vpliv nizkega vodnega stanja reke mure in podzemnih voda
B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 73 SUŠA, SUŠA, SUŠA Boštjan FEGUŠ * Marko GOLNAR * VPLIV NIZKEGA VODNEGA STANJA REKE MURE IN PODZEMNIH VODA APAŠKEGA POLJA NA KOLIČINSKE IN KAKOVOSTNE PARAMETRE ČRPALIŠČA PODGRAD UVOD V zadnjih letih je na območju Apaškega polja, ki so obravnavali hidrogeološko problematiko interakcije med površinsko vodo reke Mure in vodonosnikom Apaškega polja, bilo izvedenih več projektov, v katerih se ni bilo mogoče izogniti problematiki suše. Tako smo v letu 2009 na področju hidrogeologije obravnavali vpliv morebitnih hidroenergetskih objektov na GPV, leta 2010 preučevali obnavljanje gladin v plitvih medzrnskih vodonosnikih in v letošnjem sušnem letu izvedli pilotni poizkus umetnega bogatenja črpališča Podgrad. V prispevku smo zbrali rezultate omenjenih raziskav z vidika hidrogeoloških razmer v napajalnem zaledju črpališča Podgrad. Drenažno črpališče je v sušnem obdobju v veliki meri odvisno od bogatenja preko vodovodne povezave s črpališčem v Segovcih, kjer pa je črpana voda znatno slabše kakovosti. Hidrogeološke raziskave v sklopu projekta “Oskrba s pitno vodo Pomurja-Sistem C“, ki so se pretežno izvajale v obdobju ekstremno nizkih vodostajev podzemnih in površinskih voda, so pokazale omejitve interakcije med reko Muro in aluvialnim vodonosnikom Apaškega polja v času nizkih vodostajev. Meteorološka (ali pa kmetijska) suša ter nizki vodostaj podzemnih voda sta nedvomno povezana, z ilustrativnimi rezultati raziskav obnavljanja vodonosnikov smo delno pojasnili tako njuno interakcijo, kot razlike. K reševanju hidrogeološke suše lahko najučinkoviteje pristopimo s hidrotehničnimi posegi v vodonosnike in to na več načinov, ki pa morajo biti izbrani izključno na podlagi pričakovanih učinkov na količinsko in kakovostno stanje podzemnih voda. NIZKA VODNA STANJA VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA Suša je naraven pojav, ki ga glede na klimatsko okolje definirata čas trajanja in pogostnost pojavljanja. Tako meteorološka, kmetijska ter hidrološka suša površinskih voda so v naših klimatskih razmerah običajno omejena na nekaj mesečno trajanje in pojavljanje z nekajletno povratno dobo. Drugače je s hidrogeološko sušo, kjer je trajanje nizkih gladin pogosto preneseno iz prejšnjega hidrološkega leta ali zaporedja let, pogostnost pa zaradi tega neprimerno definirana na osnovi letnih statistik. Definicija hidrogeološke suše ni eksplicitno postavljena, zasledili smo naslednjo razlago: »Suša je stanje vodnih zalog podzemne vode pod nizkim letnim povprečjem Hnp, ki traja vsaj en mesec in je zabeleženo vsaj v pretežnem delu enega vodonosnika, ali več vodonosnikov« (Mikulič in drugi, 2001), pri čemer je Hnp dolgoletno povprečje letnih minimumov gladin. Ti se zaradi poglabljanja struge Mure in klimatskih sprememb na večjem delu Apaškega polja znižujejo (slika 1). Čeprav podpiramo prizadevanje po postavitvi primerne definicije oziroma metodologije, bi bilo definicijo hidrogeološke suše primerneje osnovati na drseči vodni bilanci obnavljanja vodonosnikov in ne na letnih statistikah GPV. Kot primerjalno vrednost je potrebno izbrati referenčno stanje vodnih zalog, saj je dolgoletno povprečje Hnp odvisno od obdobja opazovanj oziroma vključenosti merilnih mest v količinski monitoring podzemnih voda, tako da npr. omogoča celo retrogradno spremembo statusa hidrogeološke suše. Pojav večletne hidrogeološke suše smo imeli na Apaškem polju in drugod priložnost opazovati v obdobju 2000-2004 (slika 1), tudi nizko vodno stanje v 2012 je preneseno iz preteklega leta. * Boštjan FEGUŠ, univ. dipl. inž. geol.*, Marko GOLNAR, univ. dipl. inž. prom.*, *IEI – Institut za ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 74 SUŠA, SUŠA, SUŠA Apaško polje ‐ trendi GPV ‐ letni minimum 222 ‐1.3 cm/leto 221 Zg. Konjišče Kota gladine podzemne vode (mnm) 220 ‐1.6 cm/leto 219 Žepovci Črnci 218 217 Plitvica ‐1.1 cm/leto 216 Segovci 215 M.Segovci 214 ‐0.0 cm/leto 213 ‐1.1 cm/leto 212 211 +0.7 cm/leto Leto Slika 1: 2012 2010 2008 2006 2004 2002 2000 1998 1996 1994 1992 1990 1988 1986 1984 1982 1980 1978 1976 210 V nadaljevanju podajamo pregled vodnega stanja v delu vodonosnika Apaškega polja, ki predstavlja napajalno zaledje črpališča Podgrad, s poudarkom na obdobja nizkih zalog podzemne vode. V sklopu državnega spremljanja vodnega stanja podzemne vode se na Apaškem polju nahaja 6 merilnih mest z različnim obdobjem izvajanja meritev. Kot referenčno merilno mesto za oceno vodnega stanja na območju črpališča smo privzeli opazovalno mesto Mali Segovci, ki se nahaja 3 km zahodno od črpališča v oddaljenosti 1,35 km od reke Mure. Trend letnih Hnp podzemne vode na merilnih mestih Apaškega polja TRAJANJE SUŠ IN OBNAVLJANJE ZALOG PODZEMNE VODE Sprememba debeline zasičene cone (omočenega dela) vodonosnika je omejeno z dotoki iz nezasičene cone, iztokom po izdelani matematični zakonitosti praznjenja vodonosnega rezervoarja ter vplivom spremenljivega robnega pogoja gladine, v kolikor ta nastopa. Poznavanje zakonitosti upadanja gladin na določenem mestu vodonosnika je ključnega pomena za določitev dotokov s površja. Obstaja več matematičnih modelov praznjenja vodonosnika in njihovih kombinacij (linearni/nelinearni, en iztok/več iztokov, dotok/brez dotoka). Čeprav je določitev matematičnega modela dobrodošla s stališča interpretacije hidrogeoloških razmer, pa za pojasnitev obnavljanja vodnih zalog zadostuje matematični opis krivulje upadanja gladine glede na vodostaj na določenem merilnem mestu, ki omogoča zaznavo in ovrednotenje dotoka infiltriranih padavin, ki dosežejo GPV. Teh dotokov v prvi fazi še ni mogoče kvantitativno ovrednotiti, so pa v homogenem poroznem prostoru med seboj primerljivi, tako, da lahko govorimo o relativnih dotokih. Absolutne vrednosti infiltriranih padavin dobimo z umerjanjem dotoka s padavinami v zimskem obdobju brez evapotranspiracije, obdobju, ki se začne in konča z enakima vsebnostjo talne vlage in vodostajem reke, ki predstavlja robni pogoj praznjenja vodonosnika. Iz anomalij upadanja gladine na merilnem mestu Mali Segovci, je mogoče predvideti dotoke padavin do podzemne vode, kot prikazuje slika 2. Stanje talne vodne zaloge je ključnega pomena za napovedovanje, kateri padavinski dogodki in v kakšnem deležu se bodo odrazili kot dotok do podzemne vode. Dnevne meritve talne vlage v pedološkem profilu, sprememb GPV ter vodostaja površinskih voda namreč omogočajo določitev naslednjih parametrov neporušenih tal: zasičena vlaga in maksimalni volumen vodnih zalog, ‐ retencijska vlaga in poljska kapaciteta tal, ‐ dejanska dnevna evapotranspiracija. V Sloveniji se talna vlaga sistematično meri le na nekaj merilnih mestih. V Rakičanu pri Murski Soboti se od srede leta 2005 meritve talne vlage izvajajo v treh globinah, žal podatkov zadnjih let nismo uspeli pridobiti. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 75 SUŠA, SUŠA, SUŠA 60 214.5 M. Segovci ‐ leto 2010/11 55 50 214 Padavine: 850 mm Dotok do GPV: 279 mm 45 213.5 35 30 213 GPV (mnm) Padavine, dotok (mm) 40 25 20 212.5 15 10 212 5 avg.11 jul.11 GPV jun.11 Dotok do GPV maj.11 apr.11 Padavine mar.11 feb.11 jan.11 dec.10 nov.10 okt.10 211.5 sep.10 0 60 214.5 M. Segovci ‐ leto 2011/12 55 50 214 Padavine: 638 mm Dotok do GPV: 58 mm 45 213.5 35 30 213 GPV (mnm) Padavine, dotok (mm) 40 25 212.5 20 15 10 212 5 Dotok do GPV Padavine avg.12 jul.12 jun.12 maj.12 apr.12 mar.12 feb.12 jan.12 dec.11 nov.11 okt.11 211.5 sep.11 0 Slika 2: Obnavljanje zaloge podzemne vode v obdobju sep.2010 – sep.2012, opazovano na merilnem mestu Mali Segovci GPV Obravnavani aluvialni vodonosnik je po razsežnosti regionalni vodonosnik z relativno majhno debelino omočenosti. Majhne spremembe gladine zato pomenijo relativno velike spremembe zalog podzemne vode. Poleg tega zniževanje gladin znižuje hitrosti pretakanja podzemnih voda in razredčenja obremenitev s površja. Tako dolgoročne spremembe vodnih zalog zraven skrbi za izdatnost vodnih virov upravičeno porajajo zaskrbljenost z vidika kakovostnega stanja podzemnih voda. Slika 3: Srednja debelina omočenosti vodonosnika Apaškega polja in položaj merilnih mest GPV mreže državnega monitoringa Sliko običajnega stanja zalog podzemne vode smo izdelali z analizo podatkov o GPV v vrtinah in vodnjakih ter s pomočjo stacionarnega matematičnega modela, ki je zajel celotno območje Apaškega polja. Dinamika podzemne vode je v ožjem obrežnem pasu reke Mure močno povezana s hidravličnim robnim pogojem, ki ga predstavlja reka. Tok podzemne vode je ob običajnem vodnem stanju v osrednjem delu struge na območju Apaškega polja vzporeden z reko, na zahodnem Mura napaja vodonosnik, na vzhodnem pa ga drenira. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 76 SUŠA, SUŠA, SUŠA Na podlagi arhivskih podatkov meritev GPV na merilnem mestu Mali Segovci iz obdobja let 20032011 smo izdelali letne krivulje pogostnosti doseganja gladin, kot so prikazane na sliki 4. Kot izrazito sušno leto z vidika gladin podzemne vode je bilo leto 2003, sledijo leta 2004, 2007 in 2008. Leto 2009 se ponaša z največ vodnimi zalogami v opazovanem obdobju. Statistično je leto 2011 le malo pod povprečno porazdelitvijo, ne dosega pa izrazito visokih vodostajev. Mali Segovci 215.0 2003‐2011 2003 2004 214.5 2005 Gladina podzemne vode (mnm) 2006 2007 214.0 2008 2009 2010 213.5 2011 213.0 Mediana 2003‐11: (212,74) 212.5 Hmin 2003‐11: (212,40) 212.0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Pogostnost preseganja gladine (%) Slika 4: Krivulje pogostnosti pojavljanja gladin za obdobje 2003-2011 in za posamezna leta na izbranem merilnem mestu Mali Segovci. ČRPALIŠČE PODGRAD Apaško polje razpolaga z dvema vodnima viroma, Segovci in Podgrad. Vodna vira kažeta različno obremenjenost s vplivi kmetijstva in poseljenosti, različni pa sta tudi po količinskem potencialu. Obe črpališči povezuje cevovod, ki omogoča prenos vode iz črpališča Segovci neposredno v drenažno cev črpališča Podgrad. Tako ob nizkih vodnih stanjih zadostne količine v Podgradu zagotavlja dotok iz Segovcev. S tem se v času suše v Podgrad prenašajo tudi vplivi obremenitev iz zaledja Segovcev. Medtem, ko črpališče Segovci zagotavlja vodooskrbo zgolj 1.350 prebivalcem JVS Apače, se iz vodarne Podgrad oskrbuje vodovodni oskrbovalni sistem Gornja Radgona z okrog 6.000 uporabniki. Slika 5: Položaj objektov hidrogeoloških raziskav in pilotnih preizkusov aktivne zaščite na območju vodnega vira Podgrad v letu 2012. Črpališče Podgrad je drenažno črpališče s horizontalno lego kaptažnih cevi v skupni dolžini 400 m. Drenažna cev je vgrajena tik nad slabo prepustno podlago aluvialnega vodonosnika, okrog 6 m pod površjem. Običajno je na črpališču 3 m debel presek omočenega vodonosnika, ob nizkih vodostajih podzemne vode se ta zmanjša tudi za tretjino. Zajeta voda se zbira v osrednjem vodnjaku (zbiralniku), v katerem je vgrajena črpalka. Ta obratuje v ciklih, glede na stanje vode v glavnem vodohranu nad Gornjo Radgono. Na skrajno zahodnem delu drenažne cevi je ta povezana s cevovodom za dovajanje vode iz črpališča Segovci. Dovajanje Segovške vode je avtomatizirano, vklop črpalke z zmogljivostjo 70 l/s je samodejen, v kolikor gladina v zbirnem vodnjaku upade pod koto 206, prav tako izklop ob gladini 206,40. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 77 SUŠA, SUŠA, SUŠA Spremembe gladine v okolici črpališča Podgrad Slika 6: Nihanje gladin v drenažnem črpališču in okoliških piezometrih 206.5 206.4 206.3 Kota gladine V sušnem mesecu januarju 2012 smo spremljali gladine podzemne vode v okoliških piezometrih črpališča, izdelane v sklopu hidrogeoloških raziskav v letu 2011/12. Tekom dneva se je črpalka črpališča Segovci vklopila 5 do 6 krat. V času dovajanja Segovške vode se piezometrična gladina v drenaži črpališča Podgrad dvigne nad okoliški nivo podzemne vode. Tako črpališče napaja svojo okolico z vodo iz Segovcev, še posebej na vzhodnem delu drenaže. Na severni (Murski) strani črpališča, po podatkih meritev z dne 19.1.2012, napajanje vodonosnika traja 60 %, na južni pa med 30 in 40 % celotnega časa. 206.2 206.1 206 J‐8 205.9 205.8 19.1. 0:00 19.1. 4:00 PPG‐4 19.1. 8:00 PPG‐6 PPG‐3 19.1. 12:00 19.1. 16:00 19.1. 20:00 20.1. 0:00 Čas VPLIV IZDATNOSTI VODONOSNIKA IN REŽIMA ČRPANJA NA KAKOVOST ČRPANE VODE Kakovostno stanje plitvih vodonosnikov s prosto gladino na kmetijskih območjih je tesno povezano s količinskim stanjem. Obremenitve podzemne vode so večje v mokrih letih z več padavinskimi dogodki (Pintar in drugi, 1997). Infiltracija padavin, ki je glavni faktor obnavljanja vodnih zalog, je hkrati transportni mehanizem spiranja ostankov FFS in hranil iz tal in njihov prenos v podzemno vodo. Porazdelitev talne vlage v rasni dobi kultur določa delež neporabljenega nitrata v tleh in kolikšen delež FFS bo podvržen razgradnji. Daljše trajanje suše zato povzročijo porast nitratov in delež razgradnih produktov. V času suše se hranila in onesnažila kopičijo v prsti in nezasičeni coni, zato po nastopu prve infiltracije njihova koncentracija v podzemni vodi močneje naraste. Običajno koncentracije onesnažil v izcedni talni vodi sledijo intenzivnosti infiltracije z viškom v poznojesenskem obdobju in najnižjimi vrednostmi v poletnem času. Spomladi pred novim vnosom obremenitev se koncentracije zmanjšujejo. Mali Segovci 215.5 70 215 60 214.5 50 Slika 7: Letna povprečja vsebnosti nitratov in gibanje GPV na merilnem mestu Mali Segovci v obdobju 1998-2011 (vir: ARSO) 40 213.5 30 213 20 212.5 10 0 212 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Nitrat ‐ AM (mg/l) GPV (mnm) Dinamika naraščanja koncentracij v podzemni vodi je poleg količine onesnaženosti dotoka iz talnega horizonta odvisna od prostorskega položaja opazovalnega mesta in dinamike podzemne vode. V času suše so obremenitve s površja manjše, zato kljub temu, da se tok Leto upočasnjuje, pride do zniževanja koncentracij (slika 7, leto 2003). Po dolgotrajni suši tudi prvi dotoki ne pospešijo toka, donesejo pa največje obremenitve. Porast koncentracij v podzemni vodi je tedaj največja (slika 7, leto 2004). Nadaljnji dotoki so z onesnažili manj obremenjeni, hkrati pa se izdatnost vodonosnika, s tem pa čas izpostavljenosti obremenitvam, veča. Koncentracije počasi upadajo. 214 B. FEGUŠ, M. GOLNAR Slika 8: Vsebnost nitratov v vodooskrbnih sistemih Gornja Radgona in Apače od leta 2006 dalje (vir: javni arhivi upravljavcev sistemov) - 78 SUŠA, SUŠA, SUŠA Nitrat v vodovodnem omrežju 90 216.5 G.Radgona Vsebnost nitrata (mg NO3/l) 70 60 Apače M.Segovci 216 215.5 215 Gladina podzemne vode [mnm] 80 Glavnega vzroka slabše kakovosti 50 214.5 črpane vode črpališča Podgrad pa ni iskati v obremenitvah ali hitrostih 40 214 toka v napajalnem zaledju. 30 213.5 Vodooskrbni sistem Gornja 20 213 Radgona je obremenjen zlasti zaradi prenizke izdatnosti 10 212.5 vodonosnika v času hidrogeološke 0 212 suše in dovajanja večjega deleža 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Datum Segovške vode v Podgrad. Notranji nadzor pitne vode v suši odraža slučajno aktivnost črpalk v obeh črpališčih. Na sliki 8 je razviden porast nitratov v vodooskrbnem sistemu Gornja Radgona jeseni 2011. Vsebnost 11 mg NO3/l v maju 2012 je bila izmerjena na črpališču v času izvajanja pilotnega preizkusa aktivne zaščite (umetnega bogatenja) in ne odraža dejanskega stanja v zaledju. MOŽNOSTI IZBOLJŠANJA KOLIČINSKEGA IN KAKOVOSTNEGA STANJA PODZEMNE VODE Izboljšanje kakovostnega stanja v črpališču Podgrad je torej pogojeno s tremi aktivnostmi: nadzorovanjem obremenitev v napajalnem zaledju vodnega vira, ohranjanje dinamike podzemne vode, vzdrževanjem izdatnosti in s tem nizkega deleža iz Segovcev transportirane vode. Nadzorovanje obremenitev v zadnjih letih kaže sadove, ki so bolj plod osveščanja, kot administrativnih omejitev (pasivnih ukrepov). K temu lahko pripišemo še vpliv klimatskih sprememb na izpiranje talnih obremenitev. Tem lahko pripišemo tudi vpliv na neuravnoteženo vodno bilanco oziroma ohranjanje dinamike podzemne vode. V kolikor izkoriščanja vodonosnika ni mogoče prilagajati vsakokratnim spremembam vodne bilance, bo treba izdatnost vodonosnika vzdrževati s temu namenjenimi hidrotehničnimi ukrepi. Primere ukrepov in njihovih vplivov podajamo v nadaljevanju. Za namen večje vizualizacije v tem prispevku smo izdelali poenostavljen stacionaren numerični model s programskim orodjem Visual Modflow Premium, uporabljene robne in začetne pogoje, člene vodne bilance ter hidrogeološke lastnosti smo zgolj privzeli iz dosedanjih raziskav in meritev. V nadaljnjih raziskavah bo potrebno model natančno umeriti. Zato so podani rezultati vpliva potencialnih hidrotehničnih ukrepov zgolj ilustrativne narave, kažejo pa oris razsežnosti posledic. DVIG GLADINE REKE MURE Reka Mura spada v skupino rek z alpskim snežno – dežnim režimom. Od tega režima sicer nekoliko odstopa, saj je njen režim z le enim samim izrazitim viškom maja in enim izrazitim nižkom januarja ali februarja. Res pa je, da se v zadnjih desetletjih vse bolj krepijo jesenske vode, tako da se v oktobru že nakazuje za takšen režim značilen drugotni višek (Frantar in Hrvatin, 2005). Mura igra pomembno vlogo pri ohranjanju stalne GPV, predvsem pa ne dopušča zniževanja najnižje gladine. Zato je pomembno, da tudi sama struga Mure ohranja stalno višino in povprečni letni vodostaj. Trend povprečnih letnih pretočnih količin reke ne kaže bistvenega upadanja količin, je pa v preteklih letih že bilo dognano, da Mura na območju Apaškega polja v zgornjem toku znižuje dno struge in posledično vodostaj oziroma intenzivnost napajanja vodonosnika. To se jasno odraža tudi v trendu upadanja srednjih gladin na merilnih mestih GPV Zg. Konjišče in Črnci, medtem ko gladina na merilnem mestu v Segovcih kaže trend dviga. Trend nižanja gladin se posebej ob letih z nižjo infiltracijo padavin odrazi tudi v notranjosti vodonosnika (Žepovci, Mali Segovci). Na gladino merilnega 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 79 SUŠA, SUŠA, SUŠA mesta Plitvica lokalno močno vpliva istoimenski potok, zaraščanje njegove struge ter dvig gladine v njej zato lahko povsem zakrije regionalne vplive na stanje GPV. Z numeričnim modelom smo predpostavili izvedbo utrjenega pragu v dnu struge, ki ob nizkih vodostajih predstavlja zajezitveno pregrado. Prag smo umestili severno od skrajno vzhodnega roba drenažnega zajema črpališča. Za preprečitev povečanja poplavne ogroženosti ob visokovodnih razmerah bi bilo treba strugo primerno razširiti. Razsežnost vpliva je prikazana na sliki 9. Slika 9: Razsežnost vpliva izgradnje pragu na reki Muri na dvig GPV, ekvidistanca 0,1 m UMETNO BOGATENJE VODONOSNIKA Umetno bogatenje vodonosnika v regionalnih razsežnostih ekonomsko ni smotrno, je pa sprejemljivo bogatenje manjših ključnih območij, še posebej kadar je to mogoče izvesti brez večjih obratovalnih stroškov. Tem se pri bogatenju vodnega telesa črpališča Podgrad ni mogoče izogniti, jih pa lahko upravičimo z dodano vrednostjo bogatenja, ki hkrati predstavlja aktivno zaščito pred obremenitvami iz zaledja omogoča zmanjšanje vodovarstvenih območij. Slika 10: Shema umetnega bogatenja pilotnega poizkusa aktivne zaščite črpališča Podgrad (levo), karakteristični prerez ponikovalnega jarka (desno zgoraj) in njegova gradnja (desno spodaj) V maju 2012 smo izvedli pilotni poizkus umetnega bogatenja (aktivne zaščite) v črpališču Podgrad. Vir vode za bogatenje sta dva nova vodnjaka, VPG-1/11 in VPG-2/11, ta se nahajata v obrežnem pasu reke Mure. Črpano vodo smo infiltrirali v ponikovalnem polju (jarku), ki smo ga zgradili v opuščeni strugi Plitvice, okrog 50 m južno od vzhodnega dela drenaže črpališča. Polje je razdeljeno v dva prekata dolžin 40 m, ki ju ločuje 2 m široko območje ilovnatega tampona. Dno polja je seglo do 0,5 m nad GPV v času nizkih vodostajev, jarek smo zasuli s skupno 0,8 m debelo plastjo pranega gramoza. Pilotni poizkus bogatenja smo izvedli z infiltracijo pretočnih količin: 10, 15, 20, 30 in 40 l/s, maksimalno linijsko bogatenje je znašalo qinf = 0,5 l/s/m. Vpliv bogatenja na GPV je razviden na sliki 11. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 80 SUŠA, SUŠA, SUŠA Zraven vpliva na obratovanje črpališča, ki v času bogatenja ni dovajalo Segovške vode, je bogatenje (20 l/s) zmanjšalo vsebnost nitratov v pitni vodi. V sklopu notranjega nadzora je na črpališču bilo izmerjeno 11 mg NO3/l (slika 8). Slika 11: Območje dviga GPV ob umetnem bogatenju, Q=20 l/s, ekvidistanca 0,1 m POMIK ROBNIH POGOJEV V NOTRANJOST VODONOSNIKA Dvig GPV lahko dosežemo s pomikom robnega pogoja, ki ga predstavlja površinski vodotok, v notranjost vodonosnika. Tak poseg je smotrn, v kolikor nadzorujemo gladino v novem vodotoku. Pri tovrstnih posegih na občutljivem obrežnem območju je potrebno vključevanje vodarske, naravovarstvene in okoljevarstvene stroke. Zato je potrebno primarno poseči po revitalizacijah opuščenih vodotokov oziroma stranskih kanalov Mure. Z matematičnim modelom smo preizkusili vpliv revitalizacije in delno nove ureditve struge evidentiranega površinskega toka, ki bi se po principu mlinščic napajal iz reke Mure ter se dolvodno vanjo ponovno iztekal. Na vodotoku smo predvideli tri zapornice za vzdrževanje želenega vodostaja, ki bi zagotavljal bogatenje vodonosnika skozi dno in brežine nove struge. Vpliv na GPV ob obratovanju črpališča je prikazan na sliki 12. Večji del tako infiltrirane vode ponovno teče proti reki Muri, kjer je predvidena serija vodnjakov za zajem Murskega obrežnega filtrata namenjenega aktivni zaščiti vodnega vira Podgrad. Hidrogeološke raziskave v letu 2012 so pokazale, da je v obdobju nizkih gladin zajem filtrata zaradi majhne omočenosti prodnega nanosa močno omejen, tako bi takšna ureditev lahko predstavljala celovito rešitev, ki bi zagotavljala količinsko in kakovostno ustreznost obrežnega dela vodonosnika in hkrati razbremenila izkoriščanje podzemne vode iz zaledne smeri. Tudi tovrstna rešitev ponuja močno zmanjšanje vodovarstvenih območij. Slika 12: Razsežnost vpliva mlinščice na dvig GPV, ekvidistanca 0,1 m ZAKLJUČKI Na Apaškem polju kvartarni aluvialni vodonosnik napaja dve črpališči, Podgrad in Segovci. Med tem, ko se v Podgradu soočajo s količinskim primanjkljajem, so težave v Segovcih pretežno kakovostne narave. V času hidrogeološke suše se ob ohranjanju črpanih količin slabša kakovost podzemne vode odraža tudi v vodooskrbnem sistemu Gornja Radgona, ki se oskrbuje iz črpališča Podgrad. Ta izkorišča vse zmogljivosti vodonosnika v razmerah nizke izdatnosti, kar pa ne zadostuje potrebam vodovodnega sistema. Ob trendih nižanja gladin podzemne vode bo potrebno sprejeti odločitev, ali prilagajati črpane količine vodarne Podgrad vodnim zalogam, ali s hidrotehničnimi ukrepi povečati napajanja črpališča s severne (Murske) smeri oziroma preko infiltracijskih objektov. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 B. FEGUŠ, M. GOLNAR - 81 SUŠA, SUŠA, SUŠA LITERATURA Pintar M., Pikl M., Lobnik F., 1997: Atrazin in razgradni produkti v vodah Apaške doline. Zbornik predavanj in referatov s 3. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 119-125. Mikulič Z., Andjelov M., Robič M., Trišič, N., 2001: Nizka vodna stanja v aluvialnih vodonosnikih Slovenije. 14. Mišičev vodarski dan. Zbornik referatov. VGB, Maribor. Frantar P., Hrvatin M., 2005: Pretočni režimi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik 77/2, 115-127. IEI, 2012: Pilotne raziskave vodnih virov Podgrad in Segovci. Aktivna Zaščita. Maribor. 6H-11158.08. GEOKO, 1998: Predlog zaščite. Strokovne podlage za varovanje vodnega vira Podgrad na Apaškem polju. Ljubljana. K-II-30d/c-1/88. GEOKO, 2007: Projektna naloga za izdelavo hidrogeoloških podlag za projekt »Ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja«. Zaključno poročilo. Apaško polje. Ljubljana. K-30-II-30d/c-5/131a. Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2011, MOP, ARSO, 2012, Ljubljana. MOP-ARSO, Arhivski podatki – kakovost voda. [http://www.arso.gov.si/vode/podatki/]. Občina Gornja Radgona, Arhivski podatki – pitna voda. [http://www.gorradgona.si/druge_informacije/arhiv_sporocil] Komunala Gornja Radgona, Arhivski podatki – pitna voda. [http://www.komunalaradgona.si/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=130] Javno podjetje Prlekija, Arhivski podatki – pitna voda. [http://www.jp-prlekija.si/si/pitna-voda/analizapitne-vode/rezultati-preizkusanj]. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
© Copyright 2024