1. No category

UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
DISPOZICIJA DOKTORSKE DISERTACIJE
Mentor: prof. dr. Andrej Kovačič
Kandidat: Dejan Pajk, mag
Ljubljana, september 2011
1
Predlog naslova doktorske disertacije
Uporaba referenčnih modelov pri prenovi in informatizaciji poslovanja
Angleški naslov: The use of reference models for business process redesign and information
system development
2
Opis ožjega znanstvenega področja
Prenova poslovnih procesov predstavlja ključni element pri zagotavljanju konkurenčne prednosti
organizacije. Prične se z opredelitvijo in poenotenjem ter nadaljuje z izboljševanjem poslovnih
procesov. Prenova poslovnih procesov lahko predstavlja samostojen projekt, lahko pa poteka
hkrati z informatizacijo, kar prinaša organizaciji bistveno večje potencialne možnosti (Kovačič &
Bosilj Vukšić, 2005). Raziskave kažejo, da informatika pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja
le, če podjetje k informatizaciji pristopi ob optimizaciji poslovnih procesov (Smith, Fingar,
2003). McCormack in Johnson (2001) sta izoblikovala koncept procesne usmerjenosti, ki naj bi
bila močno pozitivno povezana z uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki so bila bolj procesno
usmerjena, so bila v povprečju uspešnejša od tistih, ki so bila procesno usmerjena v manjši meri
ali sploh niso bila.
Pri uvedbi novega načina poslovanja je ključna tudi informatizacija prenovljenih procesov, ki je
neposredno povezana z uvajanjem novih tehnoloških rešitev, saj so slednje predpogoj in
spodbujevalec prenove in integracije procesov v podjetjih (Kovačič, 2001). Informatizacija
omogoča, da so poslovni procesi učinkoviti in uspešni. Omogoča njihovo fleksibilnost in
predstavlja osnovo za uspešen management poslovnih procesov (Kovačič, Bosilj-Vukšić, 2005).
Po raziskavah je najbolj pogost način informatizacije z uvedbo rešitve ERP (angl. Enterprise
Resource Planning, ERP). Po raziskavah (Beatty & Williams, 2006) ima rešitve ERP 67 %
manjše do srednje velikih podjetij, 21 % pa je v fazi izbire tovrstnih rešitev. Rešitve ERP
vsebujejo znanja oz. najboljšo prakso izvajanja poslovnih aktivnosti, ki se je izoblikovala na
podlagi dolgoletnih izkušenj. To znanje je lahko zapisano v obliki konceptualnih modelov dobrih
praks.
Konceptualni modeli so pomemben del pri uvajanju, izvajanju kakor tudi spremljanju ter
nadzoru poslovnih procesov. Pri zagotavljanju tovrstnih modelov je ključna uporaba primernih
orodij za modeliranje poslovnih procesov ter tudi predlog že preizkušenih poslovnih procesov.
Predloge poslovnih procesov povečajo učinkovitost ter kvaliteto faze načrtovanja poslovnega
procesa (Kirchmer, 2009). Tovrstne predloge poslovnih procesov imenujemo referenčni modeli
poslovnih procesov (angl. Business Process Reference Models), v nadaljevanju RM.
Različne znanstvene ter strokovne opredelitve izraza RM prikazuje Tabela 1.
1
Tabela 1: Definicije izraza “referenčni model”
Avtor(ji)
Definicija
Bernus, 1999
RM zajame lastnosti, skupne podjetjem, ki delujejo znotraj ene ali preko
več različnih panog.
Komponente RM predstavljajo normaliziran opis ključnih komponent dane
domene. Lahko jih uporabimo kot začetne točke za razvoj nove aplikacije.
Splošen RM predstavlja razred domen (angl. class of domains), (str. 695).
Frank, 1999
Mišic
2000
&
Zhao, RM predstavlja konceptualni okvir za opis sistemske arhitekture. Ta nam
zagotavlja visok nivo specifikacije razreda določenega sistema (str. 484).
Fettke & Loos, RM predstavlja razred domen (angl. class of domains).
2003
Rosemann, 2003
RM so splošni konceptualni modeli, ki zapišejo priporočene prakse
določene domene.
vom Brocke, 2003
RM je informacijski model, razvit z namenom podpore razvoja
aplikacijskega modela. Objekte RM ponovno uporabimo z izdelavo
objektov oz. vsebine aplikacijskega modela (str. 34).
Enterprise
Integration
2007
RM poslovnih procesov integrira najboljše prakse v strukturirano ogrodje.
Inc.,
RM imajo naslednje skupne značilnosti (Fettke & Loos, 2007; Fettke & Loos, 2003; Kirchmer,
1999; Scheer, 1998):
 prikaz najboljših praks,
 univerzalnost (lahko jih uporabimo v več podjetjih)
 ponovna uporabnost (lahko jih ponovno uporabimo ter prilagodimo posebnostim
posameznega podjetja).
Vsi RM, ki so trenutno na voljo ne izpolnjujejo vseh zgoraj opisanih značilnosti (Fettke & Loos,
2007). Z razliko od specifičnega modela podjetja, ki opisuje le določeno organizacijo, se RM
nanaša na določen segment organizacij (Thomas, 2006). Dokaz temu sta RM industrije Y-CIM
(Scheer, Jost, & Guengoez, 2007) ali RM rešitve ERP SAP R/3 (Curran, Keller, & Ladd, 1997).
2
Glede na področje, ki ga RM obravnavajo ločimo (Kirchmer, 2009):
 panožne RM (predstavljajo najboljšo prakso v določeni panogi),
 RM korporacij (namenjeni so standardizaciji dela),
 RM programskih rešitev (predstavljajo zmožnosti rešitev ERP ali pa določenega procesa
storitveno usmerjene arhitekture (angl. Service Oriented Architecture, SOA),
 postopkovne RM (npr. RM projektne metodologije).
Uporaba RM omogoča razlago kompleksnih sistemov tako managerjem, analitikom, kot tudi
razvijalcem rešitev. Managerji uporabljajo organizacijske oz. poslovne poglede, analitiki ter
razvijalci pa RM na bolj podrobni, informacijski ravni (Enterprise Integration Inc., 2007).
Uporabo RM zasledimo na področjih:
 načrtovanja ter prenove poslovnih procesov (Scheer, 2000),
 razvoja standardnih programskih rešitev (Winter, 1994),
 prilagajanja rešitev ERP (Rosemann & van der Aalst, 2007) ter
 izobraževanja in učenja (Thomas, 2006).
Uporaba RM v fazi načrtovanja poslovnega procesa prinaša številne koristi kot so nižji stroški,
krajši časi izvedbe, večja kakovost, nižje tveganje itd. (Fettke & Loos, 2007; Kirchmer, 2009).
Omenjene prednosti so razlog za nastanek številnih RM na različnih domenah znanja kot je ITIL
(Taylor & Probst, 2003) na področju upravljanja storitev IT ali SCOR (Supply Chain Council,
2008) na področju oskrbovalne verige.
Osnovni RM ne more pokriti vseh poslovnih procesov, zato so kot nadgradnja razviti RM
najboljših praks za posamezno panogo (avtomobilsko, letalsko, farmacevtsko, gradbeno, živilsko
itd.). Vsako podjetje vsebuje določene specifične procese, katerim se RM lahko dodatno
prilagodi.
Razvoj konceptualnega modela poslovnega procesa je časovno in stroškovno potratno opravilo
(Becker, Beverungen, & Knackstedt, 2010). RM služi kot vodilo, ter je ob uvedbi prilagojen
značilnostim organizacije (Hilt, 2007, str. 3).
Nekateri raziskovalci na področju RM rešitev ERP se ukvarjajo s kritiko samih RM. Tako so
Mendling, Alast, Dongen in Verbeek (2006) z analizo odkrili napake (npr. neskončne zanke) v
sami sintaksi RM rešitve ERP SAP R/3.
Za zapis RM se uporabljajo različne tehnike. Uporabil bom svetovno uveljavljen standard na
področju modeliranja poslovnih procesov BPMN (angl. Business Process Modeling Notation).
Notacija BPMN je podobna diagramom poteka, zato je razumljiva tudi poslovnim uporabnikom.
Določa jasna pravila modeliranja in zapis definicije procesa v programskem jeziku XML (angl.
Extensible Markup Language). To nadalje omogoča simulacijo ter tudi samo informatizacijo oz.
3
izvedbo poslovnega procesa. BPMN predstavlja skupen jezik tako za informacijske kot tudi
poslovne uporabnike. Glede na namen in cilje poznamo več nivojev podrobnosti modeliranja
(Silver, 2009):
 nivo 1 oz. opisni nivo – vsebuje osnovni nabor elementov notacije ter je razumen
poslovnim uporabnikom,
 nivo 2 oz. analitični nivo – vsebuje celoten nabor elementov notacije; poudarek je na
opisovanju izjem ter dogodkov,
 nivo 3 oz. izvedbeni nivo – je predstavljen z jezikom XML ter vsebuje podrobnosti kot so
podatki, storitve, sporočila ter človeška opravila.
Problematika, ki izziva izdelavo doktorske disertacije
RM so v literaturi pogosto obravnavani, tako znanstveno kot strokovno od koder koncept tudi
izhaja. Še vedno pa ni jasno določeno kateri pristopi so tisti, ki omogočajo uspešno uporabo RM
tako na področju prenove kot na področju informatizacije poslovnih procesov. Razkorak med
teorijo in prakso je na tem področju še velik, zato obstaja potreba po znanstveni opredelitvi
nekaterih pristopov. Klasifikacijo RM ter pristopov sta v svojem delu opredelila Fettke in Loos
(2003).
Izredno pomembno je zavedanje, da je za uspešno informatizacijo poslovanja potrebno veliko več
kot izbira in nakup ustrezne rešitve. Čeprav ima izbrana rešitev ustrezno funkcionalnost, to še ni
zagotovilo za njeno uspešno uvedbo. Delež neuspešnih projektov uvedbe celovitih programskih
rešitev je visok, po nekaterih virih znaša kar 70% projektov (Kovačič, Bosilj-Vukšić, 2005), tudi
njihova izvedba je največkrat težavna in povzroča stroške pri izvedbi in nadaljnjem vzdrževanju.
Preden se menedžment podjetja odloča o razvoju ali nakupu rešitve in njenem uvajanju, mora
sprva analizirati obstoječe stanje in predvideti prihajajoče poslovne potrebe, torej svojo obstoječo
in bodočo poslovno strategijo ter izvajanje poslovnih procesov. Poznavanje poslovnih procesov
je še posebej pomembno, saj je določen nivo procesne usmerjenosti nujen za uspešno uporabo
izbrane rešitve. Na drugi strani mora raziskati zmožnosti in primernosti ustreznih rešitev na trgu.
Rešitev izbere tako, da primerja zmožnosti rešitve s poslovnimi potrebami in pri tem ugotavlja
odstopanja. Za primerno (v praksi idealno) velja rešitev, ki pokrije vsaj 70% potreb organizacije
(Kovačič, Indihar Štemberger, 2007).
V doktorski nalogi bom obravnaval tako problematiko primerjave kot tudi izdelave RM. Vsebino
podrobneje opredeljujem v razdelku »Predmet raziskovanja in raziskovalna vprašanja«.
4
3
Predmet raziskovanja in raziskovalna vprašanja
Primerjava RM
Ustreznost programskih rešitev glede na informacijske potrebe naročnika analiziramo in
ocenjujemo na osnovi ujemanja s procesnim modelov in posredno tudi modelom podatkov.
Oceno funkcionalne podprtosti in celovitosti programske rešitve oziroma njeno primernost
izvedemo tako, da primerjamo RM ocenjevane rešitve z našim načrtovanim (angl. to-be)
modelom poslovnih procesov. Medsebojna primerjava modelov kaže na stopnjo oziroma obseg, v
katerem rešitev pokriva informacijske potrebe obravnavanega področja (Kovačič & Indihar
Štemberger, 2007).
RM vsebujejo splošno uporabno znanja določene domene ter s tem pospešijo analizo ter
preoblikovanje splošnih rešitev v specifične rešitve podjetja (Fettke, Loos, & Zwicker, 2006).
Vprašanje, ki se pojavlja je do kakšne mere ter na kakšen način so lahko priporočene prakse
uvedene v določeno poslovno okolje.
Primerjava RM ocenjevane rešitve z modelom poslovnih procesov podjetja pa ni vedno
enostavna. Uporabnik, ki primerjavo izvede mora vsebinsko poznati domeno znanja ki ga RM
pokriva, kakor tudi sintakso oz. notacijo RM. Poznati mora tudi kakšen je potencialni vpliv
določenih sprememb na RM. Ker je uporabnikov, ki bi imeli tovrstna znanja relativno malo La
Rosa, Lux, Seidel, Dumas in Hofstede (2007) predlagajo uvedbo zaprtih vprašalnikov, ki imajo
povezavo na določene točke RM. Uporabnik tako ne potrebuje več znanja o RM, temveč le
podaja odgovore na vprašanja. Vprašanja so nato osnova za prilagoditev RM podjetju.
Heuvel & Jeusfeld (2007) opisujeta metodo transformacije RM v naslednjih korakih:
 uskladitev (v tem koraku se izvorne modele med seboj primerja ter na tej osnovi predlaga
RM, ki najbolj ustreza določeni domeni),
 izbira komponent RM,
 obogatitev RM ter
 integracija RM s ciljnim modelom.
V fazi izbire komponent RM imamo več različnih možnosti in sicer lahko določeno komponento
odstranimo, razdružimo, združimo ali preimenujemo. (Heuvel & Jeusfeld, 2007).
Večji ponudniki rešitev ERP so na podlagi dolgoletnih izkušenj razvili procesno usmerjene
projektne metodologije, ter prikazali uporabo RM znotraj vsake faze uvedbe. Najbolj poznan RM
rešitve ERP je SAP R/3 RM, ki se uporablja znotraj procesno usmerjene metodologije ASAP
(angl. Accelerated SAP) (Gulledge & Simon, 2005).
Algoritmi procesnega rudarjenja (Alves de Medeiros, Weijters, & Van der Aalst, 2006; Rozinat,
Veloso, & Van Der Aalst, 2008) prikazujejo obetavne rešitve na področju primerjav skladnosti
5
instanc procesa z RM. Instance procesa so običajno meri na osnovi dnevnikov sprememb in ti
podatki so nato osnova za spreminjanje obstoječega (angl. as-is) poslovnega procesa.
Gerke, Cardoso in Claus, (2009) opozarjajo na izbiro pravega nivoja podrobnosti ter
obravnavanja procesov kot celoto. Podatki dnevnika sprememb ne predstavljajo procesa v celoti,
saj le ti vsebujejo tudi ostale izhode kot so zapisi, ročne aktivnosti ter tudi znanje zaposlenih. Vse
to pa vpliva na skladnost as-is poslovnega procesa z RM. V prispevku avtorji navajajo, da imata
dva procesa lahko različno strukturo, vendar sta lahko vseeno skladna. Predlagajo nov pristop, ki
upošteva omenjene slabosti klasičnih pristopov.
Pri projektih modeliranja poslovnih procesov se običajno modelira vse procese hkrati. Podjetje
običajno težko zazna kateri procesi so slabi ter bi jih bilo potrebno prenoviti. S primerjavo na
nivoju RM podjetje pridobi več kot le oceno funkcionalne podprtosti in celovitosti programske
rešitve. Ugotovijo se tudi pomanjkljivosti obstoječih procesov podjetja, kje je podjetje slabše od
uveljavljene prakse ter poda predloge za prenovo poslovnega procesa. Običajno so uporabljene
notacije modeliranja izvornih modelov procesov v primerjavi z RM različne, zato je v postopku
prenove procesa potrebno najprej zagotoviti skupno osnovo na kateri bo izvedena primerjava.
Razvoj RM
Kot osnovo za razvoj RM potrebujemo znanje določene domene, ki ga želimo formalizirati ter
tehniko modeliranja, ki opredeljuje osnovne koncepte (Becker, Beverungen, & Knackstedt,
2010). Vzdrževanje RM zahteva stalno prilagajanje ter spreminjanje glede na spremembe rešitve
ERP. Stroški, nastali z vzdrževanjem RM, morajo biti tako nižji od pozitivnih učinkov, ki jih
uporaba RM prinese.
Na področju modeliranja rešitev ERP Soffer, Golany in Dori (2003) predlagajo kateri jezik
modeliranja je najbolj primeren glede na lastnosti rešitev ERP. Thomas in Scheer (2006)
predstavljata arhitekturo ter funkcionalnosti sistema za upravljanje RM (angl. Reference Model
Management System, RMMS).
Z RM podjetje zniža tveganja povezana z uvedbo in vzdrževanjem rešitev ERP. Uporaba je
bistvenega pomena tudi v primeru odprtokodnih rešitev ERP. De Campos, De Carvalho in
Ferreira, (2006) v prispevku opisujeta izdelavo RM na osnovi arhitekture CIMOSA (angl.
Computer Integrated Manufacturing Open System Architecture).
Rosemann in van der Aalst (2007) ocenjujeta SAP RM kot neprilagodljiv ter predlagata nov
modelirni jezik t. i. Configurable EPCs, ki omogoča specifikacijo različnih konfiguracij RM.
Na podlagi strokovne in znanstvene literature sem oblikoval dve temeljni tezi:
6
T1: Uporaba RM priporočenih praks prinaša prihranke na času, stroških ter kakovosti, tako pri
prenovi kot tudi pri informatizaciji poslovnih procesov.
T2: Z uporabo ustrezne metode lahko podjetje, brez zunanjega svetovalca, samo izvede
primerjavo zmožnosti informacijske rešitve s poslovnimi potrebami, ter s tem poveča verjetnost
pravilnosti izbire informacijske rešitve.
Raziskovalna vprašanja doktorske disertacije so:
 Koliko podrobno modelirati poslovne procese?
 Kako zagotoviti določen nivo podrobnosti modeliranja poslovnih procesov?
 Kako modelirati poslovne procese za namen informatizacije?
 Kako izdelati RM informacijske rešitve, ki bi bil uporaben tako pri uvedbi, prenovi kakor
tudi vzdrževanju tovrstnih rešitev?
 Kako ter na katerem nivoju podrobnosti izvesti primerjavo modela procesov podjetja z
RM poslovnih procesov?
Posledično je zanimivo raziskovalno področje tudi izbira ustreznih pristopov in metodologij za
prenovo in informatizacijo poslovnih procesov. Kljub velikemu številu tovrstnih metodologij še
niso razvite metodologije, ki bi celovito vključevale uporabo RM. Glede na specifike projektov
prenove oz. informatizacije bi bilo potrebno tovrstne metodologije prilagoditi glede na te
značilnosti. Poseben problem je tudi izbira ustreznih orodij za izdelavo RM, saj lahko tudi izbira
ustreznega orodja bistveno prispeva k uspešnosti tovrstnega projekta.
Namen disertacije je predlagati ter empirično prikazati uporabo RM pri prenovi ter
informatizaciji poslovnih procesov.
Namen bom postopno uresničeval skozi naslednje cilje:
C1: preučiti obstoječe znanje na področju RM poslovnih procesov (pregled literature in
dosedanjih raziskav),
C2: na osnovi kvantitativnih statističnih metod raziskati nivoje podrobnosti modeliranja
poslovnih procesov, s poudarkom na izboru elementov notacije BPMN, ki predstavljajo
osnovo za izdelavo opisnega, analitičnega oz. izvedbenega RM,
Primerjava RM
C3: preučiti obstoječe metodološke pristope primerjave RM,
C4: na osnovi študije primera prikazati primerjavo RM z obstoječimi procesi podjetja na
različnih nivojih podrobnosti,
Razvoj RM
7
C5: razviti pristop k razvoju RM, ki bo predstavljal metodološki okvir izdelave RM s ciljem
ponovne uporabe RM,
C6: predlagati dopolnitev notacije BPMN z elementi, ki omogočajo izdelavo podrobnejših
RM rešitev ERP,
C7: preizkusiti predlagan pristop razvoja RM na osnovi študije primera izdelave RM
poslovnega procesa ter RM rešitve ERP,
Ocena prispevka k znanosti
Podjetja se, tako v svetu kot pri nas, vse več odločajo za uvedbo rešitev ERP, kar predstavlja
pomemben pristop k prenovi in informatizaciji poslovanja. Pri informatizaciji poslovanja je
koristno uporabljati RM, v katerih je priporočena praksa opisana na strukturiran način. Doktorska
naloga ima prispevek na področju znanosti, saj gre za predlog splošne metode razvoja RM
preizkušeno z uporabo študij primerov. Prinaša tudi pomemben prispevek k praksi. Izziv s
katerim se podjetja soočajo je, da za veliko informacijskih rešitev RM niso na voljo. Zaradi tega
obstaja potreba po celoviti metodi izdelave tovrstnih RM.
Koncept RM je na področju uvajanja informacijskih rešitev pogosto obravnavan predvsem
strokovno. Ne obstaja pa še znanstveno preizkušene metode, ki bi na konceptualni ravni
omogočala primerjavo RM informacijskih rešitev z dejanskimi procesi v podjetju. Podana
metoda primerjave modela procesov podjetja z RM rešitve, ki bo splošno uporabljiva bo tako
pomemben prispevek k znanosti.
Ko se podjetje odloča o razvoju ali nakupu oziroma izbiri rešitve ERP in njenem uvajanju, mora
nujno najprej poznati svojo obstoječo in bodočo poslovno strategijo ter izvajanje poslovnih
procesov. Informacija o ustreznosti programske rešitve pred samim začetkom projekta uvedbe je
izjemnega pomena. Prispevek ima tako tudi dodano vrednost v praksi.
Cilji doktorske naloge so tudi neposredno uporabni in relevantni v slovenskem prostoru.
Predlagani pristopi so uporabni v vseh organizacijah v privatnem ali javnem sektorju.
4
Opis znanstvene metode
Pri pisanju doktorske disertacije dela bom uporabljal različne metode raziskovalnega dela. Po
uvodnem delu, v katerem bodo predstavljeni namen in cilji disertacije, metoda dela, raziskovalna
vprašanja in temeljne teze, bo drugi del, kjer bo predstavljen koncept RM, temeljil na metodi
pregleda literature. V tem delu bo proučevanje področja kvalitativne narave. V okviru
deskriptivnega pristopa bom s kombinacijo različnih metod (metoda deskripcije, metoda
razvrščanja, metoda kompilacije, metoda komparacije) temeljito predstavil in opisal področje
proučevanja. Cilj tega dela bo pregled teorije, na kateri temelji koncept RM, njen razvoj ter
domene uporabe.
8
Kot osrednjo raziskovalno metodo bom uporabil študijo primera. Študija primera je opredeljena
kot empirično raziskovanje, ki proučuje sodoben pojav v kontekstu realnega okolja in vključuje
izčrpno in podrobno zbiranje podatkov iz več virov informiranja (Yin, 2002). Metodo študije
primera bom uporabil zato, ker lahko statistične metode ponudijo zgolj splošne usmeritve, le
malo pa povedo o vzrokih, kako in zakaj do takšnih povezav pride.
Na osnovi dosedanjih dognanj na področju uporabe RM pri informatizaciji poslovanja ter študije
primera bom predlagal pristop primerjave modelov procesov podjetja z RM (Slika 1). Najprej bo
s tehniko BPMN predstavljen obstoječi poslovni proces. Nato bo po predlaganih fazah izvedena
primerjava, ki bo identificirala stopnjo skladnosti poslovnega procesa z RM informacijske
rešitve.
Slika 1: Grafični prikaz primerjave procesov z uporabo RM
Model
poslovnega
procesa podjetja
"as-is"
Referenčni
model
informacijske
rešitve
Prenovljeni
proces v
podjetju
"to-be"
V doktorski nalogi bom prikazal tudi primer izdelave RM informacijske rešitve. Uporabil bom
metodo analitične indukcije. Na osnovi teoretičnih dognanj bom predlagal metodo ter jo preveril
s pomočjo študije primera. Na tej osnovi bom popravil prvoten predlog metode ter ga preveril na
novi študiji primera. V primeru, da je razlaga potrjena, se lahko s postopkom zaključi ter sklene,
da je razlaga veljavna, v nasprotnem primeru se v analizo vključi nove primere, dokler ne
najdemo veljavne razlage (Bregar, Ograjenšek, & Bavdaž, 2005).
Izdelavo RM bom izvedel s tehniko BPMN, ki jo bom za ta namen nadgradil z dodatnimi
elementi. Študije primera bodo obravnavale izdelavo RM določenega področja rešitve ERP. RM
bo podan na različnih nivojih podrobnosti (opisni, analitični, izvedbeni). Izdelan bo na osnovi
izobraževalne dokumentacije rešitev ERP. Namen bo vsebinsko prikazati osnovne komponente
določenega aplikacijskega področja.
Eden izmed ciljev doktorske disertacije je tudi preučitev nivojev podrobnosti modeliranja s
poudarkom na izboru elementov notacije BPMN. V tem segmentu me predvsem zanima kakšna
je uporaba notacije BPMN na projektih modeliranja in prenove poslovnih procesov v Sloveniji. S
tem namenom bom vzel vzorec 100 procesov podjetij z različnih panog (javni ter zasebni sektor),
ter analiziral nivo podrobnosti modeliranja. Vsak proces bom pretvoril v numerično obliko (v
9
obliko dvodimenzionalne tabele) ter s tem omogočil izvedbo različnih statističnih metod, kot so
analiza skupin angl. cluster analysis, frekvenčna analiza angl. frequency analysis ter analiza
kovariance angl. covariance analysis. Rezultat analize bo prikaz uporabljenih simbolov notacije
BPMN glede na kategorijo procesov (vodstveni, podporni ali temeljni) ter na tej osnovi določitev
spremenljivk, ki so vplivale na izbran nivo podrobnosti modeliranja.
5
Struktura doktorske disertacije
1. Uvod
1.1. Opredelitev področja in opis problematike
1.2. Predmet raziskovanja in raziskovalna vprašanja
1.3. Ocena prispevka k znanosti
1.4. Opis znanstvene metode
1.5. Struktura disertacije
2. Referenčni modeli
2.1. Razvoj koncepta
2.2. Področja uporabe referenčnih modelov
3. Prenova in informatizacija poslovanja
3.1. Modeliranje poslovnih procesov
3.1.1. Izbira nivoja podrobnosti modeliranja
3.1.2. Statistična analiza poslovnih procesov
3.1.3. Rezultati analize
3.2. Izbiranje in uvajanje informacijskih rešitev
4. Primerjava referenčnih modelov
4.1. Analiza obstoječih metod
4.2. Razvoj konceptualnega modela primerjave modela procesov z referenčnih modelom
4.3. Študija primera
4.3.1. Opis izvornih modelov
4.3.2. Aplikacija predlagane metode
4.3.3. Rezultati
5. Razvoj referenčnih modelov
5.1. Analiza obstoječih metod
5.2. Pristop izdelave referenčnega modela
5.3. Študija primera
5.3.1. Opis izvornih modelov
5.3.2. Aplikacija predlagane metode
5.3.3. Rezultati
6. Zaključek
7. Literatura in viri
8. Priloge
10
6 Spisek relevantne literature
1.
Ahlemann, F. (2007). RefModPM: Reference Information Model for Enterprise-Wide
Project Planning, Controlling and Coordination in Matrix Project Organizations. Reference
Modeling: Efficient Information Systems Design Through Reuse of Information Models (1st
iz., str 103-121). Physica-Verlag Haidelberg.
2.
Albrecht, J. (1999). Towards interoperable geo-information standards: A comparison of
reference models for geo-spatial information. The Annals of Regional Science, 33(2), 151–
169.
3.
Algermissen, L., Delfmann, P., & Niehaves, B. (2005). Experiences in process-oriented
reorganisation through referencemodelling in public administrations: The casestudy
Regio@KomM. Predstavljeno na European Conference on Information Systems (ECIS),
Regensburg.
4.
Al-Mashari, M. (2003). A process change-oriented model for ERP application. International
Journal of Human-Computer Interaction, 16(1), 39–55.
5.
Alves de Medeiros, A. K., Weijters, A., & Van der Aalst, W. M. P. (2006). Genetic process
mining: a basic approach and its challenges. Business Process Management Workshops (str
203–215).
6.
Axenath, B., Kindler, E., & Rubin, V. (2005). An Open and Formalism Independent MetaModel for Business Processes. Satellite event of the third International Conference on
Business Process Management (str 45-59). Predstavljeno na Workshop on Business Process
Reference Models (BPRM 2005), Nancy, France.
7.
Bakija, A. (2001). ARIS + ASAP procesno orientirana vpeljava poslovno informacijskega
sistema SAP/R/3. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike, 2001, 132-141.
8.
Barn, B. S. (2009). On the evaluation of reference models for software engineering practice.
Proceedings of the 2nd India software engineering conference (str 111-116). Pune, India:
ACM. doi:10.1145/1506216.1506238
9.
Bass, T., & Mabry, R. (2004). Enterprise Architecture Reference Models: A Shared Vision
for Service-Oriented Architectures. Predstavljeno na IEEE Milcom 2004.
10. Beatty, R. C., & Williams, C. D. (2006). ERP II: best practices for successfully
implementing an ERP upgrade. Communications of the ACM, 49(3), 109.
11. Becker, J., Beverungen, D. F., & Knackstedt, R. (2010). The challenge of conceptual
modeling for product–service systems: status-quo and perspectives for reference models and
modeling languages. Information Systems and E-Business Management, 8(1), 33–66.
12. Becker, J., Knackstedt, R., Pfeiffer, D., & Janiesch, C. (2007). Configurative Method
Engineering - On the Applicability of Reference Modeling Mechanisms in Method
11
Engineering. Predstavljeno na 13th Americas Conference on Information Systems (AMCIS
2007), Keystone, CO, USA.
13. Becker, Jorg, Algermissen, L., Delfmann, P., & Niehaves, B. (2004). A Web Based Platform
for the Design of Administrational Reference Process Models. 5th International Conference
on Web Information Systems Engineering (str 159-168). Predstavljeno na Web Information
Systems – WISE 2004, Berlin: Springer.
14. Becker, Jörg, & Delfmann, P. (2007). Reference Modeling: Efficient Information Systems
Design Through Reuse of Information Models (1st iz.). Physica-Verlag HD.
15. Becker, Jorg, Delfmann, P., & Knackstedt, Ralf. (2007). Adaptive Reference Modeling:
Integrating Configurative and Generic Adaptation Techniques for Information Models.
Reference Modeling: Efficient Information Systems Design Through Reuse of Information
Models (1st iz., str 27-58). Physica-Verlag Haidelberg.
16. Becker, Jorg, & Schutte, R. (2007). A Reference Model for Retail Enterprises. Reference
Modeling for Business Systems Analysis (str 182-205). Hershey, London.
17. Bernus, P. (1999). Generalised Enterprise Reference Architecture and Methodology, Version
1.6. 3. IFIPIFAC Task Force on Architectures for Enterprise Integration.
18. Bharadwaj, A. S., Sambamurthy, V., & Zmud, R. W. (1999). IT capabilities: theoretical
perspectives and empirical operationalization. Proceedings of the 20th international
conference on Information Systems (str 385).
19. Bohmann, T., Schermann, M., & Krcmar, H. (2007). Application-Oriented Evaluation of the
SDM Reference Model: Framework, Instantiation and Initial Findings. Reference Modeling:
Efficient Information Systems Design Through Reuse of Information Models (1st iz., str 123144). Physica-Verlag Haidelberg.
20. Borch, S. E. (2007). Business Process Models as Design Artefacts in ERP Development.
Predstavljeno na CAiSE’07.
21. Bowman, C., & Toms, S. (2010). Accounting for competitive advantage: The resource-based
view of the firm and the labour theory of value. Critical Perspectives on Accounting, 21(3),
183-194.
22. Braun, R., & Esswein, W. (2007). Classification of Reference Models. Advances in Data
Analysis, 401–408.
23. Bregar, L., Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2005). Metode raziskovalnega dela za ekonomiste:
Izbrane teme. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
24. Bremer, C. F., & Eversheim, W. (2000). From an Opportunity Identification to its
Manufacturing: a Reference Model for Virtual Enterprises. CIRP Annals - Manufacturing
Technology, 49(1), 325-329.
12
25. Buelow, H., Das, M., Deb, M., Palvankar, P., & Srinivasan, M. (2010). Getting Started with
Oracle BPM Suite 11gR1 - A Hands-On Tutorial. Packt Publishing.
26. Burback, R. (1998). Software engineering methodology: the Watersluice. Citeseer.
27. Buytendijk, F. (2008). Performance Leadership: The Next Practices to Motivate Your
People, Align Stakeholders, and Lead Your Industry (1st iz.). McGraw-Hill.
28. Carisio de Paula, I., & Duarte Ribeiro, J. L. (2007). A Reference Model for the
Pharmaceutical PDP Management — an architecture. Complex Systems Concurrent
Engineering (str 765-772).
29. Choi, Y., Kim, K., & Kim, C. (2005). A design chain collaboration framework using
reference models. The International Journal of Advanced Manufacturing Technology, 26(1),
183–190.
30. De Campos, R., De Carvalho, R., & Ferreira, A. (2006). Modeling architecture and reference
models for the ERP5 project. Research and Practical Issues of Enterprise Information
Systems, 677–682.
31. eKnowtion. (2009). Achieving Operations Excellence with SCOR. Ljubljana: Studio
Moderna.
32. Ellegard Borch, S. (2007). Introducing Reference Models in ERP Development.
Predstavljeno na Workshop on 3rd Generation Enterprise Resource Planning Systems,
Copenhagen Business School.
33. Enterprise Integration Inc. (2007). White Paper: What is a reference model? Pridobljeno od
http://www.eiisolutions.net/resource-center/What%20Is%20a%20Reference%20Model.pdf
34. Fettke, P., & Loos, P. (2003). Ontological evaluation of reference models using the BungeWand-Weber model. Proceedings of the 2003 Americas Conference on Information Systems,
August (str 4–6).
35. Fettke, P., Loos, P., & Zwicker, J. (2006). Business process reference models: Survey and
classification. Lecture Notes in Computer Science (Let. 3812/2006, str 469–483).
Predstavljeno na Workshop on Business Process Reference Models (BPRM 2005), Nancy,
France. doi:10.1007/11678564_44
36. Fettke, Peter, & Loos, Peter. (2003). Classification of reference models: a methodology and
its application. Information Systems and e-Business Management, 1(1), 35-53.
37. Fettke, Peter, & Loos, Peter. (2006). Reference Modeling for Business Systems Analysis (1st
iz.). IGI Global.
38. Fettke, Peter, & Loos, Peter. (2007). Perspectives on Reference Modeling. Reference
Modeling for Business Systems Analysis (str 1-21). Hershey, London.
13
39. Fingar, P. (2006). Extreme Competition: Innovation And the Great 21st Century Business
Reformation (1st iz.). Meghan-Kiffer Press.
40. Frank, U. (1999). Conceptual modelling as the core of the information systems disciplineperspectives and epistemological challenges. AMCIS 1999 Proceedings, 240.
41. Gerke, K., Cardoso, J., & Claus, A. (2009). Measuring the Compliance of Processes with
Reference Models (Let. 5870, str 76-93). Predstavljeno na On the Move to Meaningful
Internet Systems: OTM 2009, Springer.
42. Gortmaker, J., Janssen, M., & Wagenaar, R. W. (2005). Towards Requirements for a
Reference Model for Process Orchestration in e-Government. E-Government: Towards
Electronic Democracy (str 169-180). Predstavljeno na TCGOV 2005.
43. Gottschalk, F., Van Der Aalst, W., & Jansen-Vullers, M. (2007). Configurable Process
Models — A Foundational Approach. Reference Modeling: Efficient Information Systems
Design Through Reuse of Information Models (1st iz., str 59-77). Physica-Verlag
Haidelberg.
44. Gulledge, T., & Simon, G. (2005). The evolution of SAP implementation environments: A
case study from a complex public sector project. Industrial Management & Data Systems,
105(6), 714-736.
45. Gusberti, T., & Echevestea, M. (2007). Identification of critical points for the
implementation of a PDP reference model in SMEs. Complex Systems Concurrent
Engineering (str 757-764).
46. Hauck, J. C. R., Gresse von Wangenheim, C., Souza, R. H., & Thiry, M. (2008). Process
Reference Guides–Support for Improving Software Processes in Alignment with Reference
Models and Standards. Software Process Improvement, 70–81.
47. Heuvel, W., & Jeusfeld, M. (2007). Model Transformations with Reference Models.
Enterprise Interoperability II, 63–75.
48. Hilt, B. (2007). Predefined reference models – a »living guide« containing proven process
knowledge that anyone can use. IDS Scheer AG: ARIS Expert Paper.
49. Hoeven, H. van der. (2009). ERP and Business Processes. Llumina Press.
50. Holschke, O., Gelpke, P., Offermann, P., & Schröpfer, C. (2008). Business Process
Improvement by Applying Reference Process Models in SOA – a Scenario-based Analysis.
GITO Verlag (str 1589-1600). Predstavljeno na Multikonferenz Wirtschaftsinformatik 2008,
Berlin, Germany.
51. IDS Scheer AG. (2010). Business Process Excellence: ARIS Reference Models. Pridobljeno
september 6, 2010, od http://www.idsscheer.com/en/ARIS/ARIS_Reference_Models_/81685.html
14
52. Iii, A. L., & McCormack, K. (2004). Linking SCOR planning practices to supply chain
performance: An exploratory study. International Journal of Operations & Production
Management, 24(12), 1192-1218.
53. Institute, I. G. (2007). Cobit 4.1. Isaca.
54. Katzy, B., Zhang, C., & Löh, H. (2005). Reference models for virtual organisations. Virtual
Organizations, 45–58.
55. Kensche, D., Quix, C., Chatti, M. A., & Jarke, M. (2005). GeRoMe: A Generic Role Based
Metamodel for Model Management. Journal on data semantics, 82, 2007.
56. Kirchmer, M. (2009). Reference Models to Empower MPE. High Performance Through
Process Excellence (str 85–100).
57. Kirchmer, Mathias. (1999). Business Process Oriented Implementation of Standard
Software: How to Achieve Competitive Advantage Efficiently and Effectively (2nd iz.).
Springer.
58. Kirchmer, Mathias. (2009). High Performance Through Process Excellence: From Strategy
to Operations. Springer Berlin Heidelberg.
59. Kovačič, A. (2001). Business renovation projects in Slovenia. Business Process
Management Journal, 7(5), 409-419.
60. Kovačič, A. (2004). Business renovation: business rules (still) the missing link. Business
Process Management Journal, 10(2), 158-170.
61. Kovačič, A., & Bosilj Vukšić, V. (2005). Management poslovnih procesov: Prenova in
informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana: GV.
62. Kovačič, A., & Indihar Štemberger, M. (2007). Zakaj modelirati poslovne procese pri
informatizaciji poslovanja s celovitimi programskimi rešitvami. Uporabna informatika,
15(4), 192-200.
63. Kovačič, A., Indihar Štemberger, M., & Groznik, A. (2004). Prenova in informatizacija
poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
64. Krebs, P. (2009). Oracle Application Integration Architecture: Business Process Modeling
and Analysis. An Oracle White Paper. Pridobljeno od
http://www.oracle.com/us/products/applications/application-integrationarchitecture/018851.pdf
65. Küster, J., Koehler, J., & Ryndina, K. (2006). Improving business process models with
reference models in business-driven development. Business Process Management
Workshops (str 35–44).
15
66. La Rosa, M., Lux, J., Seidel, S., Dumas, M., & Hofstede, A. H.M. (2007). Questionnairedriven configuration of reference process models. Proceedings of the 19th international
conference on Advanced information systems engineering (str 424–438).
67. La Rosa, Marcello, Dumas, Marlon, ter Hofstede, Arthur H.M., & Mendling, Jan. (2010).
Configurable multi-perspective business process models. Information Systems, In Press,
Corrected Proof.
68. La Rosa, Marcello, Gottschalk, F., Dumas, Marlon, & Van Der Aalst, W. M. P. (2008).
Linking domain models and process models for reference model configuration. Proceedings
of the 2007 international conference on Business process management (str 417-430).
Brisbane, Australia: Springer-Verlag.
69. Larsson, S., Myllyperkiö, P., Ekdahl, F., & Crnkovic, I. (2009). Software product
integration: A case study-based synthesis of reference models. Information and Software
Technology, 51(6), 1066-1080.
70. Li, C., Reichert, M., & Wombacher, A. (2009). Discovering reference models by mining
process variants using a heuristic approach. Business Process Management, (5701), 344–
362.
71. Matook, S., & Indulska, M. (2009). Improving the quality of process reference models: A
quality function deployment-based approach. Decision Support Systems, 47(1), 60–71.
72. McCormack, K. P., & Johnson, W. C. (2001). Business Process Orientation: Gaining the EBusiness Competitive Advantage (1st iz.). CRC Press.
73. Mendling, J., Verbeek, H. M. W., van Dongen, B. F., van der Aalst, W. M. P., & Neumann,
G. (2008). Detection and prediction of errors in EPCs of the SAP reference model. Data &
Knowledge Engineering, 64(1), 312-329.
74. Mendling, Jan, Van Der Aalst, W., Van Dongen, B., & Verbeek, E. (2006). Errors in the
SAP Reference Model. BPTrends, 4(6), 1-5.
75. Microsoft Corporation. (2007). Application Setup in Microsoft Dynamics NAV 5.0 Training material.
76. Microsoft Corporation. (2008a). Project managing Microsoft Dynamics NAV
implementations with Microsoft Dynamics Sure Step - Training material.
77. Microsoft Corporation. (2008b). Trade in Microsoft Dynamics NAV 5.0 - Training material.
78. Microsoft Corporation. (2010). Microsoft Dynamics Sure Step. Referenčna vsebina orodja
metodologije (v. 2.5.9.0).
79. Mišic, V. B., & Zhao, J. L. (2000). Evaluating the quality of reference models. Proceedings
of the 19th international conference on Conceptual modeling (str 484–498).
16
80. Object Management Group. (2008). Business Process Model and Notation (BPMN), Version
1.2. Pridobljeno od http://www.omg.org
81. Oliver, T. (2007). Version Management for Reference Models: Design and Implementation.
Reference Modeling: Efficient Information Systems Design Through Reuse of Information
Models (1st iz., str 1-26). Physica-Verlag Haidelberg.
82. Pajk, D., Indihar Stemberger, M., & Kovačič, A. (2010). The Use of Reference Models in
Business Process Renovation. Business Systems Research, Business Systems Research, 1(12), 30-38.
83. Pant, K. (2008). Business Process Driven SOA using BPMN and BPEL: From Business
Process Modeling to Orchestration and Service Oriented Architecture. Packt Publishing.
84. Pesic, M., & Van Der Aalst, W. M. P. (2005). Towards a Reference Model for Work
Distribution in Workflow Management Systems. Predstavljeno na Workshop on Business
Process Reference Models (BPRM 2005), Nancy, France.
85. Phillips, D. (2004). The Software Project Manager’s Handbook: Principles That Work at
Work. Wiley-IEEE Computer Society Pr.
86. Popovič, A., Indihar Štemberger, M., Jaklič, J., & Kovačič, A. (2004). Poslovno modeliranje
v teoriji in praksi: izkušnje in napotki. Uporabna informatika, 12(2), 80-89.
87. Ramesh, B., & Jarke, M. (2001). Toward reference models for requirements traceability.
IEEE Transactions on Software Engineering, 27(1), 58–93.
88. Recker, J. (2010). Opportunities and constraints: the current struggle with BPMN. Business
Process Management Journal, 16(1), 181-201. doi:10.1108/14637151011018001
89. Recker, J., Rosemann, Michael, van der Alast, W. M. P., Jansen-Vullers, N., & Dreiling, A.
(2007). Conigurable Reference Modeling Languages. Reference Modeling for Business
Systems Analysis (str 22-46). Hershey, London.
90. Recker, J., Rosemann, Michael, Van Der Aalst, W., & Mendling, J. (2006). On the Syntax of
Reference Model Configuration – Transforming the C-EPC into Lawful EPC Models.
Lecture Notes in Computer Science (Let. 3812/2006, str 497-511). Predstavljeno na
Workshop on Business Process Reference Models (BPRM 2005), Nancy, France.
91. Reijers, H. A., & Liman Mansar, S. (2005). Best practices in business process redesign: an
overview and qualitative evaluation of successful redesign heuristics. Omega, Omega, 33(4),
283-306.
92. Rieke, T., & Seel, C. (2007). Supporting Enterprise Systems Introduction by ControllingEnabled Configurative Reference Modeling. Reference Modeling: Efficient Information
Systems Design Through Reuse of Information Models (1st iz., str 79-102). Physica-Verlag
Haidelberg.
17
93. Rinke, T., & Weyer, T. (2007). Defining reference models for modelling qualities: how
requirements engineering techniques can help. Requirements Engineering: Foundation for
Software Quality, 335–340.
94. Rosemann, M. (2000). Using reference models within the enterprise resource planning
lifecycle. Australian Accounting Review, 10(22), 19–30.
95. Rosemann, M. (2003). Application Reference Models and Building Blocks for Management
and Control. Handbook of Enterprise Architecture. Eds.: P. Bernus, L. Nemes, G. Schmidt.
Berlin et al, 595–615.
96. Rosemann, M., & van der Aalst, W. M. P. (2007). A Configurable Reference Modelling
Language. Information Systems, 32(1), 1-23.
97. Rozinat, A., Veloso, M., & Van Der Aalst, W. M. P. (2008). Evaluating the Quality of
Discovered Process Models. Predstavljeno na 2nd Intl. Workshop on the Induction of
Process Models, Antwerp, Belgium.
98. Rozman, T. (2006). Metoda za modeliranje in predstavitev obsežnih delovnih procesov
(doktorska disertacija). Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
99. Saunders, M. N. K., Lewis, P., & Thornhill, A. (2004). Research Methods for Business
Students (3rd iz.). Prentice Hall.
100. Scheer, A. W, & Habermann, F. (2000). Enterprise resource planning: making ERP a
success. Communications of the ACM, 43(4), 61.
101. Scheer, A. W, & Nuttgens, M. (2000). ARIS architecture and reference models for business
process management. Business Process Management, 301–304.
102. Scheer, August Wilhelm. (1998). Business Process Engineering Study Edition: Reference
Models for Industrial Enterprises (1st iz.). Springer.
103. Scheer, August Wilhelm, Jost, W., & Guengoez, O. (2007). A Reference Model for
Industrial Enterprises. Reference Modeling for Business Systems Analysis (str 167-181).
Hershey, London.
104. Scheer, A.-W. (2000). ARIS: Business Process Modeling (3rd iz.). Springer.
105. Scheer, A.-W., Abolhassan, F., Jost, W., & Kirchmer, M. (2002). Business Process
Excellence (1st iz.). Springer.
106. Schermann, M., Böhmann, T., & Krcmar, H. (2009). Explicating Design Theories with
Conceptual Models: Towards a Theoretical Role of Reference Models. Wissenschaftstheorie
und gestaltungsorientierte Wirtschaftsinformatik, 175–194.
107. Schwalbe, K. (2009). Information Technology Project Management (with Microsoft Project
2007 CD-ROM) (6th iz.). Course Technology.
18
108. Sein, M. K., Munkvold, B.-E., Orvik, T. U., Wojtkowski, W., Zupančič, J., & Wrycza, S.
(2001). The Impact of Reference Modeling in MRPII/ERP Systems on Business Process
Reengineering. Contemporary trends in systems development (str 45-52). Springer.
109. Shelly, G. B., Cashman, T. J., & Rosenblatt, H. J. (2007). Systems Analysis and Design,
Seventh Edition (7th iz.). Course Technology.
110. Silver, B. (2009). BPMN Method and Style: A levels-based methodology for BPM process
modeling and improvement using BPMN 2.0. Cody-Cassidy Press.
111. Smith, H., & Fingar, P. (2003). IT Doesn’t Matter-Business Processes Do: A Critical
Analysis of Nicholas Carr's I.T. Article in the Harvard Business Review. Meghan-Kiffer
Press.
112. Soffer, P., Golany, B., & Dori, D. (2003). ERP modeling: a comprehensive approach.
Information Systems, 28(6), 673–690.
113. Spanyi, A. (2008). More for Less: The Power of Process Management. Meghan-Kiffer Press.
114. Studebaker, D. (2009). Programming Microsoft Dynamics NAV 2009. Packt Publishing.
115. Supply Chain Council. (2008). Supply Chain Operations Reference Model. Version 9.0.
116. vom Brocke, J. (2003). Reference modelling, towards collaborative arrangements of design
processes. Logos Berlin.
117. Taylor, C., & Probst, C. (2003). Business Process Reference Model Languages: Experiences
from BPI Projects. Informatik 2003 (str 259–263). Predstavljeno na Jahrestagung der
Gesellschaft fr Informatik.
118. Teschke, T., & Ritter, J. (2001). Towards a foundation of component-oriented software
reference models. Generative and Component-Based Software Engineering (str 70–84).
119. Thomas, O., & Scheer, A. (2006). Tool Support for the Collaborative Design of Reference
Models - A Business Engineering Perspective. Proceedings of the 39th Annual Hawaii
International Conference on System Sciences (HICSS’06) (str 10a-10a). Predstavljeno na
39th Annual Hawaii International Conference on System Sciences (HICSS’06), Kauia, HI,
USA.
120. Thomas, Oliver. (2006). Understanding the Term Reference Model in Information Systems
Research: History, Literature Analysis and Explanation. Lecture Notes in Computer Science
(Let. 3812/2006, str 484-496). Predstavljeno na Workshop on Business Process Reference
Models (BPRM 2005), Nancy, France.
121. Todorovski, L., Kunstelj, M., & Vintar, M. (2007). Reference Models for E-Services
Integration Based on Life-Events. Electronic Government (str 92–103).
122. Toms, S. (2010). Value, profit and risk: accounting and the resource-based view of the firm.
Accounting, Auditing & Accountability Journal, 23(5), 647-670.
19
123. Trkman, P. (2009). The critical success factors of business process management.
International Journal of Information Management, 30(2), 125-134.
124. Value Chain Group. (2010). Business Process Transformation Framework. Pridobljeno
september 10, 2010, od http://www.value-chain.org/
125. Van Belle, J.-P. (2007). Evaluation of Selected Enterprise Models. Reference Modeling for
Business Systems Analysis (str 266-287). Hershey, London.
126. Van Der Aalst, W. M. P., Dreiling, A., Gottschalk, F., Rosemann, M., & Jansen-Vullers, M.
H. (2006). Configurable Process Models as a Basis for Reference Modeling. Lecture Notes
in Computer Science (Let. 3812/2006, str 512-518). Predstavljeno na Workshop on Business
Process Reference Models (BPRM 2005), Nancy, France.
127. Van der Merwe, A., & Kotze, P. (2009). A systematic approach for the identification of
process reference models. Predstavljeno na IASTED International Conference on Software
Engineering, IASTED 2009, Innsbruck.
128. Van Dongen, B. F., & Jansen-vullers, M. H. (2005). EPC Verification in the ARIS for
MySAP reference model database. BETA Working Paper Series (str 142). Eindhoven:
Eindhoven University of Technology.
129. Winter, R. (1994). Formalised conceptual models as a foundation of information systems
development. ENTITY-RELATIONSHIP APPROACH - ER ’94, 881, 437-455.
130. Yin, R. K. (2002). Case Study Research: Design and Methods, Third Edition, Applied Social
Research Methods Series, Vol 5 (3rd iz.). Sage Publications, Inc.
20