UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Urška SIVKA GENETSKO OZADJE PROCESA OBARVANJA IN NASTANKA BARVNEGA VZORCA PRI POSTRVEH DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Urška SIVKA GENETSKO OZADJE PROCESA OBARVANJA IN NASTANKA BARVNEGA VZORCA PRI POSTRVEH DOKTORSKA DISERTACIJA GENETIC BACKGROUND OF COLOURATION AND COLOUR PATTERN FORMATION IN TROUT DOCTORAL DISSERTATION Ljubljana, 2012 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani ter po sklepu Senata Biotehniške fakultete in sklepa Senata Univerze z dne 29. oktobra 2007, je bilo potrjeno, da kandidatka izpolnjuje pogoje za neposreden prehod na doktorski Podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti s področja zootehnike. Za mentorja je bila imenovana doc. dr. Simona Sušnik Bajec. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Simon Horvat Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: doc. dr. Simona Sušnik Bajec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Radovan Komel Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Član: prof. dr. Jurij Pohar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Datum zagovora: 16.10.2012 Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Urška Sivka II Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD DK KG KK AV SA KZ ZA LI IN TD OP IJ JI AI Dd UDK 597.2/.5:575(043.3)=163.6 ribe/marmorirana postrv/Salmo marmoratus/genetika/obarvanost/wnt signalna pot AGRIS L10/8130 SIVKA, Urška, univ. dipl. inž. zoot. SUŠNIK BAJEC, Simona (mentorica) SI-1230 Domžale, Groblje 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti, področje zootehnike 2012 GENETSKO OZADJE PROCESA OBARVANJA IN NASTANKA BAVNEGA VZORCA PRI POSTRVEH Doktorska disertacija XVII, 98, 13 pregl., 34 sl., 7 pril., 124 vir. sl sl/en Osnovni namen doktorske disertacije je identificirati kandidatne gene, odgovorne za obarvanost in nastanek barvnega vzorca pri marmorirani postrvi. Ker je nastanek barvnega vzorca odvisen od vrste in števila pigmentnih celic, smo raziskavo razširili na področje histologije kože, kjer nas je zanimala morfologija, gostota in porazdelitev melanofor v koži marmorirane postrvi. Za identifikacijo in karakterizacijo kandidatnih genov smo poleg primerjalne genomike uporabili tudi subtraktivno cDNA knjižnico ter cGRASP 32K cDNA mikromreže. Histološke analize kože so pokazale, da so melanofore marmorirane postrvi v povprečju večje kot pri potočni postrvi. Njihova gostota se s starostjo ne spreminja in je za trikrat manjša kot pri potočni postrvi. S pomočjo primerjalne genomike smo na dveh kandidatnih genih našli vrstno specifične polimorfizme, ki sicer niso bili povezani z obarvanostjo, so se pa izkazali za uspešno orodje pri genetskem razločevanju med marmorirano in potočno postrvjo. Iz subtraktivne cDNA knjižnice smo identificirali dva gena, kita in eif3ea, ki imata pomembno vlogo pri ohranjanju melanofor in posledično barvnega vzorca. S pomočjo analize mikromrež smo identificirali pet različno izraženih genov – hdac1, vps18, gnaq, dct in scg2a, ki so vključeni v biološki proces pigmentacije pri živalih. Od petih so kar trije (hdac1, gnaq in dct) posredno ali neposredno vključeni v wnt signalno pot. Glede na fenotipsko podobnost marmoriranega in labirintnega vzorca, ki ga napoveduje reakcijsko-difuzijski model, in vključenost različno izraženih genov v wnt signalno pot, predpostavljamo, da je nastanek marmoriranega vzorca odvisen od wnt signalne poti in temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu. III Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KEY WORDS DOCUMENTATION DN DC CX Dd UDC 597.2/.5:575(043.3)=163.6 fish/marble trout/Salmo marmoratus/genetics/pigmentation/wnt signaling pathway CC AGRIS L10/8130 AU SIVKA, Urška AA SUŠNIK BAJEC, Simona (supervisor) PP SI-1230 Domžale, Groblje 3 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Postgraduate study of Biological and Biotechnical Sciences, Field: Animal Production PY 2012 TI GENETIC BACKGROUND OF COLOURATION AND COLOUR PATTERN FORMATION IN TROUT DT Doctoral Dissertation NO XVII, 98 p., 13 tab., 34 fig., 7 ann., 124 ref. LA sl AL sl/en AB The aim of this dissertation is to identify candidate genes, responsible for colour and colour pattern formation in marble trout. Since the formation of colour pattern depends on the type and number of pigment cells, we extended our field of research to the histology, more specifically to morphology, density and distribution of melanophores in marble trout skin. For identification and characterization of candidate genes we used comparative genomics, subtractive cDNA library and cDNA cGRASP 32K microarrays. Histological analysis revealed that melanophores are larger in marble trout than in brown trout. Their average density was more or less constant across all age classes and was three times lower when compared to brown trout. With comparative genomics we identified two candidate genes with species specific polymorphisms, which proved to be a useful tools for genetic differentiation between marble and brown trout. Using SSH, we identified two differentially expressed genes, kita and eif3ea, which play an important role in survival of melanophores and maintaining the colour pattern. Microarray analysis of transcripts isolated from the skin of marble and brown trout and F3 hybrids, revealed five differentially expressed genes, hdac1, vps18, gnaq, dct and scg2a involved in biological process of pigmentation in animals. Out of five, three (hdac1, gnaq and dct) are directly or indirectly involved in wnt signaling pathway. Given the phenotypic similarity between marble and labyrinthine pattern, which is predicted by reaction-diffusion mathematical model, and the involvement of differentially expressed genes in wnt signaling pathway, marble pattern formation depends on wnt signaling pathway and is based on reaction-diffusion mechanism. IV Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KAZALO VSEBINE str. Ključna dokumentacijska informacija (KDI) ..................................................................III Key words documentation (KWD) ................................................................................. IV Kazalo preglednic ......................................................................................................... VIII Kazalo slik ...................................................................................................................... IX Kazalo prilog ................................................................................................................ XIII Okrajšave in simboli .....................................................................................................XIV 1 UVOD ......................................................................................................................1 2 PREGLED OBJAV ................................................................................................3 KOŽA ................................................................................................................3 2.1 2.1.1 Povrhnjica (epidermis) ..............................................................................4 2.1.2 Usnjica (dermis)..........................................................................................5 2.1.3 Podkožje (hipodermis) ...............................................................................6 2.2 PIGMENTNE CELICE .....................................................................................6 2.3 OBARVANOST ................................................................................................9 2.3.1 Fiziološke barvne spremembe .................................................................10 2.3.2 Morfološke barvne spremembe............................................................... 12 2.4 GENETSKO OZADJE NASTANKA BARVNEGA VZORCA ....................15 2.4.1 Mehanizmi obarvanja pri ličinkah (zarod z mešičkom) .......................16 2.4.2 Mehanizmi obarvanja pri odraslih osebkih ...........................................18 2.4.3 Signalne poti pri obarvanju .....................................................................22 2.5 OBARVANOST PRI SALMONIDIH ............................................................26 2.5.1 3 Obarvanost pri postrveh ..........................................................................27 MATERIAL IN METODE .................................................................................31 3.1 MATERIAL ....................................................................................................31 3.2 METODE ........................................................................................................34 3.2.1 Histološke analize kože ............................................................................34 3.2.1.1 Izdelava in barvanje tkivnih rezin ......................................................34 3.2.1.2 Meritve in obdelava podatkov ............................................................34 V Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3.2.2 Določevanje polimorfizmov posameznih nukleotidov (metoda SNP)..35 3.2.2.1 Identifikacija kandidatnih genov, vključenih v obarvanost ...............35 3.2.2.2 Izolacija jedrne DNA .........................................................................36 3.2.2.3 Verižna reakcija s polimerazo (PCR) in PIRA-PCR (angl. "primer-introduced restriction analysis PCR") .................................37 3.2.2.4 Restrikcijska (RFLP) analiza .............................................................38 3.2.2.5 Statistična analiza ...............................................................................39 3.2.3 Izdelava subtraktivne cDNA knjižnice (metoda SSH) ..........................39 3.2.3.1 Izolacija celokupne RNA in mRNA ..................................................39 3.2.3.2 Supresijska subtraktivna hibridizacija (SSH) .....................................40 3.2.3.3 Ligacija ............................................................................................... 43 3.2.3.4 Transformacija s toplotnim šokom.....................................................43 3.2.3.5 Gojenje transformiranih celic .............................................................44 3.2.3.6 Liza bakterijskih celic in denaturacija cDNA ....................................44 3.2.3.7 Označevanje in detekcija pozitivnih kolonij ......................................45 3.2.3.8 Detekcija signala na rentgenskem filmu ............................................46 3.2.3.9 Izolacija plazmidov in sekvenciranje insertov v plazmidu ................47 3.2.4 Analiza mikromrež in kvantitativen PCR v realnem času (qRTPCR) ..........................................................................................................47 3.2.4.1 Analiza mikromrež .............................................................................47 3.2.4.1.1 Izolacija celokupne RNA iz tkiva...................................................48 3.2.4.1.2 Posredno označevanje RNA ...........................................................48 3.2.4.1.3 Hibridizacija mikromrež .................................................................50 3.2.4.1.4 Bioinformacijska analiza podatkov ................................................50 3.2.4.2 Kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) .................................51 3.2.4.2.1 Obratno prepisovanje celokupne RNA ...........................................51 VI Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3.2.4.2.2 Določevanje oligonukleotidnih začetnikov in kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) ....................................................52 3.2.4.2.3 Statistična analiza podatkov qRT-PCR ..........................................53 4 REZULTATI ........................................................................................................54 4.1 HISTOLOŠKE ANALIZE KOŽE ..................................................................54 4.2 DOLOČEVANJE POLIMORFIZMOV POSAMEZNIH NUKLEOTIDOV (METODA SNP).............................................................................................59 4.3 SUPRESIJSKA SUBTRAKTIVNA cDNA KNJIŽNICA ..............................62 4.4 ANALIZA MIKROMREŽ IN KVANTITATIVEN PCR V REALNEM ČASU (qRT-PCR) .........................................................................................64 4.4.1 Razlike v izražanju genov med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P) ....................................................................................................65 4.4.2 Razlike v izražanju genov med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P) .....................................................................................................66 4.4.3 Razlike v izražanju genov med marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) .....................................................................................67 4.4.4 Kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR)....................................67 5 RAZPRAVA .........................................................................................................70 5.1 HISTOLOŠKE ANALIZE KOŽE ..................................................................70 5.2 GENETSKO OZADJE MARMORIRANEGA BARVNEGA VZORCA ......73 5.2.1 SNP označevalci ........................................................................................73 5.2.2 Nastanek in ohranitev marmoriranega vzorca ......................................76 6 7 POVZETEK (SUMMARY) ................................................................................84 6.1 POVZETEK ....................................................................................................84 6.2 SUMMARY ....................................................................................................86 VIRI .......................................................................................................................89 ZAHVALA PRILOGE VII Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KAZALO PREGLEDNIC str. Preglednica 1: Barvni fenotipi homozigotnih odraslih barvnih mutantov. ZM – zgodnjemetamorfne melanofore, PM – poznometamorfne melanofore (Kelsh, 2004; Kelsh in sod., 2009) ..........................................................19 Preglednica 2: Telesni parametri pri marmorirani in potočni postrvi. Vrednosti predstavljajo srednjo vrednost ± SD (n = 3) (Sivka in sod., 2012) ..........32 Preglednica 3: Začetni oligonukleotidi 14 kandidatnih genov ........................................36 Preglednica 4: Začetni oligonukleotidi, uporabljeni v PIRA-PCR..................................38 Preglednica 5: Gojišča za bakterijske kulture..................................................................44 Preglednica 6: Pufri za lizo bakterijskih celic in denaturacijo ter renaturacijo cDNA....45 Preglednica 7: Pufri za imunološko detekcijo .................................................................46 Preglednica 8: Nukleotidna zaporedja začetnih oligonukleotidov petih različno izraženih genov ter referenčnega gena .....................................................52 Preglednica 9: Absolutna in relativna debelina povrhnjice glave. Vrednosti so predstavljene kot povprečje treh meritev s standardnim odklonom. M – označuje marmoriano postrv, P – označuje potočno postrv (Sivka in sod., 2012)................................................................................................ 54 Preglednica 10: Gostota in premer melanofor v usnjici škržnega poklopca marmorirane (M) in potočne (P) postrvi. Vrednosti so predstavljene kot povprečje treh meritev s standardnim odklonom (Sivka in sod., 2012). .......................................................................................................55 Preglednica 11: Frekvenca alelov na obeh lokusih pri vzorcih marmorirane (MP) in potočne postrvi (PP) (prirejeno po Susnik in sod., 2008) ........................62 Preglednica 12: Biološki procesi in število genov iz cDNA knjižnice marmorirane postrvi ......................................................................................................63 Preglednica 13: Biološki procesi in število genov iz cDNA knjižnice potočne postrvi ..64 VIII Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KAZALO SLIK str. Slika 1: Prerez kože rib (povzeto po Seegers in Meyer, 2009) .........................................4 Slika 2: Elasmoidne luske pri teleostih. a) Cikloidna oblika, b) Ktenoidna oblika (Seegers in Meyer, 2009) ....................................................................................6 Slika 3: Fiziološko stanje dermalnih melanofor: a) "razpršeno" stanje, b) začetki kopičenja ter c) skoraj popolnoma "nakopičeno" stanje (povzeto po Schliwa, 1986) ....................................................................................................................7 Slika 4: Dejavniki, ki določajo obarvanost pri ribah (povzeto po Colihueque, 2010) ....10 Slika 5: Shematski prikaz migracijskih poti melanoblastov pri miši ter kromatoblastov pri cebrici (Kelsh, 2004) ..........................................................16 Slika 6: Barvni vzorec ličinke cebrice. DS – hrbtna proga, LS – stranska proga, VS – trebušna proga, YSS – proga na rumenjakovi vrečki (Kelsh in sod., 2009) .....17 Slika 7: Odrasli barvni mutanti cebrice (Kelsh in sod., 2009; Parichy, 2003) ................19 Slika 8: Preoblikovanje barvnega vzorca pri odraslih osebkih iz barvnega vzorca ličinke. Velike rjave celice – ličinkine melanofore, prazne celice – apoptoza ličinkinih melanofor, rumene male celice – ksantofore, sive male celice – metamorfne melanofore, črne male celice – melanofore (Parichy, 2006) ........20 Slika 9: Mreža signalnih poti pri melanoforah cebrice (prirejeno po Braasch in sod., 2009; KEGG, 2012; Lin in Fisher, 2007)..........................................................23 Slika 10: Dejavniki vključeni v razvoj melanofor ličink (A – nepigmentirani melanoblasti, B – melanofore na začetku produkcije melanina (nezrele), C – zrele melanofore, z visoko vsebnostjo melanina, D – spreminjanje oblik (kopičenje, razpršenost melanina) melanofor glede na zunanje signale in E – preživetje melanofor, brez signalne poti kita pride do apoptoze (prirejeno po Cooper in Raible, 2009) ...............................................................................24 IX Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 11: Marmorirani vzorec pri postrveh jadranskega in atlantskega porečja. Od zgoraj navzdol; marmorirana postrv iz Trebuščice (pritok Soče; foto: Dušan Jesenšek), marmorirana postrv iz Zete (Črna gora; foto: Johannes Schöffmann), marmorirana postrv iz Neretve (Bosna in Hercegovina; foto: Aleš Snoj) in potočna postrv z marmoriranim vzorcem iz reke Otre (Norveška; foto: Øystein Skaala) ......................................................................29 Slika 12: Obarvanost ličinke marmorirane postrvi (foto: Arne Hodalič) ........................30 Slika 13: Shema križanja med marmorirano in potočno postrvjo ...................................31 Slika 14: Skica mesta vzorčenja pri marmorirani in potočni postrvi za histološke analize................................................................................................................32 Slika 15: Obarvanost F2 križancev. Z leve proti desni: marmorirana obarvanost, leopardni vzorec ter obarvanost potočne postrvi ...............................................33 Slika 16: Mesto vzorčenja pri metodi SSH in mikromrežah ...........................................33 Slika 17: Priprava "tester cDNA" za hibridizacijo in PCR (PCR-Select™ cDNA Subtraction Kit User Manual, Clontech) ...........................................................40 Slika 18: Prečni prerez kože potočne (levo) in marmorirane postrvi (desno). M – melanofore, D – usnjica (dermis) (Sivka in sod., 2012)....................................55 Slika 19: Povprečna gostota melanofor pri marmorirani in potočni postrvi ...................56 Slika 20: Največji premer melanofor pri marmorirani in potočni postrvi .......................56 Slika 21: Različna fiziološka stanja melanofor v škržnem poklopcu marmorirane postrvi. a – popolno nakopičeno stanje, b – delno nakopičeno/delno razpršeno stanje, c – razpršeno stanje, d – popolnoma razpršeno stanje (Sivka in sod., 2012)..........................................................................................57 Slika 22: Koža škržnega poklopca marmorirane postrvi s svetlimi in temnimi predeli (Sivka in sod., 2012)..........................................................................................58 Slika 23: Prečni prerez usnjice škržnega poklopca marmorirane postrvi. Meja med svetlimi in temnimi področji (Sivka in sod., 2012) ...........................................58 Slika 24: Koža škržnega poklopca potočne postrvi. a – prevladujoča razporeditev in fiziološko stanje melanofor, b – razporeditev in fiziološko stanje melanofor v črnih pikah (Sivka in sod., 2012) ...................................................................59 X Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 25: Restrikcijski profili encimov HpaII in TaqI marmoriranega, potočnega ter heterozigotnega genotipa. M – velikostni marker 100 bp (Fermentas), A in D – marmorirani genotip, B in E – potočni genotip ter C in F-heterozigotni genotip ...............................................................................................................61 Slika 26: Vennov diagram prikazuje število različno izraženih genov (p < 0,05) med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P), marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) ter F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Števila predstavljajo različno izražene gene v vsaki skupini in različno izražene gene, ki so skupni med skupinami.....................................................................65 Slika 27: Izstopajoči biološki procesi s seznama različno izraženih genov med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P), marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) ter F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Delež genov predstavlja število genov, vključenih v biološki proces, glede na število genov vključenih v analizo ....................................................................66 Slika 28: qRT-PCR validacija petih izbranih genov: hdac1, vps18, gnaq, dct ter scg2a. Rezultati so predstavljeni kot log10 relativnega izražanja med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P). Stolpci nad 1 označujejo povečano raven, medtem ko stolpci pod 1 označujejo zmanjšano raven izražanja genov pri marmorirani postrvi v primerjavi s potočno postrvjo. *-p < 0,05 .................................................................................................................68 Slika 29: qRT-PCR validacija petih izbranih genov: hdac1, vps18, gnaq, dct ter scg2a. Rezultati so predstavljeni kot log10 relativnega izražanja med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Stolpci nad 1 označujejo povečano raven, medtem ko stolpci pod 1 označujejo zmanjšano raven izražanja genov pri F3 križancih v primerjavi s potočno postrvjo. *-p < 0,05 .................69 Slika 30: Časovni trak oblikovanja marmoriranega vzorca.............................................71 Slika 31: Nastajanje marmoriranega vzorca na škržnem poklopcu marmorirane postrvi. a - februar 2009, b - junij 2009, c - avgust 2009 in d - november 2009 (foto: Urška Sivka) ...................................................................................72 Slika 32: Uravnavanje delovanja transkripcijskega faktorja Lef1 preko interakcij βkatenin-Hdac1 ...................................................................................................79 XI Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 33: Labirinten vzorec pri napihovalki (Tetradon mbu) (zgoraj) in cebrici (spodaj). Vmes je prikazana primerjava med labirintnim vzorcem napihovalke (levo) in labirintnim vzorcem cebrice (desno). Zgoraj v levem kotu je prikazan labirinten vzorec, napovedan s strani modela RD (povzeto po Watanabe in Kondo, 2012) ...........................................................................81 Slika 34: Labirinten vzorec pri križancih med belo pikčasto zlatovčico in črno pikčastim masu lososom ter labirinten vzorec kot ga napoveduje model RD (spodaj desno) (povzeto po Miyazawa in sod., 2010) .......................................83 XII Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 KAZALO PRILOG Priloga A: Telesni parametri predstavnikov marmorirane in potočne postrvi Priloga B: SNP mesta petih izbranih genov pri potočni postrvi iz štirih evropskih porečij, marmorirani postrvi, belvici in mehkoustni postrvi Priloga C: Seznam genov iz cDNA knjižnice marmorirane postrvi, vključenih v različne biološke procese Priloga D: Seznam genov iz cDNA knjižnice potočne postrvi, vključenih v različne biološke procese Priloga E: 303 različno izraženi geni med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P) Priloga F: 240 različno izraženih genov med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P) Priloga G: 305 različno izraženih genov med marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) XIII Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ACTH adrenokortikotropni hormon Amp ampicilin aRNA protismerna (angl. antisense) RNA bp bazni par BSA goveji serumski albumin (angl. bovine serum albumin) cAMP ciklični adenozinmonofosfat cDNA komplementarna DNA cGRASP consortium for Genomic Research on All Salmon Project Creb vezavni protein za odzivni element za cAMP (angl. cAMP response element-binding) csf1ra receptor spodbujevalnega dejavnika rasti kolonij 1 a (angl. colony stimulating factor 1 receptor, a) cx41.8 koneksin 41.8 (angl. connexin 41.8) DMSO dimetil sulfoksid (angl. dimethyl sulfoxide) DNA deoksiribonukleinska kislina dNTP deoksinukleotidfosfat dct dopakrom tautomeraza (angl. dopachrome tautomerase) DEPC dietilpirokarbonat (angl. diethylpyrocarbonate) dpo dan po oploditvi edn3b endotelin 3b (angl. endothelin 3b) ednrb1a receptor endotelina B1a (angl. endothelin receptor B1a) EDTA etilen diamin tetraacetat eef1a1l1 evkariontski elongacijski dejavnik prevajanja 1 alfa 1 (angl. eukaryotic translation elongation factor 1 alpha 1, like 1) eif3ea evkariontski začetni dejavnik prevajanja 3, podenota E, a (angl. eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a) erbb3b v-erb-b2 eritroblastni levkemični virusni onkogen, homolog 3b (angl. verb-b2 erythroblastic leukemia viral oncogene homolog 3b) fad angl. fade out XIV Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 fbxw4 F-zaporedje in protein z WD-40 domeno 4 (angl. F-box and WD-40 domain protein 4) gchfr povratni regulator GTP ciklohidrolaza I (angl. GTP cyclohydrolase I feedback regulator) gch1 GTP ciklohidrolaza 1 (angl. GTP cyclohydrolase 1) gnaq vezavni protein za nukleotid gvanin (G protein), q polipeptid (angl. guanine nucleotide binding protein (G protein), q polypeptide) hdac1 histon deacitilaza 1 (angl. histone deacetylase 1) IPTG izopropil ß-D-1 tiogalaktopiranozid (angl. isopropyl ß-D-1- thiogalactopyranoside) kcnj13 angl. potassium inwardly-rectifying channel, subfamily J, member 13 kita receptor kit a (angl. kit receptor a) Kitlga ligand kit a (angl. kit ligand a) LB angl. lysogeny broth lef1 dejavnik vezave za limfatični ojačevalec 1 (angl. lymphocyte enhancer binding factor 1) ltk levkocitna tirozinska kinaza (angl. leukocyte tyrosine kinase) Mapk kinaze z mitogenom aktiviranih proteinov (angl. mitogen-activated protein kinases) mc1r receptor melanokortina 1 (angl. melanocortin 1 receptor) MCH melanin-koncentrirajoči hormon mitfa angl. microphthalmia-associated transcription factor a MSH melanocite-spodbujajoči hormon mRNA informacijska (angl. messenger) RNA MT melatonin mtDNA mitohondrijska DNA mycbp2 MYC vezavni protein 2 (angl. MYC binding protein 2) paics fosforibozilaminoimidazol karboksilaza phosphoribosylaminoimidazole (angl. carboxylase, phosphoribosylaminoimidazole succinocarboxamide synthetase) PAS angl. periodic acid-Schiff pax3a angl. paired box gene 3a XV Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pcbd1 angl. 6-pyruvoyl-tetrahydropterin synthase/dimerization cofactor of hepatocyte nuclear factor 1 alpha (TCF1) PCR verižna reakcija s polimerazo (angl. polymerase chain reaction) pfe angl. pfeffer PIRA-PCR angl. primer-introduced restriction analysis PCR pomc proopiomelanokortin (angl. proopiomelanocortin) pmela angl. premelanosome protein a PM poznometamorfne melanofore pts 6-piruvoiltetrahidropterin sintaza (angl. 6-pyruvoyltetrahydropterin synthase) qdpr guinoid dihidropteridin reduktaza (angl. quinoid dihydropteridine reductase) qRT-PCR kvantitativni PCR v realnem času RD reakcijsko-difuzijski RFLP polimorfizem dolžin restrikcijskih elementov (angl. restriction fragment length polymorphism) RNA ribonukleinska kislina sal angl. salz scg2a sekretogranin II (kromogranin C) a (angl. secretogranin II (chromogranin C) a) SDS natrijev dodecil sulfat (angl. sodium dodecil sulphate) slk angl. sparse-like smtl somatolaktin (angl. somatolactin) SNP polimorfizem posameznih nukleotidov (angl. single nucleotide polymorphism) SOB izjemno ugodno gojišče (angl. super optimal broth) SOC izjemno ugodno gojišče s katabolno represijo (angl. super optimal broth with catabolite repression) sox10 angl. SRY-box containing gene 10 spra sepiapterin reduktaza a (angl. sepiapterin reductase a) SSC angl. saline sodium citrate SSH supresijska subtraktivna hibridizacija XVI Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 TR tiroidni hormon TRIS 2-amino-2-hidroksimetil-propan-1,3-diol txndc17 angl. thioredoxin domain containing 17 tyr tirozinaza (angl. tyrosinase) tyrp1b angl. tyrosinase-related protein 1b tuba8l3 tubulin, alfa 8 kot 3 (angl. tubulin, alpha 8 like 3) vps18 angl. vacuolar protein sorting protein 18 wnt angl. wingless-type MMTV integration site family X-gal 5-bromo-4-kloro-indolil-ß-D-galaktopiranozid (angl. 5-bromo-4-chloroindolyl-β-D-galactopyranoside) ZM zgodnjemetamorfne melanofore XVII Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 1 UVOD Barvna diverziteta je med vretenčarji zelo velika. Če primerjamo na eni strani sesalce in ptiče ter na drugi strani ribe, dvoživke in kuščarje, ugotovimo, da so slednji veliko bolj barviti in raznoliki. Vzrok za to razliko v barvitosti je v raznolikosti t.i. pigmentnih celic. Vsem vretenčarjem so skupne temne pigmentne celice, ki se pri sesalcih in ptičih imenujejo melanociti. Ker so melanociti edine pigmentne celice pri kopenskih sesalcih in proizvajajo dve vrsti barvil, črno-rjavi eumelanin in rdeče-oranžni feomelanin, je obarvanost pri kopenskih sesalcih omejena predvsem na odtenke oranžno-rjave, črne in bele barve. Poleg temnih pigmentnih celic, ki se pri ribah, dvoživkah in kuščarjih imenujejo melanofore in proizvajajo samo črno-rjavi eumelanin, najdemo pri teh skupinah živali še rumene ksantofore, rdeče eritrofore, lesketajoče se iridofore, bele leukofore ter modre cianofore. Zaradi prisotnosti večjega števila različnih pigmentnih celic je barvna paleta pri ribah, dvoživkah in kuščarjih pestrejša in omogoča raznovrsten nabor barv in barvnih odtenkov. Fenotipska barvna pestrost je povezana tudi z genetsko pestrostjo pigmentnih genov. Genetska pestrost pigmentnih genov je pri ribah za 30 % večja kot pri sesalcih, kar se pripisuje njihovemu podvojenemu genomu. Cebrica (Danio rerio) in medaka (Oryzias latipes) predstavljata modelna organizma za genetske študije procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri ribah. Do danes je bilo identificiranih več kot 40 pigmentnih genov pri medaki in nekaj več kot 150 genov pri cebrici. Postrvi iz rodu Salmo in Oncorhynchus s svojo različno obarvanostjo najbolj izstopajo med predstavniki družine Salmonidae. Za razlago genetskega ozadja procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh smo izbrali marmorirano postrv (Salmo marmoratus) zaradi njenega izstopajočega marmoriranega vzorca, endemičnosti v jadranskem porečju ter ogroženosti zaradi genetskega mešanja z vneseno potočno postrvjo (S. trutta). Glavni namen doktorske disertacije je identificirati kandidatne gene za specifično obarvanost pri marmorirani postrvi. Poleg genetskega ozadja barvnega vzorca nas je 1 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 zanimala tudi morfologija, gostota in porazdelitev melanofor v koži marmorirane postrvi. Doktorska disertacija temelji na naslednjih hipotezah: Med marmorirano in potočno postrvjo obstajajo razlike v strukturi kože, ki se kažejo v različni debelini povrhnjice ter različni morfologiji, gostoti in porazdelitvi melanofor. Med marmorirano in potočno postrvjo obstajajo razlike v nukleotidnem zaporedju in izražanju kandidatnih genov. Kandidatne gene za nastanek marmoriranega vzorca pri marmorirani postrvi bomo poskušali identificirati z različnimi pristopi, ki vključujejo primerjalno genomiko, subtraktivno hibridizacijo cDNA ter mikromreže. Nukleotidno zaporedje in/ali izražanje nekaterih genov sovpada z obarvanostjo (marmoriranostjo) postrvi. Polimorfizem v kandidatnih genih bomo testirali na vzorcih F2 in F3 generacije križancev med marmorirano in potočno postrvjo in s pomočjo bioinformacijske analize poiskali tiste SNP genetske označevalce (angl. single nucleotide polymorphism, SNP), ki so v statistično značilni povezavi z obarvanostjo pri marmorirani postrvi. Pri nastanku marmoriranega pigmentnega vzorca sodeluje manjše število genov. Hipoteza temelji na dejstvu, da je podobna pigmentacija značilna za filogenetsko nesorodne populacije postrvi. Marmoriran vzorec so namreč razen pri marmorirani postrvi zasledili tudi pri potočnih postrvih iz reke Otre na Norveškem. Naša predpostavka je, da se je ta lastnost razvila konvergentno. 2 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 2 PREGLED OBJAV 2.1 KOŽA Pri vretenčarjih je koža največji organ. Njena naloga je, da varuje organizem pred zunanjimi kemičnimi in fizičnimi dejavniki in hkrati omogoča komunikacijo z zunanjim okoljem. Kot multifunkcionalen organ ima pomembno vlogo pri termoregulaciji, čutilnem zaznavanju, sintezi hormonov, osmotski homeostazi, komunikaciji med organizmi (obarvanost), nastajanju kožnih struktur (luske, kremplji, nohti, dlaka) ter produkciji različnih substanc, kot so feromoni in antimikrobni peptidi (Rakers in sod., 2010). Ribe živijo v vodnem okolju, ki je bogatejše s patogenimi mikroorganizmi kot okolje, v katerem živijo kopenski sesalci. Koža rib ima zato pomembno vlogo pri obrambi pred patogenimi mikroorganizmi, katerim so ribe izpostavljene. Obramba se kaže kot neprestano izločanje sluzi, ki vsebuje raznorazne imunoglobuline, lizocime, lektine in antimikrobne peptide. Poleg sluzi se iz kože izločajo tudi kisli in nevtralni glikokonjugati, ki neposredno ščitijo organizem pred vdorom patogenih mikroorganizmov. Pri poškodbi kože pride do takojšnega izločanja sluzi iz celic, ki se nahajajo na robu poškodovanega predela. Sluz zaščiti rano in hkrati omogoči prenos limfocitov na poškodovan predel (Rakers in sod., 2010; Zaccone in sod., 2001). Preko kože so ribe sposobne zaznavati v vodi topne kemične substance, s pomočjo katerih lahko prepoznajo spolne partnerje, vrstnike ter plenilce in plen. Eni takšnih kemičnih substanc so feromoni, ki se izločijo iz alarmnih celic pri poškodbi, povzročeni s strani plenilca. Ti feromoni, ki se sprostijo v vodo, nato opozorijo vrstnike na prisotnost plenilca in jim omogočajo umik na varno (Rakers in sod., 2010). Koža in njena obarvanost igrata pomembno vlogo pri preživetju in komunikaciji rib. Za preživetje organizma je sposobnost prilagoditve na barvno ozadje bistvenega pomena. Poleg tega različna obarvanost kože omogoča komunikacijo med vrstniki. V času drstitve obarvanost omogoča vizualno prepoznavanje spolnega partnerja kot tudi odločitev glede izbire spolnega partnerja. Prav tako je obarvanost kože pomembna pri 3 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 sporazumevanju in obnašanju rib v jatah. V tekmovanju za teritorij samci komunicirajo s svojimi tekmeci s pomočjo obarvanosti kože, ki postane intenzivnejša (Leclercq in sod., 2010; Parichy, 2006). Koža kot multifunkcionalen organ je pri ribah sestavljena iz treh plasti. Zunanja plast, ki je v neposrednem stiku z zunanjim okoljem in predstavlja naravno bariero med notranjim in zunanjim okoljem, se imenuje povrhnjica ali epidermis. Pod povrhnjico najdemo nekoliko debelejšo plast kože, sestavljeno iz rahlega in čvrstega vezivnega tkiva, ki jo imenujemo usnjica ali dermis. Zadnja plast kože se imenuje podkožje ali hipodermis in vsebuje predvsem maščobno tkivo (Seegers in Meyer, 2009). 2.1.1 Povrhnjica (epidermis) Povrhnjica pri ribah kostnicah dosega debelino do 300 pm in je sestavljena iz površinske (stratum superficiale), trnaste (stratum spinosum) ter bazalne plasti (stratum basale) (slika 1). Slika 1: Prerez kože rib (povzeto po Seegers in Meyer, 2009) Figure 1: Fish skin section (summarized from Seegers and Meyer, 2009) 4 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 V površinski plasti se nahajajo ploščate epitelijske celice, ki za razliko od sesalskih niso mrtve (keratinizirane), temveč so metabolno aktivne. Epitelijske celice se ne luščijo neprestano, tako kot se to dogaja pri sesalcih, temveč jih pri odmrtju ali poškodbi zamenjajo celice iz trnaste plasti. Površinsko plast povrhnjice oblikujejo vrstno specifični z aktinom bogati mikrogrebeni, pomembni za ohranjanje sluzi na površini kože. Trnasta plast je srednja plast povrhnjice, v kateri se nahajajo čašaste celice. Čašaste celice izločajo sluz, ki obdaja organizem. Ko čašaste celice izločijo glikokonjugate, odmrejo, kar vodi do nastajanja novih celic in s tem neprestanega obnavljanja zunanjih plasti povrhnjice (Rakers in sod., 2010). Število čašastih celic je odvisno od vrste, razmnoževalnega ciklusa in predela telesa (Seegers in Meyer, 2009). Poleg čašastih celic se v trnasti plasti nahajajo tudi senzorične, alarmne in Merklove celice, ki delujejo kot mehanoreceptorji. Bazalna plast sestoji iz bazalnih celic in bazalne membrane. Bazalne celice se neprestano delijo in prehajajo v trnasto plast, kjer se dokončno izoblikujejo in potujejo navzgor proti zunanjim plastem povrhnjice. V povrhnjici se v različnih plasteh nahajajo tudi pigmentne celice, ki so, za razliko od pigmentih celic v usnjici, različnih oblik (Schliwa, 1986). Debelina posameznih plasti povrhnjice je odvisna od ekoloških dejavnikov, sezonskih vplivov ter spola. Število in vrsta epidermalnih celic se razlikuje glede na vrsto rib, starost rib, predela telesa, debeline povrhnjice ter števila epidermalnih slojev (Whitear, 1986b). 2.1.2 Usnjica (dermis) Usnjico omejujeta dva različna endotelijska sloja. Zgoraj usnjico omejuje in hkrati ločuje od povrhnjice bazalna membrana, spodaj pa se nahaja t.i. dermalni endotelij, ki ločuje usnjico od hipodermisa (Whitear, 1986a). Podobno kot povrhnjico tudi usnjico sestavlja več plasti. Takoj pod bazalno membrano leži plast rahlega vezivnega tkiva (stratum laxum), v katerem so krvne in limfne žile, živčna vlakna ter luske. Teleosti, kamor spadajo tudi postrvi, imajo elasmoidne luske. Elasmoidne luske so lahko cikloidne ali ktenoidne oblike. Cikloidne luske imajo gladek rob in koncentrične kroge, ki podobno kot letnice pri drevesu prikazujejo starost ribe (slika 2a). Ktenoidne luske nimajo gladkega roba, temveč je ta nazobčan (slika 2b). 5 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 2: Elasmoidne luske pri teleostih. a) Cikloidna oblika, b) Ktenoidna oblika (Seegers in Meyer, 2009) Figure 2: Elasmoid scales of Teleosts. a) Cycloid scale, b) Ctenoid scale (Seegers and Meyer, 2009) Pod plastjo rahlega vezivnega tkiva leži plast čvrstega vezivnega tkiva (stratum compactum), ki jo sestavljajo predvsem kolagenska vlakna. Za usnjico so značilni fibroblasti, med katere se prepletajo različne pigmentne celice. Pigmentne celice se v usnjici nahajajo v dveh plasteh. Prva plast se nahaja tik pod bazalno membrano povrhnjice, kjer se prepletajo enakomerno debela kolagenska vlakna. Dermalne kromatofore se nahajajo pod kolagenskimi vlakni in niso v neposrednem stiku s povrhnjico (Fujii, 2000). Druga plast pigmentih celic se nahaja pod plastjo čvrstega vezivnega tkiva na spodnji meji usnjice, v t.i. stratum argenteum. V stratum argenteum se nahajajo iridofore med katere so razpršene melanofore (Leclercq in sod., 2010). 2.1.3 Podkožje (hipodermis) Pod dermalnim endotelijem se nahaja še zadnja plast kože, t.j. podkožje (slika 1). V podkožju potekajo debelejše žile in živci, ki potem prehajajo v zgornje plasti kože. V tej plasti se nahaja tudi maščobno tkivo. 2.2 PIGMENTNE CELICE Pigmentne celice pri ribah, dvoživkah, plazilcih, rakih in glavonožcih se imenujejo kromatofore in se sintetizirajo v času embrionalnega razvoja v nevralni cevi. Kromatofore so odgovorne za obarvanost kože in oči. Glede na barvni odtenek delimo kromatofore v naslednje skupine: melanofore (črna/rjava), ksantofore (oker/rumena), eritrofore (rdeča), (kovinska/mavrična), leukofore (bela) in cianofore (modra) (Fujii, 2000). 6 iridofore Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Barvila se v pigmentni celici nahajajo v celičnih organelih-kromatosomih, ki se glede na barvilo, ki ga vsebujejo, imenujejo melanosomi, ksantosomi, eritrosomi, leukosomi ter cianosomi. Kromatofore lahko vsebujejo od nekaj sto (iridofore) ali nekaj tisoč (melanofore), do več deset tisoč (ksantofore) kromatosomov. Oblika kromatofor v epidermisu je zelo raznolika, medtem ko so kromatofore v dermisu, razen okroglih iridofor, zvezdaste oblike. Dermalne kromatofore so ploščate, debele nekaj mikrometrov, njihov premer pa je od 10 do nekaj 100 µm. Glede na razporeditev kromatosomov v kromatofori razlikujemo različna fiziološka stanja kromatofor (slika 3). Kadar so kromatosomi bolj ali manj enakomerno razporejeni po celici, je celica v "razpršenem" stanju (slika 3a). Pri kopičenju prehajajo kromatosomi iz izrastkov v središče celice, tako da v celičnih izrastkih ni prisotnih kromatosomov, celica pa je v t.i. "nakopičenem" stanju (slika 3c). Čas, ki je potreben za prehod iz enega stanja v drugo, se razlikuje med kromatoforami ter vrstami organizmov in lahko traja od nekaj sekund do nekaj ur (Schliwa, 1986). Slika 3: Fiziološko stanje dermalnih melanofor: a) "razpršeno" stanje, b) začetki kopičenja ter c) skoraj popolnoma "nakopičeno" stanje (povzeto po Schliwa, 1986) Figure 3: Physiological state of dermal melanophores: a) dispersed state, b) start of aggregation and c) almost completely aggregated state (summarized from Schliwa, 1986) Mehanizem kopičenja ali razpršenosti kromatosomov je odvisen od koncentracije cAMP v celici. Pri povišani koncentraciji cAMP se kromatosomi razpršijo po citoplazmi, medtem ko se pri znižani koncentraciji cAMP nakopičijo v središču celice. Kromatofore so v koži različno razporejene, lahko so izolirane ena od druge ali pa povezane v tridimenzionalno strukturo, imenovano kromatoforna enota (Hawkes, 1974a). Melanofore se pogosto povezujejo z iridoforami in tvorijo melano-iridoformni kompleks. V tem kompleksu se nahajajo pod okroglimi iridoforami in jih s svojimi izrastki objemajo. Ko so melanofore v "nakopičenem" stanju, je vidna samo svetloba, ki 7 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 jo odbijajo iridofore, preostanek valovne dolžine absorbira melanin v spodaj ležečih melanoforah. V "razpršenem" stanju melanofore preprečujejo dostop svetlobe do iridofor, kar vodi do potemnitve kože. Pri salmonidih so ksantofore in eritrofore razporejene nad ali pod melano-iridoformnem kompleksom, ki se nahaja takoj pod bazalno membrano epidermisa. V nižjih plasteh dermisa se pigmentne celice nahajajo pod plastjo čvrstega vezivnega tkiva (Leclercq in sod., 2010). Zvezdaste melanofore se v večji meri nahajajo v dermisu, zato jih imenujemo tudi dermalne melanofore. Pri mnogih vrstah rib imajo melanofore glavno vlogo pri fiziološki spremembi barve. Melanosomi melanofor vsebujejo barvilo melanin, ki je polimorfen in multifunkcionalen biopolimer z visoko molekulsko maso, ki se uvršča med najbolj stabilne in netopljive biokemikalije (Jacobson, 2000). Poznane so štiri vrste melaninov; (i) alomelanin je prisoten pri glivah, rastlinah in bakterijah, (ii) nevromelanin se nahaja v centralnem živčevju višjih vretenčarjev, (iii) feomelanin, ki ga sintetizirajo melanociti sesalcev in ptičev, ter (iv) eumelanin, ki ga prav tako sintetizirajo melanociti sesalcev in ptičev in je hkrati edini, ki ga sintetizirajo melanofore rib (Adachi in sod., 2005; Fedorow in sod., 2005). Eumelanin je svetloboabsorbirajoč pigment, ki ima vlogo pri foto zaščiti, kamuflaži in komunikaciji. Biosintezna pot eumelanina je zelo ohranjena med vretenčarji in poteka v melanosomih (Hoekstra, 2006). V ksantosomih ksantofor so prisotni pteridini in so sestavljeni iz pirimidinskih in pirazinskih obročov ter klasificirani glede na strukturo kot pterini ali flavini. Večina naravnih pteridinov je enostavno oksidirajočih, svetlobno občutljivih ter slabo topnih v vodi. Vrsta in pogostnost ptiridinov v koži teleostov je odvisna od vrste rib, razvojnega stadija in predela telesa (Leclercq in sod., 2010). Teleosti niso zmožni sintetizirati karotenoidov, temveč jih pridobijo s pomočjo zaužite hrane in tako zagotovijo rdeče-oranžno obarvanost eritrofor. Karotenoidi so v maščobi topni organski pigmenti, ki se tvorijo v fotosinteznih tkivih rastlin. Okoli 600 karotenoidov je bilo izoliranih iz naravnih virov, od tega je bilo 23 najdenih v različnih ribjih tkivih kot so mišice, gonade, koža, jetra, črevo in ledvice. Astaksantin (Ax) je 8 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 najbolj pogost karotenoid v vodnem ekosistemu in je naravno sintetiziran v fitoplanktonu (Leclercq in sod., 2010; Storebakken in No, 1992). Leukofore ne vsebujejo barvila, temveč kristale purinov, ki razpršujejo svetlobo širšega spektra valovnih dolžin in tako dajejo videz bele barve. Ploščice purinov se nahajajo v leukosomih, ki potem potujejo po zvezdasti leukofori. Podobno kot leukofore tudi iridofore ne vsebujejo barvila, so okrogle oblike in vsebujejo prosojne tanke kristale gvanina v citoplazmi. Tanke plošče gvanina so v citoplazmi zložene vodoravno ena na drugo in združene v t.i. refraktosome. Sprememba v medsebojni razdalji ploščic vodi do nastanka odseva mavrično-metalne barve (Fujii, 2000; Leclercq in sod., 2010). 2.3 OBARVANOST Obarvanost je pri ribah zelo raznolika in je tako pod okoljskim kot genetskim vplivom (slika 4). Pod vplivom okolja, npr. ob prilagoditvi na ozadje, prihaja do hitrih fizioloških ali počasnih morfoloških barvnih sprememb. Hitre fiziološke spremembe nastanejo kot odgovor na zunanje dražljaje in so rezultat dvosmernega transporta kromatosomov znotraj kromatofor. Morfološke spremembe so dolgotrajnejše ter počasnejše in so rezultat spremenjenega števila kromatofor in/ali vsebnosti barvila v notranjosti kromatofor. 9 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 4: Dejavniki, ki določajo obarvanost pri ribah (povzeto po Colihueque, 2010) Figure 4: Factors that determine skin color in fish (summarized from Colihueque, 2010) Colihueque (2010) pravi, da je nastanek barvnega vzorca genetsko določen in se kaže kot monogenska ali poligenska kontrola. V monogensko kontrolo je vključen en lokus ali manjše število lokusov. Pod monogensko kontrolo je barvni vzorec v času razvoja organizma stabilen in se ne razlikuje med vrstniki znotraj populacije. V monogensko kontrolo so vključeni predvsem geni za specifikacijo, preživetje, proliferacijo in diferenciacijo kromatofor. Poligensko kontrolo predstavlja večje število lokusov z manjšim vplivom. Pri poligenski kontroli se barvni vzorec, predvsem njegova intenziteta, spreminja v času razvoja organizma. Sprememba barvnega vzorca je rezultat različnih fizioloških procesov (npr. spolno dozorevanje) ter genetsko-okoljskih interakcij. 2.3.1 Fiziološke barvne spremembe Fiziološke barvne spremembe so posledica kopičenja ali razpršitve barvnih kromatosomov znotraj pigmentne celice in se delijo na primarne in sekundarne barvne spremembe. V času embrionalnega in ličinkinega razvoja, ko delovanje kromatofor še ni živčno in hormonsko uravnavano, te reagirajo neposredno na svetlobo s kopičenjem ali razpršitvijo kromatosomov, kar imenujemo primarni barvni odziv. Sekundarne 10 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 barvne spremembe nastopijo kasneje, ko postane delovanje kromatofor živčno in hormonsko uravnavano in te na svetlobo reagirajo posredno preko živčnih dražljajev in/ali hormonov. Kromatofore se na svetlobo odzovejo različno. Melanofore in leukofore se na svetlobo odzovejo z razpršitvijo melanosomov oziroma leukosomov (Negishi, 1985; Ohta in Sugimoto, 1980). Za razliko od melanofor in leukofor, se ksantofore na svetlobo odzovejo s kopičenjem pigmenta (Oshima in sod., 1998). Pri iridoforah pride pri osvetlitvi do povečanega razmika med ploščicami gvanina, kar vodi do sevanja svetlobe daljših valovnih dolžin (Nagaishi in Oshima, 1989). Eritrofore se neposredno odzovejo na svetlobo s kopičenjem ali razpršitvijo eritrosomov. Med valovnimi dolžinami 400 in 440 nm ter 550 in 600 nm pride do kopičenja eritrosomov, medtem ko se razpršitev pojavi med 470 in 530 nm (Oshima in Yokozeki, 1999). Glede hitrosti odziva so fiziološke barvne spremembe, nadzorovane preko živčnega sistema, hitrejše od sprememb z nadzorom preko endokrinega sistema. Na spremenjeno okolje, ki ga riba zazna, mora le-ta hitro odreagirati in zato mora biti kromatska sprememba hitra. Živčna spodbuda pri melanoforah in ksantoforah sproži kopičenje kromatosomov. V primerjavi z melanoforami je živčni vpliv na eritrofore in ksantofore šibkejši. Pri levkoforah živčna spodbuda sproži razpršitev svetlobo-sipajočih organelov. Od hormonov, ki nadzorujejo kromatofore, je najbolj poznan melanofore-spodbujajoči hormon (MSH), ki nastaja v intermedianem režnju hipofize. V literaturi je MSH poznan tudi kot melanotropin ali intermedin. MSH ima poleg tega, da sproži razpršitev melanosomov znotraj melanofor (fiziološka sprememba barve), tudi vlogo pri morfološki spremembi barve in sicer spodbuja povečanje števila melanofor in koncentracije melanina v njih (Bagnara, 1973, cit. po Fujii, 2000). α-MSH ima glavno vlogo pri uravnavanju kromatofor pri nižje razvitih vretenčarjih, vključno z ribami, ter pri uravnavanju melanocitov pri homeotermnih organizmih. Pod vplivom α-MSH v melanoforah, ksantoforah in eritroforah pride do razpršitve pigmenta. Odziv kromatofor, ki absorbirajo svetlobo, (melanofore, ksantofore in eritrofore) in kromatofor, ki sipajo svetlobo (leukofore), na MSH je vzajemen, kar pomeni, da 11 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 simpatični signali sprožijo kopičenje svetlobo-absorbirajočih kromatofor in razpršitev svetlobo-sipajočih leukosomov (Fujii, 1993, 2000; Fujii in Oshima, 1986; Visconti in sod., 1999). Melanin-koncentrirajoči hormon (MCH), ki je antagonist MSH, in melatonin (MT) pri ribah sprožata kopičenje tako melanosomov v melanoforah kot tudi kromatosomov pri svetlo obarvanih kromatoforah. Pri nekaterih vrstah melanofore niso občutljive na MT, medtem ko ima MCH pri dvoživkah in plazilcih nasproten učinek, saj spodbuja razpršitev pigmenta. Dovzetnost kromatofor na delovanje MT je različna na različnih predelih kože. Te karakteristike nakazujejo na vključenost hormona v nastanek in izginotje različnih barvnih vzorcev pri ribah (Fujii, 1993, 2000; Nagai in sod., 1986; Oshima in sod., 1986; Visconti in Castrucci, 1993). Poleg zgoraj naštetih hormonov so v endokrin nadzor vključeni tudi adrenokortikotropni hormon (ACTH), prolaktin, somatolaktin in kateholamini. ACTH in prolaktin sodelujeta pri razpršitvi melanosomov. Učinek ACTH na ksantofore in eritrofore je enak kot pri melanoforah. V nasprotju z ACTH in prolaktinom, somatolaktin sodeluje pri kopičenju melanosomov. Od kateholaminov je norepinefrin (NE) najbolj pomemben nevrotransmiter, ki uravnava transport kromatosomov znotraj kromatofor. Tudi epinefrin deluje kot hormon na barvne spremembe pri ribah. Pri fizioloških koncentracijah epinefrin razprši kromatosome preko β-adrenoceptorjev (Fujii, 2000). 2.3.2 Morfološke barvne spremembe Morfološke barvne spremembe so počasnejše kot fiziološke barvne spremembe in so rezultat spremenjenega števila in porazdelitve kromatofor v koži. Podobno kot fiziološka barvna sprememba se morfološka barvna sprememba tudi deli na dva tipa. Prvi tip se pojavi ob prehodu organizma iz enega življenjskega obdobja v drugega (npr. prehod med ličinko/mladico, mladico/odraslo žival, nezrelo/spolno zrelo) in se imenuje trajna morfološka barvna sprememba. Drugi tip morfološke barvne spremembe se pojavi v določenem življenjskem obdobju kot odgovor na biotične in abiotične okoljske dejavnike in se imenuje začasna morfološka sprememba barve. 12 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Na začasno morfološko spremembo barve vplivajo štirje okoljski dejavniki: prehrana, sončno sevanje, prilagoditev na ozadje ter socialne interakcije. Od teh sta prehrana in UV sevanje primarna dejavnika, medtem ko sta prilagoditev na ozadje in socialne interakcije sekundarna dejavnika začasne morfološke spremembe. Prehrana ima velik vpliv na obarvanost kože pri teleostih. Neprimerna prehrana lahko omejuje melanogenezo, kar vodi do barvnih anomalij kože. Poleg v maščobi topnih vitaminov in maščob (esencialne maščobne kisline, vitamin A in D) so za normalno obarvanost kože potrebni tudi karotenoidi in riboflavin (Hamre in sod., 2005). UV sevanje pri ribah povzroča spremembe v usnjici, ki se kažejo kot zmanjšana gostota čašastih in sluznih celic, spremenjeno izločanje sluzi ter luščenje usnjice (Kaweewat in Hofer, 1997). Morfološka sprememba barve zaradi UV sevanja se kaže kot povečanje koncentracije melanina in s tem potemnitev kože. Pri kratkotrajni prilagoditvi na ozadje je sprememba obarvanosti organizma zgolj posledica fiziološke barvne spremembe (migracija melanosomov v notranjosti pigmentne celice). Pri dolgotrajni prilagoditvi na ozadje pa prihaja do spremembe v velikosti in gostoti melanofor ter vsebnosti melanina, kar kaže na morfološko spremembo barve (Sugimoto, 2002). Kako pri prilagoditvi barve na ozadje delujejo ostale kromatofore, ni veliko znanega. Pri medaki je bilo opaženo, da se pri izpostavljenosti svetlemu ozadju gostota leukofor poveča, gostota melanofor in ksantofor pa zmanjša, medtem ko pride pri izpostavljenosti temnemu ozadju do obratnega procesa (Fukamachi in sod., 2004; Sugimoto in sod., 2000). Podobno je bilo ugotovljeno tudi pri cebrici, kjer se je gostota iridofor in melanofor spreminjala glede na obarvanost ozadja (Sugimoto in sod., 2005). Vse te ugotovitve kažejo na to, da pri prilagoditvi na ozadje s spreminjanjem svoje gostote sodelujejo vsi tipi pigmentnih celic. Nastanek barvnega vzorca je končna morfološka sprememba barve. Še posebno pri ribah prihaja do barvnih in strukturnih sprememb kože v času spolnega dozorevanja. Zelo izrazito se kaže ta sprememba pri salmonidih, ki pri svoji spolni zrelosti razvijejo izrazito črno-rdečo obarvanost, v primerjavi s srebrno obarvanimi nezrelimi organizmi. V času spolnega dozorevanja prihaja do sprememb v nalaganju barvil v organizmu. Pri 13 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 spolno nezrelih predstavnikih tako ženskega kot moškega spola je več kot 90 % celokupnih karotenoidov prisotnih v mišicah (Bjerkeng in sod., 2000). Karotenoidi s spolnim dozorevanjem prehajajo iz mišic v kožo in gonade. V mišicah spolno zrelih šarenk (Oncorhyncus mykiss) se tako nahaja od 73 do 79 % celokupnih karotenoidov pri samicah in od 18 do 19 % pri samcih (Bjerkeng in sod., 1992). Vsebnost purinov, ki se nahajajo v iridiforah in so odgovorni za srebrn lesk, se pri spolno zrelih lososih zmanjša za 50 % v primerjavi z nezrelimi srebrno obarvanimi posamezniki. O spremembah v gostoti in vsebnosti melanina in pteridinov med spolnim dozorevanjem ni veliko znanega. Pri lososih se vsebnost melanina ne spreminja s spolnim dozorevanjem. Nastanek svetlega trebuha je tako verjetno posledica zmanjšanja vsebnosti purinov in njihove prerazporeditve (Leclercq in sod., 2010). Morfološke barvne spremembe so, podobno kot fiziološke barvne spremembe, tudi pod hormonskim nadzorom. Mnogo hormonov, ki so vključeni v fiziološko spremembo barve, igra vlogo tudi pri morfološki spremembi barve. Najbolj učinkovit hormon za razpršitev pigmentov, α-MSH, je odgovoren tudi za povečanje števila in velikosti melanofor ter vsebnosti melanina. Med diferenciacijo melanoblastov tako α- kot β-MSH spodbujata razvoj melanofor. MCH, ki je antagonist α-MSH in katerega izločanje je povečano pri svetlem ozadju, sproži kopičenje kromatosomov pri kromatoforah in obenem zavira nalaganje melanina v kožo (Sugimoto, 2002). MT, ki sproži kopičenje kromatosomov pri teleostih, pri morfoloških spremembah barve zmanjšuje aktivnost tirozinaze in zavira melanogenezo, sproženo s strani α-MSH (Leclercq in sod., 2010). Podobno kot α-MSH, ACTH povečuje melanogenezo in pospešuje izoblikovanje melanofor iz melanoblastov. Na morfološke spremembe barve, ki se dogajajo v času spolnega dozorevanja, vplivajo tudi hormoni, ki jih izločajo spolne žleze. Vpliv spolnih steroidov na karotenoide, melanine, pteridine in purine se razlikuje glede na vrsto, spol in predel telesa. Pod nadzorom androgenih steroidov med spolnim dozorevanjem je tudi debelina kože pri samcih, kar preko spremenjene strukture kože sproži morfološko barvno spremembo. Pri obarvanju med spolnim dozorevanjem sodelujeta tudi prolaktin in somatolaktin, katerih vloga pri fiziološki spremembi barve je že bila dokazana. Pri salmonidih se med 14 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 spolnim dozorevanjem poveča vsebnost somatolaktina v plazmi. Oba sodelujeta pri procesih osmoregulacije, spolnega razvoja in metabolizma energije, ki potekajo hkrati z morfološko spremembo barve. Sprememba koncentracije prolaktina in somatolaktina v plazmi med diadromno migracijo (migracija rib med sladko in slano vodo) in/ali med drstno sezono nakazuje na vpletenost teh dveh hormonov v morfološko spremembo barve (Leclercq in sod., 2010). Pri morfoloških spremembah barve je potrebno omeniti še tiroidni hormon (TH). TH je bil identificiran kot nujno potreben hormon za nastanek barvnega vzorca (migracija in/ali diferenciacija kromatofor) pri odraslih ribah (Hamre in sod., 2007). Morfološke spremembe barve v določenem življenjskem obdobju so pod močnim genetskim vplivom. Identificiranih je bilo veliko genov, ki so vključeni v specifikacijo, preživetje, širitev, diferenciacijo in porazdelitev kromatofor. Pri ribah se v embrionalnem času izoblikuje barvni vzorec, ki se razlikuje od barvnega vzorca odrasle živali. Iz embrionalnega vzorca se nato razvije barvni vzorec odrasle živali. Za nastanek barvnega vzorca pri odraslih ribah naj bi bila odgovorna dva mehanizma; (i) izoblikovanje metamorfnih kromatofor iz latentnih predhodnih celic in/ali (ii) prerazporeditev embrionalnih kromatofor, katerih število variira med vrstami (Parichy, 2006). 2.4 GENETSKO OZADJE NASTANKA BARVNEGA VZORCA Vse kromatofore izvirajo iz nevralne cevi, od koder migrirajo v kožo. Pri sesalcih in pticah migracija prekurzorjev melanocitov poteka pod razvijajočo se povrhnjico (hrbtno-bočna migracijska pot) (slika 5). Pri ribah kromatoblasti, ki so prekurzorji kromatofor, potujejo po dveh migracijskih poteh. Ena je hrbtno-bočna migracijska pot, druga pa je srednja migracijska pot, ki poteka med somiti in nevralno cevjo. Melanofore potujejo po bočni in srednji migracijski poti, ksantofore potujejo le po bočni, medtem ko iridofore potujejo le po srednji migracijski poti (slika 5). Pri sesalcih in ribah pigmentne celice v času migracije potujejo v nepigmentni obliki (celice ne vsebujejo pigmenta), vendar pri ribah diferenciacija pigmentnih celic poteka že zelo zgodaj, tako da je veliko migrirajočih kromatoblastov delno pigmentiranih. 15 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 5: Shematski prikaz migracijskih poti melanoblastov pri miši ter kromatoblastov pri cebrici (Kelsh, 2004) Figure 5: Schematics of chromatoblast migration routes in trunk of mouse and zebrafish (Kelsh, 2004) Do sedaj so bili podani trije modeli obarvanja pri ribah. Prvi model temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu (Turing, 1952, cit. po Kelsh, 2004). Razporeditev pigmentnih celic je pri tem modelu odvisna od difuzije aktivatorjev in inhibitorjev, kar ima lahko za posledico črtast ali pikčast vzorec. Pri drugem modelu pigmentne celice vstopajo v interakcijo s tkivom, ki obdaja celico (Jesuthasan, 1996; Santiago in Erickson, 2002). V koži se nahajajo mesta, ki so privlačna ali odbijajoča za pigmentno celico, kar se odraža v različni razporeditvi le-teh ter različnem obarvanju ribe. Različno obarvanje pri ribah je lahko tudi posledica interakcij med različnimi pigmentnimi celicami, na čemer temelji tretji model (Foty in sod., 1996). 2.4.1 Mehanizmi obarvanja pri ličinkah (zarod z mešičkom) Teorija nastanka barvnega vzorca pri ličinkah govori o tem, da obstajajo lokalni signali, ki usmerjajo melanofore in iridofore do določenega mesta, ksantofore pa zasedejo preostala mesta v koži (Kelsh in sod., 1996). Poleg lokalnih signalov pa na nastanek vzorca vplivajo tudi interakcije med različnimi kromatoforami. Pri cebrici se barvni vzorec ličinke izoblikuje peti dan po oploditvi (dpo) in je sestavljen iz štirih melanofornih prog (slika 6). Ksantofore v tem času še ne tvorijo prog in so naključno razpršene po boku. Iridofore skupaj z melanoforami tvorijo hrbtno, stransko in trebušno progo (Kelsh, 2004). 16 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 6: Barvni vzorec ličinke cebrice. DS – hrbtna proga, LS – stranska proga, VS – trebušna proga, YSS – proga na rumenjakovi vrečki (Kelsh in sod., 2009) Figure 6: Zebrafish early larval pigment pattern. DS – dorsal stripe, LS – lateral stripe, VS – ventral stripe, YSS – yolk sac stripe (Kelsh et al., 2009) S pomočjo ličink cebrice, ki predstavlja modelni organizem za iskanje kandidatnih genov, odgovornih za obarvanje pri ribah, je bilo najdenih 285 mutantov, ki so imeli prisotne mutacije na genih, vključenih v razvoj pigmentnih celic. Skupno je bilo identificiranih 94 pigmentnih genov (Kelsh in sod., 1996). Število identificiranih pigmentnih genov pri cebrici je do danes naraslo na 166 (http://zfin.org). Za specifikacijo pigmentnih celic iz nevralne cevi je odgovoren sox10 (angl. SRY-box containing gene 10). sox10 skupaj z lef1 (angl. lymphocyte enhancer binding factor 1) in ostalimi regulatorji aktivira izražanje transkripcijskega faktorja Mitfa (angl. microphthalmia-associated transcription factor a), ki je pomemben za razvoj melanofor (Elworthy in sod., 2003; Hou in sod., 2006). Pri sox10 mutantih prihaja do več kot 95% zmanjšanja števila kromatofor, kar nakazuje na napake v zgodnji fazi razvoja nevralne cevi pred migracijo kromatoblastov (Kelsh in sod., 1996). V času migracije kromatoblastov se izražanje sox10 hitro zmanjšuje (Hou in sod., 2006). Za specifikacijo ksantofor sta pomembna sal (angl. salz) in pfe (angl. pfeffer), medtem ko je ltk (angl. leukocyte tyrosine kinase) pomemben za iridiforno specifikacijo (Kelsh in sod., 1996). Nastanek barvnega vzorca ličinke vključuje nadzor migracije kromatoblastov ter njihovo razvrstitev. Melanofore pri cebrici naseljujejo stransko temno progo v dveh valovih, najprej v pigmentni obliki, nato pa kot nepigmentirani melanoblasti (Kelsh, 2004). Prisotnost melanofor v pigmentni obliki iz prvega vala onemogoči razvrstitev melanoblastov iz drugega vala na skupno mesto, kar nakazuje, da medcelična interakcija vpliva na migracijo melanoblastov. Poznana je tudi celična interakcija med 17 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 različnimi tipi kromatofor. Ksantofore so razpršene po celem telesu, vendar je njihova prisotnost izključena iz mest, kjer se nahajajo melanofore, kar je lepo razvidno pri mutantnih z zmanjšano sintezo melanina (albino). Po drugi strani pa pri kita (angl. kit receptor a) mutantih, kjer je število melanofor zmanjšano, najdemo ektopične ksantofore na mestih manjkajočih melanofor (Kelsh in sod., 1996). V migracijo melanoblastov sta vključena kita in slk (angl. sparse-like) gena. kita igra pomembno vlogo pri migraciji in preživetju melanofor ter nastanku barvnega vzorca pri ličinkah. Ob odsotnosti kita pride pri melanoforah do celične smrti in posledično zmanjšanja njihovega števila v koži. Pri diferenciaciji melanofor kita nima esencialnega pomena (Kelsh in sod., 1996; Parichy in sod., 1999; Rawls in Johnson, 2003). Poleg kita na proces preživetja pigmentih celic vplivajo tudi drugi geni. Kelsh in sodelavci (1996) so identificirali 23 genov (fad (angl. fade out), pmela (angl. premelanosome protein a) in drugi), ki so odgovorni za izgubo pigmenta in hitro zmanjšanje števila kromatofor, kar nakazuje na njihov vpliv na celično smrt. 2.4.2 Mehanizmi obarvanja pri odraslih osebkih Podobno kot pri študijah mehanizmov obarvanja ličink, se tudi pri študijah mehanizmov obarvanja odraslih osebkov uporabljajo mutanti cebrice, ki fenotipsko izražajo različne barvne vzorce. Do sedaj je bilo proučevanih osem odraslih barvnih mutantov (slika 7, preglednica 1). 18 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 7: Odrasli barvni mutanti cebrice (Kelsh in sod., 2009; Parichy, 2003) Figure 7: Adult zebrafish pigment pattern mutants (Kelsh et al., 2009, Parichy, 2003) Preglednica 1: Barvni fenotipi homozigotnih odraslih barvnih mutantov. ZM – zgodnjemetamorfne melanofore, PM – poznometamorfne melanofore (Kelsh, 2004; Kelsh in sod., 2009) Pigmentation phenotypes of homozygous asult pigmentation mutants. ZM – early metamorphic melanophores, PM – late metamorphic melanophores (Kelsh, 2004, Kelsh et al., 2009) Mutant/Gen Melanofora Ksantofora Iridofora ZM odsotne sparse/kita divji tip prisotne PM normalne ZM normalne rose/ednrb1a nakopičene odsotne PM odsotne puma/tuba8l3 ZM in PM odsotne zmanjšano število prisotne nacre/mitfa ZM in PM odsotne nakopičene prisotne zmanjšano število panther/csf1ra odsotne prisotne razpršene picasso/erbb3b ZM in PM odsotne zmanjšano število / jaguar/obelix/kcnj13 širše proge podobne kot divji tip prisotne ZM normalne PM odsotne zgoščene okoli melanfornih leopard/cx41.8 prisotne progast fenotip zamenja pikčast pik vzorec Table 1: S proučevanjem odraslih mutantov je bilo ugotovljeno, da so za nastanek barvnega vzorca odgovorni trije mehanizmi: (i) ponovna produkcija kromatofor, (ii) interakcija med kromatoforami ter (iii) pred-vzorčni signali, ki usmerjajo in koordinirajo barvne proge (Kelsh, 2004). Preoblikovanje barvnega vzorca pri odraslih osebkih iz barvnega 19 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 vzorca ličinke vključuje izgubo melanofor ličinke in pojav metamorfnih melanofor, ki se razvijejo iz latentnih predhodnih celic. Zgodnjemetamorfne (ZM) melanofore, ki se pojavijo 14-21 dni po oploditvi, so sprva razpršene po boku in kasneje migrirajo ter tvorijo začetek prvih dveh prog. Kasneje, 21-28 dni po oploditvi, se znotraj nastajajočih prog naknadno razvijejo poznometamorfne (PM) melanofore (slika 8) (Kelsh, 2004; Mills in sod., 2007). Slika 8: Preoblikovanje barvnega vzorca pri odraslih osebkih iz barvnega vzorca ličinke. Velike rjave celice – ličinkine melanofore, prazne celice – apoptoza ličinkinih melanofor, rumene male celice – ksantofore, sive male celice – metamorfne melanofore, črne male celice – melanofore (Parichy, 2006) Figure 8: Pigment pattern metamorphosis from early larval to adult pigment pattern. Large brown cells – early larval melanophores, empty cells – apoptosis of early larval melanophores, yellow cells – xanthophores, small grey cells – metamorphic melanophores, small black cells – melanophores (Parichy, 2006) Za ponovno sintezo melanofor pri odraslih osebkih sta potrebna tako kita kot ednrb1a (angl. endothelin receptor B1a), kar je bilo ugotovljeno s pomočjo sparse/kita in rose/ednrb1a mutantov (slika 7). Sparse/kita mutanti izgubijo vse melanofore pred metamorfozo, vendar se kljub temu pri njih izoblikuje progast vzorec, ki vsebuje manjše število melanofor kot pa vzorec pri divjem tipu. Sparse/kita mutanti nimajo ZM melanofor, imajo pa normalno prisotne PM melanofore, kar nakazuje na to, da so ZM melanofore odvisne od delovanja kita (Mills in sod., 2007). Nasprotno, rose/ednrb1a mutanti nimajo prisotnih PM melanofor, imajo pa prisotne ZM melanofore. Fenotipsko rose/ednrb1a mutanti izgledajo v času embrionalnega in ličinkinega razvoja normalno, medtem ko imajo odrasli osebki le 50 % dermalnih melanofor, ki so ZM izvora (slika 7). Poleg PM melanofor so v odraslih osebkih rose/ednrb1a mutantov odsotne tudi iridofore. V embrijih se rose/ednrb1a prvotno izraža v vseh treh pigmentih prekurzorjih (melanoblastih, ksantoblastih in iridoblastih), kasneje v času metamorfoze pa je njegovo izražanje omejeno na iridofore in delno na melanofore (Parichy in sod., 2000). Poleg 20 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 kita in ednrb1a sta za ponovno produkcijo melanofor odgovorna tudi puma/tuba8l3 in picasso/erbb3b. Pri puma/tuba8l3 in picasso/erbb3b mutantih so melanofore v ličinkah normalno razvite, vendar pa pri obeh mutantih pride do pomanjkanja metamorfnih (ZM in PM) melanofor. tuba8l3 (tubulin, alpha 8 like 3) je pomemben za širjenje latentnih prekurzorjev in preoblikovanje le-teh v melanofore, medtem ko je erbb3b (v-erb-b2 erythroblastic leukemia viral oncogene homolog 3b) pomemben za vzpostavitev zaloge latentnih prekurzorjev (Budi in sod., 2011). Za nastanek barvnega vzorca pri odraslih osebkih je pomembna tudi interakcija med kromatoforami. Pri cebrici je nastanek progastega vzorca odvisen od interakcije med melanoforami in ksantoforami, kar je bilo dokazano s pomočjo panther/csf1ra mutantov (slika 7). Tirozin kinazni receptor panther/csf1ra, ki je soroden sparse/kita, ima bistveno vlogo pri nastanku in ohranitvi ksantofor v progastem vzorcu. V mutantih panther/csf1ra, predhodno poznanih kot salz in pfeffer (Maderspacher in NussleinVolhard, 2003), se razvije manj ksantofor, čeprav je obarvanost v embrionalnem razvoju normalna. Pri odraslih osebkih so ksantofore odsotne, melanofore in iridofore pa so raztresene (Maderspacher in Nusslein-Volhard, 2003; Parichy in sod., 2000). Vpliv mutantov panther/csf1ra na melanofore je raznolik, csf1ra (angl. colony stimulating factor 1 receptor, a) je potreben tako za vzorčenje ZM melanofor, ki so pri mutaciji razpršene, kot za preživetje PM melanofor, ki so povečini odsotne pri mutantih. Izguba funkcije csf1ra v času metamorfoze vodi do apoptotične izgube ksantofor in posledično razpršitve melanofor in razpada progastega vzorca. Popolno pomanjkanje melanofor pri odraslih osebkih je opaženo pri mutantih nacre/mitfa (slika 7), medtem ko so ksantofore nakopičene. Na začetku metamorfoze se ksantofore pravilno razporedijo v progast vzorec, vendar zaradi manjše gostote kot pri divjem tipu ne uspejo oblikovati razločne proge (Maderspacher in Nusslein-Volhard, 2003). Kopičenje ksantofor je neodvisno od melanofor, vendar je pravilno izoblikovanje prog odvisno od interakcij med melanoforami in ksantoforami. Mutanti jaguar/obelix/kcnj13 imajo manj prog, ki so širše kot pri divjem tipu (slika 7). Pri heterozigotih so proge tudi prekinjene, medtem ko imajo homozigoti samo dve progi 21 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 (Maderspacher in Nusslein-Volhard, 2003). Vzorec pri ličinkah in prvoten vzorec pri odraslih osebkih je normalen pri mutantih jaguar/obelix/kcnj13. Kasneje melanofore pri odraslih ne uspejo migrirati in se kopičiti, temveč ostanejo razpršene. Podobno kot pri mutantih jaguar/obelix/kcnj13, je tudi pri mutantih leopard/cx41.8 vzorčenje pri ličinkah in v zgodnji fazi pri odraslih normalno, vendar kasneje do nastanka PM melanofor ne pride. ZM melanofore se, podobno kot pri mutantih jaguar/obelix/kcnj13, ne združujejo in ostanejo razpršene. Fenotipsko se to izraža kot pikčast barvni vzorec. Organiziranost melanofor v progast vzorec je odvisna od interakcije med ksantoforami in melanoforami, medtem ko iridofore pri organiziranosti vzorca nimajo večjega pomena, kar dokazuje mutant rose/ednrb1a, pri katerem so iridofore skoraj popolnoma odsotne, vendar se kljub temu še vedno formira progast barvni vzorec. Kljub temu, da zgoraj našteti mutanti dokazujejo primarno vlogo interakcij med melanoforami in ksantoforami pri nastanku in ohranjanju barvnega vzorca pri odraslih osebkih, pa mutanti nacre/mitfa nakazujejo na pred-vzorčne signale, ki usmerjajo in usklajujejo barvne proge (Lister in sod., 1999). Čeprav so melanofore odsotne pri mutantih nacre/mitfa, ksantofore niso naključno razpršene po boku, temveč so zbrane na mestih med progami, ki bi potekale pri normalnem fenotipu. Na trebušnem predelu so ločene na tistih mestih, kjer bi se nahajale melanofore (Kelsh, 2004). O prisotnosti pred-vzorčnih signalov poročajo tudi Yamaguchi in sodelavci (2007), ki so s pomočjo laserja odstranili del pigmentnega vzorca, ki se je kasneje ponovno vzpostavil v skoraj identično obliko, kot je bila pred odstranitvijo. 2.4.3 Signalne poti pri obarvanju Vse signalne poti v melanoforah vodijo do aktivacije transkripcijskega faktorja Mitfa. Mitfa je glavni usmerjevalec razvoja melanofor v času embrionalnega in metamorfnega razvoja in je aktiviran s strani transkripcijskih faktorjev Sox10, Pax3a, Lef1 in Creb (slika 9). 22 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 9: Mreža signalnih poti pri melanoforah cebrice (prirejeno po Braasch in sod., 2009; KEGG, 2012; Lin in Fisher, 2007) Figure 9: Signaling network in zebrafish melanophores (adapted from Braasch et al., 2009, KEGG, 2012, Lin and Fisher, 2007) Mitfa usmerja izražanje velikega števila genov vključenih v nastajanje barvil ter v preseljevanje, diferenciacijo in preživetje pigmentnih celic. ednrb1a, kita, tyr (angl. tyrosinase), tyrp1b (angl. tyrosinase-related protein 1b), dct (angl. dopachrome tautomerase), pmela (angl. premelanosome protein a) so med mnogimi geni, katerih izražanje je odvisno od delovanja transkripcijskega faktorja Mitfa (Hoek in sod., 2008). Do sedaj so bile v melanoforah dokazane tri signalne poti, ki so sprožene s strani štirih različnih proteinov in so vključene v specifikacijo, diferenciacijo, prilagajanje ter ohranjanje pigmentnih celic (slika 10). 23 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 10: Dejavniki vključeni v razvoj melanofor ličink (A – nepigmentirani melanoblasti, B – melanofore na začetku produkcije melanina (nezrele), C – zrele melanofore, z visoko vsebnostjo melanina, D – spreminjanje oblik (kopičenje, razpršenost melanina) melanofor glede na zunanje signale in E – preživetje melanofor, brez signalne poti kita pride do apoptoze (prirejeno po Cooper in Raible, 2009) Figure 10: Factors involved in melanophore development in larvae (A – unpigmented melanoblasts, B – melanophores in the early stages of melanin production, C – mature melanophore with high levels of melanin, D – alteration in melanophore appearance in response to evnironmental cues and E – survival of melanophores; without kita signaling, larval melanophores undergo apoptosis (adapted from Cooper and Raible, 2009) Signalna pot wnt je nujno potrebna in zadostna za spodbujanje specifikacije melanofor iz nevralnega grebena (Dorsky in sod., 2000). Z vezavo Wnt (angl. wingless-type MMTV integration site family) proteinov na receptor "Frizzled" pride do inaktivacije kompleksa Gsk3β/Axin/Apc (pri tem sodelujejo tudi proteini Gnaq/Gna11 (Liu in sod., 2005)) in posledično do akumulacije β-katenina. Po stabilizaciji β-katenina v citoplazmi, le-ta prehaja v jedro, kjer se veže na transkripcijski faktor Lef1, ki sproži transkripcijo mitfa (slika 9). Z vezavo Lef1 na transkripcijski faktor Mitfa pride do sinergistične transaktivacije dct promotorja (Yasumoto in sod., 2002). Diferenciacija melanofor vključuje spremenjeno izražanje genov, ki so odgovorni za produkcijo barvila, transport melanosomov v celici in celično morfologijo. Mitfa uravnava izražanje nekaterih ključnih genov, vključenih v produkcijo melanina (Hoek in sod., 2008). Poleg Mitfa so za uspešno diferenciacijo melanofor potrebni tudi njegovi aktivatorji Wnt, Sox10 in Pax3a. Mitfa v sodelovanju s signalno potjo wnt uravnava izražanje genov, vključenih v sintezo barvila, neposredno preko interakcij z Lef1 in βkateninom (Yasumoto in sod., 2002). Sox10 v sinergistični povezavi z Mitfa uravnava 24 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 izražanje genov, vključenih v razvoj melanocitov (Hou in sod., 2006). V uravnavanje diferenciacije melanofor je vključen tudi pax3a, ki sproži izražanje transkripcijskega faktorja mitfa in obenem z njim tekmuje za vezavo na dct promotor. Aktivacija signalne poti wnt vodi do zamenjave Pax3a z Mitfa in posledično na izražanje gena dct (Lang in sod., 2005). Odziv melanofor na zunanje dražljaje se kaže v kopičenju ali razpršitvi melanosomov. cAMP signalna pot je ključna pri prilagajanju melanofor na zunanje dražljaje. Z vezavo α-MSH na Mc1r receptor pride do aktivacije cAMP v celici. Znotraj celice se cAMP veže na protein kinazo A (Pka), ki po vstopu v jedro fosforilira Creb transkripcijski faktor (Busca in Ballotti, 2000). Povečano izražanje mitfa transkripcijskega faktorja je posledica povečane cAMP koncentracije in je uravnavano s Sox10 in Creb transkripcijskima faktorjema (slika 9). Protein edn3b igra pomembno vlogo pri preživetju, širjenju, diferenciaciji in preseljevanju melanofornih prekurzorjev. Diferenciacija melanofor poteka preko interakcij med signalnimi potmi ednrb1a in kita. ednrb1a je pomemben predvsem v končnem delu diferenciacije in ne toliko v začetku specifikacije melanofor (SaldanaCaboverde in Kos, 2010). Z vezavo Edn3b na receptor Ednrb1a v membrani pride do prenosa signala preko proteinov Gnai/Gnao ter aktivacije cAMP in mapk poti. cAMP signalna pot se, kot je že bilo omenjeno, zaključi s fosforilacijo transkripcijskega faktorja Creb in posledično aktivacijo Mitfa, medtem ko se signalna pot mapk preko Ras aktivacije zaključi z neposredno fosforilacijo transkripcijskega faktorja Mitfa (slika 9). Podobno kot signalna pot ednrb1a igra tudi kita signalna pot pomembno vlogo pri ohranjanju diferenciacije melanofor. Aktivacija Kita preko njegovega liganda Kitlga je nujna za ohranitev obarvanosti (Cooper in Raible, 2009). Aktivacija signalne poti kita vodi do fosforilacije Mitfa preko mapk poti (slika 9). Po aktivaciji Mitfa sproži izražanje tyr, tyrp1b in dct. Ti encimi se nahajajo v melanosomih in katalizirajo sintezo melanina. 25 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 2.5 OBARVANOST PRI SALMONIDIH Barvna raznolikost, ki se pojavlja pri ribah, je posledica večjega števila različnih tipov pigmentnih celic in obenem tudi večjega nabora genov zaradi podvojitve genoma, ki se je pri teleostih dogodila pred 320-350 milijoni let. Salmonidi, kamor se uvrščajo tudi postrvi, so fenotipsko zelo raznoliki tudi zaradi tetraploidizacije genoma, ki se je zgodila pred ~ 100 milijoni let (Allendorf in Thorgaard, 1984, cit. po Braasch in sod., 2008). O razlikah v obarvanosti kože ali barvnem vzorcu pri salmonidih je znanega zelo malo. Različne vrste znotraj te družine kažejo vrstno specifičen barvni vzorec, ki se popolnoma vzpostavi šele pri odraslih osebkih. Pri osebkih do drugega leta starosti pa je ne glede na vrsto barvni vzorec zelo podoben in je sestavljen iz pretežno črnih navpičnih prog, imenovanih juvenilne proge. Barvni vzorec se pri odraslih živalih razlikuje glede na porazdelitev in barvo pik (črna, bela ali rdeča) ter velikost in intenziteto rdečega pasu, ki se nahaja na boku rib. Kljub temu, da je za vsako vrsto značilna zanjo karakteristična obarvanost, pa lahko pride tudi do širokega spektra variabilnosti znotraj posamezne vrste, kot je to opaženo pri potočni postrvi glede števila črnih in rdečih pik (Blanc in sod., 1994). Kljub različnosti barvnega vzorca pa je obarvanost hrbta pri salmonidih vedno temnejša od obarvanosti trebuha (Colihueque, 2010). Za obarvanost salmonidov so odgovorni trije tipi kromatofor; melanofore, ksantofore in iridofore, ki se lahko nahajajo v usnjici kot samostojne enote, ali pa so povezane v t.i. kromatoforno enoto (Hawkes, 1974a). Glede na mutacijo, ki vpliva na določen tip kromatofor, so bili pri salmonidih opisani naslednji barvni mutanti: albino (Nakamura in sod., 2001), golden (Yamamoto in sod., 1999) in modre različice, ki so lahko mavrično metalno modre (Kincaid, 1975), kobaltovo modre (Yamaski, 1974, cit. po Colihueque, 2010) ali mavrično modre (Blanc in sod., 2006). albino in golden mutanta sta rezultat depigmentacije melanofor, medtem ko so modre različice rezultat strukturne spremembe pigmentov v določenem tipu pigmentne celice (Colihueque, 2010). 26 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 S pomočjo mutantov je bilo do danes pri salmonidih identificirano 13 genov, ki so vključeni v obarvanost in nastanek barvnega vzorca. Od teh štirje sodelujejo pri sintezi melanina (tyr, tyrp1b, dct in pmela), osem pri sintezi pteridina (gch1 (angl. GTP cyclohydrolase 1), gchfr (angl. GTP cyclohydrolase I feedback regulator), pts (angl. 6pyruvoyltetrahydropterin synthase), spra (angl. sepiapterin reductase a), txndc17 (angl. thioredoxin domain containing 17), pcbd1 (angl. 6-pyruvoyl-tetrahydropterin synthase/dimerization cofactor of hepatocyte nuclear factor 1 alpha (TCF1)), qdpr (angl. quinoid dihydropteridine reductase) in mycbp2 (angl. MYC binding protein 2)) in eden pri specifikaciji ksantofor (csf1ra) (Braasch in sod., 2007; Parichy in sod., 2000). Več kot pol teh genov je v genomu podvojenih (tyr, pmela, gch1, gchfr, qdpr, pcbd1 in mycbp2) (Braasch in sod., 2007). S pomočjo filogenetske analize je bilo ugotovljeno, da nekaj teh podvojenih genov (npr. tyr) izvira iz podvajanja genoma pred 320-350 milijoni let, medtem ko so kopije preostalih (npr. gch1) nastale kot rezultat avtotetraploidizacije pred ~100 milijoni let (Braasch in sod., 2007). Podvajanje genoma je imelo zelo pomemben učinek na evolucijo pigmentnih genov in bi lahko razložilo raznovrstnost in kompleksnost obarvanja ter nastanka barvnega vzorca pri salmonidih. 2.5.1 Obarvanost pri postrveh Potočna postrv je sladkovodna vrsta rib, ki naseljuje območja vse od Norveške na severu do Maroka na jugu ter od Irske in Islandije na vzhodu do Afganistana in Kirgizistana na zahodu. Po videzu in obnašanju ji je podobna šarenka (Oncorhynchus mykiss), ki je avtohtona v nekaterih vodotokih in jezerih Severne in Južne Amerike (Behnke, 1992). Na osnovi morfologije je bilo v rodu Salmo in Oncorhynchus skupaj opisanih več kot 50 vrst postrvi (Kottelat in Freyhof, 2007), kar uvršča postrvi med najbolj raznolike organizme med vretenčarji. Potrjena je bila tudi velika variabilnost na genetski ravni, kjer so raziskovalci ugotovili, da je pri postrveh iz rodu Salmo genotipska različnost povezana z geografsko porazdelitvijo (Bernatchez, 2001; Cortey in sod., 2004). Glede na geografsko porazdelitev se postrvi uvrščajo v štiri evropska porečja: atlantsko, donavsko, sredozemsko in jadransko porečje. Marmorirana postrv s svojim karakterističnim barvnim vzorcem naseljuje reke jadranskega porečja (slika 11). V severnem predelu Jadrana naseljuje reko Sočo s 27 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pritoki ter zgornje porečje reke Pad v Italiji. V južnejšem predelu Jadrana najdemo marmorirano postrv v reki Neretvi (Bosna in Hercegovina) ter Zeti (Črna Gora). Marmoriran vzorec pa ni prisoten samo pri marmoriranih postrveh jadranskega porečja, ampak ga lahko najdemo tudi pri nekaterih potočnih postrveh atlantskega porečja, npr. v reki Otri na Norveškem, kjer so našli potočno postrv s podobnim marmoriranim vzorcem, kot ga imajo marmorirane postrvi jadranskega porečja (slika 11). Genetske analize, ki so bile opravljene na marmoriranih predstavnikih atlantskega porečja, niso potrdile neposredne sorodnosti z marmorirano postrvjo jadranskega porečja (Skaala in Solberg, 1997). 28 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 11: Marmorirani vzorec pri postrveh jadranskega in atlantskega porečja. Od zgoraj navzdol; marmorirana postrv iz Trebuščice (pritok Soče; foto: Dušan Jesenšek), marmorirana postrv iz Zete (Črna gora; foto: Johannes Schöffmann), marmorirana postrv iz Neretve (Bosna in Hercegovina; foto: Aleš Snoj) in potočna postrv z marmoriranim vzorcem iz reke Otre (Norveška; foto: Øystein Skaala) Figure 11: Marble pattern in trout from Adriatic and Atlantic drainage. From top; marble trout from Trebuščica (Soča tributary; photo: Dušan Jesenšek), marble trout from Zeta (Montenegro; photo: Johannes Schöffmann), marble trout from Neretva (Bosnia and Herzegovina; photo: Aleš Snoj) and marbled brown trout from river Otra (Norway; photo: Øystein Skaala) V primerjavi s cebrico, pri kateri se barvni vzorec odrasle ribe izoblikuje v štirih tednih, se barvni vzorec marmorirane postrvi oblikuje več let. Pri ličinki marmorirane postrvi se melanofore nahajajo predvsem na glavi, od koder se nato širijo naprej po hrbtu vse do repa (slika 12). 29 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 12: Obarvanost ličinke marmorirane postrvi (foto: Arne Hodalič) Figure 12: Colouration of marble trout larvae (photo: Arne Hodalič) Ob spolni zrelosti, ki jo marmorirana postrv doseže v starosti treh let (samci) oz. štirih let (samice), se od hrbta navzdol po bokih razpreda temnejša marmoriranost v rumeno olivno zelenih barvah, ki nemalokrat sega tudi pod pobočnico. Trebuh je vedno, kot je to značilno za salmonide, svetlejši in je belo-rumene barve (Povž in sod., 1996). 30 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3 3.1 MATERIAL IN METODE MATERIAL V raziskavo smo vključili predstavnike marmorirane in potočne postrvi ter križance med marmorirano in potočno postrvjo F2 in F3 generacije. F1 generacija križancev je bila pripravljena iz dveh skupin križanj: samica potočna × samec marmorirana postrv (I. skupina) ter samica marmorirana × samec potočna postrv (II. skupina). Ob spolni zrelosti F1 generacije je bila pripravljena F2 generacija kot prikazuje slika 13. F3 generacija je bila pripravljena z naključnim križanjem predstavnikov F2 generacije. Slika 13: Shema križanja med marmorirano in potočno postrvjo Figure 13: Diagram of crossing between marble and brown trout V histološko analizo kože je bilo vključenih 12 predstavnikov marmoriranih postrvi različnih starosti (0+, 1+, 2+ in 3+) ter devet pripadnikov potočne postrvi treh starostnih skupin (0+, 1+ in 2+). Pred vzorčenjem smo pri vsaki ribi opravili meritev telesne mase in dolžine (preglednica 2). 31 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Preglednica 2: Telesni parametri pri marmorirani in potočni postrvi. Vrednosti predstavljajo srednjo vrednost ± SD (n = 3) (Sivka in sod., 2012) Table 2: Starost 0+ 1+ 2+ 3+ Body-size parameters in marble and brown trout. Values represent mean ± SD (n = 3) (Sivka et al., 2012) Telesna masa (g) Telesna dolžina (cm) marmorirana p. potočna p. marmorirana p potočna p. 2,6±0,3 2,1±0,1 6,4±0,2 5,9±0,2 70,5±8,8 70,0±17,3 18,0±0,5 17,9±1,0 413,3±80,2 138,7±20,6 32,6±2,3 23,8±1,4 623,3±197,3 36,4±3,3 Vzorce kože, velike 1 mm2, smo odvzeli na zgornjem predelu glave ter škržnem poklopcu (slika 14) in jih fiksirali v 10% formalinu. Po fiksaciji v formalinu smo vzorce prestavili in shranili v 70% etanolu. Slika 14: Skica mesta vzorčenja pri marmorirani in potočni postrvi za histološke analize Figure 14: Sketch of sampling place in marble and brown trout for histological analysis Za določevanje polimorfizmov posameznih nukleotidov (SNP) v kandidatnih genih smo uporabili 12 marmoriranih postrvi iz jadranskega porečja, 5 potočnih postrvi z marmoriranim vzorcem iz atlantskega porečja, 12 potočnih postrvi iz vseh štirih evropskih porečij (donavsko (Da), n=4; jadransko (Ad), n=3; atlantsko (At), n=3 in sredozemsko (Me), n=2) dve mehkoustni postrvi (S. obtusirostris) iz jadranskega porečja ter eno ohridsko postrv (S. ohridanus). Kandidatne gene smo uporabili za genotipizacijo 140 postrvi, od katerih je bilo 36 marmoriranih postrvi iz šestih genetsko čistih populacij soškega porečja (Predelica, Lipovšček, Zadlaščica, Trebuščica, Idrijca in Studenec), 40 postrvi iz Soče (hibridna cona), 10 marmoriranih postrvi iz ribogojnice v Tagliamentu (Italija), 22 križancev med 32 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 marmorirano in potočno postrvjo F2 generacije ter 32 potočnih postrvi iz različnih porečij. Za testiranje povezave med fenotipom in genotipom smo uporabili 108 križancev med marmorirano in potočno postrvjo F2 generacije. F2 križance smo glede na fenotip razdelili na pet fenotipskih razredov: od popolnoma marmoriranega vzorca (1. razred), preko leopardnega vzorca (3. razred), do barvnega vzorca potočne postrvi (5. razred) (slika 15). Slika 15: Obarvanost F2 križancev. Z leve proti desni: marmorirana obarvanost, leopardni vzorec ter obarvanost potočne postrvi Figure 15: Colouration of F2 hybrids. From left to right: marble colouration, leopard pattern and colouration of brown trout Za izdelavo subtraktivne cDNA knjižnice (metoda SSH) smo uporabili po enega predstavnika marmorirane in potočne postrvi. Kožo smo odvzeli z boka (slika 16) in jo shranili pri -70°C. Slika 16: Mesto vzorčenja pri metodi SSH in mikromrežah Figure 16: Sampling place for SSH method and microarrays V analizo mikromrež smo vključili po tri predstavnike marmorirane postrvi, potočne postrvi in F3 križancev s fenotipskim izražanjem marmoriranega vzorca. Za potrditev rezultatov mikromrež smo uporabili kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR), v katerega smo poleg predstavnikov vključenih v analizo mikromrež vključili še po dva 33 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 predstavnika marmorirane postrvi, potočne postrvi in F3 križancev s fenotipskim izražanjem marmoriranega vzorca, tako da je na koncu bilo v analizo qRT-PCR vključenih po pet predstavnikov na skupino. Ribe so bile mesec dni pred vzorčenjem preseljene v skupen bazen, kjer so bile podvržene enakim vplivom okolja. Po mesecu dni smo ribe evtanazirali, odvzeli kožo z boka (slika 16) in to takoj prestavili v RNAlater™ ter shranili pri -20°C. 3.2 METODE 3.2.1 Histološke analize kože 3.2.1.1 Izdelava in barvanje tkivnih rezin Vzorce kože iz glave, ki se uporabljajo za študije povrhnjice pri ribah, smo vstavili v parafinski vosek in razrezali prečno na 7 µm debele rezine. Histološke rezine smo barvali s hematoksilin-eozinom in po metodi Mallory in Papanicolau (Wolf, 1954). Rezine iz škržnega poklopca, pobarvane s ksilenom, smo uporabili za določevanje velikosti, gostote in fiziološkega stanja melanofor. 3.2.1.2 Meritve in obdelava podatkov Debelino povrhnjice smo določili kot povprečno vrednost debeline 25 naključno izbranih mest v vzorcu. Relativno debelino povrhnjice smo izračunali z deljenjem absolutne debeline povrhnjice s povprečno telesno maso osebkov istega starostnega razreda. Na rezinah škržnega poklopca smo s pomočjo 16 mm2 velike mreže, sestavljene iz 16 kvadratov velikosti mm2, prešteli melanofore in ocenili njihovo gostoto. Največji premer melanofor smo določili kot povprečje povprečij 10 največjih melanofor v posameznem kvadratu. Za statistično analizo smo uporabili metodo najmanjših kvadratov v statističnem programskem paketu SAS/STAT (SAS Institute Inc., 2002). V model smo vključili vrsto in starostno skupino kot sistematska vpliva ter žival kot naključni vpliv. S 34 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pomočjo Tukey-Kramer testa smo ovrednotili statistično značilne razlike (p < 0,05) med vrsto in starostno skupino osebkov. Statistični model: yijkl Vi S j aijk eijkl ...(1) Kjer je: yijkl = gostota melanofor (mm-2), najmanjša gostota melanofor (mm-2), največja gostota melanofor (mm-2) in največji premer melanofor (µm) µ= srednja vrednost Vi = vrsta; i = 1 in 2 Sj = starostna skupina; j = 1, 2, 3 in 4 aijk = žival; k = 1, 2 in 3 eijkl = ostanek 3.2.2 Določevanje polimorfizmov posameznih nukleotidov (metoda SNP) 3.2.2.1 Identifikacija kandidatnih genov, vključenih v obarvanost Za identifikacijo kandidatnih genov, vključenih v obarvanost in nastanek barvnega vzorca, smo uporabili pristop primerjalne genomike. S pomočjo podatkovnih baz cebrice (http://zfin.org), ki je modelni organizem za genomske študije teleostov, smo naredili nabor kandidatnih genov, ki so vključeni v proces izoblikovanja in nastajanja barvnega vzorca. Sekvencam kandidatnih genov smo s pomočjo EST podatkovne baze salmonidov (http://compbio.dfci.harvard.edu/tgi/cgi-bin/tgi/gimain.pl?gudb=salmon) nato poskušali poiskati homologne odseke pri atlantskem lososu (S. salar) in šarenki. Glede na homolognost odsekov smo s pomočjo prosto dostopnega programa Primer3 (http://frodo.wi.mit.edu/) določili začetne oligonukleotide 11 kandidatnim genom (preglednica 3). Poleg podatkovnih baz smo se za identifikacijo kandidatnih genov poslužili tudi pregledovanja literature. S pregledovanjem le-te, smo v naš nabor kandidatnih genov dodali še tri gene: smtl (Ford, 2000) in tyr (Thorsen in sod., 2006), ki sta že bila opisana 35 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pri samonidih ter csf1r, ki je bil opisan pri ciklidih (Astatotilapia burtoni) (Braasch in sod., 2006) (preglednica 3). Preglednica 3: Začetni oligonukleotidi 14 kandidatnih genov Table 3: Primers of 14 candidate genes Gen asip slc24a5 paics hdac1 fbxw4 dlat nsfb trim33 kcnj13 scarb1 pmela smtl tyr csf1r 3.2.2.2 Ime začetnega oligonukleotida asp1-F asp1-R slc24a5-F slc24a5-R paics-F paics-R hdac1-F hdac1-R fbxw4-F fbxw4-R dlat-F dlat-R nsfb-F nsfb-R trim33-F trim33-R kcnj13-F kcnj13-R scarb1-F scarb1-R pmela-F pmela-R smtl-F smtl-R tyr-F tyr-R csf1r-F csf1r-R Nukleotidno zaporedje 5'- CCCTTTCTGAATTTCCTGACTAC-3' 5'- CATCTGTTTGGTTATTTGCTTGTA-3' 5'-TGAGGACAGACGTGTTTCTC-3' 5'- GCAGAACTCGAACCCTGGAA-3' 5'-CACGAGCTGTGTTTTCAAGTT-3' 5'-TTCAGAGGGGAGAACCTGTAG-3' 5′-GYATGACMCACAACCTCYTG-3′ 5′-TGYTTGCTGTRYTCTGACAT-3′ 5′-ACCCACCTCATCTCTGGTAAC-3′ 5′-GCGTTGATGTTCTGGATCTTA-3′ 5'- TCACCAGGAAAGACATTGAGA-3' 5'-CCGTCGGATGTTGCTGAC-3' 5'- AGATTGACATTGGCCTGCTG-3' 5'- ATCTGTTCCACGATGTCAGGA-3' 5'- GAGAAGGACACCAGTGAGCAG-3' 5'- TAGGCTGCACAAACTCATCCT-3' 5'- CTTCCAATACAACCATCCAAAGT-3' 5'- CCAATAGTATCTGAACCCAGGTC-3' 5' AAGTCAGCGACAAACCAGAG-3' 5'- GGAAACCCAGAGTTGGTTCT-3' 5'-CATACAACTGGGACTTTGGTG-3' 5'-TTACTGTAGCTCCCTGTGTGG-3' 5′-TGGCCCGTTGAATCCATATAAAG-3′ 5′-ACTGTGAAACACTAAGCTCTCCA-3′ 5'- TGTGATGTATTGCGATGCCGCTC-3' 5'- TGTTTGCGGTTCTCCCAGCAG-3' 5'-ARATGTGCTGGAAYCTGGA-3' 5'-AYTGRTAGTTRTTGGKCTTCA-3' Vir (Susnik in sod., 2008) (Ford, 2000) (Thorsen in sod., 2006) (Braasch in sod., 2006) Izolacija jedrne DNA Za izolacijo jedrne DNA smo ribam odrezali del analne plavuti in jo shranili v 96% alkoholu. Delu odvzetega vzorca smo dodali 600 µl ekstrakcijskega pufra (0,5 M TRIS, 0,1 M EDTA in 2% SDS) in 5 µl proteinaze K. Suspenzijo smo inkubirali preko noči pri 37°C in jo po končani inkubaciji postavili na led. Ohlajenim vzorcem smo dodali 350 µl 5 M amonijevega acetata in dobro premešali ter ponovno postavili na led. Po centrifugiranju (15 min pri 13.000 rpm) smo supernatant odpipetirali v novo centrifugirko in mu dodali 600 µl ledeno hladnega izopropanola. Po dodatku izopropanola smo vzorce rahlo premešali in jih postavili na led za pol ure. Po inkubaciji 36 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 smo vzorce centrifugirali 10 min pri 13.000 rpm. Supernatant smo po centrifugiranju zavrgli, DNA pa sprali s 70% etanolom, posušili ter raztopili v 30 µl mili-Q vode. 3.2.2.3 Verižna reakcija s polimerazo (PCR) in PIRA-PCR (angl. "primer-introduced restriction analysis PCR") Verižno reakcijo s polimerazo smo opravili na petih kandidatnih genih: paics (angl. phosphoribosylaminoimidazole carboxylase, phosphoribosylaminoimidazole succinocarboxamide synthetase), pmela (angl. premelanosome protein a), smtl (angl. somatolactin), hdac1 (angl. histone deacetylase 1) in fbxw4 (angl. F-box and WD-40 domain protein 4). Za pomnoževanje genov smo uporabili začetne oligonukleotide predstavljene v preglednici 3. Reakcija PCR je potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in se je začela s 3 min začetne denaturacije DNA pri 94°C, kateri je sledilo 35 ciklov s sledečim temperaturnim profilom: denaturacija 94°C, 45 s prileganje 60°C (paics, pmela in hdac1), 55°C (fbxw4) in 52°C (smtl), 20 s podaljševanje 72°C, 45 s Reakcijo smo zaključili z 2-min podaljševanjem DNA-odseka pri 72°C in ohlajanjem na 4°C. Vsaka 25-µl reakcija je vsebovala naslednje komponente: 50 ng jedrne DNA 0,5 µM začetnih oligonukleotidov F in R 0,2 mM dNTP 1,5 mM MgCl2 1× PCR pufer 1 enoto Taq polimeraze (Fermentas) Nukleotidno zaporedje pomnoženih odsekov so določili v podjetju Macrogen Inc. (Koreja). Za določitev nukleotidnega zaporedja so bili uporabljeni začetni oligonukleotidi na 5'-koncu. Pridobljena nukleotidna zaporedja smo poravnali s pomočjo računalniškega programa ClustalX (Thompson in sod., 1994). Na osnovi poravnanih nukleotidnih zaporedij smo določili mesta SNP, ki so razlikovala marmorirano postrv od potočne postrvi. 37 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Za SNP genotipizacijo smo pri pmela in smtl uporabili PIRA-PCR. PIRA-PCR v PCR produkt vključi umetno restrikcijsko mesto s pomočjo začetnih oligonukleotidov z neujemanjem v enem baznem paru blizu 3'-konca (Ke in sod., 2001). Za PIRA-PCR smo uporabili začetne oligonukleotide, ki so jih objavili Sušnik in sodelavci (2008) in so predstavljeni v preglednici 4. Preglednica 4: Začetni oligonukleotidi, uporabljeni v PIRA-PCR Table 4: Gen pmela smtl Primers used in PIRA-PCR Ime začetnega oligonukleotida pmela -PIRA-F pmela -PIRA-R smtl-PIRA-F smtl-PIRA-R Nukleotidno zaporedje 5′-ATTTCCTATTTTCTTGGTCAATTCCG-3′ 5′-AAGGCTTTACTTGGGTTCCTTGC-3′ 5′-TACACATGGTTAGCAGATGTTAATTC-3′ 5′-GGATGCGTCCAATATCTTTCTA-3′ Reakcija PIRA-PCR je prav tako potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in se je začela s 3 min začetne denaturacije DNA pri 94°C, kateri je sledilo 35 ciklov s sledečim temperaturnim profilom: denaturacija 94°C, 30 s prileganje 60°C, 20 s podaljševanje 72°C, 20 s Reakcijo smo zaključili z 2-min podaljševanjem DNA-odseka pri 72°C in ohlajanjem na 4°C. Končni volumen reakcije je znašal 15 µl in je vseboval enake koncentracije reagentov kot so opisane zgoraj. 3.2.2.4 Restrikcijska (RFLP) analiza Na osnovi polimorfnih mest v odsekih kandidatnih genov smo izbrali dva restrikcijska encima (TaqI za gen smtl in HpaII za gen pmela; Fermentas), s katerima smo z restrikcijsko analizo produktov PCR ugotavljali posamezne genotipe lokusov. Restrikcija je potekala v 15-µl reakcijah, ki so vsebovale po 10 µl produkta PCR, 1× restrikcijski pufer ter 1U restrikcijskega encima. Inkubacija je potekala 3 ure pri 65°C (TaqI) ali 37°C (HpaII). 38 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3.2.2.5 Statistična analiza Frekvenco alelov in ocenitev vezavnega neravnovesja smo izračunali s pomočjo prosto dostopnega programa FSTAT (Goudet, 2001). Vezavno neravnovesje med jedrnimi označevalci je bilo testirano na vzorcih iz hibridne cone in na F2 križancih. Povezavo med fenotipom in genotipom smo izračunali s Spearmanovo metodo v statističnem programskem paketu SAS/STAT (SAS Institute Inc., 2002). 3.2.3 Izdelava subtraktivne cDNA knjižnice (metoda SSH) Supresijska subtraktivna hibridizacija je metoda, ki nam omogoča primerjavo mRNA iz dveh sorodnih virov. Deluje po metodi izključevanja homolognih fragmentov, posledično kot končni rezultat dobimo specifično izražene fragmente oziroma transkripte (glej 3.2.3.2). 3.2.3.1 Izolacija celokupne RNA in mRNA S pomočjo terilnice in tekočega dušika smo razdrobili od 50 do 100 mg vzorca tkiva. Razdrobljenemu tkivu smo dodali 1 ml reagenta TRIzol™. Po dodatku reagenta smo homogenizirane vzorce inkubirali 5 min pri sobni temperaturi. Po inkubaciji smo dodali 200 µl kloroforma, močno pretresli 15 s in inkubirali pri sobni temperaturi 2 do 3 minute. Vzorce smo po inkubaciji centrifugirali 15 min pri 12.000 × g in 4°C. Po centrifugiranju nastanejo tri faze: spodnja rdeča fenol-kloroform faza, srednja bela faza, v kateri se nahajajo proteini in ostale nečistoče, ter zgornja vodna faza, v kateri se nahaja RNA. Volumen vodne faze predstavlja ~60 % volumna TRIzol™ reagenta, uporabljenega za homogenizacijo tkiva. Vodno fazo smo prenesli v novo centrifugirko in dodali 500 µl izopropanola ter inkubirali 10 min pri sobni temperaturi. Po inkubaciji smo vzorce centrifugirali 10 min pri 12.000 × g in 4°C. Po končanem centrifugiranju smo odstranili supernatant in sprali RNA s 75% etanolom. Po spiranju smo RNA posušili na zraku in jo raztopili v 50 µl pufra RM1 (NucleoTrap® mRNA Mini Kit, Macherey-Nagel). 39 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Izolacija mRNA iz celokupne RNA je potekala s kompletom "NucleoTrap® mRNA Mini Kit" (Macherey-Nagel), po navodilih proizvajalca. Po izolaciji smo mRNA vzorce shranili pri -70°C. 3.2.3.2 Supresijska subtraktivna hibridizacija (SSH) SSH je potekala s kompletom "PCR-Select™ cDNA Subtraction Kit" (Clontech), po navodilih proizvajalca. Postopek subtraktivne hibridizacije smo pričeli s transkripcijo mRNA in nadaljevali z restrikcijsko cepitvijo cDNA z restrikcijskim encimom RsaI, po kateri so nastali na cDNA t.i. topi konci, ki so omogočali vezavo adapterjev. cDNA smo nato razdelili na dva dela in naredili ligacijo z različnima adapterjema. Vzorec, ki ima vezan adapter, se imenuje "tester", vzorci brez adapterjev se imenujejo "driver" in predstavljajo referenčno cDNA. Subtrakcija je potekala v obe smeri. Najprej smo uporabili vzorec marmorirane postrvi kot "tester 1" in vzorec potočne kot "driver", nato pa smo vlogi zamenjali, tako da je potočna postrv postala "tester 2" in marmorirana postrv "driver" (slika 17). Slika 17: Priprava "tester cDNA" za hibridizacijo in PCR (PCR-Select™ cDNA Subtraction Kit User Manual, Clontech) Figure 17: Preparing tester cDNAs for hybridization and PCR (PCR-Select™ cDNA Subtraction Kit User Manual, Clontech) 40 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Po ligaciji smo razredčili 1 µl vsakega vzorca v 1000 µl vode. Ti razredčeni vzorci so predstavljali nesubtraktivno kontrolo "tester" vzorcev. Za preverjanje uspešnosti ligacije smo cDNA razredčili z vodo v razmerju 1:200 in od te redčine uporabili 1 µl za PCR analizo. S PCR analizo smo preverili, če ima vsaj 25 % cDNA vezane adapterje na 5' in 3' koncih. Koncentrirana PCR mešanica je vsebovala 18,5 µl sterilne vode, 2,5 µl 10× PCR reakcijskega pufra, 0,5 µl mešanice dNTP (10 mM) in 0,5 µl 50× cDNA mešanice s polimerazo. Za pomnoževanje smo uporabili naslednje začetne oligonukleotide: ß-aktin F 5'- CCAAAGCCAACAGGGAGAAG-3' ß-aktin R 5'- AGGGACAACACTGCCTGGAT-3' "PCR Primer 1" 5'-CTAATACGACTCACTATAGGGC-3'. Reakcija PCR je potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in se je pričela z inkubacijo pri 75°C 5 min in nato nadaljevala z denaturacijo pri 94°C 30 sek. Po denataruciji je sledilo 20 ciklov z naslednjim temperaturnim profilom: denaturacija 94°C, 10 sek prileganje 65°C, 30 sek podaljševanje 68°C, 2,5 min PCR produkte smo analizirali s pomočjo elektroforeze na 2% agaroznem gelu. Po ligaciji je sledila primarna in sekundarna hibridizacija. Po hibridizaciji je različno izražena cDNA selektivno pomnožena z dvema zaporednima PCR reakcijama. Pri prvem pomnoževanju je eksponentno pomnožena dvoverižna cDNA, ki ima različne sekvence adapterjev na obeh koncih. Pri drugem pomnoževanju z uporabo vgnezdenih začetnih oligonukleotidov zmanjšamo nespecifično ozadje in nadalje pomnožimo različno izražene fragmente cDNA. Pri prvem pomnoževanju smo uporabili 1 µl vzorcev po hibridizaciji (subtraktivna cDNA), 1 µl razredčenih vzorcev po vezavi adapterjev (nesubtraktivna "tester" kontrola) ter 1 µl kontrolne subtraktivne cDNA. Koncentracijska mešanica je vsebovala: 41 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 19,5 µl sterilne vode 2,5 µl 10× PCR reakcijskega pufra 0,5 µl dNTP mešanice (10 mM) 1,0 µl PCR Primer 1 (10 µM) 0,5 µl 50× cDNA mešanice s polimerazo Vzorcem smo dodali 24 µl dobro premešane koncentracijske mešanice ter prekrili s 50 µl mineralnega olja. Verižna reakcija s polimerazo je potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in se je pričela z inkubacijo pri 72°C 5 min in nato nadaljevala z denaturacijo pri 94°C 25 sek. Po denataruciji je sledilo 27 ciklov z naslednjim temperaturnim profilom: denaturacija 94°C 10 sek prileganje 66°C 30 sek podaljševanje 72°C 1,5 min Za drugo pomnoževanje smo 2 µl primarnega PCR produkta razredčili z 8 µl sterilne vode. Za sekundarno pomnoževanje smo uporabili vgnezdena začetna oligonukleotida: "Nested PCR primer 1" 5'-TCGAGCGGCCGCCCGGGCAGGT-3' "Nested PCR primer 2R" 5'-AGCGTGGTCGCGGCCGAGGT-3' Razredčenemu produktu PCR (1 µl) smo dodali 2,5 µl 10× PCR reakcijskega pufra, 1 µl "Nested PCR primer 1" (10 µM), 1 µl "Nested PCR primer 2R" (10 µM), 0,5 µl mešanice dNTP (10 mM), 0,5 µl 50× cDNA mešanice s polimerazo ter 18,5 µl sterilne vode. Vzorce smo premešali in prekrili s kapljico mineralnega olja. PCR reakcija je potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in je bila sestavljena iz 15 ciklov: denaturacija 94°C 10 sek prileganje 68°C 30 sek podaljševanje 72°C 1,5 min Vzorce primarnega in sekundarnega PCR smo preverili na 2% agaroznem gelu. Za nadaljnje analize smo vzorce shranili pri -20°C. 42 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3.2.3.3 Ligacija Fragmente pridobljene s supresijsko subtraktivno hibridizacijo, smo uporabili za ligacijo v vektor pGEM®-T. Ligacija je potekala po protokolu "pGEM®-T and pGEM®T Easy Vector Systems" (Promega). Ligacijska mešanica je vsebovala: 5 µl 2× ligacijskega pufra, 50 ng vektorja, 3 µl sekundarnega PCR produkta, 3 enote T4 DNA-ligaze, bidestilirano vodo do 10 µl. Ligacija je potekala preko noči pri 4°C. Po končani ligaciji smo vzorce shranili pri 20°C. 3.2.3.4 Transformacija s toplotnim šokom Kompetentne celice (JM109 High Efficiency Competent Cells, Promega) smo odtalili na ledu in v vsako centrifugirko s 50 µl njihove suspenzije dodali 2 µl ligacijske mešanice. Suspenzijo smo rahlo premešali in inkubirali 20 min na ledu. Sledila je 50sek inkubacija v vodni kopeli, ogreti na 42°C. Iz vodne kopeli smo vzorce prenesli takoj na led in jih na ledu inkubirali še 2 min. Celični suspenziji smo dodali 950 µl gojišča SOC (preglednica 5), ogretega na sobno temperaturo, in jo inkubirali 1,5 ure na stresalniku (37°C, ~150 rpm). 43 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Preglednica 5: Gojišča za bakterijske kulture Table 5: Medium for bacterial cultures Gojišče gojišče SOB (1 l) Sestava 20 g bakto triptona 5 g kvasnega ekstrakta 0,5 g NaCl 10 ml KCl (250 mM) destilirana voda do 1 l pH 7,0 gojišče SOC gojišče SOB 20 mM glukoze tekoče gojišče LB (1 l) 10 g peptona 5 g kvasnega ekstrakta destilirana voda do 1 l pH 8,2 trdno gojišče LB tekoče gojišče LB 20 g bakto agarja gojišče LB/Amp gojišče LB 100 µg/ml ampicilina 3.2.3.5 Gojenje transformiranih celic Transformirane celice smo enakomerno razmazali na trdnem gojišču LB Amp, premazanem s 40 µl raztopine X-gal (20 mg/ml, Gibco BRL) in 25 µl 100 mM vodne raztopine IPTG (Gibco BRL). Dodatek substrata X-gal na trdno gojišče omogoča belo/modro selekcijo kolonij. Celice, ki vsebujejo vektor z insertom, so bele, celice z vektorjem brez inserta pa se obarvajo modro. Celice smo gojili 24 ur pri 37°C v inkubatorju. Bele kolonije smo prenesli na sveže trdno gojišče LB Amp in jih do primerne velikosti za preslikavo na membrano inkubirali pri 37°C. 3.2.3.6 Liza bakterijskih celic in denaturacija cDNA Na bakterijske kolonije smo za 15 sek položili membrano (Amersham, Hybond-N+ 0,45 µm, Ф 82 mm) in jih s tem prenesli nanjo. Tri trakove filtrskega papirja smo prepojili z liznim, denaturacijskim oziroma renaturacijskim pufrom (preglednica 6). Na trakove smo zaporedoma za ~5 min položili membrane, obrnjene s kolonijami navzgor. Po renaturaciji smo membrane posušili pri sobni temperaturi in jih nato inkubirali 30 min pri 90°C. Sledila je enourna inkubacija membrane s stresanjem v raztopini proteinaze K 44 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pri 37°C in nato 3 ure v 50 ml pufra za spiranje pri 65°C. Na koncu smo membrane dvakrat spirali po 5 min v 30 ml pufra 2x SSC pri 55°C. Preglednica 6: Pufri za lizo bakterijskih celic in denaturacijo ter renaturacijo cDNA Table 6: Pufer Lizni pufer Buffers for lysis of bacterial cells and denaturation and renaturation of cDNA Sestava 10% SDS Denaturacijski pufer 0,5 M NaOH 1,5 M NaCl Renaturacijski pufer 1 M HCl 1,5 M NaCl 10 mM MgCl2 pH 7,7 Hibridizacijski pufer (20× SSC) 3 M NaCl 0,3 M Na-citrat 2× SSC 0,5 % SDS 10 % proteinaza K Raztopina proteinaze K 2× SSC 0,5% SDS Pufer za spiranje 3.2.3.7 Označevanje in detekcija pozitivnih kolonij Za označevanje in detekcijo pozitivnih kolonij smo uporabili komplet "DIG High Prime DNA Labeling and Detection Starter Kit II" (Roche Applied Science), ki temelji na kemiluminiscenčni detekciji signala. Za označevanje smo uporabili sekundarni PCR produkt subtraktivne hibridizacije tako marmorirane (T1-1) kot potočne postrvi (T2-1), ki smo ga predhodno očistili s kompletom "High Pure PCR Product Purification Kit" (Roche). 16 µl očiščene cDNA (T1-1 in T2-1) smo denaturirali v vreli vodi 10 min. Po denaturaciji smo vzorce prestavili na led in dodali 4 µl mešanice DIG-High Prime. Sledila je inkubacija pri 37°C preko noči in nato ustavitev reakcije s segrevanjem vzorcev na 65°C 10 min. Po kontroli učinkovitosti označevanja cDNA, ki je potekalo po navodilih proizvajalca, je sledila hibridizacija. Prehibridizacijsko raztopino DIG Easy Hub smo ogreli na 37°C. Sprane membrane, ki so ostale po lizi bakterijskih celic in denaturaciji cDNA, smo potopili v 30 ml ogrete prehibridizacijske raztopine in jih inkubirali pri 37°C pol ure z nenehnim mešanjem. Hibridizacijsko raztopino smo pripravili iz ~19 µl označene cDNA potočne postrvi (T2-1), ki smo jo predhodno 5 min 45 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 denaturirali v vreli vodi in 25 ml ogrete (37°C) prehibridizacijske raztopine. Membrane smo prestavili iz prehibridizacijske v hibridizacijsko raztopino in inkubirali preko noči pri 37°C s stalnim mešanjem. Po inkubaciji smo membrane spirali 2-krat po 5 min pri 20°C v 2× SSC in 0,1% SDS in nato še 2-krat po 15 min pri 20°C v 0,5× SSC in 0,1% SDS. Po spiranju je sledila imunološka detekcija. Imunološka detekcija se je pričela s 5-min inkubacijo (25°C) v 50 ml pufra za spiranje (preglednica 7). Sledila je inkubacija v 100 ml raztopine za blokiranje (30 min, 38°C) in kasneje še inkubacija v 25 ml protitelesne raztopine (30 min, 25°C). Po inkubaciji je sledilo 2-kratno spiranje membran po 15 min v 100 ml pufra za spiranje. Po spiranju smo inkubirali membrane 5 min v 20 ml detekcijskega pufra. Membrane smo iz detekcijskega pufra prestavili na PVC folijo in jih prepojili z 1 ml CSPD in nato takoj prekrili z drugim kosom PVC folije. Sledila je detekcija na rentgenskem filmu. Preglednica 7: Pufri za imunološko detekcijo Table 7: Buffers for immunological detection Pufer Pufer za spiranje Sestava 0,1 M maleinska kislina 0,15 M NaCl pH 7,5 0,3% (v/v) Tween 20 Pufer maleinske kisline 0,1 M maleinska kislina 0,15 M NaCl pH 7,5 Detekcijski pufer 3.2.3.8 0,1 M Tris-HCl 0,1 M NaCl pH 9,5 Detekcija signala na rentgenskem filmu Kemiluminiscenčni signal pozitivnih kolonij na membranah po hibridizaciji smo ugotavljali z ekspozicijo membran na rentgenskem filmu. Po ročnem razvijanju smo signal kolonij, ki so hibridizirale z insertom potočne postrvi, zaznali kot temne lise na filmu. Iz položaja lis pa smo lahko identificirali pozitivne kolonije na trdnem gojišču. 46 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 3.2.3.9 Izolacija plazmidov in sekvenciranje insertov v plazmidu Pozitivne kolonije smo raztopili v 20 µl Mili-Q vode. Vzorce smo denaturirali pri 95°C 5 min. Za pomnoževanje smo uporabili 1 µl denaturiranega vzorca ter univerzalna začetna oligonuklepotida SP6 in T7. SP6 5'-ATTTAGGTGACACTATAG-3' T7 5'- AATACGACTCACTATAG-3' Reakcija PCR je potekala v cikličnem termostatu GeneAmp®PCR System 2720 (AB Applied Biosystems) in se je začela s 3 min začetne denaturacije DNA pri 94°C, kateri je sledilo 35 ciklov s sledečim temperaturnim profilom: denaturacija 94°C, 10 s prileganje 68°C, 30 s podaljševanje 72°C, 1,5 min Reakcijo smo zaključili z 2-min podaljševanjem DNA-odseka pri 72°C in ohlajanjem na 4°C. Vsaka 25-µl reakcija je vsebovala naslednje komponente: 1 µl cDNA 0,5 µM začetnih oligonukleotidov (SP6 in T7) 0,2 mM dNTP 1,5 mM MgCl2 1× PCR pufer 1 enoto Taq polimeraze (Fermentas) bidestilirano vodo do 25 µl. Nukleotidno zaporedje pomnoženih odsekov je bilo določeno v podjetju Macrogen Inc. (Koreja). 3.2.4 Analiza mikromrež in kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) 3.2.4.1 Analiza mikromrež Za identifikacijo transkriptov z različnim izražanjem pri marmorirani in potočni postrvi ter F3 križancih s fenotipskim izražanjem marmoriranega barvnega vzorca smo uporabili cDNA mikromrežo cGRASP 32K (Koop in sod., 2008). Mikromreža je bila izdelana s pomočjo cDNA knjižnic različnih tkiv (koža, skeletne mišice, možgani, srce, 47 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 ledvice, jetra,..) atlantskega lososa in šarenke; vsebuje 33.696 cDNA sekvenc. Za analizo mikromrež smo izbrali referenčni model, ki temelji na združevanju vzorcev RNA in sintezi referenčne RNA. Vsak vzorec je nato hibridiziran proti referenčnemu vzorcu in s tem je omogočena posredna primerjava vzorcev med sabo. Skupno je bilo hibridiziranih devet mikromrež; tri z RNA, izolirano iz kože marmorirane postrvi, tri z RNA, izolirano iz kože potočne postrvi in tri z RNA, izolirano iz kože F3 križancev s fenotipskim izražanjem marmoriranega barvnega vzorca. 3.2.4.1.1 Izolacija celokupne RNA iz tkiva Izolacija celokupne RNA iz kože je potekala s kompletom "RNeasy Mini Kit" (Qiagen). S pomočjo aparata TissueLyser (Qiagen) smo razdrobili in homogenizirali ~30 mg vzorca tkiva, kateremu smo predhodno dodali 1 ml reagenta TRIzol™. Po dodatku reagenta smo homogenizirane vzorce inkubirali 5 min pri sobni temperaturi. Po inkubaciji smo dodali 200 µl kloroforma, močno pretresli 15 s in inkubirali pri sobni temperaturi 2 do 3 minute. Vzorce smo po inkubaciji centrifugirali 15 min pri 12.000 × g in 4°C. Vodno fazo smo prenesli v novo centrifugirko, dodali enak volumen 70% etanola ter premešali. Vzorce smo prenesli na kolone RNeasy in centrifugirali 15 s pri 8.000 × g. Kolone smo nato spirali s 700 µl pufra RW1 (8.000 × g, 15 s), 500 µl pufra RPE (8.000 × g, 15 s) in 500 µl pufra RPE (8.000 × g, 2 min). Po spiranju smo kolone prestavili v nove cenrifugirke in dodali 50 µl RNaze proste vode ter centrifugirali pri 8.000 × g, 1 min. Vzorce smo shranili pri -70°C za nadaljne analize. Koncentracijo celokupne RNA smo izmerili na spektrofotometru NanoDrop. Za določevanje razgrajenosti celokupne RNA smo uporabili 2100 Bioanalyzer (Agilent). 3.2.4.1.2 Posredno označevanje RNA Označevanje RNA je lahko neposredno ali posredno. Pri neposrednem označevanju je barvilo vezano na nukleotide neposredno, medtem ko je pri posrednem označevanju barvilo vezano na nukleotide preko amino skupine. Za posredno označevanje smo uporabili komplet "Amino Allyl MessageAmp™ Kit" (Ambion), ki temelji na pomnoževanju RNA in vključitvi modificiranega nukleotida 5-(3-aminoalil)-UTP (aaUTP) v aRNA (angl. antisense RNA) med in vitro prepisovanjem. aaUTP ima na mestu C5 v uracilu vezano amino skupino, na katero se vežejo barvila. Pomnoževanje 48 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 RNA se prične z obratnim prepisovanjem, pri katerem uporabimo oligo(dT) začetni oligonukleotid s T7 promotorsko sekvenco, in nadaljuje z in vitro prepisovanjem cDNA s T7 RNA polimerazo, ki proizvede več tisoč kopij protismerne RNA (aRNA) iz vsake mRNA molekule v vzorcu. Posredno označevanje je potekalo po naslednjem protokolu: dodajanje 1 µl T7 Oligo(dT) začetnega oligonukleotida k 1 µg celokupne RNA dodajanje nukleaze-proste vode do končnega volumna 12 µl inkubacija pri 70°C 10 min v cikličnem termostatu kratko centrifugiranje in ohladitev vzorcev na ledu dodajanje 8µl koncentrirane mešanice (2 µl 10× pufra prve verige cDNA, 1 µl ribonukleaznega inhibitorja, 4 µl mešanice dNTP in 1 µl reverzne transkriptaze), temeljito mešanje in inkubacija pri 42°C, 2 uri kratko centrifugiranje in postavitev vzorcev na led Po sintezi prve verige cDNA je takoj sledila sinteza druge verige cDNA: dodajanje 80 µl koncentrirane mešanice (63 µl nukleaze-proste vode, 10 µl 10× pufra druge verige cDNA, 4 µl mešanice dNTP, 2 µl DNA polimeraze in 1 µl RNaze H) inkubacija pri 16°C, 2 uri v cikličnem termostatu shranitev vzorcev pri -20°C Pred sintezo aRNA smo cDNA očistili po navodilih proizvajalca. Sinteza aRNA z in vitro transkripcijo je potekala po naslednjem protokolu: dodajanje 26 µl koncentrirane mešanice (3 µl aaUTP raztopine (50 mM), 12 µl mešanice (25 mM)ATP, CTP, GTP, 6 µl raztopine UTP (50 mM), 4 µl T7 10× reakcijskega pufra in 4 µl T7 encimske mešanice) k 14 µl očiščene cDNA inkubacija pri 37°C, 6 ur Po inkubaciji smo aRNA očistili po navodilih proizvajalca in analizirali na spektrofotometru NanoDrop in na agaroznem gelu. Po analizi aRNA je sledilo posredno označevanje s fluorescentnimi barvili Cy3 in Cy5. Fluorescentna barvila smo vedno pripravili sveža z dodajanjem 45 µl DMSO k barvilu Cy3 ali Cy5 (Amersham 49 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Biosciences). Za označevanje smo uporabili 20 µg amino alil aRNA, ki smo jo predhodno vakuumsko posušili in resuspendirali v 4,5 µl pufra za sklapljanje. Po dodatku 5,5 µl sveže pripravljenega barvila Cy3 oz. Cy5 smo vzorce inkubirali pol ure v temi pri sobni temperaturi. Reakcijo smo ustavili z dodatkom 4,5 µl 4M hidroksilamina in 15-min inkubacijo v temi pri sobni temperaturi. Označeno RNA smo očistili s kolonami S.N.A.P.™ (Invitrogen), po navodilih proizvajalca. Učinkovitost označevanja smo preverili spektrofotometrično. 3.2.4.1.3 Hibridizacija mikromrež Pred hibridizacijo smo mikromreže spirali 2-krat po 5 min v 0,2% SDS in 5-krat po 1 min v Mili-Q vodi ter jih posušili s centrifugiranjem (5 min pri 514 × g). Prehibridizacija mikromrež je potekala pri 49°C 90 min v 5× SSC, 0,1% SDS in 3% BSA. Sledilo je 3-kratno spiranje (20 s) v Mili-Q vodi in sušenje s centrifugiranjem. Hibridizacijska raztopina je vsebovala 30 µl 2× formamidnega pufra (50% formamid, 8× SSC, 1% SDS in 4× Denhartova raztopina), 26 µl označene cDNA in 4 µl dT zaviralca LNA (Geniphere). Hibridizacijsko raztopino smo inkubirali pri 80°C 10 min in nato pri 65°C, dokler je nismo dodali mikromrežam. Hibridizacija je potekala pri 49°C 16 ur. Po hibridizaciji smo mikromreže spirali enkrat 10 min pri 49°C v 2× SSC in 0,1% SDS, dvakrat po 5 min na sobni temperaturi v 2 × SSC in 0,1% SDS, dvakrat po 5 min pri sobni temperaturi v 1× SSC in trikrat po 5 min pri sobni temperaturi v 0,1× SSC ter jih posušili s centrifugiranjem. 3.2.4.1.4 Bioinformacijska analiza podatkov Fluorescentni signal hibridiziranih mikromrež smo izmerili z optičnim čitalnikom (ScanArray Express, PerkinElmer) pri 10 µm resoluciji. Sliko mikromreže smo dobili s pomočjo programa Imagene 5.6.1 (Biodiscovery, El Segundo, CA, USA), s katerim smo tudi analizirali intenziteto signala. Obdelava podatkov je bila opravljena v programu GeneSpring 7.3.1 (Agilent Technologies, Redwood City, CA, USA). Podatke smo filtrirali glede na njihovo intenziteto in kvaliteto. Po filtraciji podatkov je sledila normalizacija podatkov z uporabo nelinearne normalizacije LOWESS. Z normalizacijo smo odstranili razlike v intenzitetah signalov, ki nastanejo pri pripravi označene cDNA, hibridizaciji, spiranju mikromrež po hibridizaciji... Za testiranje statistično značilnih 50 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 razlik v izražanju genov med skupinami smo uporabili ANOVA test. Na seznam različno izraženih genov smo vključili gene, ki so imeli najmanj 2-kratno spremembo v izražanju in p < 0,05. Za analizo skupin različno izraženih genov smo uporabili prosto dostopen program DAVID (Huang in sod., 2009). Program DAVID nam omogoča iz seznama genov določiti funkcionalno povezane (vključene v določen biološki proces, molekularno funkcijo ali celično komponento) skupine genov. Statistično značilna zastopanost bioloških procesov je bila določena pri p < 0,05. 3.2.4.2 Kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) Rezultate mikromrež smo validirali s qRT-PCR na petih različno izraženih tarčnih genih (hdac1, vps18, gnaq, dct in scg2a). Obratno prepisovanje smo izvedli na petih bioloških ponovitvah treh različnih skupin. 3.2.4.2.1 Obratno prepisovanje celokupne RNA Za obratno prepisovanje smo uporabili 1 µg celokupne RNA, ki smo jo predhodno tretirali z DNAzo ("RQ1 RNase-Free DNase Kit"; Promega) po navodilih proizvajalca. Obratno prepisovanje je potekalo z reverzno transkriptazo M-MuLV (Fermentas), po naslednjem protokolu: dodajanje 1,5 µl koncentrirane mešanice (0,5 µg Oligo dT (100 pmol), 0,5 µl DEPC vode) k 11 µl RNA inkubacija pri 65°C, 5 min ohladitev na ledu in kratko centrifugiranje dodajanje 8,5 µl koncentrirane mešanice (4 µl 5× reakcijskega pufra, 0,5 µl RNAznega inhibitorja RiboLock, 2 µl mešanice dNTP (10 mM), 2 µl reverzne transkriptaze M-MuLV) mešanje in kratko centrifugiranje inkubacija pri 45°C, 60 min ustavitev reakcije z 10-min inkubacijo pri 70°C ohladitev na ledu in shranitev pri -20°C 51 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Za negativno kontrolo prisotnosti DNA v vzorcih smo opravili tudi reverzno transkripcijo brez reverzne transkriptaze. 3.2.4.2.2 Določevanje oligonukleotidnih začetnikov in kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) Za načrtovanje oligonukleotidnih začetnikov smo uporabili anotirane sekvence iz cDNA mikromreže cGRASP 32K. Načrtovanje oligonukleotidnih začetnikov je potekalo s programom Beacon Designer™ (Premier Biosoft International, Palo Alto, CA, USA) (preglednica 8). Za referenčni gen smo izbrali evkariontski elongacijski faktor translacije 1A (eef1a1l1). Preglednica 8: Nukleotidna zaporedja začetnih oligonukleotidov petih različno izraženih genov ter referenčnega gena Table 8: Gen hdac1 F hdac1 R vps18 F vps18 R gnaq F gnaq R dct F dct R scg2a F scg2a R eef1a1l1 F eef1a1l1 R Description of primers for five differentialy expressed genes and reference gene Nukleotidno zaporedje 5'-TTGCCCTGTGTTTGATGG-3' 5'-GACGCCTCAGACTTCTTGG-3' 5'-GATGAGGAGTTGAGGAAG-3' 5'-TATCTTGAGCAGGTTACAG-3' 5'-TAAGGATACACCAGGAGATT-3' 5'-CTCTCACCAGTCCCTAAA-3' 5'-CAAGTAGAGCACCAGGACAA-3' 5'-ATGCTACAGACGGTGGAATC-3' 5'-AAACGCAACACCCAATCTC-3' 5'-TCCACTACCTCCTCATTACCC-3' 5'-CCCCTCCAGGACGTTTACAAA-3' 5'-CACACGGCCCACAGGTACA-3' Reakcija qRT-PCR je potekala v cikličnem termostatu Mx3000P® QPCR System (Stratagene) in se je začela z 10-min denaturacijo pri 95°C, kateri je sledilo 40 ciklov z naslednjim temperaturnim profilom: denaturacija 95°C, 20 s prileganje 55°C (vps18), 60°C (hdac1 in dct), 62°C (scg2a) in 65°C (gnaq), 20s podaljševanje 72°C, 20 s Sledila je disociacija produkta PCR in nastanek disociacijske krivulje, s katero smo potrdili specifično pomnoževanje produkta PCR. Vsaka 20-µl reakcija je vsebovala naslednje komponente: 52 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 10 µl Express SYBR® GreenER™ qPCR SuperMix Universal (Invitrogen) 10 µM raztopino začetnih oligonukleotidov 1 µl razredčene cDNA DEPC vodo do 20 µl. V vsako qRT-PCR reakcijo smo vključili tudi negativno kontrolo. Analizo vsakega vzorca smo izvedli v treh ponovitvah. 3.2.4.2.3 Statistična analiza podatkov qRT-PCR Relativne razlike v izražanju genov med proučevanimi skupinami smo izračunali s programom REST 2009 (Pfaffl in sod., 2002). REST 2009 uporablja matematični model, ki vključuje učinkovitost PCR pomnoževanja posameznega tarčnega gena in referenčnega gena (2): ETGKTG VTG relativno izražanje E REFK REF VREF ...(2) Kjer je: ETG = učinkovitost tarčnega gena KTG = pražni cikel tarčnega gena kontrole VTG = pražni cikel tarčnega gena vzorca EREF = učinkovitost referenčnega gena KREF = pražni cikel referenčnega gena kontrole VREF = pražni cikel referenčnega gena vzorca Izražanje tarčnih genov smo normalizirali z izražanjem referenčnega gena. 53 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 4 REZULTATI 4.1 HISTOLOŠKE ANALIZE KOŽE Absolutna debelina povrhnjice se je pri obeh vrstah povečevala (p < 0,05) s starostjo osebkov (preglednica 9). Povprečna absolutna debelina povrhnjice je pri marmorirani postrvi variirala od 34,7±4,0 µm (0+) do 150,3±24,4 µm (3+). V obdobju od 0+ do 2+ se je absolutna debelina povrhnjice pri potočni postrvi povečala za 82,7±25,8 µm (p < 0,05). Relativna debelina povrhnjice se je s starostjo zmanjševala pri obeh vrstah (p < 0,05). Signifikantna razlika v relativni debelini povrhnjice med vrstama je bila opažena pri dve leti starih osebkih. Preglednica 9: Absolutna in relativna debelina povrhnjice glave. Vrednosti so predstavljene kot povprečje treh meritev s standardnim odklonom. M – označuje marmoriano postrv, P – označuje potočno postrv (Sivka in sod., 2012) Table 9: Starost 0+ Absolute and relative thickness of head epidermis. Values represent mean ± SD (n=3). M – marble tout, P – brown trout (Sivka et al., 2012) Absolutna debelina (µm) Relativna debelina M P M P 34,7a* 28,0a 13,6a 13,3a (±4,0) (±3,6) (±1,9) (±1,1) 1+ 94,7b (±8,1) 88,0b (±15,1) 1,4b (±0,3) 1,3b (±0,2) 2+ 128,7bc (±18,6) 110,7b (±25,6) 0,3cA (±0,1) 0,8bB (±0,2) 3+ 150,3c (±24,4) 0,2c (±0,0) *abc AB - različne črke označujejo statistično značilno razliko med starostnimi razredi znotraj vrste - različni črki označujeta statistično značilno razliko med vrstama znotraj starostnega razreda Melanofore so bile prisotne samo v usnjici tik pod bazalno plastjo (slika 18). Povprečna gostota melanofor pri mladicah in enoletnicah marmorirane postrvi je bila nižja (p < 0,05) od gostote melanofor potočne postrvi (preglednica 10). V povprečju se gostota melanofor pri marmorirani postrvi s starostjo ni spreminjala in se je gibala od 19,0±8,5 melanofor/mm2 do 20,7±5,5 melanofor/mm2. Pri potočni postrvi se je gostota melanofor s starostjo zniževala in je bila pri dvoletnicah za tretjino nižja (p > 0,05) kot pri mladicah (slika 19). 54 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 18: Prečni prerez kože potočne (levo) in marmorirane postrvi (desno). M – melanofore, D – usnjica (dermis) (Sivka in sod., 2012) Figure 18: Head skin, section perpendicular to surface, from brown (left) and marble trout (right). M – melanophores, D – dermis (Sivka et al., 2012) Preglednica 10: Gostota in premer melanofor v usnjici škržnega poklopca marmorirane (M) in potočne (P) postrvi. Vrednosti so predstavljene kot povprečje treh meritev s standardnim odklonom (Sivka in sod., 2012). Table 10: Starost 0+ Density and diameter of melanophores in gill cover dermis of marble trout (M) and brown trout (P) of different age-classes. Values represent mean ± SD (n=3) (Sivka et al., 2012) Gostota melanofor Najmanjša in največja gostota melanofor Največji premer (mm-2) (mm-2) melanofor (µm) M P M P Min Max Min Max M P 19,0A* 75,3B 6,3aA 32,0A 45,3B 83,3abB 310,3 239,3 (±8,5) (±27,3) (±2,5) (±11,4) (±4,5) (±6,1) (±88,6) (±69,8) 1+ 19,0A (±5,6) 71,7B (±35,5) 6,0aA (±6,9) 31,7A (±7,6) 57,3B (±27,2) 101,7aB (±27,8) 382,0 (±49,1) 234,3 (±47,6) 2+ 19,3 (±3,0) 45,7 (±19,2) 9,0a (±2,0) 35,0 (±7,0) 35,7 (±19,8) 49,3b (±20,8) 413,7 (±95,8) 260,0 (±74,6) 3+ 20,7 (±5,5) 0,0b (±0,0) 38,0 (±5,0) 485,7 (±24,4) *abc AB - različne črke označujejo statistično značilno razliko med starostnimi razredi znotraj vrste - različni črki označujeta statistično značilno razliko med vrstama znotraj starostnega razreda Največja gostota melanofor pri marmoriranih mladicah in enoletnicah je bila nižja (p < 0,05) od največje gostote melanofor pri potočnicah. Pri troletnicah marmorirane postrvi je bila najmanjša gostota melanofor 0,0±0,0 melanofor/mm2. Na splošno je bila najmanjša in največja gostota melanofor pri potočnih postrveh večja kot pri marmoriranih postrveh. 55 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Povprečna gostota melanofor (mm-2) 120 100 80 60 40 20 0 0+ 1+ Marmorirana postrv 2+ 3+ Potočna postrv Slika 19: Povprečna gostota melanofor pri marmorirani in potočni postrvi Figure 19: Mean density of melanophores of marble and brown trout Največji premer melanofor je bil pri marmoriranih postrveh večji kot pri potočnih postrveh in se je s starostjo povečeval (p > 0,05) (slika 20). Pri potočnicah se največji premer melanofor s starostjo ni spreminjal in se je gibal od 234,3±47,6 µm pri enoletnicah do 260,0±74,6 µm pri dvoletnicah (preglednica 10). V primerjavi z dvoletnicami potočne postrvi je bila največja velikost melanofor pri marmoriranih Največji premer melanofor (µm) postrveh za tretjino večja in je znašala 413,7±95,8 µm (preglednica 10). 600 500 400 300 200 100 0 0+ 1+ Marmorirana postrv 2+ 3+ Potočna postrv Slika 20: Največji premer melanofor pri marmorirani in potočni postrvi Figure 20: Maximum diameter of melanophores of marble and brown trout Melanofore v usnjici marmorirane postrvi so bile zastopane v štirih različnih stanjih (slika 21). Marmorirani vzorec je sestavljen iz temnih in svetlih prog, ki se prepletajo med sabo. V svetlih predelih so bile melanofore v popolnoma nakopičenemu stanju (slika 21a), s povprečnim premerom 50 µm in medsebojno razdaljo okoli 300 µm. Pri 56 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 opazovanju svetlih predelov smo zasledili tudi mesta brez melanofor (slika 22, slika 23). V temnih predelih so bile melanofore prisotne v treh različnih fizioloških stanjih. Na meji med temnim in svetlim predelom so bile melanofore v delno nakopičenem/delno razpršenem stanju (slika 21b), v temnem predelu so bile melanofore v razpršenem stanju (slika 21c), v sivih predelih pa so bile melanofore v popolnoma razpršenem stanju s svetlim (izpraznjenim) središčem (slika 21d). V temnem in sivem predelu je bila medsebojno razdalja med melanoforami od 200 do 400 µm, kar je podobno kot v svetlem predelu. Premer melanofor v temnih predelih je bil v povprečju 10-krat večji kot pri melanoforah v svetlih predelih. Slika 21: Različna fiziološka stanja melanofor v škržnem poklopcu marmorirane postrvi. a – popolno nakopičeno stanje, b – delno nakopičeno/delno razpršeno stanje, c – razpršeno stanje, d – popolnoma razpršeno stanje (Sivka in sod., 2012) Figure 21: Different phisiological states of melanophore in gill cover dermis of marble trout. a – completely aggregated state, b – aggregated/dispersed state, c – completely full-area dispersed state, d – maximally dispersed state with light centre (Sivka et al., 2012) 57 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 22: Koža škržnega poklopca marmorirane postrvi s svetlimi in temnimi predeli (Sivka in sod., 2012) Figure 22: Skin from gill cover of marble trout with light and dark areas (Sivka et al., 2012) Slika 23: Prečni prerez usnjice škržnega poklopca marmorirane postrvi. Meja med svetlimi in temnimi področji (Sivka in sod., 2012) Figure 23: Dermis of gill cover, section perpendicular to the surface, border between light and dark areas in marble trout (Sivka et al., 2012) V usnjici potočne postrvi so prevladovale melanofore v delno nakopičenem/delno razpršenem stanju (slika 24a). V povprečju so bile melanofore velike od 100 do 200 µm z medsebojno razdaljo 200 µm. Popolnoma razpršene melanofore s povprečnim premerom 250 µm so bile prisotne samo v črnih pikah (slika 24b). 58 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 24: Koža škržnega poklopca potočne postrvi. a – prevladujoča razporeditev in fiziološko stanje melanofor, b – razporeditev in fiziološko stanje melanofor v črnih pikah (Sivka in sod., 2012) Figure 24: Skin from gill cover of brown trout. a – predominant melanophore distribution, b – distribution of melanophores in black spots (Sivka et al., 2012) 4.2 DOLOČEVANJE (METODA SNP) POLIMORFIZMOV POSAMEZNIH NUKLEOTIDOV Iz zbirke 14 kandidatnih genov (preglednica 3) smo uspešno pomnožili odseke petih kandidatnih genov, na katerih smo iskali polimorfizme posameznih nukleotidov. Iskanje polimorfizmov posameznih nukleotidov pri vzorcih marmorirane in potočne postrvi je potekalo na različno dolgih odsekih posameznih genov; 722 bp (paics), 410 bp (pmela), 400 bp (smtl), 220 bp (hdac1) in 400 bp (fbxw4). paics je bil najbolj polimorfen gen z 18 polimorfizmi, sledili so smtl s petimi, pmela in fbxw4 s štirimi in hdac1 z enim polimorfizmom. Kljub temu, da je bil paics najbolj polimorfen, pa noben od polimorfizmom ni bil specifičen za razlikovanje med marmorirano in potočno postrvjo. Od 18 polimorfizmov je bilo kar 8 polimorfizmov specifičnih za belvico (glej prilogo A). Identificirani so bili trije polimorfizmi, ki omogočajo ločevanje postrvi z donavskega porečja od postrvi ostalih evropskih porečij. Pri fbxw4 smo identificirali dva polimorfizma, s katerima lahko razlikujemo mehkoustno postrv od postrvi jadranskega, donavskega in sredozemskega porečja. Na 370. mestu proučevanega fbxw4 odseka smo našli polimorfizem, ki je specifičen za postrvi atlantskege porečja, vendar ne za potočno postrv z marmoriranim vzorcem iz reke Otre. Pri hdac1 je bilo prisotno eno polimorfno 59 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 mesto, ki omogoča razlikovanje marmoriranih postrvih iz Predelice, Zadlaščice in Lipovščka od marmoriranih postrvi iz Idrijce, Trebuščice ter Studenca. pmela in smtl sta bila tako edina gena, pri katerih smo odkrili specifične polimorfizme za razlikovanje med marmorirano postrvjo jadranskega porečja in potočno postrvjo. Polimorfizem na pmela odseku (označen z rdečo) je značilen za marmorirane postrvi iz jadranskega porečja in omogoča razlikovanje od potočne postrvi. Sekvenca odseka pmela gena marmorirane postrvi s polimorfizmi posameznih nukleotidov: C CCCATACCTACATAGTGGCTGGCGGCTTCAAGCCCCAGGTGGTTGTACAGGCCG TTATCCCTGATAAAGCATGTGCCACACCAGCTGGTGTTATCCCCACTGGTAGCA CTGTCACTATTGGGCCTGCAAACCTGGCAGGCACGACAGGTAATTCTCATCTTG AAACGCTGTAGTCCAGAAGTGAATGTCAAAAGGCTTTACTTGGGTTCCTTGCAT CCTTAGTCTCGTCAAGGAGAGAGGACGTGATGACTCGTGGGAAAATACTTTTGA A C 271 CGTTCACCCAATACGTAGTAGGCTATGTCAGAATTGACCAAGAAAATAGGAAAT 325 TGAATGGTCATGTTTCTCTCTCCAGTGAGAGCTCCTGCTGCGGATGCGTCGGCT A 379 GCTCCAGTAACGGCGGCCACACAGGGAGCTAC 1 55 109 163 217 Na smtl odseku sta dva polimorfizma (označena z zeleno), ki omogočata razlikovanje marmorirane postrvi jadranskega porečja od potočne postrvi. Eden od teh polimorfizmov je skupen tudi potočni postrvi z marmoriranim vzorcem iz reke Otre (glej prilogo A) in omogoča razlikovanje med marmorirano postrvjo jadranskega ter potočno postrvjo z marmoriranim vzorcem atlantskega porečja in potočno postrvjo jadranskega, donavskega in sredozemskega porečja. 60 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Sekvenca odseka smtl gena marmorirane postrvi s polimorfizmi posameznih nukleotidov: 1 AATACTCCCTTCAGAGAGAATGTACGATATGATCAATAATTTTATGAGCAATTT T G 55 AATCAAATCAAATGTATTTGTCACATACACATGGTTAGCAGATGTTAATGCAAG 109 TGTAGTGAAATGCTTGTGCTTCTAGTTCCGACCGTGCAGTAATATAAAACAAAA T T 163 TATTGCATAGTTTCCTAGGAACGCGAAGCGAGGCGGCCATCTCTGTCGGCGCCG 217 GAAGTACAATACCATTACTAGAAAGATATTGGACGCATCCTTTGCTATCTGTAG 271 GTCTATTGTTGGTAATGCAATTAGAGAAAATAACTATAGACATTGCTGGCTAAT C 325 TGTATAGCTATATTGGTTCTGGGTATTTCGTGTGTGTGTGTGTGTGTGTGTGTG 379 TGTGTGTGTGTGTGTGTGTGTG S PIRA-PCR smo pridobili produkte, dolge 133 bp (pmela) in 177 bp (smtl). Restrikcijska encima HpaII in TaqI, ki smo ju uporabili za RFLP analizo, sta pri obeh genih rezala fragmente, značilne za potočni genotip, fragmentov značilnih za marmorirani genotip, pa zaradi odsotnosti restrikcijskega mesta nista rezala. RFLP profil za gen pmela je bil sledeč: potočni genotip 106 bp in 27 bp, marmorirani genotip 133 bp in heterozigotni genotip 133 bp, 106 bp in 27 bp (slika 25). Za gen smtl je bil RFLP profil sledeč: marmorirani genotip 177 bp, potočni genotip 149 bp in 28 bp in heterozigotni genotip 177 bp, 149 bp in 28 bp (slika 25). Slika 25: Restrikcijski profili encimov HpaII in TaqI marmoriranega, potočnega ter heterozigotnega genotipa. M – velikostni marker 100 bp (Fermentas), A in D – marmorirani genotip, B in E – potočni genotip ter C in F-heterozigotni genotip Figure 25: The restriction enzyme profile of HpaII in TaqI marbled, brown and heterozygous genotype. M – marker 500 bp, A and D – marbled trout genotype, B and E – brown trout genotype and C and F – heterozygous genotype 61 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Genotipizacija 36 marmoriranih postrvi iz gensko čistih populacij je potrdila genetsko čistost marmoriranih postrvi, saj so bili pri njih prisotni samo aleli, značilni za marmorirano postrv (preglednica 11). V vzorcih iz hibridne cone reke Soče je bilo na lokusu pmela 8,8 % alelov potočne postrvi, na lokusu smtl pa nekoliko manj, 7,5 %. Aleli potočne postrvi so bili tudi prisotni v vzorcih iz ribogojnice v Tagliamentu, ki naj bi vzrejela marmorirano postrv. Pri F2 križancih je bila frekvenca alelov potočne postrvi pričakovano višja, medtem ko je bila pri potočnih postrveh različnih porečij 100%. Preglednica 11: Frekvenca alelov na obeh lokusih pri vzorcih marmorirane (MP) in potočne postrvi (PP) (prirejeno po Susnik in sod., 2008) Table 11: Frequency of alleles at both loci in samples (adopted from Susnik et al., 2008) pmela MP Predelica (n=6) 100 Lipovšček (n=6) 100 Zadlaščica (n=6) 100 Trebuščica (n=6) 100 Idrijca (n=6) 100 Studenec (n=6) 100 Hibridna cona v reki Soči (n=40) 91,2 Ribogojnica v Tagliamentu (n=10) 75 F2 križanci (n=22) 59 of marble (MP) and brown trout (PP) smtl PP 8,8 25 41 MP 100 100 100 100 100 100 92,5 95 74 PP 7,5 5 36 Za gena pmela in smtl smo izračunali tudi povezavo med fenotipom in genotipom, ki pa ni bila statistično značilna. Pri genu pmela je bila povezava 0,063 (p=0,512), pri smtl pa 0,005 (p=0,959). 4.3 SUPRESIJSKA SUBTRAKTIVNA cDNA KNJIŽNICA Na osnovi belo/modre selekcije kolonij smo identificirali približno 800 transformiranih klonov E. coli, od katerih je polovica klonov vsebovala inserte cDNA knjižnice marmorirane postrvi, druga polovica klonov pa inserte cDNA knjižnice potočne postrvi. Pri marmorirani postrvi pri 361 klonih ni prišlo do hibridizacije s cDNA sondo potočne postrvi, medtem ko je pri potočni postrvi prišlo pri vseh klonih do pozitivne hibridizacijske reakcije. Izmed 361 klonov marmorirane postrvi smo za sekvenciranje naključno izbrali 202 klona. Pri potočni postrvi pa smo za sekvenciranje naključno izbrali 116 klonov. Velikost sekvenciranih cDNA insertov se je gibala med ~100 in ~1000 bp. 62 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Od 202 sekvenc marmorirane postrvi, ki smo jih pregledali s podatkovno bazo NCBI, smo uspešno anotirali 111 sekvenc. Od teh 111 genov smo po odstranitvi duplikatov pridobili 77 genov, ki smo jih poskušali uvrstiti v različne biološke procese v celici (preglednica 12). Uspešno smo v biološke procese uvrstili 46 genov, medtem ko 31 genov ni imelo določenega biološkega procesa. Največ genov je bilo vključenih v metabolni proces celice, ki vključuje primarne metabolne procese, metabolne procese makromolekul in biosintezne procese. Deset genov je bilo vključenih v biološko uravnavanje, po en gen pa v reproduktivni proces, reprodukcijo in smrt. Iz seznama genov marmorirane postrvi še posebej izstopata dva; kit receptor a (kita) in evkariontski začetni dejavnik prevajanja 3, podenota E, a (eif3ea), ki sta vključena v biološki proces pigmentacije. Preglednica 12: Biološki procesi in število genov iz cDNA knjižnice marmorirane postrvi Table 12: Biological processes and number of genes from cDNA library of marble trout Biološki proces GO ID Število genov Metabolni proces GO:0008152 27 Biološko uravnavanje GO:0065007 10 Odgovor na dražljaj GO:0050896 8 Večcelični proces v organizmu GO:0032501 7 Proces razvoja GO:0032502 7 Lokalizacija GO:0051179 6 Vzpostavitev lokalizacije GO:0051234 5 Organizacija celične komponente GO:0016043 4 Pigmentacija GO:0043473 2 Biogeneza celične komponente GO:0044085 2 Proces imunskega sistema GO:0002376 2 Reproduktivni proces GO:0022414 1 Smrt GO:0016265 1 Reprodukcija GO:0000003 1 Pri potočni postrvi smo 116 zaporedij pregledali s podatkovno bazo NCBI. Od teh smo jih 78 uspešno anotirali. Po odstranitvi duplikatov smo razpolagali z 48 geni, ki smo jih poskušali uvrstiti v biološke procese (preglednica 13). Uspešno smo v biološke procese uvrstili le 11 genov, ki so se vključevali v enake biološke procese kot pri marmorirani postrvi. Največ genov potočne postrvi se je kot pri marmorirani postrvi uvrstilo v metabolne procese. V celične procese je bilo vključenih pet genov, medtem ko sta bila gena c3-1 (angl. complement component C3) in arhgef3l (angl. Rho guanine nucleotide exchange factor (GEF) 3) vključena v biološki proces odgovora na dražljaj. V večcelični proces v organizmu, lokalizacijo, vzpostavitev lokalizacije in proces 63 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 imunskega sistema je bil vključen le en gen. Iz seznama genov potočne postrvi, noben gen ni bil vključen v biološki proces pigmentacije. Preglednica 13: Biološki procesi in število genov iz cDNA knjižnice potočne postrvi Table 13: Biological processes and number of genes from cDNA library of brown trout Biološki proces GO ID Število genov Metabolni proces GO:0008152 7 Celični proces GO:0009987 5 Odgovor na dražljaj GO:0050896 2 Večcelični proces v organizmu GO:0032501 1 Lokalizacija GO:0051179 1 Vzpostavitev lokalizacije GO:0051234 1 Proces imunskega sistema GO:0002376 1 4.4 ANALIZA MIKROMREŽ IN KVANTITATIVEN PCR V REALNEM ČASU (qRT-PCR) Skupaj smo identificirali 848 transkriptov z dva- ali več-kratnim različnim izražanjem (p < 0,05). Od teh je bilo 35,7 % (303) genov različno izraženih med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P), 36,0 % (305) genov različno izraženih med marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) ter 28,3 % (240) genov različno izraženih med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Od 303 različno izraženih genov med M vs. P je bilo skupnih 44 genov, ki so bili različno izraženi tudi med K vs. P ter 28 genov, ki so bili različno izraženi tudi med M vs. K. Od 205 različno izraženih genov med M vs. K je bilo 38 različno izraženih genov tudi med K vs. P (slika 26). Vsi skupni geni med M vs. P in K vs. P (44) so imeli vzporeden vzorec izražanja, kar pomeni, da je gen s povečanim izražanjem pri marmorirani postrvi imel povečano izražanje tudi pri F3 križancih in obratno. 64 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 26: Vennov diagram prikazuje število različno izraženih genov (p < 0,05) med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P), marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) ter F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Števila predstavljajo različno izražene gene v vsaki skupini in različno izražene gene, ki so skupni med skupinami Figure 26: Venn diagram showing number of genes with significant differences (p < 0.05) between marble trout and brown trout (M vs. P), marble trout and hybrids (M vs. K) and hybrids and brown trout (K vs. P). Numbers represent differently expressed genes from each group and genes shared between groups Pri bolj strogih pogojih (p < 0,01) so od 44 genov ostali samo trije različno izraženi geni med M vs. P in K vs. P; scg2a (angl. secretogranin II), mrps33 (angl. mitochondrial 28S ribosomal protein S33) in polr2a (angl. DNA-directed RNA polymerase II subunit RPB1). scg2a in mrps33 sta imela povečano raven izražanja pri marmorirani postrvi, medtem ko je imel polr2a zmajšano raven izražanja. 4.4.1 Razlike v izražanju genov med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P) Med marmorirano in potočno postrvjo so bili različno izraženi 303 geni, od katerih je bila približno tretjina (103) neanotiranih. V primerjavi s potočno postrvjo je pri marmorirani postrvi 116 genov imelo povečano in 187 genov zmanjšano izražanje (p < 0,05). Raven izražanja je segala vse od 9,3-kratnega povečanja do 0,03-kratnega zmanjšanja izražanja genov. Funkcijska analiza s programom DAVID je razdelila različno izražene gene v 16 izstopajočih bioloških procesov (EASE < 0,05) (slika 27). Med izstopajoče biološke procese se je uvrstila tudi pigmentacija v času razvoja, v katero so bili vključeni naslednji trije geni; hdac1 (angl. histone deacetylase 1), vps18 (angl. vacuolar protein sorting protein 18) in gnaq (angl. guanine nucleotide binding 65 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 protein, alpha q polypeptide). Vsi trije geni so imeli zmanjšano raven izražanja pri marmorirani postrvi v primerjavi s potočno postrvjo. Najnižjo raven izražanja smo zasledili pri hdac1 (0,147), sledila sta gnaq z 0,345 in vps18 z 0,459. translacija uravnavanje aktivnosti hidrolaze razvoj srca proces cirkulatornega sistema cirkulacija krvi krčenje progastih mišic uravnavanje krčenja srca srčni proces morfogeneza srca krčenje srca razvoj srčno-mišičnega tkiva morfogeneza ventrikularne srčne mišice pigmentacija v času razvoja morfogeneza mišičnega tkiva morfogeneza srčno-mišičnega tkiva srčno-mišično krčenje M vs P translacija razvoj placente embrionalni razvoj placente K vs P proces mišičnega sistema mišično krčenje odgovor na stres endoplazmatskega retikuluma M vs K 0 1 2 3 4 5 Delež genov (%) 6 7 8 9 Slika 27: Izstopajoči biološki procesi s seznama različno izraženih genov med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P), marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) ter F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Delež genov predstavlja število genov, vključenih v biološki proces, glede na število genov vključenih v analizo Figure 27: Biological processes that were over-represented in list of genes differently expressed between marble trout and brown trout (M vs. P), marble trout and hybrids (M vs. K) and hybrids and brown trout (K vs. P). The proportion of genes represents number of genes involved in annotation category relative to the entire number of genes in the analysis 4.4.2 Razlike v izražanju genov med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P) Od 240 različno izraženih genov med F3 križanci in potočno postrvjo je bilo 83 genov neanotiranih. Več kot polovica genov (127) F3 križancev je imelo povečano raven izražanja, medtem ko je imelo 113 genov v primerjavi s potočno postrvjo zmanjšano izražanje (p < 0,05). Razpon ravni izražanja je bil nekoliko večji kot pri M vs. P in je 66 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 segal od 25,9-kratnega povečanja do 0,03-kratnega zmanjšanja izražanja genov. Funkcijska analiza je izpostavila samo tri biološke procese; translacijo, razvoj placente in embrionalni razvoj placente (slika 27). Čeprav biološki proces pigmentacija v času razvoja ni bil signifikanten (EASE=0,14) sta bila vanj vključena dva, za nas zanimiva gena; dct (angl. dopachrome tautomerase) in hdac1 (angl. histone deacetylase 1). Raven izražanja gena dct je bila 2,6-krat povečana pri F3 križancih, medtem ko je bilo izražanje hdac1 zmanjšano (0,123) pri F3 križancih in je bilo podobno kot pri marmorirani postrvi. 4.4.3 Razlike v izražanju genov med marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) Od 305 različno izraženih genov med M vs. K tudi v tej skupini približno tretjina genov (99) ni bilo anotiranih. Glede na F3 križance, je bilo pri marmorirani postrvi 126 genov s povečano in 179 genov z zmanjšano ravnjo izražanja (p < 0,05). Raven izražanja različno izraženih genov je segala od največ 4,8-kratnega povečanja do 0,02-kratnega zmanjšanja. Podobno kot pri K vs. P, je tudi v tej skupini funkcijska analiza s programom DAVID izpostavila tri biološke procese; proces mišičnega sistema, mišično krčenje ter odgovor na stres endoplazmatskega retikuluma (slika 27). Noben od različno izraženih genov ni bil povezan z biološkim procesom pigmentacije v času razvoja. 4.4.4 Kvantitativen PCR v realnem času (qRT-PCR) Za validacijo rezultatov mikromrež smo izbrali štiri gene, povezane z biološkim procesom pigmentacija v času razvoja; hdac1, vps18, gnaq in dct. Poleg teh štirih genov smo zaradi vzporednega izražanja s prohormonom Pomc (Van Horssen in Martens, 1999) in vzporednim vzorcem izražanja med M vs. P ter K vs. P za validacijo rezultatov uporabili tudi scg2a. Kljub temu, da pri določenih izbranih genih rezultati qRT-PCR niso bili signifikantni, nakazujejo enak trend ekspresijskih profilov mikromrež tako pri M vs. P (slika 28) kot pri K vs. P (slika 29). Pri M vs. P je bilo izražanje hdac1, vps18 in gnaq manjše kot pri mikromrežah, medtem ko je bil pri dct in scg2a ekspresijski profil višji kot pri 67 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 mikromrežah. Raven izražanja pri dct je bila pri marmorirani postrvi povečana za 1,8krat (p < 0,05), pri scg2a pa za kar 8,1-krat (p < 0,05). Relativno izražanje M vs. P (log) 100 qRT-PCR microarray * 10 * * 1 * 0,1 * * * 0,01 hdac1 vps18 gnaq dct scg2a Slika 28: qRT-PCR validacija petih izbranih genov: hdac1, vps18, gnaq, dct ter scg2a. Rezultati so predstavljeni kot log10 relativnega izražanja med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P). Stolpci nad 1 označujejo povečano raven, medtem ko stolpci pod 1 označujejo zmanjšano raven izražanja genov pri marmorirani postrvi v primerjavi s potočno postrvjo. *-p < 0,05 Figure 28: Quantitative real-time PCR validation of five selected genes: hdac1, vps18, gnaq, dct and scg2a. Results are expressed as log10 of the ratio of marble trout to brown trout (M vs. P). Bars above zero indicate over expression in marble trout, while bars below zero indicate under expression in marble trout relative to brown trout. *-p < 0.05 Pri K vs. P je bilo pri vseh testiranih genih, razen pri vps18, izražanje manjše kot pri mikromrežah (slika 29). Pri hdac1 in vps18 je bila raven izražanja pri F3 križancih zmanjšana za ~0,5-krat (p < 0,05). Podobno kot pri M vs. P je bila tudi pri K vs. P raven izražanja dct gena povečana za 1,8-krat (p < 0,05). 68 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Relativno izražanje K vs. P (log) 10 * * * 1 * * 0,1 * qRT-PCR Microarray 0,01 hdac1 vps18 gnaq dct scg2a Slika 29: qRT-PCR validacija petih izbranih genov: hdac1, vps18, gnaq, dct ter scg2a. Rezultati so predstavljeni kot log10 relativnega izražanja med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P). Stolpci nad 1 označujejo povečano raven, medtem ko stolpci pod 1 označujejo zmanjšano raven izražanja genov pri F3 križancih v primerjavi s potočno postrvjo. *-p < 0,05 Figure 29: Quantitative real-time PCR validation of five selected genes: hdac1, vps18, gnaq, dct and scg2a. Results are expressed as log10 of the ratio of hybrids to brown trout (K vs. P). Bars above zero indicate over expression in hybrids, while bars below zero indicate under expression in hybrids relative to brown trout. *-p < 0.05 69 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 5 RAZPRAVA Osnovni namen raziskave je bil poiskati kandidatne gene, odgovorne za obarvanost in nastanek barvnega vzorca pri marmorirani postrvi. Ker je nastanek barvnega vzorca odvisen od vrste in števila pigmentnih celic, smo raziskavo razširili na področje histologije kože, kjer smo ugotovili, da obstajajo razlike v strukturi kože marmorirane in potočne postrvi, še posebno s strani fiziološkega stanja in porazdelitve melanofor. S pomočjo ekspresijskih študij smo ugotovili, da obstaja določen niz genov, vključenih v eno od signalnih poti pigmentne celice, katerih transkripcijski profil se razlikuje med marmorirano in potočno postrvjo. Transkripcijski profil genov, vključenih v signalno pot, se med marmorirano postrvjo in F3 križanci s fenotipskim izražanjem marmoriranega vzorca ni razlikoval, kar nakazuje na kosegregacijo genov, vključenih v nastanek marmoriranega vzorca. 5.1 HISTOLOŠKE ANALIZE KOŽE Kljub razlikam v strukturi kože osnovna struktura kože marmorirane in potočne postrvi sovpada s karakteristikami, opisanimi pri ostalih salmonidih. Povrhnjica odraslih osebkov je v povprečju presegala 100 µm in se ujema z debelino povrhnjice, izmerjeno pri drugih salmonidih (Harris in Hunt, 1975; Hawkes, 1974a; Hawkes, 1974b; Knoz in sod., 1990; Witkowski in sod., 2004). Poleg razlik v debelini povrhnjice so razlike v strukturi kože med marmorirano in potočno postrvjo omejene na razlike v velikosti in pogostnosti melanofor v usnjici. Morfološke analize kromatofor v koži potočne postrvi, šarenke in zlatovčice (Salvelinus fontinalis) so pokazale, da so melanofore najpogostejši tip kromatofor v koži salmonidov (Kaleta, 2009). Melanofore marmorirane postrvi so bile v povprečju večje kot pri potočni postrvi, medtem ko se njihova gostota s starostjo ni spreminjala in je bila v primerjavi z gostoto melanofor pri potočni postrvi za trikrat manjša. Zaradi nespremenjene gostote melanofor in povečevanja premera melanofor s starostjo marmorirane postrvi zaključujemo, da je nastanek marmoriranega vzorca v večji meri posledica hipertrofije kot pa hiperplazije pigmentnih celic. Med več–mesečnim opazovanjem nastajanja marmoriranega vzorca smo prišli do spoznanja, da je marmorirani barvni vzorec odvisen od ontogeneze in da pride do barvne spremembe predvsem v obdobju prehoda med nezrelim in zrelim/odraslim 70 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 organizmom. Pri mladicah (0+) se začnejo melanofore združevati na boku in tvorijo juvenilne proge, kar je značilno za salmonide pri tej starosti. Pri eno leto starih mladicah so juvenilne proge še vedno vidne. V tem času pride do prvega formiranja barvnega vzorca, ki se širi od hrbta proti pobočnici. Barvni vzorec v večji meri sestavljajo pike in manjše proge. Pri dvoletnicah je marmorirani vzorec izoblikovan in se širi vse od hrbta preko pobočnice do trebuha ter od škržnega poklopca do repa (slika 30). Slika 30: Časovni trak oblikovanja marmoriranega vzorca Figure 30: Timeline of marble pattern formation Najkasneje pride do formiranja marmoriranega barvnega vzorca na škržnem poklopcu (slika 31), kjer se krajše lise združujejo v proge na osnovi povečevanja velikosti in števila melanofor. 71 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 31: Nastajanje marmoriranega vzorca na škržnem poklopcu marmorirane postrvi. a - februar 2009, b - junij 2009, c - avgust 2009 in d - november 2009 (foto: Urška Sivka) Figure 31: Formation of mable pattern on gill cover of marble trout. a - Februar 2009, b - June 2009, c August 2009 and d - November 2009 (photo: Urška Sivka) Pri odraslih organizmih je bila gostota melanofor v svetlih predelih marmoriranega vzorca zelo nizka, ponekod so bile melanofore odsotne, kar nakazuje na dejstvo, da je nastanek marmoriranega barvnega vzorca posledica postopne izgube melanofor v svetlih predelih in povečanja števila melanofor v temnih predelih. Prav to povečanje melanofor in njihova porazdelitev v koži je odgovorna za značilen marmorirani barvni vzorec, po katerem je marmorirana postrv tudi dobila ime. Številne študije so pokazale, da je koža rib zelo raznolik organ z velikimi razlikami na medvrstnem in znotrajvrstnem nivoju. Veliko teh študij se je zaradi preprostosti izvedbe in velike raznolikosti parametrov (debelina povrhnjice, prisotnost in število izločevalnih celic) omejilo predvsem na proučevanje povrhnjice. Naša histološka analiza kaže potrebo po razširitvi teh histoloških študij in vključitvi proučevanja usnjice. 72 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 5.2 GENETSKO OZADJE MARMORIRANEGA BARVNEGA VZORCA 5.2.1 SNP označevalci Za genetsko medvrstno razlikovanje so se do danes uporabljali alocimi, mitohondrijska DNA (mtDNA), mikrosateliti in naključno pomnoževanje polimorfne DNA (RAPD). Nobeden od teh se ni dokazal kot dober diagnostični označevalec pri marmorirani postrvi (Jug in sod., 2004). Polimorfizmi posameznih nukleotidov (SNP) omogočajo alternativni pristop genetskega razločevanja (Rapley in Harbron, 2004). Za iskanje SNP označevalcev smo uporabili pet kandidatnih genov, za katere smo iz študij modelnih organizmov vedeli, da so povezani z obarvanostjo. S kandidatnimi geni uporabljamo bolj ciljan pristop, s katerim poskušamo določiti regije genoma, ki neposredno ali posredno vplivajo na določeno fenotipsko lastnost. Izmed petih kandidatnih genov smo na dveh genih našli vrstno specifične polimorfizme, ki so se izkazali za uspešno orodje pri genetskem razločevanju med marmorirano in potočno postrvjo. Odkrili smo specifične alele pri marmoriranih postrveh, ki so izvirale iz geografsko ločenih področij soškega porečja, in marmoriranih postrveh iz ribogojnice Tagliamento. Dejstvo, da ti aleli niso bili prisotni pri potočnih postrveh iz štirih različnih evropskih porečij, nakazuje, da so specifični za marmorirano postrv. Eden od teh dveh genov z vrstno specifičnimi polimorfizmi je gen premelanosomni protein a ali krajše pmela. Na proučevanem odseku gena pmela smo našli štiri polimorfizme, ki so se pojavljali na vsakih ~100 bp. Pri pregledovanju dbSNP baze (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/snp) nismo našli podatkov o polimorfizmih gena pmela pri salmonidih, medtem ko smo pri cebrici našli podatke o dveh polimorfizmih. Eden od polimorfizmov se nahaja v intronu, kjer gre za zamenjavo T/G, medtem ko gre pri drugem za sinonimno zamenjavo A/G v eksonu 12. Vsi štirje polimorfizmi, o katerih poročamo, se nahajajo v intronu. Polimorfizem T/C na 298. mestu proučevanega odseka pmela se je izkazal kot diagnostični označevalec za marmorirano postrv, saj omogoča genetsko razločevanje med marmorirano postrvjo in potočno postrvjo. 73 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Drugi diagnostični označevalec marmorirane postrvi je smtl. smtl je nekoliko bolj polimorfen od gena pmela, saj smo pri njem našli polimorfizem na vsakih 80 bp. Podobno kot pri pmela tudi pri smtl v dbSNP bazi nismo našli podatkov o polimorfizmih pri salmonidih. Pri cebrici poročajo o štirih polimorfizmih (dva polimorfizma/transkript), ki se nahajajo v intronih. Na 104. mestu odseka smtl smo našli polimorfizem A/G, ki nam omogoča genetsko razločevanje med marmorirano postrvjo in potočno postrvjo. Vsi polimorfizmi so se tako kot pri pmela nahajali v intronih. Pri ostalih treh genih noben od polimorfizmov ni omogočal genetskega razlikovanja med marmorirano in potočno postrvjo. paics je bil najbolj polimorfen gen s prisotnim polimorfizmom na vsakih ~40 bp. Tudi pri cebrici je paics v primerjavi s pmela in smtl veliko bolj polimorfen, saj je v bazi dbSNP zabeleženih 36 polimorfizmov (devet polimorfizmov/transkript), od katerih je osem nesinonimnih in 12 sinonimnih zamenjav. Če je bil paics najbolj polimorfen gen, pa tega ne moremo trditi za gen hdac1, saj smo pri njemu našli samo eno polimorfno mesto. Na tem polimorfnem mestu je bil pri marmorirani postrvi iz Predelice, Zadlaščice in Lipovščka citozin, pri marmoriranih postrveh iz Idrijce, Trebuščice ter Studenca kot tudi pri vseh ostalih testiranih potočnicah pa gvanin. V primerjavi s postrvmi pa je hdac1 pri cebrici veliko bolj polimorfen, saj je bilo do danes najdenih 27 polimorfnih mest, ki so porazdeljena med tri transkripte. Od teh sta dva sinonimna in dva nesinonimna polimorfizma. Na zadnjem proučevanem genu, fbxw4, smo našli, podobno kot pri pmela, polimorfizem na vsakih ~100 bp. Niz polimorfizmov ni omogočal razlikovanja med marmorirano in potočno postrvjo, temveč nam je omogočal razlikovanje med mehkoustno postrvjo iz reke Zete in potočno postrvjo iz jadranskega, donavskega in sredozemskega porečja. Tako kot paics in hdac1 je tudi fbxw4 veliko bolj polimorfen pri cebrici kot pri postrveh. V bazi dbSNP je zabeleženih 16 polimorfnih mest, od katerih jih je kar 12 v intronih, dva sta sinonimna polimorfizma, dva pa se nahajata na 5'- in 3'-neprevajani regiji. Z genotipizacijo, ki smo jo izvedli na vzorcih iz hibridne cone reke Soče in F2 križancih, smo pri vzorcih našli tako alele marmorirane postrvi kot alele potočne 74 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 postrvi. Po drugi strani pa smo alele potočne postrvi našli tudi v vzorcih iz ribogojnice Tagliamento, ki vzreja marmorirano postrv. Poleg genotipizacije, ki smo jo opravili na 108 F2 križancih, smo naredili tudi analizo povezave med marmoriranim vzorcem in genotipom na lokusih pmela in smtl. Spearmanov koeficient korelacije je bil zelo majhen tako pri pmela (0,063) kot pri smtl (0,005). Rezultati ne presenečajo, saj gre pri obeh genih za polimorfizme, ki se nahajajo v nekodirajoči regiji. Kljub temu, da nismo našli povezave med marmoriranim vzorcem ter genoma pmela in smtl, ne moremo na tej stopnji trditi, da nista vključena v proces nastanka marmoriranega vzorca. Pri izbiri novih označevalcev za genotipizacijo iz jedrne DNA je zelo pomembno, da so le-ti razpršeni po genomu ter, da jih je v genotipizacijo vključenih zadostno število. Za pmela in smtl vezavno nesorazmerje (angl. linkage disequilibrium) med kombinacijami alelov ni bilo prisotno. Pri genu smtl je že določeno mesto na kromosomu, ki pripada vezani skupini BT-14 (Gharbi in sod., 2006). Glavno vprašanje, ki se poraja na tem mestu, je, ali je na osnovi molekularne analize mogoče razlikovati med starši in njihovimi hibridnimi potomci? Teoretično je to možno, če še ni prišlo do panmiksije v hibridizirani populaciji. Na osnovi statističnih modelov, ki sta jih predstavila Boecken in Howard (1997), je za grobo klasifikacijo posameznikov v hibridni coni dovolj od štiri do pet označevalcev, medtem ko je za razlikovanje med genetsko čistimi vrstami in hibridi potrebno vsaj 70 označevalcev. V primeru marmorirane postrvi v populaciji iz hibridne cone reke Soče še ni prišlo do dokončnega genetskega mešanja med marmorirano in potočno postrvjo in tako še vedno obstajajo genetsko čisti osebki marmoriranih postrvi (Jug in sod., 2005). Zaradi tega je molekularna karakterizacija genetsko čistih posameznikov ali hibridov v primeru marmorirane postrvi upravičena. Čeprav poročamo o majhnem številu polimorfizmov v svoji študiji in kljub temu, da le-ti ne zagotavljajo zanesljive identifikacije genetsko čiste marmorirane postrvi, pa ti novi jedrni označevalci predstavljajo koristne diagnostične označevalce za karakterizacijo posameznikov v hibridnih conah marmorirane in potočne postrvi. Jedrna označevalca, ki sta rezultat našege dela, se že 75 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 nekaj let, skupaj s preostalimi diagnostičnimi označevalci iz predhodnih študij, uporabljata za vsakoletno testiranje fenotipsko ustreznih marmoriranih postrvi iz hibridne cone soškega porečja. V primeru, da diagnostični označevalci potrdijo genetsko čistost marmoriranih postrvi, se te uporabijo za povečanje genetske pestrosti plemenske jate. 5.2.2 Nastanek in ohranitev marmoriranega vzorca Za iskanje kandidatnih genov, ki bi lahko bili vključeni v proces nastanka marmoriranega vzorca, smo se poslužili tudi t.i. ekspresijskih študij. Vemo, da so za barvne vzorce odgovorne aminokislinske zamenjave v genih, vključenih v razvoj pigmentnih celic. Predvidevamo pa, da so razlike v barvnem vzorcu lahko tudi posledica različnega izražanja genov, vključenih v obarvanje in nastanek barvnega vzorca. Za neposredno primerjavo in izolacijo transkriptov, ki se različno izražajo v koži marmorirane in potočne postrvi, smo zato uporabili subtraktivno cDNA knjižnico in mikromreže. Pri obeh metodah smo dobili določen niz genov, ki so vključeni v biološki proces pigmentacije. S pomočjo subtraktivne hibridizacije smo identificirali dva gena, kita (angl. kit receptor a) in eif3ea (angl. eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a). Oba poleg procesa pigmentacije sodelujeta tudi v celičnem metabolizmu proteinov; eif3ea sodeluje pri sprožitvi prevajanja, medtem ko kita sodeluje pri fosforilizaciji proteinov v celici. V proces pigmentacije je kita vključen že v embrionalnem razvoju, saj je odgovoren za širjenje melanoblastov in kasneje za migracijo in preživejte melanofor pri larvah. Kasneje v času metamorfoze pride do preoblikovanja barvnega vzorca iz barvnega vzorca ličinke, pri čemer sodelujejo zgodnje in poznometamorfne melanofore. Zgodnjemetamorfne melanofore so sprva razpršene po boku in kasneje migrirajo na mesta nastanka prog, medtem ko poznometamorfne melanofore nastajajo znotraj melanofornih prog (Mills in sod., 2007). kita vpliva na zgodnjemetamorfne melanofore, medtem ko so poznometamorfne melanofore neodvisne od njegovega delovanja (Parichy in sod., 2003). Če so zgodnjemetamorfne melanofore sprva razpršene po boku 76 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 in kasneje migrirajo na mesto nastanka prog, potem lahko predpostavljamo, da je kita tisti, ki "zariše" potek proge. Kljub temu, da mutanti sparse/kita pri cebrici nimajo zgodnjemetamorfnih melanofor, pa se pri njih še vedno izoblikuje progast vzorec iz poznometamorfnih melanofor, ki pa za razliko od barvnega vzorca divjega tipa vsebuje manjše število prog in melanofor. V nastanek progastega vzorca mora tako biti vključenih več genov, ki imajo aditiven učinek, kar je bilo tudi potrjeno z mutanti rose/ednrb1a in panther/csf1ra. Oba mutanta namreč vplivata na poznometamorfne melanofore in pri dvojnih mutantih sparse/kita in rose/ednrb1a ali sparse/kita in panther/csf1ra pride do skoraj popolnega pomanjkanja melanofor (Parichy in sod., 2003). V proces pigmentacije je bil poleg kita vključen tudi eif3ea gen. eif3ea je translacijski faktor, s katerim je povezan int6 onkogen (Grzmil in sod., 2007). Pri pregledu literature nismo nikjer zasledili neposredne povezave med nastankom barvnega vzorca in translacijskim faktorjem eif3ea. Grzmil in sodelavci (2007) so z uporabo morfolino oligonukleotidov, ki so zmajšali sintezo proteina Int6, dokazali razvojne okvare pri cebrici, ki so se kazali v zmanjšani melanizaciji (melanofore so svetlejše) in napačni namestitvi pigmentih celic v repu cebrice. int6 verjetno vpliva na razvoj sekundarnih celic nevralnega žleba, kamor se uvrščajo tudi pigmentne celice. Kljub temu, da smo identificirali dva gena, ki sta vključena v biološki proces pigmentacije, ne moremo z zagotovostjo trditi, da sta odgovorna za nastanek barvnega vzorca pri marmoriranih postrveh. Njuno vključenost v proces nastanka marmoriranega vzorca je težko potrditi na osnovi enega biološkega vzorca marmorirane postrvi. Za bolj oprijemljive rezultate bi morali v študijo predvsem vključiti večjo število bioloških ponovitev ter rezultate subtraktivne hibridizacije preveriti s qRT-PCR metodo. S pomočjo analize mikromrež smo iz množice transkriptov, izoliranih iz kože marmorirane in potočne postrvi, ter F3 križancev, identificirali pet različno izraženih genov – hdac1, vps18, gnaq, dct in scg2a, ki so vključeni v biološki proces pigmentacije pri živalih. Od teh petih genov sta hdac1 in vps18 že bila identificirana kot "pigmentna" gena pri cebrici (Ignatius in sod., 2008; Maldonado in sod., 2006) in Gnaq 77 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 ter Dct pri miših (Mus musculus) (Guyonneau in sod., 2004; Van Raamsdonk in sod., 2004). scg2a se izraža v nevroendokrinih celicah in je preko pakiranja in sortiranja peptidnih hormonov in nevrohormonov v sekretorne granule (Peinado in sod., 2006) vključen kot nosilec melanin koncentrirajočega hormona (MCH) in proopiomelanokortina (POMC) (Hotta in sod., 2009), hormona, ki nadzorujeta pigmentacijo na endokrini ravni. Glede na to, da so ti geni vključeni v proces pigmentacije pri cebrici in pri miši, so verjetno vključeni tudi v obarvanost pri salmonidih. Do danes je bil pri salmonidih samo dct opisan kot ključni gen pri pretvorbi L-tirozina v melanin (Thorsen in sod., 2006). Od petih različno izraženih genov, vključenih v proces pigmentacije, so kar trije (hdac1, gnaq in dct) posredno ali neposredno vključeni v signalno pot wnt. Aktivacija signalne poti se prične z vezavo proteinov Wnt na membranske receptorje "Frizzled", kar sproži deaktivacijo več-proteinskega kompleksa (Gsk3β-Axin-Apc) in posledično akumulacijo β-katenina v citoplazmi. Z naraščanjem koncentracije β-katenina v citoplazmi nekaj βkatenina preide v celično jedro, kjer se veže na transkripcijska faktorja Lef1/Tcf, kar vodi do izražanja specifičnih genov (Cadigan in Nusse, 1997). Znano je, da je melanogeneza pri živalih odvisna od signalne poti wnt. V embrijih cebrice wnt signalna pot neposredno aktivira gen nacre, ki kodira transkripcijski faktor Mitfa, kar vodi do diferenciacije pigmentih celic v embrijih (Dorsky in sod., 2000). Signalna pot wnt je zelo pomembna za normalen razvoj organizma in je zato zelo natančno uravnavana z različnimi zunajceličnimi in celičnimi mehanizmi. Eden takih celičnih mehanizmov vključuje interakcijo med β-kateninom in Hdac1, ki uravnava delovanje transkripcijskega faktorja Lef1 iz transkripcijskega represorja do transkripcijskega aktivatorja (Billin in sod., 2000). Hdac1 hipoacetilira promotorsko regijo Lef1 transkripcijskega faktorja in ga tako pretvori v transkripcijski represor. Aktivacija Lef1 in od njega odvisnih genov, kot je mitfa, poteka preko β-katenina v dveh korakih (slika 32). Najprej β-katenin odcepi Hdac1 od Lef1 z vezavo na Hdac1 in tvorbo kompleksa β-katenin-Hdac1. V tem koraku se Lef1 derepresira. V drugem koraku pa se β-katenin veže na Lef1, kar vodi do nastanka transkripcijsko aktivnega kompleksa β-katenin-Lef1 (Billin in sod., 2000). Ta kompleks omogoča transkripcijo 78 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 transkripcijskega faktorja Mitfa in posledično aktivacijo promotorja dct (Yasumoto in sod., 2002). Slika 32: Uravnavanje delovanja transkripcijskega faktorja Lef1 preko interakcij β-katenin-Hdac1 Figure 32: Regulation of Lef1 transcription factor through β-catenin-Hdac1 interactions Zmanjšano izražanje hdac1, ki smo ga opazili pri marmorirani postrvi in F3 križancih, verjetno nakazuje na aktivacijo transkripcije gena mitfa s strani signalne poti wnt in posledično diferenciacijo pigmentnih celic. Hkrati pa je tudi povečano izražanje dct pri marmorirani postrvi in F3 križancih verjetno posledica aktivacije transkripcije mitfa s strani wnt signalne poti. Do podobnih zaključkov so prišli pri proučevanju sesalskih celic, pri katerih je wnt signalna pot preko Lef1 povečala izražanje transkripcijskega faktorja Mitfa, čemur je sledila transkripcija gena dct (Lang in sod., 2005; Yasumoto in sod., 2002). Pri signalni poti wnt so v inaktivacijo Gsk3β in akumulacijo β-katenina vključeni tudi G proteini. Gnaq je podenota Gaq, ki sodeluje pri uravnavanju signalne poti wnt preko stabilizacije β-katenina (Liu in sod., 2005). Pri miših je število melanoblastov, prekurzorjev pigmentnih celic, v usnjici nadzorovano neposredno preko aktivnosti Gaq 79 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 (Van Raamsdonk in sod., 2009). Naknadno je bilo dokazano, da mutacije v genu gnaq vodijo do povečanega števila melanocitov v usnjici in posledično do temnejšega fenotipa (Van Raamsdonk in sod., 2004). Pri potočni postrvi so histološke analize kože pokazale večjo gostoto melanofor v usnjici kot pri marmorirani postrvi. Vzporedno so transkripcijske analize pokazale povečano izražanje gena gnaq pri potočni postrvi v primerjavi z marmorirano postrvjo. Povečano izražanje gena gnaq je verjetno odgovorno za povečano število melanofor v usnjici potočne postrvi. vps18 sodeluje pri nastajanju zgodnjih in poznih endosomov ter lizosomov in obenem sodeluje pri nastajanju melanosomov v procesu pigmentacije (Maldonado in sod., 2006). Pri proučevanju mutanta vps18hi2499A pri cebrici, pri katerem je funkcija vps18 onemogočena, so ugotovili, da se rezultat nefunkcionalnosti vps18 kaže v zmanjšani pigmentaciji. Čeprav so melanofore slabše obarvane pri mutantih, pa mutacija ne vpliva na njihovo velikost, obliko in porazdelitev (Maldonado in sod., 2006). Glede na transkripcijski profil vps18 je biogeneza melanosomov zmanjšana pri marmorirani postrvi in F3 križancih, vendar pa velikost, oblika in porazdelitev melanofor niso prizadeti. vps18 deluje na celični ravni v kompleksu HOPS in njegov vpliv na medcelični ravni še ni bil raziskan. Zaradi vsega zgoraj povedanega težko opredelimo neposredno povezavo med izražanjem vps18 in nastankom barvnega vzorca. Pri ribah so do sedaj poročali o izražanju gena scg2a v možganih, hipofizi in gonadah (Miot in sod., 1998; Zhao in sod., 2006). Naša študija je prva, ki kaže na izražanje scg2a v koži rib. V primerjavi s potočno postrvjo je pri marmorirani postrvi in F3 križancih izražanje gena scg2a povečano. Čeprav neposredna vloga scg2a v pigmentaciji še ni bila dokazana, je pri adaptaciji živali na temno ozadje izražanje scg2a povečano in vzporedno z izražanjem pomc v intermedianem predelu hipofize (MonteroHadjadje in sod., 2008). Proteini, kodirani s strani pomc, so prekurzorji hormona αMSH in se poleg hipofize in centralnega živčnega sistema izražajo tudi v melanocitih (Chakraborty in sod., 1996). Glede na to, da hormon α-MSH sodeluje pri fiziološki spremembi barve, predvidevamo, da v koži deluje scg2a kot fiziološki dejavnik barvne spremembe in pomaga pri pakiranju in granulogenezi prekurzorja Pomc (Van Horssen in Martens, 1999). 80 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Večina molekularnih genetskih študij pigmentnih mutantov je osredotočena na izražanje genov v embrionalnem času. Zelo malo študij je osredotočenih na spremembo barve pri odraslih osebkih, ki se dogaja pri marmorirani in potočni postrvi. Pri cebrici sta poznana dva mutanta, jaguar/obelix/kcnj13 (Iwashita in sod., 2006) in leopard/cx41.8 (Watanabe in sod., 2006), ki vplivata na barvni vzorec pri odrasli ribi. Fenotipsko sta ta dva mutanta podobna marmoriranem vzorcu marmorirane postrvi. Pred kratkim sta Watanabe in Kondo (2012) dokazala, da je delecija šestih aminokislin na N-koncu proteina Cx41.8, ki ga kodira gen cx41.8, odgovorna za nastanek labirintnega vzorca pri cebrici (slika 33). Slika 33: Labirinten vzorec pri napihovalki (Tetradon mbu) (zgoraj) in cebrici (spodaj). Vmes je prikazana primerjava med labirintnim vzorcem napihovalke (levo) in labirintnim vzorcem cebrice (desno). Zgoraj v levem kotu je prikazan labirinten vzorec, napovedan s strani modela RD (povzeto po Watanabe in Kondo, 2012) Figure 33: Labyrinth pattern of puffer fish (Tetradon mbu) (above) and zebrafish (below). Comparison between labyrinth pattern of puffer fish (left) and zebrafish (right) is presented in the middle. Labyrinth pattern predicted by RD model is shown in upper left corner (adopted from Watanabe and Kondo, 2012) Nastanek labirintnega vzorca je posledica oviranega delovanja N-konca proteina Cx41.8, ki deluje kot nekakšen zamašek presledkovnega stika (angl. gap junction) (Maeda in sod., 2009; Oshima in sod., 2007). Presledkovni stik, ki ga tvorita dva Cx41.8 proteina, omogoča medcelično interakcijo med pigmentnimi celicami in posledično nastajanje barvnega vzorca (Watanabe in Kondo, 2012). 81 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Gena kcnj13 in cx41.8, ki sta odgovorna za mutiran labirinten vzorec, nismo našli na 32K cDNA mikromreži, ki smo jo uporabili za našo študijo. Kljub temu, da tako jaguar/obelix/kcnj13 kot leopard/cx41.8 mutanti nakazujejo na to, da sta gena kcnj13 in cx41.8 verjetno odgovorna za nastanek marmoriranega vzorca, pa tega za marmorirano postrv na podlagi svoje študije nismo uspeli potrditi. Med mnogimi matematičnimi modeli, ki so jih razvili za napovedovanje oblikovanja barvnega vzorca, najdemo model na osnovi reakcijsko-difuzijskega (RD) mehanizma, ki nastanek barvnega vzorca razloži kot posledico enostavnega molekularnega mehanizma (Turing, 1952, cit. po Kelsh, 2004). V RD modelu sta prisotni dve molekuli z različnima vlogama; ena deluje kot aktivator, druga kot inhibitor. Aktivator sproža lastno sintezo in sintezo inhibitorja, medtem ko inhibitor zavira sintezo aktivatorja. Obe molekuli nato prehajata v sosednje celice v smeri koncentracijskega gradienta. Razmerje med difuzijskimi konstantami teh dveh molekul igra pomembno vlogo pri obnašanju RD modela (Kondo, 2002). Pred kratkim je bila hipoteza mehanizma RD preverjena tudi na živih organizmih (Miyazawa in sod., 2010). Hipotezo so avtorji preverili s križanjem dveh salmonidnih vrst: belo pikčaste zlatovčice (S. leucomaenis) in črno pikčastega masu lososa (O. masou masou). Rezultat križanja so bili potomci-križanci z nenavadnim labirintnim vzorcem, ki je bil enak, kot ga je napovedal RD model (slika 34). Sick in sodelavci (2006) so v svoji raziskavi šli še nekoliko dlje in so dokazali, da je razporeditev dlačnih foliklov pri miših posledica delovanja wnt signalne poti in da je razporeditev dlačnih foliklov enaka, kot jo je napovedal RD model. 82 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Slika 34: Labirinten vzorec pri križancih med belo pikčasto zlatovčico in črno pikčastim masu lososom ter labirinten vzorec kot ga napoveduje model RD (spodaj desno) (povzeto po Miyazawa in sod., 2010) Figure 34: Labyrinthine pattern in hybrids of white-spotted charr and black spotted masu salmon and labyrinthine pattern predicted by RD model (bottom right) (summarized from Miyazawa et al., 2010) Glede na fenotipsko podobnost marmoriranega in labirintnega vzorca in vključenost različno izraženih genov v wnt signalni poti, lahko zaključimo, da nastanek marmoriranega vzorca po vsej verjetnosti temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu in je odvisen od wnt signalne poti. Čeprav smo našli le tri različno izražene gene vključene v signalno pot wnt, vključenost nekaterih ključnih genov te signalne poti (wnt, β-katenin, mitfa,...) pri nastanku marmoriranega vzorca ostaja neznanka. Za natančno opredelitev regulatorne poti, ki sproži in ohranja marmorirani vzorec, so potrebne še nadaljnje analize kandidatnih genov, ki smo jih identificirali v naši študiji, ter ostalih ključnih genov v signalni poti wnt. Prav tako ostajata neznanki gena cx41.8 in kcnj13, ki smo ju že poskušali pomnožiti in pridobiti sekvenco, vendar žal neuspešno. 83 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 6 POVZETEK (SUMMARY) 6.1 POVZETEK Barvna raznolikost, ki se pojavlja pri ribah, je posledica večjega števila različnih tipov pigmentnih celic in obenem tudi večjega nabora genov zaradi podvojitve genoma, ki se je pri teleostih dogodila pred 320-350 milijoni let. Salmonidi, kamor se uvrščajo tudi postrvi iz rodu Salmo in Oncorhyncus, so fenotipsko zelo raznoliki tudi zaradi tetraploidizacije genoma, ki se je zgodila pred ~100 milijoni let (Allendorf in Thorgaard, 1984, cit. po Braasch in sod., 2008). Zelo malo je znanega o razlikah v obarvanosti kože ali barvnem vzorcu pri salmonidih. Za obarvanost salmonidov so odgovorni trije tipi kromatofor; melanofore, ksantofore in iridofore, ki se lahko nahajajo v usnjici kot samostojne enote ali pa so povezane v t.i. kromatoforno enoto (Hawkes, 1974a). S pomočjo mutantov je bilo do danes pri salmonidih identificiranih 13 genov, ki so vključeni v obarvanost in nastanek vzorca (Braasch in sod., 2007; Parichy in sod., 2000). Na osnovi morfologije je bilo v rodu Salmo in Oncorhynchus skupaj opisanih več kot 50 vrst postrvi (Kottelat in Freyhof, 2007), kar uvršča postrvi med najbolj raznolike organizme med vretenčarji. Potrjena je bila tudi velika variabilnost na genetskem nivoju, kjer so raziskovalci ugotovili, da je pri postrveh iz rodu Salmo genotipska različnost povezana z geografsko porazdelitvijo (Bernatchez, 2001; Cortey in sod., 2004). Za proučevani model smo izbrali marmorirano postrv, ki je zaradi njenega karakterističnega barvnega vzorca in razpoložljivosti vzorcev F2 in F3 generacije nadzorovanega križanja med marmorirano in potočno postrvjo zelo primerna za proučevanje obarvanosti in nastanka barvnega vzorca. Namen naše študije je bil identificirati kandidatne gene za specifično obarvanost pri marmorirani postrvi. Obenem nas je zanimalo, če se različna obarvanost pri postrveh kaže tudi v strukturni različnosti kože. Strukturna različnost kože se je kazala v nekoliko debelejši povrhnjici pri marmorirani postrvi kot pri potočni postrvi, ki se je pri obeh vrstah s starostjo postopoma debelila (p < 0,05). Poleg razlik v debelini povrhnjice so razlike v strukturi kože med 84 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 marmorirano in potočno postrvjo omejene na razlike v velikosti in pogostnosti melanofor v usnjici. V naši študiji so bile melanofore marmorirane postrvi v povprečju večje kot pri potočni postrvi. Njihova gostota se s starostjo ni spreminjala in je bila za trikrat manjša kot pri potočni postrvi. Zaradi nespremenjene gostote melanofor in povečevanja premera melanofor s starostjo marmorirane postrvi, je nastanek marmoriranega vzorca v večji meri posledica hipertrofije kot pa hiperplazije pigmentnih celic. Pri odraslih organizmih je bila v svetlih predelih marmoriranega vzorca gostota melanofor zelo nizka, ponekod so bile celo odsotne. Fenotipsko strukturno različnost smo preverili še z genetskega stališča, kjer smo za genetsko medvrstno razlikovanje uporabili SNP označevalce. Na dveh lokusih smo odkrili specifične alele pri marmoriranih postrveh, ki so izvirale iz geografsko ločenih populacij soškega porečja in marmoriranih postrveh iz ribogojnice Tagliamento. Dejstvo, da ti aleli niso bili prisotni pri potočnih postrveh iz štirih različnih evropskih porečij, nakazuje, da so specifični za marmorirano postrv. Fenotipska in genotipska povezava je bila zelo nizka pri obeh lokusih, kar niti ne preseneča, saj je pri obeh genih šlo za polimorfizme, ki se nahajajo v nekodirajoči regiji. Čeprav v naši študiji poročamo o malem številu polimorfizmov, pa ti novi jedrni označevalci predstavljajo koristne diagnostične označevalce za karakterizacijo posameznikov v hibridnih conah marmorirane in potočne postrvi. S pomočjo transkripcijskih analiz smo identificirali sedem genov. Za dva (kita in eif3ea) od teh sedmih genov ne moremo zaključiti, da sta vključena v proces nastanka marmoriranega vzorca. Od preostalih petih genov so bili trije geni (hdac1, gnaq in dct) vključeni neposredno ali posredno v wnt signalno pot, ki je pri živalih odgovorna za melanogenezo. Delovanje signalne poti wnt je bilo teoretično podprto z računalniškim modelom, ki temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu (Miyazawa in sod., 2010; Sick in sod., 2006). Glede na fenotipsko podobnost marmoriranega in labirintnega vzorca, ki ga napoveduje reakcijsko-difuzijski model, in vključitve signalne poti wnt, nastanek marmoriranega vzorca po vsej verjetnosti temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu in je odvisen od signalne poti wnt. 85 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Preostala dva gena (vps18 in scg2a), katerih transkripcijski profil se je razlikoval med marmorirano in potočno postrvjo, pa sta po vsej verjetnosti vključena kot dejavnika fiziološke barvne spremembe. vps18 se vključuje v sintezo melanosomov, medtem ko je scg2a odgovoren za pakiranje in granulogenezo proopiomelanokortina (Pomc), prekurzorja α-MSH, ki igra glavno vlogo pri razpršitvi melanosomov v melanoforah. V naši študiji smo dokazali strukturno različnost kože med osebkoma, ki sta si fenotipsko raznolika, a filogenetsko zelo sorodna. Seveda se ta različnost kaže tudi v različnem izražanju genov, vključenih v procese obarvanja in nastanka barvnih vzorcev. V delu smo uspešno prikazali različno izražanje genov vključenih v proces obarvanja, med katerimi je nekaj genov vključenih v wnt signalno pot. Nastanek marmoriranega barvnega vzorca je po vsej verjetnosti posledica delovanja wnt signalne poti in temelji na reakcijsko-difuzijskem mehanizmu. 6.2 SUMMARY The colour diversity in fish is due to a different types of pigment cells and the large number of pigment genes resulting of fish genome duplication that occured ~320 to 350 million years ago. Salmonids, including trout, were subjected to another genome duplication event that took place ~100 million years ago, and is responsible for extensive phenotypic diversity of the whole family. Very little is known about differences in skin colouration and colour pattern formation in salmonids, for which, three types of chromatophores (melanophores, xanthophores and iridophores) are responsible. These pigment cells are either located in dermis as a single unit or they form a chromatophore unit (Hawkes, 1974a). Until today, 13 genes were identified in salmonids that are involved in the colouration and pattern formation (Braasch in sod., 2007; Parichy in sod., 2000). Based on morphology more than 50 species of trout were described together in genus Salmo and Oncorhynchus (Kottelat in Freyhof, 2007). The genetic diversity was confirmed by different authors, who found that genetic differences are geographical determined (Bernatchez, 2001; Cortey in sod., 2004). Marble trout was used in our study due to its characteristic colour pattern and availability of samples of F1, F2 and 86 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 F3 generations of crosses between marble and brown trout. The aim of our study are identification of candidate genes responsible for marble pattern formation in marble trout. We also tended to perform histological analysis of skin to investigate if different colouration in trout is attributed to structural diversity of skin. Comparing marble and brown trout skin, we showed that structural diversity of skin in marble trout was characterized by slightly thicker epidermis than in brown trout, which gradually increased with age in both species (p < 0.05). Beside the differences in thickness of epidermis, structural diversity of skin in marble and brown trout was limited to differences in size and density of melanophores in the dermis. The present study reveales that melanophores are larger in marble trout than in brown trout. Their average density was more or less constant across all age classes and was three times lower when compared to brown trout. Maximum diameter of melanophores in marble trout increases with age, while the density of melanophores is more or less the same, which most likely indicates that marble colour pattern formation is more the result of hypertrophy than hyperplasia of pigment cells. In adult marbled individuals in light areas of marble pattern melanophores at low density are present or even absent. To assess phenotypic structural diversity from genetic perspective, SNP markers selected from five candidate genes with possible impact on colour pattern formation in model organisms (e.g., D. rerio) were tested for differences between the species. At two loci (pmela, smtl), we found specific alleles for geographicaly seperate populations of marble trout in the Soča basin and in the fish farm in Tagliamento, Italy. These alleles were not present in brown trout of any of four different lineages, indicating that they are private for marble trout. Correlation between colour pattern and genotypes was not significant at either loci, which is not suprising, since polymorphisms in both genes were located in non-coding region. Although we report on a small number of SNPs, these new markers represent a valuable and useful diagnostic contribution for discerning marble trout from their hybrids with brown trout. With transcription analysis, we identified seven genes that are differentialy expressed between marble and brown trout and are involved in the biological process of 87 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 pigmentation. For two (kita and eif3ea) of these seven genes we can not conclude that are involved in marble pattern formation. Of the remaining five genes, three (hdac1, gnaq and dct) were involved directly or indirectly in the wnt signaling pathway, which is known to influence melanogenesis in animals. Function of the wnt signaling pathway has been theoretically supported by computer model based on reaction-diffusion mechanism (Miyazawa in sod., 2010; Sick in sod., 2006). Due to phenotypic similarity of marble colour pattern and labyrinthine colour pattern, and participation of differentially expressed genes in wnt signaling pathway, it can be concluded that formation of marble colour pattern is probably based on a raction-diffusion mechanism and depends upon wnt signaling pathway. The remainig two genes (vps18 and scg2a), whose transcription profile differed between marble and brown trout, are probably involved as factors of physiological colour change. vps18 is involved in the synthesis of melanosomes, while scg2a is responsible for packaging and granulogenesis of proopiomelanocortin (Pomc) the precursor of a αMSH, which plays a major role in the dispersion of melanosomes in melanophores. In our study, we demonstrated structural difference of skin between two phenotipically diverse but phylogenetically closely related species. This diversity is also reflected through different expression of genes involved in the colouration and formation of colour pattern. We demonstrated that the formation of marble colour pattern depends on wnt signaling pathway and that origin of marble colour pattern is based on reactiondiffusion mechanism. 88 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 7 VIRI Adachi K., Kato K., Wakamatsu K., Ito S., Ishimaru K., Hirata T., Murata O., Kumai H. 2005. The histological analysis, colorimetric evaluation, and chemical quantification of melanin content in 'suntanned' fish. Pigment Cell Research, 18, 6: 465-468 Behnke R.J. 1992. Native trout of western North America. American Fisheries Society: 275 str. Bernatchez L. 2001. The evolutionary history of brown trout (Salmo trutta L.) inferred from phylogeographic, nested clade, and mismatch analyses of mitochondrial DNA variation. Evolution, 55: 351-379 Billin A.N., Thirlwell H., Ayer D.E. 2000. beta-catenin-histone deacetylase interactions regulate the transition of LEF1 from a transcriptional repressor to an activator. Molecular and Cellular Biology, 20, 18: 6882-6890 Bjerkeng B., Hatlen B., Jobling M. 2000. Astaxanthin and its metabolites idoxanthin and crustaxanthin in flesh, skin, and gonads of sexually immature and maturing Arctic charr (Salvelinus alpinus (L.)). Comparative Biochemistry and Physiology B-Biochemistry & Molecular Biology, 125, 3: 395-404 Bjerkeng B., Storebakken T., Liaaenjensen S. 1992. Pigmentation of rainbow trout from start feeding to sexual-maturation. Aquaculture, 108, 3-4: 333-346 Blanc J.M., Chevassus B., Krieg F. 1994. Inheritance of the number of red spots on the skin of the brown trout. Aquatic Living Resources, 7, 2: 133-136 Blanc J.M., Poisson H., Quillet E. 2006. A blue variant in the rainbow trout, Oncorhynchus mykiss Walbaum. Journal of Heredity, 97, 1: 89-93 Boecklen W.J., Howard D.J. 1997. Genetic analysis of hybrid zones: Numbers of markers and power of resolution. Ecology, 78, 8: 2611-2616 Braasch I., Brunet F., Volff J.N., Schartl M. 2009. Pigmentation pathway evolution after whole-genome duplication in fish. Genome Biology and Evolution, 1: 479-493 Braasch I., Salzburger W., Meyer A. 2006. Asymmetric evolution in two fishspecifically duplicated receptor tyrosine kinase paralogons involved in teleost coloration. Molecular Biology and Evolution, 23, 6: 1192-1202 Braasch I., Schartl M., Volff J.-N. 2007. Evolution of pigment synthesis pathways by gene and genome duplication in fish. BMC Evolutionary Biology, 7, 1: 74 Braasch I., Volff J.N., Schartl M. 2008. The evolution of teleost pigmentation and the fish-specific genome duplication. Journal of Fish Biology, 73, 8: 1891-1918 89 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Budi E.H., Patterson L.B., Parichy D.M. 2011. Post-embryonic nerve-associated precursors to adult pigment cells: Genetic requirements and dynamics of morphogenesis and differentiation. Plos Genetics, 7, 5: e1002044 Busca R., Ballotti R. 2000. Cyclic AMP a key messenger in the regulation of skin pigmentation. Pigment Cell Research, 13, 2: 60-69 Cadigan K.M., Nusse R. 1997. Wnt signaling: a common theme in animal development. Genes & Development, 11, 24: 3286-3305 Chakraborty A.K., Funasaka Y., Slominski A., Ermak G., Hwang J., Pawelek J.M., Ichihashi M. 1996. Production and release of proopiomelanocortin (POMC) derived peptides by human melanocytes and keratinocytes in culture: Regulation by ultraviolet B. Biochimica Et Biophysica Acta-Molecular Cell Research, 1313, 2: 130-138 Colihueque N. 2010. Genetics of salmonid skin pigmentation: clues and prospects for improving the external appearance of farmed salmonids. Reviews in Fish Biology and Fisheries, 20, 1: 71-86 Cooper C.D., Raible D.W. 2009. Mechanisms for reaching the differentiated state: Insights from neural crest-derived melanocytes. Seminars in Cell & Developmental Biology, 20, 1: 105-110 Cortey M., Pla C., García-Marín J.L. 2004. Historical biogeography of Mediterranean trout. Molecular Phylogenetics and Evolution, 33, 3: 831-844 Dorsky R.I., Raible D.W., Moon R.T. 2000. Direct regulation of nacre, a zebrafish MITF homolog required for pigment cell formation, by the Wnt pathway. Genes & Development, 14, 2: 158-162 Elworthy S., Lister J.A., Carney T.J., Raible D.W., Kelsh R.N. 2003. Transcriptional regulation of mitfa accounts for the sox10 requirement in zebrafish melanophore development. Development, 130, 12: 2809-2818 Fedorow H., Tribl F., Halliday G., Gerlach A., Riederer P., Double K.L. 2005. Neuromelanin in human dopamine neurons: Comparison with peripheral melanins and relevance to Parkinson's disease. Progress in Neurobiology, 75, 2: 109-124 Ford M.J. 2000. Effects of natural selection on patterns of DNA sequence variation at the transferrin, somatolactin, and p53 genes within and among chinook salmon (Oncorhynchus tshawytscha) populations. Molecular Ecology, 9, 7: 843-855 Foty R.A., Pfleger C.M., Forgacs G., Steinberg M.S. 1996. Surface tensions of embryonic tissues predict their mutual envelopment behavior. Development, 122, 5: 1611-1620 90 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Fujii R. 1993. Cytophysiology of fish chromatophores. International Review of Cytology, 143: 191-255 Fujii R. 2000. The regulation of motile activity in fish chromatophores. Pigment Cell Research, 13, 5: 300-319 Fujii R., Oshima N. 1986. Control of chromatophore movements in teleost fish. Zoological Science, 3: 13-47 Fukamachi S., Sugimoto M., Mitani H., Shima A. 2004. Somatolactin selectively regulates proliferation and morphogenesis of neural-crest derived pigment cells in medaka. PNAS, 101, 29: 10661-10666 Gharbi K., Gautier A., Danzmann R.G., Gharbi S., Sakamoto T., Hoyheim B., Taggart J.B., Cairney M., Powell R., Krieg F., Okamoto N., Ferguson M.M., Holm L.E., Guyomard R. 2006. A linkage map for brown trout (Salmo trutta): Chromosome homeologies and comparative genome organization with other salmonid fish. Genetics, 172, 4: 2405-2419 Goudet J. 2001. FSTAT, a program to estimate and test gene diversities and fixation indices. http://www2.unil.ch/popgen/softwares/fstat.htm (23. jul. 2007) Grzmil M., Whiting D., Maule J., Anastasaki C., Amatruda J.F., Kelsh R.N., Norbury C.J., Patton E.E. 2007. The INT6 cancer gene and MEK signaling pathways converge during zebrafish development. Plos One, 2, 9: e959 Guyonneau L., Murisier F., Rossier A., Moulin A., Beermann F. 2004. Melanocytes and pigmentation are affected in dopachrome tautomerase knockout mice. Molecular and Cellular Biology, 24, 8: 3396-3403 Hamre K., Holen E., Moren M. 2007. Pigmentation and eye migration in Atlantic halibut (Hippoglossus hippoglossus L.) larvae: new findings and hypotheses. Aquaculture Nutrition, 13, 1: 65-80 Hamre K., Moren M., Solbakken J., Opstad I., Pittman K. 2005. The impact of nutrition on metamorphosis in Atlantic halibut (Hippoglossus hippoglossus L.). Aquaculture, 250, 3-4: 555-565 Harris J.E., Hunt S. 1975. The fine structure of the epidermis of two species of salmonid fish, the Atlantic salmon (Salmo salar L.) and the brown trout (Salmo trutta L.). Cell and Tissue Research, 163, 4: 535-543 Hawkes J.W. 1974a. The structure of fish skin II. The chromatophore unit. Cell and Tissue Research, 149: 159-172 Hawkes J.W. 1974b. Structure of fish skin: I. General organization. Cell and Tissue Research, 149, 2: 147-158 91 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Hoek K.S., Schlegel N.C., Eichhoff O.M., Widmer D.S., Praetorius C., Einarsson S.O., Valgeirsdottir S., Bergsteinsdottir K., Schepsky A., Dummer R., Steingrimsson E. 2008. Novel MITF targets identified using a two-step DNA microarray strategy. Pigment Cell & Melanoma Research, 21, 6: 665-676 Hoekstra H.E. 2006. Genetics, development and evolution of adaptive pigmentation in vertebrates. Heredity, 97, 3: 222-234 Hotta K., Hosaka M., Tanabe A., Takeuchi T. 2009. Secretogranin II binds to secretogranin III and forms secretory granules with orexin, neuropeptide Y, and POMC. Journal of Endocrinology, 202, 1: 111-121 Hou L., Arnheiter H., Pavan W.J. 2006. Interspecies difference in the regulation of melanocyte development by SOX10 and MITF. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 103, 24: 9081-9085 Huang D.W., Sherman B.T., Lempicki R.A. 2009. Systematic and integrative analysis of large gene lists using DAVID bioinformatics resources. Nature Protocols, 4, 1: 44-57 Ignatius M.S., Moose H.E., El-Hodiri H.M., Henion P.D. 2008. colgate/hdac1 repression of foxd3 expression is required to permit mitfa-dependent melanogenesis. Developmental Biology, 313, 2: 568-583 Iwashita M., Watanabe M., Ishii M., Chen T., Johnson S.L., Kurachi Y., Okada N., Kondo S. 2006. Pigment pattern in jaguar/obelix zebrafish is caused by a Kir7.1 mutation: Implications for the regulation of melanosome movement. Plos Genetics, 2, 11: 1861-1870 Jacobson E.S. 2000. Pathogenic roles for fungal melanins. Clinical Microbiology Reviews, 13, 4: 708-717 Jesuthasan S. 1996. Contact inhibition collapse and pathfinding of neural crest cells in the zebrafish trunk. Development, 122, 1: 381-389 Jug T., Berrebi P., Snoj A. 2005. Distribution of non-native trout in Slovenia and their introgression with native trout populations as observed through microsatellite DNA analysis. Biological Conservation, 123, 3: 381-388 Jug T., Dovc P., Pohar J., Snoj A. 2004. RAPD analysis as a tool for discriminating marble trout from hybrids (marble trout x brown trout) in the zones of hybridization. Journal of Animal Breeding and Genetics, 121, 3: 156-162 Kaleta K. 2009. Morphological analysis of chromatophores in the skin of trout. Bulletin of the Veterinary Institute in Pulawy, 53, 1: 117-121 92 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Kaweewat K., Hofer R. 1997. Effect of UV-B radiation on goblet cells in the skin of different fish species. Journal of Photochemistry and Photobiology B-Biology, 41, 3: 222-226 Ke X.Y., Collins A., Ye S. 2001. PIRA PCR designer for restriction analysis of single nucleotide polymorphisms. Bioinformatics, 17, 9: 838-839 KEGG. 2012. KEGG: Kyoto Encyclopedia of Genes and Genomes. http://www.kegg.jp/ (13. jan. 2012) Kelsh R.N. 2004. Genetics and Evolution of Pigment Patterns in Fish. Pigment Cell Research, 17, 4: 326-336 Kelsh R.N., Brand M., Jiang Y.J., Heisenberg C.P., Lin S., Haffter P., Odenthal J., Mullins M.C., van Eeden F.J., Furutani-Seiki M., Granato M., Hammerschmidt M., Kane D.A., Warga R.M., Beuchle D., Vogelsang L., Nüsslein-Volhard C. 1996. Zebrafish pigmentation mutations and the processes of neural crest development. Development, 123: 369-389 Kelsh R.N., Harris M.L., Colanesi S., Erickson C.A. 2009. Stripes and belly-spots-A review of pigment cell morphogenesis in vertebrates. Seminars in Cell & Developmental Biology, 20, 1: 90-104 Kincaid H.L. 1975. Iridescent metallic blue color variant in rainbow trout. Journal of Heredity, 66, 2: 100-101 Knoz J., Halacka K., Brabec H. 1990. Morphometry of the epidermis of brown trout (Salmo trutta m. fario). Folia Zoologica, 39, 3: 269-278 Kondo S. 2002. The reaction-diffusion system: a mechanism for autonomous pattern formation in the animal skin. Genes to Cells, 7, 6: 535-541 Koop B.F., von Schalburg K.R., Leong J., Walker N., Lieph R., Cooper G.A., Robb A., Beetz-Sargent M., Holt R.A., Moore R., Brahmbhatt S., Rosner J., Rexroad C.E., McGowan C.R., Davidson W.S. 2008. A salmonid EST genomic study: genes, duplications, phylogeny and microarrays. BMC Genomics, 9: 545 Kottelat M., Freyhof J. 2007. Handbook of European freshwater fishes. Cornol, Switzerland and Berlin, Germany, Kottelat and Freyhof: 646 str. Lang D., Lu M.M., Huang L., Engleka K.A., Zhang M.Z., Chu E.Y., Lipner S., Skoultchi A., Millar S.E., Epstein J.A. 2005. Pax3 functions at a nodal point in melanocyte stem cell differentiation. Nature, 433, 7028: 884-887 Leclercq E., Taylor J.F., Migaud H. 2010. Morphological skin colour changes in teleosts. Fish and Fisheries, 11, 2: 159-193 93 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Lin J.Y., Fisher D.E. 2007. Melanocyte biology and skin pigmentation. Nature, 445, 7130: 843-850 Lister J.A., Robertson C.P., Lepage T., Johnson S.L., Raible D.W. 1999. nacre encodes a zebrafish microphthalmia-related protein that regulates neural-crest-derived pigment cell fate. Development, 126, 17: 3757-3767 Liu X.X., Rubin J.S., Kimmel A.R. 2005. Rapid, Wnt-induced changes in GSK3 beta associations that regulate beta-catenin stabilization are mediated by G alpha proteins. Current Biology, 15, 22: 1989-1997 Maderspacher F., Nusslein-Volhard C. 2003. Formation of the adult pigment pattern in zebrafish requires leopard and obelix dependent cell interactions. Development, 130, 15: 3447-3457 Maeda S., Nakagawa S., Suga M., Yamashita E., Oshima A., Fujiyoshi Y., Tsukihara T. 2009. Structure of the connexin 26 gap junction channel at 3.5 angstrom resolution. Nature, 458, 7238: 597-U61 Maldonado E., Hernandez F., Lozano C., Castro M.E., Navarro R.E. 2006. The zebrafish mutant vps18 as a model for vesicle-traffic related hypopigmentation diseases. Pigment Cell Research, 19, 4: 315-326 Mills M.G., Nuckels R.J., Parichy D.M. 2007. Deconstructing evolution of adult phenotypes: genetic analyses of kit reveal homology and evolutionary novelty during adult pigment pattern development of Danio fishes. Development, 134, 6: 1081-1090 Miot S., Le Goff P., Duval J. 1998. Evidence for the presence of a secretogranin IIrelated protein in rainbow trout pituitary. V: Trends in Comparative Endocrinology and Neurobiology - from Molecular to Integrative Biology. Vaudry H., Tonon M.C., Roubos E.W., deLoof A. (eds.). New York, The New York Academy of Sciences: 508-509 Miyazawa S., Okamoto M., Kondo S. 2010. Blending of animal colour patterns by hybridization. Nature Communications, 1: 66 Montero-Hadjadje M., Vaingankar S., Elias S., Tostivint H., Mahata S.K., Anouar Y. 2008. Chromogranins A and B and secretogranin II: evolutionary and functional aspects. Acta Physiologica, 192, 2: 309-324 Nagai M., Oshima N., Fujii R. 1986. A comparative study of melanin-concentrating hormone (MCH) action on teleost melanophores. Biological Bulletin, 171, 2: 360370 Nagaishi H., Oshima N. 1989. Neural control of motile activity of light-sensitive iridophores in the neon tetra. Pigment Cell Research, 2, 6: 485-492 94 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Nakamura K., Ozaki A., Akutsu T., Iwai K., Sakamoto T., Yoshizaki G., Okamoto N. 2001. Genetic mapping of the dominant albino locus in rainbow trout (Oncorhynchus mykiss). Molecular Genetics and Genomics, 265, 4: 687-693 Negishi S. 1985. Light response of cultured melanophores of teleost adult fish, Oryzias latipes. Journal of Experimental Zoology, 236, 3: 327-333 Ohta T., Sugimoto S. 1980. Leucosome dispersion under light in medaka leucophores. Japanese Journal of Ichthyology, 27, 1: 72-76 Oshima A., Tani K., Hiroaki Y., Fujiyoshi Y., Sosinsky G.E. 2007. Three-dimensional structure of a human connexin26 gap junction channel reveals a plug in the vestibule. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 104, 24: 10034-10039 Oshima N., Kasukawa H., Fujii R., Wilkes B.C., Hruby V.J., Hadley M.E. 1986. Action of melanin-concentrating hormone (MCH) on teleost chromatophores. General and Comparative Endocrinology, 64, 3: 381-388 Oshima N., Nakata E., Kamagata M.S. 1998. Light-induced pigment aggregation in xanthophores of the medaka, Oryzias latipes. Pigment Cell Research, 11, 6: 362367 Oshima N., Yokozeki A. 1999. Direct control of pigment aggregation and dispersion in tilapia erythrophores by light. Zoological Science, 16: 51-54 Parichy D.M. 2003. Pigment patterns: fish in stripes and spots. Current Biology, 13, 24: R947-R950 Parichy D.M. 2006. Evolution of danio pigment pattern development. Heredity, 97, 3: 200-210 Parichy D.M., Ransom D.G., Paw B., Zon L.I., Johnson S.L. 2000. An orthologue of the kit-related gene fms is required for development of neural crest-derived xanthophores and a subpopulation of adult melanocytes in the zebrafish, Danio rerio. Development, 127, 14: 3031-3044 Parichy D.M., Rawls J.F., Pratt S.J., Whitfield T.T., Johnson S.L. 1999. Zebrafish sparse corresponds to an orthologue of c-kit and is required for the morphogenesis of a subpopulation of melanocytes, but is not essential for hematopoiesis or primordial germ cell development. Development, 126, 15: 3425-3436 Parichy D.M., Turner J.M., Parker N.B. 2003. Essential role for puma in development of postembryonic neural crest-derived cell lineages in zebrafish. Developmental Biology, 256, 2: 221-241 95 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Peinado J.R., Vazquez-Martinez R., Cruz-Garcia D., Ruiz-Navarro A., Anouar Y., Tonon M.C., Vaudry H., Gracia-Navarro F., Castano J.P., Malagon M.M. 2006. Differential expression and processing of chromogranin a and secretogranin II in relation to the secretory status of endocrine cells. Endocrinology, 147, 3: 14081418 Pfaffl M.W., Horgan G.W., Dempfle L. 2002. Relative expression software tool (REST (c)) for group-wise comparison and statistical analysis of relative expression results in real-time PCR. Nucleic Acids Research, 30, 9: e36 Povž M., Jesenšek D., Berrebi P., Crivelli A.J. 1996. The marble trout, Salmo trutta marmoratus; Cuvier 1817, in the Soča river basin, Slovenia. Le Sambuc, Tour duValat: 65 str. Rakers S., Gebert M., Uppalapati S., Meyer W., Maderson P., Sell A.F., Kruse C., Paus R. 2010. 'Fish matters': the relevance of fish skin biology to investigative dermatology. Experimental Dermatology, 19, 4: 313-324 Rapley R., Harbron S. 2004. Molecular analysis and genome discovery. West Sussex, John Wiley & Sons Ltd: 372 str. Rawls J.F., Johnson S.L. 2003. Temporal and molecular separation of the kit receptor tyrosine kinase's roles in zebrafish melanocyte migration and survival. Developmental Biology, 262, 1: 152-161 Saldana-Caboverde A., Kos L. 2010. Roles of endothelin signaling in melanocyte development and melanoma. Pigment Cell & Melanoma Research, 23, 2: 160-170 Santiago A., Erickson C.A. 2002. Ephrin-B ligands play a dual role in the control of neural crest cell migration. Development, 129, 15: 3621-3632 SAS Institute Inc. 2002. Statistical Analysis System. The SAS System for Windows, Version 90. Cary, NC, USA Schliwa M. 1986. Pigment Cells. V: Biology of the Integument 2, Vertebrates. BereiterHahn J., Matoltsy A.G., Richards K.S. (eds.). Berlin Heidelberg, Springer-Verlag: 65-77 Seegers U., Meyer W. 2009. A comparative view of the fundamentals of the structure and function of fish skin. Kleintierpraxis, 54, 2: 73-87 Sick S., Reinker S., Timmer J., Schlake T. 2006. WNT and DKK determine hair follicle spacing through a reaction-diffusion mechanism. Science, 314, 5804: 1447-1450 Sivka U., Halačka K., Sušnik Bajec S. 2012. Morphological differences in skin of marble trout Salmo marmoratus and of brown trout Salmo trutta. Folia Histochemica et Cytobiologica, 50, 2: 255-262 96 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Skaala Ø., Solberg G. 1997. Biocheical genetic variability and taxonomy of a marmorated salmonid in River Otra, Norway. Nordic Journal of Freshwater Research, 73: 3-12 Storebakken T., No H.K. 1992. Pigmentation of rainbow-trout. Aquaculture, 100, 1-3: 209-229 Sugimoto M. 2002. Morphological color changes in fish: Regulation of pigment cell density and morphology. Microscopy Research and Technique, 58, 6: 496-503 Sugimoto M., Uchida N., Hatayama M. 2000. Apoptosis in skin pigment cells of the medaka, Oryzias latipes (Teleostei), during long-term chromatic adaptation: the role of sympathetic innervation. Cell and Tissue Research, 301, 2: 205-216 Sugimoto M., Yuki M., Miyakoshi T., Maruko K. 2005. The influence of long-term chromatic adaptation on pigment cells and striped pigment patterns in the skin of the zebrafish, Danio rerio. Journal of Experimental Zoology Part a-Comparative Experimental Biology, 303A, 6: 430-440 Susnik S., Sivka U., Snoj A. 2008. A set of nuclear DNA markers diagnostic for marble trout, Salmo marmoratus. Aquaculture, 285, 1-4: 260-263 Thompson J.D., Higgins D.G., Gibson T.J. 1994. CLUSTAL-W: improving the sensitivity of progressive multiple sequence alignment through sequence weighting, position-specific gap penalties and weight matrix choice. Nucleic Acids Research, 22, 22: 4673-4680 Thorsen J., Hoyheim B., Koppang E.O. 2006. Isolation of the Atlantic salmon tyrosinase gene family reveals heterogenous transcripts in a leukocyte cell line. Pigment Cell Res, 19, 4: 327-336 Van Horssen A.M., Martens G.J.M. 1999. Biosynthesis of secretogranin II in Xenopus intermediate pituitary. Molecular and Cellular Endocrinology, 147, 1-2: 57-64 Van Raamsdonk C.D., Barsh G.S., Wakamatsu K., Ito S. 2009. Independent regulation of hair and skin color by two G protein-coupled pathways. Pigment Cell & Melanoma Research, 22, 6: 819-826 Van Raamsdonk C.D., Fitch K.R., Fuchs H., de Angelis M.H., Barsh G.S. 2004. Effects of G-protein mutations on skin color. Nature Genetics, 36, 9: 961-968 Visconti M.A., Castrucci A.M. 1993. Melanotropin receptors in the cartilaginous fish, Potamotrygon reticulatus and in the lungfish, Lepidosiren paradoxa. Comparative Biochemistry and Physiology, 106: 523-528 Visconti M.A., Ramanzini G.C., Camargo C.R., Castrucci A.M.L. 1999. Elasmobranch color change: A short review and novel data on hormone regulation. Journal of Experimental Zoology, 284, 5: 485-491 97 Sivka U. Genetsko ozadje procesa obarvanja in nastanka barvnega vzorca pri postrveh. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Watanabe M., Iwashita M., Ishii M., Kurachi Y., Kawakami A., Kondo S., Okada N. 2006. Spot pattern of leopard Danio is caused by mutation in the zebrafish connexin41.8 gene. Embo Reports, 7, 9: 893-897 Watanabe M., Kondo S. 2012. Changing clothes easily: connexin41.8 regulates skin pattern variation. Pigment Cell & Melanoma Research: doi: 10.1111/j.1755148X.2012.00984.x Whitear M. 1986a. Dermis. V: Biology of the Integument 2, Vertebrates. Bereiter-Hahn J., Matoltsy A.G., Richards K.S. (eds.). Berlin Heidelberg, Springer-Verlag: 39-64 Whitear M. 1986b. Epidermis. V: Biology of the Integument 2, Vertebrates. BereiterHahn J., Matoltsy A.G., Richards K.S. (eds.). Berlin Heidelberg, Springer-Verlag: 8-38 Witkowski A., Kaleta K., Kuryszko J., Kusznierz J. 2004. Histological structure of the skin of Arctic charr, Salvelinus alpinus (L.) from Spitsbergen. Acta Ichthyologica et Piscatoria, 34: 241-251 Wolf J. 1954. Mikroskopická technika. Praha, SZdN: 428 Yamaguchi M., Yoshimoto E., Kondo S. 2007. Pattern regulation in the stripe of zebrafish suggests an underlying dynamic and autonomous mechanism. PNAS, 104, 12: 4790-4793 Yamamoto A., Nagura J., Omori Y., Haga M. 1999. Albinism in the cultured Amago Salmon, Oncorhynchus masou ishikawai. Suisan Zoshoku, 47: 43-47 Yasumoto K., Takeda K., Saito H., Watanabe K., Takahashi K., Shibahara S. 2002. Microphthalmia-associated transcription factor interacts with LEF-1, a mediator of Wnt signaling. Embo Journal, 21, 11: 2703-2714 Zaccone G., Kapoor B.G., Fasulo S., Ainis L. 2001. Structural, histochemical and functional aspects of the epidermis of fishes. Advances in Marine Biology, Vol 40, 40: 253-348 Zhao E., Basak A., Crump K., Trudeau V.L. 2006. Proteolytic processing and differential distribution of secretogranin-II in goldfish. General and Comparative Endocrinology, 146, 2: 100-107 98 ZAHVALA Najprej bi se zahvalila svoji družini, tisti pravi družini, ki je tiho trpela moje žolčne izlive in me bodrila v trenutkih, ko je morala pometala z mano po tleh. Hvala Iztoku in najinama sončkoma Eonu in Naji, ki sta me spomnila na pozabljen, čarobni, otroški svet. Hvala rodiški ribiški družini, v prvi vrsti moji mentorici Simoni Sušnik Bajec in Alešu Snoju, ki je pogumno vskočil na mesto mentorja ob odsotnosti Simone. Hvala vama za vse kažipote in podporo na mojem doktorskem popotovanju. Hvala preostali ribiški klapi za smeh in tarnanje nad zlobno usodo. Hvala Dušanu Jesenšku in RD Tolmin za vzorce marmorirane postrvi in križance F2 in F3 generacije. Zahvala gre tudi RD Bled in ribogojnici Povodje za vzorce potočne postrvi. In nenazadnje hvala članom komisije, da so si vzeli čas za pregled in kritiko mojega doktorskega dela. PRILOGE Priloga A: Telesni parametri predstavnikov marmorirane in potočne postrvi Starost 0+ Telesna masa (g) marmorirana p. potočna p. 2,5 2,2 2,3 2,0 2,9 2,1 Telesna dolžina (cm) marmorirana p. potočna p. 6,5 6,0 6,2 5,7 6,5 6,0 1+ 68,3 80,2 63,0 80,0 50,0 80,0 17,6 18,5 18,0 18,5 16,7 18,5 2+ 490,0 330,0 420,0 162,0 131,0 123,0 35,0 30,5 32,3 25,1 24,0 22,3 3+ 850,0 490,0 530,0 40,2 34,7 34,2 Priloga B: SNP mesta petih izbranih genov pri potočni postrvi iz štirih evropskih porečij, marmorirani postrvi, belvici in mehkoustni postrvi Potočna postrv Marmorirana postrv Belvica Mehkoustna postrv SNP mesto Gen paics Ad A A T A T G A C G G T T G G A G G G Da G C T T T G A C G G T T G G G G G G At A A C A T G A C G G T T G G A G G G Me A A T A T G A C G G T T G G A G G G Soča A A T A T G A C G G T T G G A G G G Ner. A A T / T G A C G A T T G G A G G G Zeta A A T A T G A C G G T T G G A G G G Otra A A C A T G A C G G T T G G A G G G A A T A G G A G T G C A A T A A A A A A T T T A T G T A T T G G A G G G 23 41 55 61 135 187 212 289 292 312 377 388 405 519 522 559 567 682 pmela T G C C T G C C T G C C T G C C T G T C T G C C T G C C T G C C C A C C T G C A 44 272 298 383 smtl T G G C T T G G C T G G G T C T G G C T G A G C T G A G C T G A G C T G G G T C T G G C T T A T C T 66 104 196 213 353 hdac1 G G G G C G G G G G 27 fbxw4 Y T T G Y T T A Y T C G T T T G T T C G C T C G T T C G T T C G C T C G T G C G 48 56 183 370 Priloga C: Seznam genov iz cDNA knjižnice marmorirane postrvi, vključenih v različne biološke procese GO:0008152 Metabolni proces GenBank Accession no. BT048130 BT049305 BT048216 BT058870 BT057959 NM_001140596 BT048577 BT059620 BT056773 BT072233 NM_001160700 NM_001146426 BT072303 BT050391 NM_001141695 BT046477 XM_001923765 BC162502 BT045066 NM_001165047 BT060129 Geni (angleški izrazi) peptidylprolyl isomerase B (cyclophilin B) [Salmo salar] ribosomal protein L22-like 1 [Salmo salar] malate dehydrogenase 2-2, NAD (mitochondrial) [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-509-232 Splicing factor arginine/serine-rich 11 putative mRNA, complete cds splicing factor, arginine/serine-rich 3 [Salmo salar] ubiquitin-like protein FUBI [Salmo salar] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] T-complex protein 1 subunit epsilon [Salmo salar] cold inducible RNA binding protein [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-517-341 Hypoxia-inducible factor 1 alpha putative mRNA dolichyl-diphosphooligosaccharide-protein glycosyltransferase subunit STT3A [Oncorhynchus mykiss] transaldolase [Salmo salar] calpain 1, (mu/I) large subunit [Oncorhynchus mykiss] 6-phosphogluconate dehydrogenase, decarboxylating [Salmo salar] eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a [Salmo salar] ribosomal protein L9 [Salmo salar] titin a [Danio rerio] kit receptor a [Danio rerio] Salmo salar clone ssal-rgf-511-028 Repressor of RNA polymerase III transcription MAF1 homolog putative mRNA, complete cds 60S ribosomal protein L31 [Oncorhynchus mykiss] 40S ribosomal protein S2 [Salmo salar] se nadaljuje nadaljevanje GenBank Accession no. BT125291 BT045217 BT072333 NM_001140540 BT072051 NM_001146546 GO:0065007 Biološka regulacija BT125291 XM_001923765 BT057804 BT060119 BT045217 BT048577 BT045066 BT125425 BT059031 BT072233 GO:0032501 Večcelični proces v organizmu BT125291 NM_001141695 NM_001004110 BT125425 NM_001142717 Geni (angleški izrazi) ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] eukaryotic translation initiation factor 2A [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-521-207 Phosphatidylinositol-specific phospholipase C X domaincontaining protein 1 putative mRNA DnaJ homolog subfamily B member 14 [Salmo salar] atlastin-2 [Salmo salar] cathepsin L1 [Salmo salar] ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] titin a [Danio rerio] Salmo salar clone ssal-rgb2-644-289 Activated RNA polymerase II transcriptional coactivator p15 putative mRNA ferritin heavy subunit [Salmo salar] eukaryotic translation initiation factor 2A [Salmo salar] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-511-028 Repressor of RNA polymerase III transcription MAF1 homolog putative mRNA, complete cds mal, T-cell differentiation protein [Salmo salar] ferritin, heavy polypeptide 1-1 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-517-341 Hypoxia-inducible factor 1 alpha putative mRNA ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a [Salmo salar] myosin VIb [Danio rerio] mal, T-cell differentiation protein [Salmo salar] gamma-aminobutyric acid receptor-associated protein [Salmo salar] se nadaljuje nadaljevanje GO:0050896 Odgovor na dražljaj GenBank Accession no. XM_001923765 BT048577 NM_001004110 NM_001140865 XM_001923765 BT048577 BT049609 BT056773 BT072233 BT058788 Geni (angleški izrazi) titin a [Danio rerio] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] myosin VIb [Danio rerio] C-C motif chemokine 25 [Salmo salar] titin a [Danio rerio] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-evd-530-172 Heat shock protein beta-11 putative mRNA, complete cds cold inducible RNA binding protein [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-517-341 Hypoxia-inducible factor 1 alpha putative mRNA Salmo salar clone ssal-rgf-503-053 Ras-related C3 botulinum toxin substrate 2 precursor putative mRNA GO:0032502 Proces razvoja BT125291 NM_001141695 NM_001004110 XM_001923765 BT048577 BT125425 BC162502 ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a [Salmo salar] myosin VIb [Danio rerio] titin a [Danio rerio] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] mal, T-cell differentiation protein [Salmo salar] kit receptor a [Danio rerio] GO:0051179 Lokalizacija NM_001142717 BT060119 BT048577 BT059031 gamma-aminobutyric acid receptor-associated protein [Salmo salar] ferritin heavy subunit [Salmo salar] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] ferritin, heavy polypeptide 1-1 [Salmo salar] se nadaljuje nadaljevanje GO:0051234 Vzpostavitev lokalizacije GO:0016043 Organizacija celične komponente GO:0043473 Pigmentacija GenBank Accession no. BT125425 NM_001140122 BT048577 NM_001142717 BT060119 BT059031 BT060076 Geni (angleški izrazi) BT125291 NM_001142717 XM_001923765 BT125425 ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] BC162502 NM_001141695 kit receptor a [Danio rerio] eukaryotic translation initiation factor 3, subunit E, a [Salmo salar] mal, T-cell differentiation protein [Salmo salar] ER lumen protein retaining receptor 2 [Salmo salar] plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] gamma-aminobutyric acid receptor-associated protein [Salmo salar] ferritin heavy subunit [Salmo salar] ferritin, heavy polypeptide 1-1 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgg-520-243 Hemoglobin subunit alpha-4 putative mRNA gamma-aminobutyric acid receptor-associated protein [Salmo salar] titin a [Danio rerio] mal, T-cell differentiation protein [Salmo salar] GO:0022414 Reproduktivni proces BT048577 plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] GO:0016265 Smrt BT125291 ubiquitin A-52 residue ribosomal protein fusion product 1like 2 [Salmo salar] GO:0000003 Reprodukcija BT048577 plasma retinol-binding protein 1 [Salmo salar] GO:0044085 Biogeneza celične komponente XM_001923765 BT057487 titin a [Danio rerio] thymosin beta-a [Salmo salar] se nadaljuje nadaljevanje GO:0002376 Proces imunskega sistema GenBank Accession no. NM_001140865 BT072143 Geni (angleški izrazi) XM_003214830 FJ710886 FJ710874 U34341 EF467297 XM_003454957 AM910409 XM_003439085 NM_001124743 mucin-5AC-like [Anolis carolinensis] Salmo trutta 18S ribosomal RNA gene Oncorhynchus mykiss 18S ribosomal RNA gene Oncorhynchus mykiss 28S ribosomal RNA gene Salmo salar clone 36P16 TCR-alpha/delta locus, genomic sequence alpha-synuclein-like [Oreochromis niloticus] Salmo trutta trutta complete mitochondrial genome PREDICTED: Oreochromis niloticus hypothetical protein LOC100690432 type II keratin E1 [Oncorhynchus mykiss] Salmo salar clone ssal-rgf-537-288 Succinate-semialdehyde dehydrogenase, mitochondrial precursor putative mRNA, complete cds Salmo salar clone 249L01 TCR-alpha/delta locus, genomic sequence RNA binding motif protein 5 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-519-116 Variant surface antigen E precursor Salmo salar IgH locus A genomic sequence Salmo salar 18S rRNA gene xin actin-binding repeat-containing protein 2-like [Danio rerio] VAMP (vesicle-associated membrane protein)-associated protein A [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-508-258 Zinc finger CCCH domain-containing protein 13 putative mRNA Salmo salar clone ssal-rgf-521-137 Transcriptional activator protein Pur-beta putative mRNA hyperosmotic glycine rich protein [Salmo salar] se nadaljuje C-C motif chemokine 25 [Salmo salar] ectonucleotide pyrophosphatase/phosphodiesterase 2 [Salmo salar] Ostali BT045961 EF467299 BT072055 BT072271 GU129139 AJ427629 XM_003199247 BT049882 BT072039 BT072324 AF533016 nadaljevanje GenBank Accession no. NM_001003509 BT072044 XM_002663368 BT058855 BT071890 AC148606 HQ167672 HM133633 BT125516 HQ167684 BT059124 Geni (angleški izrazi) glutamate-rich WD repeat containing 1 [Danio rerio] myosin, heavy chain 9, non-muscle [Salmo salar] nebulin [Danio rerio] Salmo salar clone ssal-rgf-508-015 CD9 antigen putative mRNA periostin, osteoblast specific factor [Salmo salar] Gasterosteus aculeatus clone ch213-264l24 Salmo trutta voucher St002 16S ribosomal RNA gene, partial sequence; mitochondrial Salmo salar olfactory receptor family C subfamily 4 member 2 gene natterin-like protein [Salmo salar] Salmo trutta voucher St004 cytochrome oxidase subunit I (COI) gene Salmo salar clone ssal-rgf-526-272 Cytokine receptor-like factor 3 putative mRNA, complete cds Priloga D: Seznam genov iz cDNA knjižnice potočne postrvi, vključenih v različne biološke procese GenBank Accession no. GO:0008152 Metabolni proces GO:0009987 Celični proces Geni (angleški izrazi) NM_001139763 BT060285 NM_001140843 AF465782 AM259605 NM_001165395 Salmo salar clone ssal-rgf-510-071 NADH dehydrogenase iron-sulfur protein 2, mitochondrial precursor putative mRNA elongation factor 1 gamma [Salmo salar] proteasome subunit beta type 7b [Salmo salar] 40S ribosomal protein S20 [Salmo salar] Oncorhynchus mykiss ubiquinol-cytochrome c reductase core I protein mRNA ubiquitin/ribosomal fusion protein homologue [Salmo salar] legumain [Salmo salar] BT060285 NM_001140843 AM259605 NM_001139763 BC165626 proteasome subunit beta type 7b [Salmo salar] 40S ribosomal protein S20 [Salmo salar] ubiquitin/ribosomal fusion protein homologue [Salmo salar] elongation factor 1 gamma [Salmo salar] rho guanine nucleotide exchange factor (GEF) 3, like [Danio rerio] BT045028 GO:0032501 Večcelični proces v organizmu BT043498 creatine kinase, mitochondrial 2 (sarcomeric) [Salmo salar] GO:0050896 Odgovor na dražljaj L24433 BC165626 complement component C3 [Oncorhynchus mykiss] rho guanine nucleotide exchange factor (GEF) 3, like [Danio rerio] GO:0051179 Lokalizacija NM_001123673 transport-associated protein [Salmo salar] GO:0051234 Vzpostavitev lokalizacije NM_001123673 transport-associated protein [Salmo salar] GO:0002376 Proces imunskega sistema L24433 complement component C3 [Oncorhynchus mykiss] se nadaljuje nadaljevanje Ostali GenBank Accession no. XM_003480999 BT046203 U34341 AY785950 HM159471 FJ710874 XM_002198172 HQ167672 XM_003442522 BT072251 BT125535 BT045906 BC049332 BT071961 BC047846 EU481821 BT125206 XM_003449634 HQ287747 NM_001124352 BT072149 NM_001124472 GU129140 AF247395 AF249730 Geni (angleški izrazi) cut-like homeobox 1 [Sus scrofa] Salmo salar clone ssal-eve-578-149 Vacuolar ATP synthase subunit e 1 putative mRNA Oncorhynchus mykiss 28S ribosomal RNA gene Salmo salar zonadhesin-like gene, Salmo salar clone BAC 217E24 Foxl2 pseudogene Oncorhynchus mykiss 18S ribosomal RNA gene mucin 5B, oligomeric mucus/gel-forming [Taeniopygia guttata] Salmo trutta voucher St002 16S ribosomal RNA gene, partial sequence; mitochondrial TBC1 domain family, member 17 [Oreochromis niloticus] Salmo salar clone ssal-rgf-518-187 Collagen alpha-1I chain precursor putative mRNA Salmo salar clone ssal-evf-530-292 Lipocalin precursor putative mRNA Salmo salar clone ssal-rgf-536-166 SPARC precursor putative mRNA stromal cell derived factor 4 [Danio rerio] Salmo salar clone ssal-rgf-505-086 Collagen alpha-2I chain precursor putative mRNA YTH domain family 2 [Danio rerio] Salmo salar physical map contig 483, genomic sequence Salmo salar clone ssal-evf-501-203 60S ribosomal protein L7 putative mRNA collagen alpha-1(V) chain-like [Oreochromis niloticus] Coregonus clupeaformis malate dehydrogenase, cytoplasmic (MDH) gene type II keratin E2 [Oncorhynchus mykiss] Salmo salar clone ssal-rgf-514-006 Type II inositol-1,4,5-trisphosphate 5-phosphatase precursor putative mRNA 14-3-3E1 protein [Oncorhynchus mykiss] Salmo salar IgH locus B genomic sequence Salmo trutta muscle glucose transporter mRNA nucleolin [Oncorhynchus mykiss] se nadaljuje nadaljevanje GenBank Accession no. BT072738 XR_117979 AF327708 XM_003443888 NM_001139728 AF074093 BT046073 BT072687 BT046051 XM_003449134 NM_001083840 BT072786 Geni (angleški izrazi) Salmo salar clone ssal-rgf-538-304 Eukaryotic translation initiation factor 3 subunit B putative mRNA uncharacterized LOC100536523 [Danio rerio] Salmo salar retinoic acid receptor gamma a transcription initiation factor TFIID subunit 3-like [Oreochromis niloticus] myosin, light polypeptide 3-3 [Salmo salar] Salvelinus namaycush clone A1 28S ribosomal RNA gene Salmo salar clone ssal-rgf-540-376 Transmembrane protein C1orf78 homolog putative mRNA astrotactin-1 [Salmo salar] Salmo salar clone ssal-rgf-540-101 Profilin-2 putative mRNA DENN/MADD domain containing 2C Smith-Magenis syndrome chromosome region, candidate 7a [Danio rerio] superkiller viralicidic activity 2-like 2 [Salmo salar] Priloga E: 303 različno izraženi geni med marmorirano in potočno postrvjo (M vs. P) GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CA050078 9,346 60 kDa lysophospholipase DY704638 5,587 unknown DY738924 5,376 unknown EG801956 4,167 ankyrin repeat domain-containing protein 1 CB496898 3,824 barrier-to-autointegration factor CA345164 3,802 unknown CK990276 3,623 myosin regulatory light chain 2B, cardiac muscle isoform CB502619 3,571 ATP-binding cassette sub-family G member 2 CB514237 3,497 60S ribosomal protein L28 CA064436 3,436 tropomyosin-1 alpha chain CA041521 3,356 unknown CX260531 3,257 myosin-binding protein C, fast-type CB493388 3,155 myosin light chain 3 EG782703 3,135 pancreatic progenitor cell differentiation and proliferation factor EG761234 3,115 heat shock protein beta-7 CA061955 3,030 60S ribosomal protein L30 CB498291 3,003 heat shock protein 30 EG787012 2,976 Oncorhynchus mykiss red muscle myosin heavy chain mRNA, partial cds EG935298 2,959 unknown DW536930 2,946 Salmo salar mRNA for myostatin 1b (GDF-8 gene) EG793186 2,924 creatine kinase M-type DW581930 2,841 novel immune type receptor [Cyprinus carpio] CB515535 2,825 probable E3 ubiquitin-protein ligase RNF144A-A CX719038 2,809 LOC407656 protein [Danio rerio] DY734144 2,740 unknown EG812773 2,725 unknown EG922597 2,703 Danio rerio zinc and ring finger 1 (znrf1), mRNA EG773994 2,632 heat shock protein beta-11 DY734725 2,625 unknown DY733317 2,618 unknown EG880346 2,604 unknown CK990224 2,597 ATP synthase subunit g, mitochondrial DW543360 2,577 unknown DW567719 2,564 unknown CA054657 2,564 unknown CK990885 2,513 glutamine synthetase, mitochondrial precursor CB510827 2,445 collagen alpha-1(X) chain precursor EG889310 2,445 polycomb complex protein BMI-1-B succinate dehydrogenase [ubiquinone] iron-sulfur subunit, mitochondrial EG804107 2,439 precursor DW553405 2,410 XK-related protein 4 DY735594 2,404 secretogranin II [Ctenopharyngodon idella] EG923425 2,404 unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. DY719234 2,404 unknown EG896170 2,387 CG32603 CA063945 2,364 asparaginyl-tRNA synthetase, cytoplasmic EG904563 2,353 G patch domain and KOW motifs-containing protein EG847959 2,347 CD276 antigen precursor DY733311 2,347 unknown EG817556 2,336 fibrinogen-like protein 1 precursor EG767125 2,331 long-chain-fatty-acid--CoA ligase ACSBG2 Homo sapiens dual-specificity tyrosine-(Y)-phosphorylation regulated kinase CB493936 2,309 1A (DYRK1A), transcript variant 2, mRNA DW578121 2,304 protein DGCR14 PREDICTED: similar to Cytochrome c oxidase polypeptide VIII-heart, CA037332 2,299 mitochondrial precursor (Cytochrome c oxidase subunit 8-1) [Danio rerio] EG900636 2,283 mitochondrial 28S ribosomal protein S33 FC072825 2,278 unknown CK990660 2,273 unknown CB502129 2,257 acidic mammalian chitinase precursor CA055788 2,255 6-phosphofructokinase type C CK990883 2,252 hemoglobin subunit beta-2 DW571456 2,242 unknown CA054422 2,232 AMP deaminase 2 EG854610 2,232 unknown CA361992 2,217 unknown DW575569 2,215 65787 pfam02029, Caldesmon, Caldesmon,, CA052401 2,212 69843 pfam06346, Drf_FH1, Formin Homology Region 1 CB508780 2,212 unknown CA060680 2,208 Nucleolar GTP-binding protein 2 DY729360 2,208 Uncharacterized protein C20orf96 EG823993 2,198 unknown DY701957 2,193 inner centromere protein CA062832 2,174 unknown DW554700 2,165 unknown CB496664 2,160 myelin expression factor 2 CB497374 2,155 complement C3-1 CA064277 2,151 hemoglobin subunit alpha PREDICTED: Bos taurus similar to estrogen-related receptor gamma, EG818215 2,151 transcript variant 2 (LOC536732), mRNA CX028894 2,151 unknown DW541110 2,146 unknown CB507815 2,141 unknown CK991308 2,132 ATP synthase lipid-binding protein, mitochondrial precursor DY696685 2,132 interferon-stimulated 20 kDa exonuclease-like 2 CA057346 2,128 DUF1445 family protein EG819628 2,128 unknown EG775910 2,123 myosin-6 se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. EG820756 2,123 titin CB500571 2,123 unknown 45784 pfam05891, DUF858, Eukaryotic protein of unknown function CB494688 2,119 (DUF858) EG861088 2,119 retinoid-binding protein 7 CB514370 2,119 tripartite motif-containing protein 16 EG839623 2,083 unknown CB511884 2,075 MIT domain-containing protein 1 CB499530 2,066 gamma-adducin CA768258 2,062 guanylin precursor CA062412 2,058 serine protease HTRA1 precursor DY713638 2,058 UDP-GlcNAc:betaGal beta-1,3-N-acetylglucosaminyltransferase 5A FC072790 2,058 unknown DW556328 2,053 hematopoietically-expressed homeobox protein hhex CX029838 2,053 PREDICTED: similar to ubiquitin specific protease 11 [Danio rerio] EG756203 2,053 zinc finger protein 436 CK990597 2,049 unknown FC072859 2,041 AF228581_1 IgM-B heavy chain constant region [Salmo trutta] CK990361 2,028 unknown DY732776 2,024 unknown CB493676 2,020 gamma-crystallin M3 DW583303 2,008 unknown CB516976 2,004 28982 cd00099, IGv, Immunoglobulin domain variable region (v) subfamily CB499194 2,004 5-aminolevulinate synthase, nonspecific, mitochondrial precursor CB506497 2,004 cytochrome c oxidase polypeptide VIIb2, mitochondrial precursor EG766310 2,004 Kelch domain-containing protein 6 CB516715 2,000 unknown DY705370 0,500 unknown CB514731 0,499 putative heparin-binding growth factor 1 CA054240 0,498 DNA-directed RNA polymerase II subunit RPB1 CX261344 0,497 45217 pfam05316, VAR1, Mitochondrial ribosomal protein (VAR1) CA061476 0,497 60S ribosomal protein L23 DY716344 0,496 unknown DY713086 0,495 isochorismatase domain-containing protein 1 CA049936 0,495 unknown DW566116 0,494 unknown CA053174 0,494 unknown DW569709 0,493 exportin-1 CA062279 0,493 unknown CK990700 0,492 unknown DY695505 0,492 unknown CA043157 0,490 U4/U6 small nuclear ribonucleoprotein Prp4 CA060942 0,489 alpha-L-iduronidase precursor DY740307 0,489 unknown CA056106 0,489 serine/threonine-protein kinase OSR1 se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. EG845489 0,488 Krev interaction trapped protein 1 CA057360 0,485 leukocyte surface antigen CD53 CB509763 0,483 activated RNA polymerase II transcriptional coactivator p15 CX032626 0,482 unknown EG829520 0,478 guanine nucleotide-binding protein G(q) subunit alpha CA042507 0,478 actin, cytoplasmic 1 CB517751 0,478 unknown DY734880 0,476 unknown CA047956 0,473 GCN1-like protein 1 DY709433 0,472 coagulation factor V precursor CA058162 0,471 cysteine and glycine-rich protein 1 CA056843 0,466 probable E3 ubiquitin-protein ligase HECTD2 CB498819 0,466 transposable element Tcb1 transposase CB492926 0,465 keratin, type II cytoskeletal 8 EG803753 0,464 unknown EG783635 0,464 unknown CA040183 0,464 septin-7 EG939074 0,461 unknown CB517738 0,460 unknown EG832177 0,459 vacuolar protein sorting-associated protein 18 homolog EG760311 0,459 lecithin retinol acyltransferase DW566877 0,458 protein BTG1 DW575140 0,458 unknown DW555613 0,456 unknown EG931957 0,453 unknown CA050348 0,453 Oncorhynchus mykiss anp mRNA for atrial natriuretic peptide, complete cds CA058685 0,453 60S ribosomal protein L35a CA051349 0,451 complement C1q tumor necrosis factor-related protein 2 precursor DY719895 0,451 copia protein DY739964 0,449 probable ATP-dependent RNA helicase DDX5 34653 COG5048, COG5048, FOG: Zn-finger [General function prediction CA060438 0,449 only], CK991027 0,445 T-complex protein 1 subunit epsilon CB515417 0,442 protein HEXIM CA060968 0,440 60S ribosomal protein L18a DY708413 0,439 protein FAM44B EG942780 0,439 mucin-like protein 1 precursor CA053420 0,438 Ig kappa-b4 chain C region CA055707 0,437 uncharacterized protein CXorf38 homolog CX026853 0,436 29261 cd00204, ANK, ankyrin repeats CA767874 0,436 epithelial cadherin precursor CA043909 0,436 probable carboxypeptidase PM20D1 precursor DY705780 0,435 45362 pfam05462, Dicty_CAR, Slime mold cyclic AMP receptor Oncorhynchus mykiss OSU-142 tapasin-B (TAPBP) pseudogene, partial DW558454 0,434 sequence se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CB515760 0,433 coatomer subunit gamma-2 DY693698 0,432 X/potassium-transporting ATPase subunit beta-m CA062894 0,428 unknown DY703649 0,428 unknown CA059122 0,427 unknown DW556098 0,412 probable ATP-dependent RNA helicase DDX59 CA056277 0,411 60S ribosomal protein L32 EG938590 0,411 microtubule-actin cross-linking factor 1, isoform 4 DW577566 0,411 TBC1 domain family member 15 CA050472 0,411 unknown DW547498 0,410 unknown CB501475 0,408 ubiquitin CA063821 0,406 NMDA receptor-regulated protein 1 CA061601 0,405 unknown DW564098 0,403 cell division cycle-associated protein 7 CA044684 0,403 protein NipSnap homolog 2 EG864724 0,401 cyclin-dependent kinase 2-associated protein 1 DY738818 0,398 unknown DW569099 0,397 unknown CA053440 0,395 1-phosphatidylinositol-4,5-bisphosphate phosphodiesterase gamma-2 CB503310 0,394 rab GDP dissociation inhibitor beta CB511037 0,394 intestinal mucin-like protein EG919346 0,392 ictacalcin CA044041 0,390 Oncorhynchus mykiss C5a receptor mRNA, complete cds CB510331 0,387 D-dopachrome decarboxylase CA050090 0,386 guanine nucleotide-binding protein G(I)/G(S)/G(T) subunit beta-1 CB489812 0,386 Oncorhynchus kisutch 5S ribosomal RNA gene, partial sequence DW537606 0,386 unknown EG797651 0,386 unknown DY724897 0,385 unknown EG787335 0,383 coiled-coil domain-containing protein 23 EG923005 0,382 mitogen-activated protein kinase kinase kinase kinase 5 CK990698 0,382 unknown CK990492 0,376 sodium/potassium-transporting ATPase subunit alpha-1 precursor EG765038 0,375 Oncorhynchus mykiss cyp19b-I gene for P450aromB-I, exons 1-10 DW547663 0,375 unknown CA059056 0,373 6-phosphogluconolactonase EG905662 0,372 retrotransposable element Tf2 155 kDa protein type 1 EG850121 0,370 oxysterol-binding protein-related protein 3 DW554417 0,370 unknown DY695166 0,369 unknown CA043522 0,368 polyadenylate-binding protein 1 CB507638 0,362 unknown AF180483 Salmo salar clone BA5 beta-2 microglobulin (B2m) mRNA, partial CK990695 0,361 cds se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CA063903 0,358 unknown CB489118 0,358 dual specificity mitogen-activated protein kinase kinase 2 CA063656 0,357 cyclin-L1 DW551519 0,353 E3 ubiquitin-protein ligase RNF128 precursor CB494127 0,349 nuclear RNA export factor 1 EG933537 0,347 syntaxin-5 EG879541 0,346 sickle tail protein homolog CA052388 0,345 MKI67 FHA domain-interacting nucleolar phosphoprotein-like DY702637 0,345 RNA-binding protein 45 CA049935 0,345 GTP-binding protein 10 0,343 estrogen receptor alpha CA042402 0,340 apolipoprotein B-100 precursor CA040798 0,338 intermediate filament protein ON3 DW544953 0,336 unknown EG942962 0,335 Ig kappa chain V region K29-213 0,333 unknown CB489777 0,328 transposable element Tc1 transposase CA050789 0,327 unknown CB494380 0,327 26S protease regulatory subunit S10B EG883461 0,324 homeobox protein MSX-2 EG851913 0,321 coregonus artedi growth hormone II gene, intron d CA059587 0,319 unknown DY712936 0,318 unknown CA770673 0,310 unknown CB515823 0,300 dipeptidyl-peptidase 3 CA062105 0,300 zinc finger protein 622 DY723322 0,298 nuclear distribution protein nudE-like 1-B DY740533 0,295 unknown CX251659 0,294 unknown DW579682 0,290 next to BRCA1 gene 1 protein EG799425 0,287 keratin, type I cytoskeletal 13 DY727898 0,286 unknown CK990245 0,278 60S ribosomal protein L38 CA042106 0,278 39S ribosomal protein L46, mitochondrial precursor DW561222 0,269 uncharacterized protein KIAA0406 DW549765 0,265 bromodomain-containing protein 3 EG875944 0,259 DNA (cytosine-5)-methyltransferase 1 CB518116 0,256 spectrin alpha chain, brain CB516848 0,254 nuclear factor erythroid 2-related factor 2 DW579291 0,251 isoleucyl-tRNA synthetase, cytoplasmic DY717867 0,249 claudin domain-containing protein 1 CB516803 0,247 unknown DW558977 0,246 calcium/calmodulin-dependent protein kinase kinase 2 CA043326 0,239 heterogeneous nuclear ribonucleoprotein K DW552631 0,232 unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. DY693343 0,229 TBC1 domain family member 2A EG844738 0,219 butyrophilin subfamily 1 member A1 precursor DW574326 0,207 fidgetin-like protein 1 CA063654 0,193 unknown CA058232 0,185 spermatogenesis-associated protein 2 CB499544 0,174 TAR DNA-binding protein 43 CB510609 0,163 eukaryotic translation initiation factor 3 subunit J CX246341 0,157 unknown CB492049 0,147 probable histone deacetylase 1-B CB517914 0,122 methylosome subunit pICln DW578963 0,121 liprin-alpha-4 EG773721 0,117 unknown DY725946 0,113 Oncorhynchus mykiss genes, MHC class I b region, complete cds CB500108 0,090 60S ribosomal protein L35 CA061047 0,074 unknown CA062838 0,066 unknown DY732026 0,064 zinc finger SWIM domain-containing protein 6 CA057913 0,047 unknown CA063986 0,039 signal recognition particle 54 kDa protein CA062046 0,034 unknown CA061046 0,030 unknown Priloga F: 240 različno izraženih genov med F3 križanci in potočno postrvjo (K vs. P) GenBank Accession no. CA053911 Raven Gen (angleški izrazi) izražanja 25,907 CB491795 19,646 DY726481 CA040614 CX041826 CB510193 CK990871 CA057620 DW537469 CA038735 DW584078 DW545180 CB488562 DY733707 CB516151 CB502619 EG761234 CB499743 DW564443 EG935728 DW551849 DY735594 DY728208 CA054215 EG870747 DW578490 DW566733 DW576375 DW581582 CB514950 CB511124 EG942217 EG922808 DW553028 DW569954 DW578121 DW577823 EG829779 CA052401 CA063945 DY706928 18,939 10,235 7,692 6,623 6,061 5,780 5,556 5,495 5,263 5,128 4,808 4,717 4,425 3,968 3,802 3,546 3,497 3,484 3,436 3,300 3,195 3,195 3,115 3,086 3,067 3,067 3,058 3,030 2,994 2,994 2,924 2,924 2,907 2,907 2,899 2,890 2,882 2,882 2,882 cingulin AF329716 Oncorhynchus mykiss clone OSU9 T cell receptor beta chain variable region gene, partial cds S-adenosylmethionine synthetase isoform type-2 unknown PREDICTED: similar to kelch-like 17 [Danio rerio] C-jun-amino-terminal kinase-interacting protein 4 collagenase 3 precursor unknown unknown tRNA selenocysteine-associated protein 1 unknown unknown unknown hairy/enhancer-of-split related with YRPW motif protein 2 frizzled-9 precursor ATP-binding cassette sub-family G member 2 heat shock protein beta-7 mitochondrial ribosomal protein S23 ORF2-encoded protein [Danio rerio] unknown phospholipase A-2-activating protein secretogranin II [Ctenopharyngodon idella] sialidase spermine synthase proto-oncogene tyrosine-protein kinase MER precursor unknown unknown unknown G1/S-specific cyclin-D1 unknown sarcoplasmic reticulum histidine-rich calcium-binding protein precursor unknown 1-phosphatidylinositol phosphodiesterase precursor unknown AF290477_1 VIG-2 [Oncorhynchus mykiss] protein DGCR14 unknown unknown 69843 pfam06346, Drf_FH1, Formin Homology Region 1 asparaginyl-tRNA synthetase, cytoplasmic unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. a, thaliana ribulose-1,5-bisphosphate carboxylase/oxygenase large subunit U91966 2,825 (521 bp) (rbcL) DW558420 2,825 unknown EG859447 2,809 lin-9 homolog unknown EG908406 2,717 unknown DY705262 2,717 unknown DY709961 2,667 DW560998 2,611 GTPase IMAP family member 7 DY738668 2,584 L-dopachrome tautomerase precursor EG877610 2,577 uncharacterized protein C9orf85 homolog CB502402 2,519 glyceraldehyde-3-phosphate dehydrogenase unknown DY734725 2,519 unknown CA062880 2,500 EG793873 2,488 myosin light chain 4 CX031514 2,475 47046 pfam07162, B9, B9 protein CB514237 2,445 60S ribosomal protein L28 EG873768 2,445 tissue-type plasminogen activator precursor EG799196 2,439 probable C->U-editing enzyme APOBEC-2 CB496540 2,415 40S ribosomal protein S3-B EG773994 2,381 heat shock protein beta-11 CA053171 2,381 RING finger protein 213 CB510312 2,370 protein C14orf166 DW553405 2,370 XK-related protein 4 CA048127 2,358 unknown CB510634 2,353 putative ferric-chelate reductase 1 CA052608 2,347 unknown DW550814 2,326 nucleoredoxin DY697849 2,315 MAGUK p55 subfamily member 6 DY728171 2,315 structural maintenance of chromosomes protein 4 unknown DY696295 2,315 unknown EG873532 2,294 DW567737 2,262 SH3 domain-binding protein 2 CA059312 2,262 unknown CB512509 2,257 B-cell receptor-associated protein 29 CA047151 2,252 40S ribosomal protein S21 CA059107 2,247 leukocyte elastase inhibitor EG758498 2,247 unknown CB499798 2,242 myb-binding protein 1A-like protein DW541110 2,242 unknown CX029838 2,232 PREDICTED: similar to ubiquitin specific protease 11 [Danio rerio] CB500571 2,232 unknown CA049845 2,227 small ubiquitin-related modifier 1 precursor EG785785 2,227 unknown CB510364 2,222 eukaryotic translation initiation factor 1A, X-chromosomal CA050739 2,222 unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. Oncorhynchus mykiss nonclassical MHC class I antigen (Onmy-LAA) gene, CA050351 2,217 Onmy-LAA*0101 allele, complete cds EG942614 2,212 31389 COG1196, Smc, Chromosome segregation ATPases EG756203 2,212 zinc finger protein 436 EG929910 2,183 unknown CB510693 2,179 vacuolar protein sorting-associated protein 26A CA060680 2,169 nucleolar GTP-binding protein 2 EG830931 2,169 unknown DY715277 2,165 uncharacterized protein C15orf29 EG854893 2,160 homeobox protein Hox-A2a EG887103 2,155 unknown CB498291 2,146 heat shock protein 30 EG807127 2,141 unknown CA052236 2,132 vasculin-like protein 1 CA059583 2,114 CG10958 CX260531 2,110 myosin-binding protein C, fast-type DY724301 2,110 neurofascin precursor CB512768 2,105 succinate-semialdehyde dehydrogenase, mitochondrial precursor CB511877 2,096 ubiquitin carboxyl-terminal hydrolase 48 unknown DY715510 2,096 unknown CB511698 2,092 CA055521 2,083 CCAAT/enhancer-binding protein beta CA044290 2,075 unknown EG787012 2,070 Oncorhynchus mykiss red muscle myosin heavy chain mRNA, partial cds EG909708 2,066 zinc finger protein 234 Oncorhynchus mykiss metal response element-binding transcription factor DY718486 2,062 isoform H (MTF) mRNA, complete cds; alternatively spliced FC072851 2,058 unknown CB517033 2,049 adenosine 3'-phospho 5'-phosphosulfate transporter 2 EG900636 2,041 mitochondrial 28S ribosomal protein S33 DW567233 2,037 90258 pfam05699, hATC, hAT family dimerisation domain CB511884 2,037 MIT domain-containing protein 1 DY740487 2,016 stereocilin precursor unknown CA053026 2,016 unknown EG824881 2,008 DW581558 2,004 hydroxymethylglutaryl-CoA lyase, mitochondrial precursor CA051467 2,004 nuclear nucleic acid-binding protein C1D EG810930 1,126 45217 pfam05316, VAR1, Mitochondrial ribosomal protein (VAR1) DW545429 0,716 34653 COG5048, COG5048, FOG: Zn-finger CB492567 0,500 phosphate carrier protein, mitochondrial precursor EG896190 0,500 unknown EG755225 0,499 poly(ADP-ribose) glycohydrolase EG935300 0,498 Oncorhynchus mykiss genes, MHC class I b region, complete cds CA058685 0,497 60S ribosomal protein L35a CA052620 0,494 plasma membrane calcium-transporting ATPase 3 se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. unknown EG760086 0,494 unknown DY695166 0,494 unknown CB508781 0,494 CB498535 0,493 collagen alpha-3(VI) chain precursor CA059056 0,487 6-phosphogluconolactonase CB509794 0,486 retinoblastoma-binding protein 8 CN442556 0,486 NADH-ubiquinone oxidoreductase chain 2 CB509763 0,485 activated RNA polymerase II transcriptional coactivator p15 coiled-coil-helix-coiled-coil-helix domain-containing protein 3, CB517061 0,484 mitochondrial precursor EG905675 0,481 45362 pfam05462, Dicty_CAR, Slime mold cyclic AMP receptor unknown EG794104 0,477 unknown CB496957 0,476 DW559355 0,476 nucleolar complex protein 3 homolog CA054760 0,474 unknown CA064538 0,473 protein NEL precursor CA056406 0,472 transmembrane protease, serine 2 EG789782 0,472 RING finger protein 133 unknown CX032870 0,465 unknown CA059801 0,464 CA047661 0,464 guanine nucleotide-binding protein G(I)/G(S)/G(T) subunit beta-3 EG797651 0,461 unknown DY713883 0,459 protein SLC7A6OS CB492747 0,458 hemoglobin embryonic subunit alpha DY740417 0,456 actin filament-associated protein 1-like 1 unknown CB498270 0,455 unknown CA053482 0,453 unknown CA045462 0,450 unknown CB508518 0,449 CA063656 0,449 cyclin-L1 CA770402 0,448 60S ribosomal protein L15 CA042023 0,447 Ig kappa chain V-V region MOPC 21 precursor unknown DY703998 0,446 unknown DY724897 0,437 CB509453 0,437 60S ribosomal protein L3 DY703649 0,436 unknown CB499582 0,435 lamin-B2 CK990278 0,433 Oncorhynchus mykiss invariant chain S25-7 mRNA, complete cds CA045252 0,433 unknown CX026190 0,432 insulin-like growth factor-binding protein 4 precursor DY735470 0,428 P2Y purinoceptor 5 CB496450 0,427 MGC79016 protein [Xenopus laevis] CA042310 0,427 unknown EG904117 0,425 neuronal calcium sensor 1 unknown EG790694 0,424 se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. unknown CA061601 0,417 CB496691 0,415 ATP synthase subunit alpha, mitochondrial precursor CB492815 0,412 zinc finger HIT domain-containing protein 3 unknown CK991114 0,403 CA054240 0,399 DNA-directed RNA polymerase II subunit RPB1 CX151881 0,399 homeobox protein Nkx-3,2 unknown CB504376 0,397 unknown CA057114 0,396 unknown DY739487 0,393 unknown CB502332 0,386 CX253777 0,386 vascular cell adhesion protein 1 precursor EG863202 0,386 unknown CX254486 0,383 BRCA1/BRCA2-containing complex subunit 3 DW546492 0,373 unknown CA054578 0,371 RNA-binding protein with multiple splicing CB511749 0,368 bifunctional purine biosynthesis protein PURH CB497358 0,368 ADP/ATP translocase 2 DW579682 0,363 next to BRCA1 gene 1 protein CX251659 0,357 unknown CK990912 0,350 trypsin precursor DY720073 0,348 unknown CA362783 0,340 solute carrier family 35 member E1 CA038358 0,332 proteasome subunit alpha type-2 unknown CA063471 0,316 unknown CA053884 0,315 DY722639 0,310 hypoxia-inducible factor 1 alpha CB492485 0,299 collagen alpha-2(I) chain precursor CA051937 0,298 unknown CA062105 0,296 zinc finger protein 622 EG802680 0,295 collagen alpha-1(I) chain precursor CX033217 0,294 PREDICTED: similar to FNBP4 protein [Danio rerio] CA056666 0,293 splicing factor, arginine/serine-rich 16 unknown DY735312 0,284 unknown DY727614 0,264 CX248622 0,247 uroplakin-1b CB487733 0,246 clusterin precursor CB499544 0,241 TAR DNA-binding protein 43 CA051679 0,241 sorting nexin-1 CB499706 0,236 transposable element Tcb1 transposase DW559010 0,233 H-2 class I histocompatibility antigen, Q10 alpha chain precursor EG773721 0,224 unknown CA050114 0,218 myosin-9 DW550026 0,208 nudC domain-containing protein 1 CB497924 0,201 galectin-2 CB497935 0,194 collagen alpha-1(XVIII) chain precursor se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CA044982 0,186 ES1 protein homolog, mitochondrial precursor unknown DY727898 0,186 unknown DW537484 0,181 DW578963 0,151 liprin-alpha-4 DW574326 0,139 fidgetin-like protein 1 CB492049 0,123 probable histone deacetylase 1-B CB512691 0,027 glycogen phosphorylase, muscle form Priloga G: 305 različno izraženih genov med marmorirano postrvjo in F3 križanci (M vs. K) GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CA051679 4,824 sorting nexin-1 EG813037 4,580 phytanoyl-CoA dioxygenase, peroxisomal precursor DY727614 4,480 unknown CK991282 4,290 protein CutA homolog precursor CB493496 4,029 44795 pfam04889, Cwf_Cwc_15, Cwf15/Cwc15 cell cycle control protein CA041521 3,921 unknown CB510137 3,880 unknown CX717629 3,739 wu:fj80h11 protein [Danio rerio] CA057340 3,725 zinc transporter ZIP3 EG798486 3,665 unknown EG802680 3,552 collagen alpha-1(I) chain precursor CB510670 3,462 unknown CB512528 3,459 86791 pfam05110, AF-4, AF-4 proto-oncoprotein CA372174 3,447 ryanodine receptor 3 CA362783 3,419 solute carrier family 35 member E1 EG904117 3,296 neuronal calcium sensor 1 CA054578 3,267 RNA-binding protein with multiple splicing EG841242 3,223 caspase recruitment domain-containing protein 6 CX248622 3,210 uroplakin-1b CA057457 3,202 lysosome-associated membrane glycoprotein 3 precursor CB493770 3,122 arginase-1 CA051941 3,032 peptidyl-prolyl cis-trans isomerase H CB493730 3,008 beta-crystallin B2 CA063034 3,002 transient receptor potential cation channel subfamily M member 5 CA044982 2,967 ES1 protein homolog, mitochondrial precursor CB508925 2,958 galactocerebrosidase precursor DW542119 2,957 unknown DW582576 2,932 EGF-containing fibulin-like extracellular matrix protein 2 precursor DY733929 2,907 unknown coiled-coil-helix-coiled-coil-helix domain-containing protein 3, mitochondrial CB517061 2,903 precursor Oncorhynchus mykiss MHC class Ib antigen (UDA) mRNA, UDA*0102 allele, CA044407 2,899 complete cds CX254486 2,890 BRCA1/BRCA2-containing complex subunit 3 CA059026 2,873 cytochrome b5 domain-containing protein 2 CA060971 2,821 signal peptide peptidase-like 2A asparagine-linked glycosylation 8 homolog (yeast, alpha-1,3DY739736 2,809 glucosyltransferase) CK991084 2,789 unknown CX251456 2,763 unknown CA051937 2,752 unknown CA037887 2,719 maleylacetoacetate isomerase CA054820 2,702 unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. EG795837 2,695 unknown CA063798 2,693 hepatocyte growth factor activator precursor CB496450 2,670 MGC79016 protein [Xenopus laevis] CA055626 2,660 isoleucyl-tRNA synthetase, cytoplasmic DW551302 2,592 ubiquitin carboxyl-terminal hydrolase 2 EG905121 2,574 relaxin-3 CB515588 2,568 upstream stimulatory factor 1 PREDICTED: Danio rerio similar to hCG1982388,, transcript variant 5 CB496396 2,546 (LOC563327), mRNA CA059190 2,481 leukotriene B4 receptor 1 CA050289 2,454 retrograde Golgi transport protein RGP1 homolog CB492485 2,436 collagen alpha-2(I) chain precursor CB492815 2,418 zinc finger HIT domain-containing protein 3 CB494221 2,415 inter-alpha-trypsin inhibitor heavy chain H2 precursor EG911726 2,406 unknown CA062164 2,377 fibronectin type III and SPRY domain-containing protein 1 CA054610 2,364 COP9 signalosome complex subunit 6 CA057584 2,344 complement factor D precursor EG790138 2,320 unknown CB513869 2,313 unknown EG795869 2,312 titin CB514313 2,296 delta-like protein B precursor EG770840 2,295 unknown CB511869 2,293 rhombotin-2 CB494563 2,292 unknown CX140491 2,287 alpha-1,6-mannosylglycoprotein 6-beta-N-acetylglucosaminyltransferase A CA059803 2,283 acetyl-coenzyme A synthetase, cytoplasmic CB518091 2,279 general transcription factor 3C polypeptide 6 DY733452 2,266 oligonucleotide/oligosaccharide-binding fold-containing protein 1 CA055217 2,232 putative uncharacterized protein C7orf47 EG776901 2,225 epidermal retinal dehydrogenase 2 CA051864 2,215 protein OS-9 precursor CB510432 2,214 bolA-like protein 2 CX151881 2,209 homeobox protein Nkx-3,2 CA053515 2,206 zinc finger MYM-type protein 1 EG887753 2,184 unknown CA052648 2,176 trans-1,2-dihydrobenzene-1,2-diol dehydrogenase CA047235 2,163 unknown CA038358 2,160 proteasome subunit alpha type-2 CA057020 2,160 unknown CA052426 2,154 deoxyhypusine synthase DW551526 2,153 unknown CX253418 2,148 unknown EG856755 2,145 unknown DW542862 2,142 long-chain fatty acid transport protein 1 se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CA060212 2,138 immunoglobulin lambda-like polypeptide 1 precursor EG921145 2,137 U4/U6,U5 tri-snRNP-associated protein 3 CA056997 2,132 protein-glutamine gamma-glutamyltransferase 2 EG904563 2,116 G patch domain and KOW motifs-containing protein DW545410 2,115 hemicentin-1 precursor DW553982 2,113 putative adenylate kinase-like protein C9orf98 homolog CB501465 2,111 collagen alpha-2(V) chain precursor CA060748 2,103 histone-lysine N-methyltransferase, H3 lysine-9 specific 3 DW566879 2,103 unknown EG867023 2,101 vascular endothelial growth factor D precursor CA062412 2,086 serine protease HTRA1 precursor CB500891 2,086 unknown EG920887 2,082 interferon-induced GTP-binding protein Mx CB515632 2,078 serine/threonine-protein kinase 25 CX246509 2,075 ribosome assembly protein 1 DW545739 2,072 unknown CK990778 2,071 type-4 ice-structuring protein precursor CA052622 2,067 unknown CA050701 2,066 class B basic helix-loop-helix protein 2 EG778196 2,064 unknown CA063094 2,059 39S ribosomal protein L28, mitochondrial precursor CB497158 2,059 transforming growth factor-beta-induced protein ig-h3 precursor DW572225 2,059 unknown CB493954 2,045 NADH dehydrogenase [ubiquinone] 1 beta subcomplex subunit 7 CA057192 2,044 caprin-1 CA053169 2,039 unknown EG771113 2,020 unknown CB510652 2,016 protein NipSnap homolog 2 CB498482 2,012 ependymin precursor CB493612 2,011 ATP synthase subunit a Oncorhynchus mykiss tnfrsf1a-associated via death domain protein mRNA, DW578803 2,009 complete cds CB514415 2,006 WD40 repeat-containing protein SMU1 EG865809 2,003 unknown CX149892 1,522 45217 pfam05316, VAR1, Mitochondrial ribosomal protein (VAR1) CB500673 1,071 45362 pfam05462, Dicty_CAR, Slime mold cyclic AMP receptor 34653 COG5048, COG5048, FOG: Zn-finger [General function prediction EG827321 0,993 only], CB515747 0,498 heterogeneous nuclear ribonucleoprotein Q DY709188 0,498 unknown EG838712 0,496 transcription factor Sox-2 CA387360 0,495 importin subunit alpha-4 DY733115 0,493 tyrosine-protein phosphatase non-receptor type 5 DW540374 0,493 unknown EG875440 0,490 interleukin-10 receptor beta chain precursor se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. CB492945 0,490 transmembrane emp24 domain-containing protein 10 precursor DY728208 0,489 sialidase CB515231 0,488 60S ribosomal protein L18 CB498959 0,488 EH domain-containing protein 1 DY713355 0,483 unknown DW548996 0,482 protein tyrosine phosphatase-like protein ptplad1 EG756513 0,482 unknown CA052111 0,481 60S ribosomal export protein NMD3 Oncorhynchus mykiss Onmy-LDA gene for MHC class I antigen, allele: DY696044 0,480 Onmy-LDA*0101, and other genes, complete cds CB511609 0,479 cathepsin L1 precursor BU965663 0,478 transcription elongation factor B polypeptide 1 EG785738 0,475 unknown DW553249 0,473 coatomer subunit gamma-2 CA062092 0,471 unknown DW555694 0,471 unknown DW561066 0,471 unknown CA048454 0,470 guanine nucleotide-binding protein G(I)/G(S)/G(T) subunit beta-1 EG935746 0,470 unknown CA039636 0,470 unknown CB493119 0,469 40S ribosomal protein S13 DW583494 0,469 endoplasmic reticulum metallopeptidase 1 DY707603 0,469 unknown CA052578 0,469 unknown CA053412 0,468 cytosolic non-specific dipeptidase Bos taurus B-cell translocation gene 1, anti-proliferative, mRNA (cDNA clone CA052552 0,467 MGC:148375 IMAGE:8183557), complete cds DY700075 0,466 cartilage acidic protein 1 precursor EG877610 0,463 uncharacterized protein C9orf85 homolog DY739651 0,458 tumor necrosis factor receptor superfamily member 13B CA056832 0,458 unknown DY696187 0,456 unknown CA063718 0,451 unknown CB499764 0,450 SMEK homolog 1 CB497704 0,449 prefoldin subunit 2 CA053896 0,448 coagulation factor V precursor CA052218 0,448 protein MAL2 EG870882 0,447 calponin-3 DW564098 0,447 cell division cycle-associated protein 7 EG831300 0,446 uncharacterized protein C14orf119 homolog EG887103 0,443 unknown CA052102 0,442 cell division cycle protein 23 homolog CA056294 0,440 unknown CA058162 0,439 cysteine and glycine-rich protein 1 DY716300 0,438 phospholipase A2, major isoenzyme precursor se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. EG833484 0,437 alpha-parvin EG882525 0,435 unknown EG863963 0,434 glioma tumor suppressor candidate region gene 2 protein CX030842 0,428 protein FRG1 EG818867 0,428 transposable element Tc1 transposase DY725729 0,427 PREDICTED: Danio rerio hypothetical LOC571621 (LOC571621), mRNA DW568561 0,426 unknown CA059367 0,425 Salmo salar zonadhesin-like gene, complete cds and 3' UTR CB499822 0,424 programmed cell death protein 5 EG926876 0,424 unknown EG851345 0,424 unknown DY707058 0,423 unknown CA359994 0,421 ubiquitin-conjugating enzyme E2 A DY719895 0,414 copia protein 0,410 unknown CA040183 0,409 septin-7 DW577298 0,408 histone-lysine N-methyltransferase SETDB1-B PREDICTED: Danio rerio similar to RAD23 homolog B (S. cerevisiae) EG863400 0,408 (LOC100003172), mRNA CB516592 0,408 unknown CA057832 0,407 unknown DY706021 0,405 pre-mRNA-processing factor 40 homolog A CA056536 0,405 probable Bax inhibitor 1 DY702356 0,405 unknown CA062975 0,405 unknown CA043326 0,404 heterogeneous nuclear ribonucleoprotein K DY739625 0,403 unknown EG757600 0,400 unknown CA052608 0,399 unknown DW544501 0,397 unknown EG942744 0,396 unknown EG837206 0,394 unknown EG862097 0,394 unknown EG863061 0,393 unknown EG796503 0,391 GTPase IMAP family member 7 DY723322 0,390 nuclear distribution protein nudE-like 1-B CA040587 0,388 forkhead box protein P4 CA052294 0,385 eukaryotic translation initiation factor 3 subunit J CB509809 0,381 alanyl-tRNA synthetase, cytoplasmic EG891624 0,371 unknown DW550012 0,367 recoverin DY738818 0,366 unknown CB497640 0,365 lysosomal acid lipase/cholesteryl ester hydrolase precursor EG929467 0,365 unknown EG879541 0,363 sickle tail protein homolog se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. EG936981 0,362 FK506-binding protein 5 CA059018 0,360 brain protein 44-like protein CB497864 0,360 PRA1 family protein 3 EG942962 0,352 Ig kappa chain V region K29-213 DW549759 0,351 zinc-binding protein A33 CB513714 0,349 zinc finger protein ubi-d4 DW576815 0,348 tripartite motif-containing protein 35 CB516848 0,347 nuclear factor erythroid 2-related factor 2 EG845411 0,346 uncharacterized protein F13E9,13, mitochondrial precursor CB515823 0,345 dipeptidyl-peptidase 3 EG875528 0,343 periplakin CA360146 0,343 unknown DY697849 0,341 MAGUK p55 subfamily member 6 DW582629 0,339 unknown DY705699 0,335 unknown EG942614 0,334 31389 COG1196, Smc, Chromosome segregation ATPases PREDICTED: similar to Protein UNQ655/PRO1286 homolog precursor CB510764 0,328 [Danio rerio] CB487760 0,326 metalloproteinase inhibitor 2 precursor CA048864 0,326 serine/threonine-protein kinase VRK3 CA053581 0,317 heterogeneous nuclear ribonucleoprotein A0 DW560726 0,312 unknown DY716344 0,307 unknown EG864724 0,295 cyclin-dependent kinase 2-associated protein 1 EG935728 0,295 unknown CA350788 0,293 collagen type IV alpha-3-binding protein EG868513 0,293 serine/threonine-protein kinase Nek1 DW569954 0,292 AF290477_1 VIG-2 [Oncorhynchus mykiss] CB516141 0,292 nucleoside diphosphate-linked moiety X motif 22 DY712936 0,284 unknown CA054913 0,282 unknown DW537606 0,282 unknown CA058814 0,276 unknown EG925394 0,262 NTPase KAP family P-loop domain-containing protein 1 DW560304 0,261 unknown DW537469 0,260 unknown DY713679 0,259 unknown AF180483 Salmo salar clone BA5 beta-2 microglobulin (B2m) mRNA, partial CK990695 0,257 cds CA058595 0,256 lymphatic vessel endothelial hyaluronic acid receptor 1 precursor Salmo salar clone CH214-714P22 MHC Class I (Sasa-UBA) gene, SasaCA058288 0,252 UBA*0601 allele, partial cds DY733707 0,241 hairy/enhancer-of-split related with YRPW motif protein 2 CX035231 0,239 unknown CB510341 0,237 unknown se nadaljuje nadaljevanje GenBank Raven Accession Gen (angleški izrazi) izražanja no. DY740533 0,234 unknown EG873251 0,231 mitogen-activated protein kinase kinase kinase kinase 3 DY735646 0,227 kinesin light chain 1 CA058876 0,224 nuclear autoantigenic sperm protein CA038735 0,189 tRNA selenocysteine-associated protein 1 CA060641 0,188 unknown DY724713 0,187 unknown CB499183 0,184 WD repeat-containing protein 23 CB494125 0,180 unknown DW577713 0,177 poliovirus receptor-related protein 1 precursor DW573804 0,176 proteasome subunit beta type-8 precursor AF329716 Oncorhynchus mykiss clone OSU9 T cell receptor beta chain CB491795 0,174 variable region gene, partial cds CB493433 0,172 splicing factor, arginine/serine-rich 2 CB499215 0,167 lithognathus mormyrus clone lithmor814 mRNA sequence CA054215 0,167 spermine synthase PREDICTED: similar to Ras association and pleckstrin homology domains 1 CX253483 0,163 isoform 2 [Danio rerio] 0,159 3xSSC/1M Betaine CA062838 0,158 unknown CB487964 0,157 46278 pfam06388, DUF1075, Protein of unknown function (DUF1075) CA053671 0,150 putative uncharacterized O-acetyltransferase YER024W CB502109 0,149 pumilio homolog 1 DY714992 0,147 protection of telomeres protein 1 DY736530 0,145 NADPH--cytochrome P450 reductase DY713720 0,122 B-cell CLL/lymphoma 9-like protein CB498702 0,111 regulator of nonsense transcripts 2 CA057970 0,106 mediator of RNA polymerase II transcription subunit 15 CB499743 0,064 mitochondrial ribosomal protein S23 CA053911 0,017 cingulin
© Copyright 2024