. V procesu uskupinjevanja so bili izločeni denarni tokovi med družbami v Skupini. Denarni tokovi v EUR 11.11. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Leto 2010 Za leto 2011 so vse družbe v Skupini izkazale obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Znesek obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb je 1.965.239 EUR. Leto 2011 Denarni tokovi pri poslovanju 7.149.176 31.405.901 Denarni tokovi pri naložbenju (28.432.047) (17.193.397) Denarni tokovi pri financiranju 21.249.250 (5.660.766) (33.621) 8.551.738 Denarni izid v obdobju 11.12. ČISTI POSLOVNI IZID v EUR Leto 2010 Leto 2011 Poslovni izid iz poslovanja 5.004.071 10.564.720 Poslovni izid iz rednega delovanja (428.543) 6.875.787 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 2.267.101 1.527.695 Celotni poslovni izid 1.838.558 8.403.482 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.743.792 6.438.243 Za poslovno leto 2011 je Skupina Elektro Ljubljana ugotovila čisti dobiček v višini 6.438.243 EUR. Če bi skupina družb Elektro Ljubljana opravila splošno prevrednotenje kapitala, bi po preračunu na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2011, ki znaša 2,0 %, izkazala čisti dobiček v znesku 1.087.358 EUR. 13. Ostala razkritja 13.1. ZNESKI PORABLJENI ZA REVIDIRANJE Za revidiranje letnih poročil družb v Skupini Elektro Ljubljana je bilo porabljenih 19.000 EUR. 13.2.PREJEMKI ČLANOV UPRAV IN ZAPOSLENIH PO INDIVIDUALNI POGODBI TER NADZORNIH SVETOV Bruto prejemki uprave za leto 2011 11.13.CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Andrej Ribič v EUR Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja v EUR Leto 2010 Leto 2011 1.929.922 6.171.620 V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana dosegla celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja v znesku 6.171.620. Zaradi prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je od čistega dobička za leto 2011, manjši za 266.623. Plača Povračila stroškov Regres Bonitete Skupaj 82.862 1.345 1.550 6.517 92.274 Bruto prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb za leto 2011 v EUR Št. zaposlenih Plače Povračila stroškov Regres 19 991.792 19.959 18.600 Jubilejne Nagrade za nagrade uspešnost Bonitete 1.621 6.300 43.845 Skupaj 1.066.121 103 104 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA RAČUNOVODSKO POROČILO Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta za leto 2011 v EUR Sejnine Dodatek za opravljanje funkcije Povračila stroškov Skupaj mag. Andrej Šušteršič 6.623 6.015 233 12.871 dr. Marjan Rekar 5.371 4.387 64 9.822 Jasna Kalšek 5.644 3.782 142 9.568 Aleš Šaver 2.536 0 8 2.544 dr. Žan Jan Oplotnik 3.454 3.925 971 8.350 Mitja Fabjan 4.227 3.458 0 7.685 Egon Hoda 5.324 3.379 0 8.703 Saša Jerman 1.564 397 0 1.961 233 199 0 432 Bojanka Koželj Družba na dan 31.12.2011 nima terjatev, danih poroštev ter obveznosti do navedenih skupin oseb. Podatki o zaslužkih so razkriti v letnih poročilih družb v Skupini. 13.3. STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH Pregled stroškov po funkcionalnih skupinah v EUR Nabavna vrednost prodanega blaga oz. proizvajalni stroški prodanih količin Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Skupaj Leto 2010 Leto 2011 269.777.895 434.506.223 904.781 5.877.106 7.881.267 9.216.768 278.563.943 449.600.097 13.4.POSLOVNI DOGODKI PO DNEVU SKUPINSKE BILANCE STANJA Po datumu skupinske bilance stanja, do sprejetja tega poročila dne 17. 5. 2012, v skupini družb Elektro Ljubljana ni bilo dogodkov, ki bi imeli vpliv na računovodske izkaze Skupine za leto 2011. IZJAVA PREDSEDNIKA UPRAVE Poslovodstvo družbe Elektro Ljubljana d.d. izjavlja, da v celoti potrjuje računovodske izkaze s pojasnili, prikazane v pričujočem letnem poročilu. Družba pri svojem poslovanju upošteva priporočila Agencije za upravljanje kapitalskih skladov. Izvršna direktorica za RFSELEKTRO LJUBLJANA d.d. Nevenka Lavrič Andrej Ribič Ljubljana, dne 17. 5. 2012 105 Sprosti roko! Učitelj mi je vedno govoril: »Sprosti roko! Kot kirurg. Vodi jo mirno, enakomerno, natančno.« Trajalo je leta, ampak zdaj imam ta občutek. Zdaj spet vse mirno teče naprej. 6 PRILOGA 108 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA PRILOGA LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA PRILOGA Seznam kratic in simbolov ADSS All Dielectric Self Supporting Cable samonosilni optični kabel AMM Advanced Meter Management upravljanje napredne merilne tehnologije AMR Automatic Meter Reading sistem za daljinsko odčitavanje števčnih podatkov BCP Business Continuity Planning načrt neprekinjenega poslovanja NN nizka napetost OE organizacijska enota OPGW Optical Ground Wire zaščitni vodnik z vgrajenimi optičnimi vlakni OPWR Optical Wrap optični kabel ovit okoli zaščitnega ali faznega vodnika OVE obnovljivi viri energije PCB poliklorirani bifenili baza tehničnih podatkov PIS prostorski informacijski sistem upravljanje z odnosi do kupcev PISELJ prostorski informacijski sistem Elektra Ljubljana DCV distribucijski center vodenja PKP podjetniška kolektivna pogodba DKC distribucijski klicni center PV požarno varstvo DE distribucijska enota RTP razdelilna transformatorska postaja DO distribucijsko omrežje RP razdelilna postaja SDH Synchronized Digital Hierarchy struktura sinhroniziranega digitalnega prenosa FMX Flexibile Multiplex fleksibilni multiplekser SDMS Spatial Data Management System upravljanje s prostorskim informacijskim sistemom BTP CRM Customer Relationship Management DRC Disaster Recovery Center center za varno hranjenje podatkov DSM Demand Side Management upravljanje porabe električne energije DV daljnovod ERP Enterprise Resource Planning poslovni informacijski sistem GIS Gas Isolation System plinsko izoliran sistem GPS Global Positioning System globalni sistem navigacije in pozicioniranja HKOM hitro komunikacijsko omrežje IIS integrirani informacijski sistem IP internetni protokol IPS Intrusion Prevention System sistem za preprečevanje vdorov KB kablovod KK kabelska kanalizacija mFE male fotovoltaična elektrarne mHE male hidroelektrarne MKN merilno kontrolna naprava MOW-e Meter Ofifce Work programska oprema za delo s števci NAS Network-attached Storage omrežno arhiviranje SE sončna elektrarna SN srednja napetost TCC Trauble Call Center klicni center za prijavo napak TK telekomunikacije TP transformatorska postaja TP/K transformatorska postaja - kabelska TR transformator UPS Uninterruptible Power Supply brezprekinitveno napajanje URE učinkovita raba energije VN visoka napetost VZD varnost in zdravje pri delu WDM Wavelength Division Multiplexing multiplekser valovnih dolžin 109 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA UVOD Letno poročilo Skupine Elektro Ljubljana za leto 2011 Izdajatelj: Elektro Ljubljana d.d. Oblikovanje: Sonja Eržen u.d.i.a. Tiskarna: Tiskarna Oman, Peter Oman s.p. Fotografije: Shutterstock in arhiv Elektro Ljubljana d.d. Naklada: 100 kosov Izdano: julij 2012 111 112 LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA UVOD Mrežimo s pozitivno energijo ELEKTRO LJUBLJANA Podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, Slovenija www.elektro-ljubljana.si
© Copyright 2024