gostišče »kegljišče
Vsebina UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 55 Ljubljana, marec 2011 Izdaja: Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon Svet revije: dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar, Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc., Primož Zupančič Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu Sodelavci: Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič, univ. dipl. ing., mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu, Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Aljoša Savič, Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona Sledimo Vesni Največji sulec iz Kolpe Sulčelov na Savi pri Ljubljani Ribogojnica Povodje Kako pomagati smuču v Sloveniji Jezero Vrana in projekt ifc Oman Big Game na La Gomeri »Priče o mušicama« Kapelj na muharici Switch Cast Brancin, luben, lubin … Devilstick S čim na krapa spomladi Na velikega krapa v koraku s časom Ploščič Jutro za sladokusce 2 4 6 8 12 14 18 22 26 28 30 32 36 40 44 48 50 Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o. Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o. Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu Naslov uredništva: Racoon Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137 E-pošta: [email protected] http://www.racoon-slovenia.com Transakcijski račun: SI 02044-0016200210 V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI. Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €. Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine. Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade! Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih. Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011 Še vedno lahko naročite vezane letnike revije Vode in mi od 2005 do 2010! Letnik 8 2010 cena 31,60 € Številka 46 Letnik 8 Cena 3,95 € Črna mamba Sulčelov na Bledu, Kolpi in Drini Podusti na krožniku Domačija Novak Kenguru Letnik 2008potezanke cena 27,65 hrvaški € Največji krap Španski somi Beličarke Občina Dol pri Ljubljani Številka 47 Letnik 8 Cena 3,95 € Sulčelov na Kolpi, Savi in Ljubljanici Beličarjenje na dnu Krapolov na reki Potezanke Jegulja Smuč Luc Občina Dol pri Ljubljani Številka 48 Letnik 8 Cena 3,95 € Dimljenje rib Muharski met Otvoritev muharske sezone Etiopija Jesetri Uniqua Lov krapov na reki Jerk Letnik 2009 cena 31,60 € Številka 38 Letnik 7 Cena 3,95 € Mongolska kuhinja Amurska ščuka Burjati Lov v Mongoliji Šamanizem Lipani Suhcagan Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 39 Letnik 7 Cena 3,95 € Mali Zvornik Društvo rejcev vodnih živali Hutovo blato Bistrica ob Sotli Etiopija Življenski krog žuželk Vodnjan Jez Bistvo muharjenja Sulec Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Občina Dol pri Ljubljani Številka 40 Letnik 7 Cena 3,95 € Oljčno olje Majske muhe Kormorani Vezanje muh Tajska Krapolov Jerk Posočje Klen 2009 Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 49 Letnik 8 Cena 3,95 € Občina Dol pri Ljubljani Številka 41 Letnik 7 Cena 3,95 € Unikatni voblerji 1. Simpozij akvakulture v Sloveniji Somi iz Španije Vijačnice Lokostrelstvo Savinja Unac in Una VHS Gof Občina Dol pri Ljubljani 7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI POSTRVI Sale Valentić KOI herpes Boiliji Salina Šaši Ebro VSP Jedi iz postvi Roll cast Kamenjarka Baja Ur Akvarij v Barceloni Dimljenje rib Slivniško jezero Soška velikanka Kraparski triki Postrvnik Zimske vabe za krapa Sulec Lignji Halhingol Trofejni revir na Savinji Bio park Nivo Švedska Sulčelov na Ljubljanici Kraparske palice Cigani Slivniško jezero Ščuka Kočevsko in Gebarija Sipe Azil Hubertus Na Savinji Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 [email protected] www.racoon-slovenia.com, e-mail: Beidron voblerji Ebro Soška rekorderka Ciril Mlinar - Cic Številka 45 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 44 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 43 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 42 Letnik 7 Cena 3,95 € Jadranska podust Romunska ribja kuhinja Cerkniško jezero Mica pelič Foto: Stane Omerzu House of Hardy Vabe za luce Naše kače Vegov zbornik 2 2010 Džingis Kan Mongolija Tajmen Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Beli morski psi Gladstone Snovik 2010 Nepal Dr. Boris Skalin Prazgodovina noža Kočevska gozdnata in skrivnostna Somovijada Belly Boat Kazahstan Vabe za rečne krape Argentina Jegulja Aljaska Krapolov na reki Naši stari lovci Župan in raziskovalec Keltsko pleme Muharjenje z Vjero Mujović Številka 53 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 52 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 51 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 50 Letnik 8 Cena 3,95 € Muharska delavnica na Savinji Rečni krapi Naši stari lovci Vabe za ščuko Keltsko pleme Sipe Big Game na Jadranu Smuč Mongolija Aljaska Rečni krapi Vabe za ščuko Sipe Big Game na Jadranu Smuč Aljaska Mongolija Dvodelni Alexi Jerk Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani SL IA Občina Dol pri Ljubljani OV EN Občina Dol pri Ljubljani REBEKA BRATOŽ GORNIK Foto: Stane Omerzu 20,86 € 20,86 € 23,70 € 27,65 € športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 [email protected] www.racoon-slovenia.com, e-mail: 31,60 € 31,60 € S TA N E O M E R Z U ; f oto : mitj a omerzu Sledimo Vesni Valentinovo, pust, dan žena, velika noč … Smo sredi velikega praznovanja življenja. Zaplešimo z Vesno, starodavno boginjo pomladi, prepustimo se njeni energiji in novemu zanosu, ki ga v nas prebujajo vse toplejši sončni žarki. Opredelimo se! Smo Jin ali Jang, smo otroci sonca ali sence, smo podaniki ljubezni ali sovraštva, smo dobri ali slabi ljudje. Odločimo se takoj. Bodimo pozorni s katero nogo vstanemo iz postelje. Načrtno na tla spustimo najprej desno stopalo. Že zjutraj se poskusite nasmejati kakšni nepomembni malenkosti, ki vam polepša dan. Smeh je nalezljiv in zdravilen. Poglejte obraze okrog sebe. Vsi so potrebni pozornosti prijaznosti, ljubezni. Večina si vse to tudi zasluži in vsi so jo pripravljeni vračati, takoj. Poskusite! Ne dovolite turobnemu vsakdanu, ki nam ga vsiljuje večina medijev in njihovih okuženih odvisnikov, da vam pokvari niti trenutek vašega dragocenega in neponovljivega življenja. Ne predajajte se malodušju. Stopite na sonce! Prve muhe že rojijo nad vodo, regrat kar razganja od zdravja, zberite družino ob veliki skledi. Poglejte čebele! So že začele, da bo jeseni satje polno. Vrt kliče po spomladanskih opravilih. Izogibajte se škropiv in kemije, ki je ne razumete. Nič ni tako narobe, če si pridelek razdelite tudi z drugimi prebivalci vrta, pa naj bodo še tako majhni. Veliko dela tudi oni opravijo. Od opraševanja, uničevanja škodljivcev do rahljanja zemlje. Mar ne uživate v ptičjem petju? V naravi nikoli nisi sam. Če se vam toži po starih časih, če nimate pravih prijateljev ali pa le ti nimajo časa, sedite k računalniku. Knjiga 2 VODE IN MI 55 obrazov je odprta 24 ur na dan. V knjigi smo se poiskali prijatelji iz vsega sveta. Mongolija, Nova Zelandija, Rusija, Britanska Kolumbija, Romunija, Florida, Gana … Poglejte kaj je internet naredil v Severni Afriki. Uporabite to moč. Poiščite ljudi s katerimi ste bili srečni, poiščite nove prijatelje, potujte, spoznavajte ta naš čudoviti planet. Skrb za svoje najbližje, skrb za sočloveka, skrb za naravno okolje v katerem živimo. To naj bo vaša dnevna politika. en Ko si sreč in ko srečo delil rad bi še z nekom! Vedno v akciji ! Vsi, ki karkoli kupijo v letu 2011 pri Racoonu, kot tudi vsi naročniki revije Vode in mi, sodelujejo v nagradnem žrebanju za cel kup lepih nagrad! Nagrade za leto 2011 Do 15. aprila 25% 35% na vso opremo za krapolov! ! na voblerje Goldy onu ! Samo pri Raco Tečaj vezanja umetnih muh Lidija Fly Ribiški vikend na Zvorniškem jezeru s Čirotom Ogled Planinske jame do konca za dve osebi 5 x Dnevna dovolilnica za mu harjenje v Ljubnem ob Savinji 10 x Dnevna ribolovna dovolilnica za Cerkniško jezero 10 x Veliki ribiški koledar 10 x naročnina na revijo Vode in mi 10 x knjiga Muharjenje 20 x DVD Lov i ribolov Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] S L AV K O C E N TA ; F O T O : G R E G O R Š T E FA N Č IČ Največji sulec iz Kolpe V nedeljo 23. januarja letos, je Vinko Vesel v spremstvu dveh prijateljev lovil sulca na Kolpi. Tako Vinko, kot Gregor Štefančič in Borut Škoda, dobro poznajo svojo Kolpo. Vsak svoj prosti trenutek najraje preživijo ob tej čarobni reki. In ta večer je Kolpa bila še posebej čarobna. Ob 17. 45 je Vinku prijel velik sulec. Vinko je izkušen sulčar, prijem velikega sulca pa ga je dokončno prepričal, da z zanikrnim priborom za vodo nima kaj početi. Rola je zamrznila in sulec je šel po svoje. Usoda pa je tega sulca le namenila Vinku, ki je ta večer upravičil svoj priimek. Sulec se je zapel za jezik in resnejšega upora ni nudil. Hitro je bil na suhem. Meter je pokazal 116,5 cm. Največji sulec, športno ujet na Kolpi! Tehtali ga fantje niso, ker so ribo želeli čim prej spustiti nazaj v vodo. Lepa debela samica. Po nekaj posnetkih je Gregorju odpovedal tudi fotoaparat. Baterija! Sulčelov je pač zimski šport. Riba je prijela na Stormov silikonski vobler. Fantje so sulca hitro izpustili in ker je sezone praktično konec, jo bo lepo videti na drstišču. Prav gotovo se bodo samci tepli za njo. 4 VODE IN MI 55 Lepa zgodba. Veliko ribo so ujeli pošteni ribiči, ki so znali poskrbeti za srečen konec. Tudi za ribo. Kot bi na vse skupaj gledal nekdo od zgoraj in nagradil vztrajnega ribiča za vse izhode na mrzlo reko, najsi bo na sulčelov ali pa nadzor in čuvanje reke. Nadzor je na Kolpi vse boljši, krivolova pa je manj. Domačini počasi dojemajo, da so koristi od turistov daleč večje od tistih pri krivolovu. Zadnja leta ribiški turizem na Kočevskem samo napreduje. Zahvala gre odličnemu vodstvu ribiške družine in pa zagnanemu delu posameznikov, kot so bili tile trije sulčarji na lepo januarsko nedeljo. Če med ljudmi ni hvaležnosti in priznanja, pa narava poskrbi tako, da je prav. Ali pa nekdo od zgoraj. Dobro se vrača z dobrim. Si tudi vi želite velikega sulca? Ste si ga zaslužili? Če ste, ste dobrodošli na Kolpi spet oktobra. Takrat bo Vinkov sulec še večji. Zadnja leta se je število sulcev precej povečalo, tako da se nam obeta vedno boljši sulčelov na Kolpi. Ribolov na Kolpi je posebno doživetje pozimi in poleti. Neokrnjena narava in gostoljubni domačini vas bodo zlahka prepričali, da se boste na Kolpo vedno znova radi vračali. marec 2011 5 MIHA FINK Sulčelov na Savi pri Ljubljani Straža - Sava prosti čas posveča športnemu ribolovu in delu v ribiški družini. Bernard pa pravi, da bi bil brez razumevanja in podpore predsednika Slavka Lasnika in vodstva ribiške družine, sam čisto brez moči. Zgodbo o uspehu gradijo skupaj z roko v roki. Premišljenost in izkušnje z mladostno zagnanostjo in sodobnimi trendi. Bernard dela kot ribiški vodnik za sulčarje, ribiški čuvaj, postavil je spletno stran za ribiško družino in sulčarje, veliko fotografira in snema. Skratka zbira gradivo za uspešno promocijo športnega ribolova na vodi s katero gospodarijo. Zaveda se namreč, da bo od urejenosti ribolovnega režima, nadzora na vodi, kakovostnega vodenja in ustrezne promocije odvisen obstoj ribjih vrst v Savi. Že drugič sem lovil na skupnem lovu RD Straža Sava. Kar neverjetne so se mi zdele zgodbe, ki so krožile o tej ribiški družini in njeni zaprtosti. Več krat sem slišal, da v Straži Savi tujcev ne marajo, turistov ne rabijo, da za njihove vode ni mogoče kupiti dnevne dovolilnice, da je pri njih sulca nemogoče loviti. Po mojih opažanjih je vse to zgodovina, ki so jo vsi že pozabili. Ravno v tej družini je udeležba na skupnem lovu sulca najbolj številna. Letos sem naštel več kot sedemdeset sulčarjev. Na delovni dan, kljub neustreznim vremenskim razmeram. Gostitelji so poskrbeli za topel sprejem, zajtrk, kosilo in večerjo. Sulčarje je po ribiško pozdravil predsednik družine gospod Slavko Lasnik, ki je ob enem tudi predsednik Zveze ribiških družin Ljubljana. Bil je eden izmed nas, vendar ta dan sulca ni lovil. Skrbel je, da smo se gostje prijetno počutili in da je teklo vse tako, kot je bilo zastavljeno. Sulčarjem, ki so prvič lovili na tem delu Save, so bili na razpolago domači vodniki. Skratka odlično organiziran skupni lov. Gostiteljem gre vsa zahvala in čestitke. Sava s katero gospodari RD Straža-Sava je, zaradi lažjega gospodarjenja, razdeljena v dva revirja. Revir 9 s površino 2900 ha, do nedavnega imenovan 19 b, obsega reko Savo od mostu v Tacnu do črnuškega mostu. Drugi revir ali revir 10 s površino 5800 ha, do nedavnega imenovan revir 47 b, obsega reko Savo od mostu v Črnučah pa vse do izliva Ljubljanice v Savo. Po izjavah članov ribiške družine, velik napredek lahko pripišemo mlademu Bernardu Semrajcu, srčnemu sulčarju, ki več kot samo 6 VODE IN MI 55 marec 2011 7 A L E K S A N D R A Z A M A N ; F O T O : S TA N E O M E R Z U in miran p etrović Ribogojnica Povodje kjer dobite vedno svežo postrv Šele nedavno sem izvedela, da smo Slovenci na samem repu porabnikov ribjega mesa v Evropi. Ribje meso je idealna hrana sodobnega človeka. Le redki ljudje še vsakodnevno opravljajo težka fizična dela v gozdu ali na polju. Tudi v rudnikih, kolikor jih še deluje pri nas so dela v veliki meri mehanizirana. Sama ribo zelo rada pojem, zato mi je toliko bolj nerazumljiv podatek o Slovencih na repu lestvice ribojedcev. Po odgovore sem se napotila kar k svojemu ribogojcu Miranu Petroviču v Povodje pod Šmarno goro. Ribogojnica Povodje deluje že od leta 1950 in je v lasti Zveze ribiških družin Ljubljana, že nekaj let pa z njo uspešno gospodari najemnik Miran Petrovič. Nahaja se na idilični lokaciji nad Ljubljano, tik pod Šmarno goro, napaja pa jo rečica Gameljščica, ki izvira nekaj kilometrov višje. Miran je od maja naprej obljubil tudi športni ribolov v jezercu zraven ribogojnice. Sveže ribe si boste lahko sami nalovili. V Ribogojnici Povodje lahko kupite kalifornijske postrvi, šarenke ali mavrične postrvi, potočne zlatovčice, občasno pa tudi potočne postrvi. Pri Miranu lahko kupite tudi velike postrvi, tudi čez kilo. Po želji vam jih 8 VODE IN MI 55 bodo fantje očistili ali pa tudi prekadili. Ste že poskusili dimljeno postrv? Samo poskusiti jih morate, pa ne bomo več na repu. Tudi Miran bo zlahka prodal 70 ton letno, ne pa samo polovico kapacitete, kolikor postrvi proizvedejo v Povodju danes. Tukaj proizvajajo vse, od iker do plemenk, glavni proizvod pa je kakovostna konzumna postrv. Pozimi lahko v Povodju kupite tudi krapa. Oskrbujejo več ribogojnic, menz, restavracij in gostiln. Najraje pa sveže postrvi prodajo kar doma. Ko sem ljudi povprašala, zakaj ribe ne jedo večkrat, so mi najpogosteje navedli tri vzroke: neprijetno čiščenje, vonj in visoko ceno. Mene niso prepričali. Pa vseeno poglejmo zakaj ljudje tako mislijo. S čiščenjem postrvi ni veliko dela. Ribi moramo odstraniti drobovino in škrge ter jo splahniti z vodo. To je vse. Manjše postrvi sploh ni treba razluskati. Pri svežih postrveh pa to sploh ni težko in ne zamudno. Vonj? Pri sveži ribi neprijetnega vonja ni. Če riba smrdi ni za jest. Še en razlog, zakaj najraje kupujem sveže ribe v ribogojnici. Tu pa se ognem tudi maržam vseh trgovskih posrednikov in pridem do svežih, prijetno dišečih rib po najnižji možni ceni. S tem pa odpade še zadnji razlog, zakaj Slovenci ne jemo rib pogosteje. Spomnimo se še enkrat kakšna mora biti sveža riba. Oči morajo biti nabrekle in prozorne, koža in luskine morajo biti gladke in svetlikajoče. Škrge morajo biti živo rdeče in ne sive. Meso mora biti čvrsto in elastično na pritisk. Vonj nikakor ne sme biti neprijeten, sveža riba ima značilen vonj. Postrv po tridesetih minutah postane lisasta na mestu, kjer se je dotikala druge ribe ali podlage, kar nikakor ne pomeni, da je z ribo kar koli narobe. Miran iz Povodja vam priporoča, da postrv pred pečenjem stoji vsaj eno uro, drugače se vam bo pri pečenju zvijala in hitro razpadla. Sveže ribe lahko pri 8 stopinjah Celzija hranimo tudi tri dni, pravilno zamrznjene ribe pa vam bodo v zamrzovalniku uporabne najmanj sedem mesecev. Luskin pri postrveh ni treba odstraniti. Ko pripravljam postrvi za dimljenje ali če pripravljam kuhane, jih prav gotovo ne razluskam. Če jih pa pečem, imam sama raje razluskane postrvi. V ribogojnici Povodje lahko vidite tudi preparat največjega sulca v Sloveniji, ki se je izvalil v Povodju in od starosti tukaj tudi poginil, težak 27 kg. Ob samem vhodu v ribogojnico stoji spomenik profesorju Ivanu Franketu, začetniku umetnega razploda salmonidov na slovenskem in pa nestorju slovenskega športnega ribištva. Povodje je odlična izhodiščna točka za na marec 2011 9 Šmarno goro ali Grmado. Izpred ribogojnice se razprostira čudovit pogled na vrh Šmarne gore, nad ribogojnico lahko občudujete damjake in muflone, ki jih goji sosed, na jezercu zraven ribogojnice pa sta stalna gosta dva laboda. V zgradbi zraven ribogojnice izvajajo ribiči svoja usposabljanja, pogost gost pa je tudi gospod Slavko Lasnik, predsednik ZRD Ljubljana, ki z nasveti in izkušnjami velikokrat pomaga našemu Miranu. RIBOGOJNICA POVODJE Ribogojništvo Miran Petrovič s.p. Povodje 2, 1211 Ljubljana – Šmartno Tel.: 01 511 62 40, GSM: 041 649 545 E- mail: [email protected] DELOVNI ČAS: Pon: 8.00 – 12.00 h Tor, sre, čet, pet: 8.00 – 12.00h 15.00 – 17.00h Sob: 8.00 – 12.00 h Ned: 9.00 – 11.00 h Prazniki: zaprto Za konec pa mi je Miran dal še dva nasveta za pripravo postrvi, s katerimi bodo navdušili tudi začetniki. Postrvi se da pripraviti na stotine različnih načinov. Naš urednik in njegova žena sta sama zbrala čez štiristo okusnih načinov za pripravo postrvi. Torej lahko vsak dan v letu jemo postrv na drugačen način. Pečena postrv (za 4 osebe) Potrebujemo: 4 porcijske postrvi, sol, poper, svež sok limone, koruzna moka. Priprava: Postrvi očistimo, operemo in z zunanje strani osušimo s papirnato brisačko. Ribe pokapamo z limoninim sokom in povaljamo v koruzni moki. V ponvi segrejemo olje in jih pečemo 15 minut (z obeh strani). Postrežemo posute s sesekljanim peteršiljem ali prelijemo s tržaško omako. 10 VODE IN MI 55 V foliji pečene postrvi (za 4 osebe) Potrebujemo: 4 porcijske postrvi, sol, poper, maslo, peteršilj. Priprava: Oprane in posušene ribe solimo in popramo. Vsako posebej zavijemo v folijo in jih zložimo v pekač. Pri 180° C pečemo 30 minut. Pečene ribe postavite na pladenj, razgrnite folijo in na vroče ribe dajte žlico masla v katerega ste zmešali nasekljan peteršilj. Postrežemo s kuhanim krompirjem ali rižem. Dober tek. Jejte zdravo! Kupujte sveže in ceneje! marec 2011 11 S TA N E O M E R Z U ; f oto : miodrag ć iri ć - čiro Kako pomagati smuču v Sloveniji Smuča boste z lahkoto našli v vseh ribiških knjigah, revijah, na izpitnih polah za športnega ribiča, jedilnikih v boljših hotelih… Na splošno je znano, da je smuč najboljša in najbolj cenjena sladkovodna riba v kulinariki. Je pa tudi izredno zanimiva roparica, lov le te pa zahteva posebna znanja in veščine. Zato smuča hodimo lovit v Španijo, Romunijo, na Madžarsko… Redki srečneži seveda. Slovenci smuča skorajda ne znamo loviti. Razen na kamenodoben način, na kos ribice in plovec pred večer, kar pa nima veliko skupnega s športnim ribolovom. Način športnega ribolova »ujemi in spusti« se počasi uveljavlja za vse ribe. Za smuča najpočasneje. Njegova izjemna okusnost je njegovo prekletstvo. Ribiči se kar po vrsti izgovarjajo, da je riba pregloboko požrla, da itak nebi preživela… Seveda se to lahko zgodi, če lovimo z živo ali mrtvo ribo montirano na male trojčke. Pri lovu z umetnimi vabami se to ne dogaja. Ujel sem na tisoče smučev in niti eden ni bil poškodovan tako, da bi ga moral ubiti. Seveda smuča rad pojem, vendar se zaradi tega ne bom tako neumno izgovarjal. Lovil ga bom pač tam, kjer si ga bom lahko privoščil tudi na krožniku. V slovenskih vodah, kljub temu, da je smuč avtohtona riba, le tega kronično primanjkuje. Če pomislimo, da imamo vedno več akumulacij na Savi in drugih rekah, bi tudi smuč moral biti riba naše prihodnosti. Smuč se lahko izredno hitro razmnoži, če ima za to ustrezne pogoje. Nekaj let nazaj se je eksplozija populacije smuča zgodila na jezeru Mavčiče. Več se jih je pojavilo tudi v Zbiljskem jezeru, vendar so vrli Gorenci s svojimi gosti na hitro zadušili plemeniti poskus Narave. Ta trenutek na ta način deluje ribiška zavest. Na 12 VODE IN MI 55 odgovornih uradih ne vedo, da problem sploh obstaja. Ker smučev v naših vodah skoraj ni, tudi težav z njim ni. V Evropi pa razmišljajo drugače. Zavedajo se, če nič drugega, vsaj poslovnih priložnosti. Smuč je najokusnejša riba, ki dosega visoko ceno na trgu. Zakaj ga nebi vzrejali? Na danskem so v ribogojnicah uvedli celo selekcijski program za zatiranje kanibalizma pri smuču. Uspešno so na trg plasirali smuče iz farmske reje, vzrejene na briketih. V Sloveniji beležimo največje povpraševanje po ribah doslej. Riba velja za zdravo hrano, ki ustreza življenjskemu slogu sodobnega človeka. Kljub najvišjemu povpraševanju doslej, smo še vedno na repu porabnikov ribjega mesa v Evropi. Kljub vsem vodam, ki jih premoremo, sto tridesetletni tradiciji organiziranega ribištva na slovenskem in visoki strokovnosti nacionalne inštitucije za ribištvo, kljub visokim evropskim sredstvom namenjenim slovenskemu ribištvu. Prav zanimivo bo analizirati, na kaj so jih odgovorni porabili in kakšne efekte bodo s porabljenimi sredstvi dosegli. Računam, da je tudi v ribiški populaciji določen odstotek ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z obstoječim stanjem. Prvi pogoj za zadovoljitev športnih ribičev je uspešna drst smučev. Kot sem že omenil se populacija smučev obnovi v neverjetno hitrem času. Le ustrezne pogoje ji moramo zagotoviti. In pri smuču to ni ne težko in ne drago. Kako to naredimo? Enostavno. V vodi poiščemo primerne prostore, ki bi smuču ustrezali. Voda naj ne bo pregloboka, prostor, kjer nameravamo postaviti gnezda za smuča naj ne bo predaleč od obale, naj pa zagotavlja mir, ki ga smuči v drsti potrebujejo. Iščimo dele vode s kamnitim dnom, če le tega ni, pa gnezda namestimo tako, da so malo dvignjena z dna. Kako naredimo gnezda? Sila preprosto. Tu uporabimo domišljijo. Pomembno je, da naredimo okvirje, ki jih zapolnimo z materialom, na katerega bo drstnica lahko odložila svoje ikre. Smuči že konec februarja začnejo iskati svoje ljubezensko gnezdo. Ko voda doseže 11 stopinj Celzija se ljubezenska igra prične. V naravi smuč najraje odlaga ikre na adventnih koreninah vrbe. Le te imajo zadostno število dovolj tankih koreninskih laskov. Mi bomo na lesen okvir iz šib, ki smo jih povezali z vrvjo pričvrstili rafijo ali kakšen drug podoben material. Pomembno je, da z gnezdi ne onesnažujemo okolja. Če se odločimo za trajna gnezda, je v ta namen zelo uporabno tudi kolo. Med špice zlahka zatlačimo travo, tanko šibje, rafijo ali staro pregrinjalo z dolgimi dlakami. Neodgovorno pa je takšna gnezda v vodi pozabiti. Gnezda obtežimo toliko, da se potopijo na dno. Pomembno je, da jih postavimo na takšne kraje, kjer ni možnosti, da bi jih voda odnesla. Gnezda v času drsti pa imejmo na očesu, ker bi se nepridipravom znale pocediti sline po zaljubljenih smučih. Najbolje je, da gnezda postavimo na skritih mirnih mestih in njihovo lokacijo ne obešamo na velik zvon. Pa še to. Če za izdelavo gnezda uporabljate rafijo, jo nekaj časa pred uporabo namakajte v vodi, da se le ta razkisa. Ribiči se velikokrat pritožujejo nad ornitologi ali opazovalci in ljubitelji ptic, »ptičogledi« kot jim radi rečejo. Pa se vrli ribiči ozrite po svojem mestu in videli boste ptičjo krmilnico na vsakem koraku. Marsikatero ste tudi sami postavili. Izdelava gnezda za smuča je preprostejša, kot izdelava ptičje krmilnice. Izdelava ptičjih krmilnic pomaga ptičem preživeti mrzle dneve, ko si pod snegom ni moč nabrati dovolj hrane. Krepi tudi občutek človečnosti. Gnezda za smuča pa omogočijo uspešno drst smuču, eni najlepših in najokusnejših rib. Spomnimo se, da ta smuč lahko zraste čez meter v dolžino, da lahko preseže težo trinajstih kilogramov, da je njegovo meso belo, popolnoma brez strti in nebeškega okusa. Spomnite se palete umetnih vab namenjenih smuču, na katerih se danes v trgovinah nabira prah, vam pa bi omogočile toliko ribiškega užitka. Pa tako malo je treba. Le skrb in nekaj parov pridnih rok za eno dopoldne. Zdaj pa le povprašajte gospodarje vaših ribiških družin, zakaj v vaših vodah ni več smučev. marec 2011 13 A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU Jezero Vrana in projekt ifc Moj prijatelj Željko Šumatić je 11. avgusta 2011, na Vranskem jezeru ujel soma težkega 104 kilograme. Dva dni zatem smo se odločili, da začnemo s projektom IFC Mediteran. S to mislijo smo že kar nekaj časa živeli, toda po zadnjem nizu fantastičnih ulovov, še posebej s tem Željkovim rekordom, smo se odločili in začeli s pripravami za organizacijo velikega mednarodnega tekmovanja v vijačenju na Vranskem jezeru. Okrog trideset kilometrov od Zadra, v smeri proti Šibeniku, le nekaj sto metrov od peščene morske plaže in idiličnega mesteca Pakoštani, se nahaja največje naravno jezero v Republiki Hrvaški. Njegovo pravo ime je Vrana, vendar ga vsi poznajo kot Vransko jezero. Jezero je bilo v zgodovini zaradi svojega značaja predmet sporov tako narodnih, kot kulturnih. Dolgo je bilo znano kot Vedro blato in ni bilo vedno v današnjem koritu in tudi ne v tej obliki. Že v času antičnega Rima je bilo jezero edini vir vodne oskrbe mesta Zadar in je igralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva, kot je razvidno iz ohranjenih ostankov akvadukta do melioracije in povezave odvodnih kanalov v morje. Vse to so ljudje počeli s ciljem regulacije nivoja vode in pridobivanja plodnih kme- 14 VODE IN MI 55 tijskih površin. Sredi 20. stoletja, so obnovili ribji stalež jezera s somom, ščuko in divjim krapom. Danes je jezero sestavni del Naravnega parka Vransko jezero. Zaradi njegovega specifičnega položaja in povezave z morjem, je jezero rahlo braktično, v njemu živijo v glavnem sladkovodne ribe, najdemo pa tudi ciplja, jeguljo in gavuna. Naziv naravnega parka je jezero dobilo leta 1999. Z uvedbo naravnega parka so prekiniti divje izkoriščanje jezera, ki je bilo bolj ali manj prepuščeno vesti krivolovcev. S tem ukrepom so omejili krivolov, populacije rib so se popravile, povečalo se je število športnih ribičev. Danes, ko smo priča praznim in opustošenim vodam, se nam je odprla priložnost. Imamo čudovito jezero introfejne ribe. Po kapitalke nam ni treba več na drage in oddaljene destinacije, kot so Mongolija, delta Urala ali reka Ebro v Španiji. Tukaj, v središču Evrope, povezani z vsemi prevoznimi sredstvi imamo Vransko jezero, polno kapitalnih ščuk, krapov in še zlasti somov. Vransko jezero je verjetno zadnja oaza v Evropi, kjer z gotovostjo lahko rečemo, da v njem plavajo somi težji od sto kilogramov. Osnovni cilj in vodilo ustanovitve in obstoja IFC Mediteran je rešiti, zaščititi in omogočiti ribičem iz celega sveta, da lahko uživajo v ribo- lovu kapitalnih rib po sistemu ujemi in spusti, ustanovitev in obstoj edinstvenega ribolovnega kampa, kjer boste s strokovno pomočjo preverjenih vodnikov uživali v novih izkušnjah in znanjih o ribolovu. Da bi vse to organizirali in da bi to delo nemoteno potekalo, potrebujemo pomoč na vseh nivojih, tako materialnih, kot tudi pomoč lokalne samouprave, sponzorjev in seveda PP Vransko jezero. Prijetno presenečenje je bila pomoč od PP Vransko jezero, njihovih delavcev ter njihovo zadovoljstvo nad celim projektom. Zadovoljstvo so pokazali tudi prebivalci Pakoštanov, predvsem zaradi boljše turistične ponudbe in obiska gostov tudi izven kopalne sezone. Posebej so nam pomagali različni specializirani časopisi, ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v drugih deželah. Prav nam je prišla tudi pomoč regionalnih proizvajalcev ribiškega pribora. V začetku oktobra smo na enem od testiranj umetnih vab in raziskovanja možnosti za vijačenje na jezeru, na katerem se ta tehnika ribolova skoraj ni prakticirala, prišli do osupljivih rezultatov in fantastičnih ulovov. V teh treh dneh uživanja ob zvokih drila, krikov navdušenja in nepozabnega druženja, smo se odločili, da je najboljši način za popularizacijo jezera in vijačenja, narediti velik mednarodni turnir v vijačenju. Za organizacijo tako močnega tekmovanja smo imeli na samem začetku tri stvari: prekrasno veliko jezero polno kapitalnih rib, ogromno energije in ljubezen, ki nam je bila vodilo. Organizacija turnirja ni bila zamišljena le kot popularizacija ribolova in jezera, temveč tudi kot želja, da se na enem mestu zberemo vsi ljubitelji ribolova, ribiči in proizvajalci marec 2011 15 ribiške opreme, trgovci in mediji iz cele bivše Jugoslavije in Evrope. Namen je družiti se, sklepati nova prijateljstva, izmenjati izkušnje in uživati v ribolovu, narediti trdne temelje enega močnega tekmovanja, ki bo iz leta v leto rastlo in postajalo vse večje. Iz dneva v dan dobivamo vse več prijav in podpore iz vseh strani, ne samo od ljubiteljev vijačenja, ampak tudi od ljudji, ki se imajo za del velike ribiške družine. Vse to me osrečuje in zadovoljuje, ker to pomeni zmago zame in za moje delo in za vse tiste, ki delajo z mano na tem projektu. Vranski bazen je že iz zgodnjih časov znan kot dragocen mediteranski biser, ki je s svojim gospodarskim položajem in lepoto ter z izobiljem žive vode, vedno privlačil pozornost lastnikov zemljišč in njihovo željo, da se tam naselijo. Arheološki ostanki na lokaciji »Crkvine«, na izviru Pećina, ter na drugih mestih robnega področja Vranskega blata, so priča nekaterim rimskim kmetijskim zemljiščem »Vile rustice«. Fragmenti rimskih napisov, ki so vgrajeni v Maškovića han in drugi, ki so jih našli na trasi rimskega akvadukta, potrjujejo veliko gospodarsko aktivnost Cesarstva na teh področjih. Jezero ima 30,2 km2 površine, dolgo je 13,6 km in široko 1,4 – 3,4 km. Nahaja se vzporedno z morsko obalo v smeri severozahod-jugovzhod in je od morja oddaljeno 800 – 2500 m s širokim apnenčastim grebenom, čigar najvišja nadmorska višina je 113 m. Je podolgovate oblike, ima 2 – 6 m globine, v severozahodnem delu je najbolj plitko (0,5 – 1 m), obraslo je s trsjem in trsko, proti jugovzhodnem delu pa je globlje in dosega največjo globino (4 – 6 m). 16 VODE IN MI 55 Mednarodno tekmovanje v vijačenju IFC Predator Cup Vransko jezero 27. - 29. 5. 2011 www.wallertours.com Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€ S R Đ A N S AV U L O V; P R E V O D : L I D I J A O M E R Z U OMAN Ena najbolj atraktivnih destinacij za ribolov na morju Možnosti za uspeh v ribolovu ali kje drugje v življenju raste, če imamo poleg sebe pravega človeka, v pravem trenutku in na pravem mestu. Moj zelo dober prijatelj Nenad Nećakov – Neša, je dve leti delal v mestecu Salalah, na jugozahodu Omana. Zaljubil se je v ta čudovit puščavski kraj ob Indijskem oceanu. Obiskal je večji del obale in naredil fantastične fotografije. Rekel mi je, da moram priti in se prepričati na lastne oči, ko mi je opisoval ocean poln rib in čudovit dotik puščave. Zahvaljujoč prijatelju Nešotu, se je Radomir Krkić (avtor oddaje »Svet ribolova«) dogovoril za snemanje promocijskega filma z omansko agencijo Sub Aqua. Agencija sodeluje z verigo hotelov Hilton in se hkrati ukvarja še z organizacijo potapljaških in ribiških izletov po celem svetu. V sredini decembra sva tako prispela v Oman in se takoj namestila v čudovitem hotelu Hilton, na obali 60 kilometrov dolge peščene plaže. Domačini so nam že prej povedali, da imajo ves potreben pribor, ampak Krle je vseeno s seboj vzel palico za vijačenje St. Croix, 120g, s srednje veliko rolo, s pleteno vrvico nosilnosti 13,5 kg (30lb) in dve škatli različnih voblerjev (k sreči!). Naša gostitelja Peter in John sta zjutraj prišla v hotel in nas zapeljala do luke. Pričakal nas je simpatični kapitan Hatab, mlad Omanec, ki izhaja iz ribiške družine in odlično pozna morje okrog Salalaha. Vkrcali smo se na njegovo ladjo z 200 KS motorjem, ki je kar letel po vzvalovanem Indijskem oceanu. Po desetih minutah smo se približali skupini ladij, usidranih nedaleč od luke. Pripravite pribor, nam je rekel Hatab, te ladje imajo remont in na njih je po dvajset ljudi, ki odvečno hrano mečejo v morje. To privlači jate majhnih rib, ter za njimi tudi velike ribe. Tu bomo začeli z 18 VODE IN MI 55 ribolovom. Peter in John sta že pripravila svoje palice za najtežji morski ribolov, z velikima Penn in Shimano multiplikatorjema, navitima z 2 mm laksom, ter škatle v katerih so bile največje velikosti Rapala voblerjev, ogromne silikonske sipe in druge umetne vabe. Oba s Krletom sva bila presenečena nad takšno izbiro, ker so naju še pred ribolovom obvestili, da se na tem delu oceana morski psi ne lovijo, tune in velike marline pa lovijo šele maja. Dojela sva, da se fantje najverjetneje bolje razumejo na potapljanje. Krle, ki ima veliko izkušenj v ribolovu na tropskih morjih, je vzel stvar v svoje roke. Na Petrovo in Johnovo palico smo zmontirali najmanjše sipe in voblerje, ki smo jih imeli in jih vrgli v morje za ladjo. Radovan je veselo eksperimentiral s svojimi voblerji. Naša ladja je plula dva do tri vozle med zasidranimi ladjami, ki so bile medsebojno oddaljene okrog enega kilometra, ter delali dva do tri kroge okoli vsake ladje preden smo šli k naslednji. Takoj, ko smo prišli dovolj blizu, je Krle hitro metal svoj fluorescentno-zeleni vobler, podoben Rapala Shad Rapu, ki ga je kupil lani v Ameriki za dva dolarja. Medtem, ko je hitro namotaval laks, je iz vode skočila čudovito turkizno-zelena riba, držala v ustih vobler in z neverjetno hitrostjo plavala stran od naše ladje. »MAHI, MAHI!« je rekel kapitan, medtem, ko se je Krle boril z neverjetno borbeno dorado (lampugo), ki je nekajkrat skočila cel meter nad vodo in bliskovito bežala do dvajset metrov od ladje. Na srečo je imela riba le okrog pet kilogramov in jo je Krkić čez nekaj minut utrudil in smo jo lahko spravili na ladjo. Peter in John sta bila nora od veselja in ko sem zvečer prvič poskusil to ribo pri večerji, sem ju popolnoma razumel. Takoj, ko smo šli naprej, je Krle spustil vobler na marec 2011 19 dvajset metrov za ladjo in palico samo držal. Še nismo naredili sto metrov, ko se je čutil strašen udarec in hitro odtekanje laksa, tokrat v globino. Naš mladi in izkušen kapitan je samo rekel, »Tuna!«. Ni imela več kot tri kilograme, a je vlekla kot torpedo, tako da smo morali biti kar potrpežljivi in z naporom smo jo dobili na ladjo. Le po nekaj minutah vožnje smo končno pričakali udarec tudi na eni od »big game« palic. Spet je bil dorado, ki se je divje boril, vendar proti priboru, ki je bil namenjen 50 krat težjim ribam, ni imel možnosti. Pol ure smo imeli mir, ko sta okrog tristo metrov pred nami skočila iz vode dva sail fisha. Krle je na moje veliko presenečenje na svoji palici zmontiral žlico, ki se mi je zdela znana. Lav – MD prav za morsko postrv, ki ji je snel sprednjo ploščico in dodal močnejši trnek. Vrgel je podolgovato žlico in jo pustil skakati na deset metrov za ladjo. Enakomerno se je gibala po vodi in v 20 VODE IN MI 55 zraku in čisto iskreno, nisem verjel, da bo ta taktika uspešna. Kakšno minuto pozneje smo približno dvajset metrov od ladje videli nekaj podobnega meču. »SAILFISH!« je zavpil Krle, »Pospeši malo kapitan!« Žlica je še bolj letela iz vode in pljuskala po površju in hrbtna plavut se je zelo hitro pojavila takoj za vabo, naenkrat pa se je pojavil še zašiljen gobec, ki je skušal ujeti žlico. Prizor je bil skoraj neresničen, vse se je dogajalo v peni močnega motorja, vsega deset metrov od ladje, na katero roparica sploh ni bila pozorna. Takrat sem slišal zvok zavore in Kriletov krik »Ulovil sem jo! Imam jo! Bolj počasi kapitan!« V tem trenutku je čudovita riba v vsej svoji lepoti in s celo dolžino skočila iz vode in pri tem razprla svojo veliko plavut podobno jadru, po katerem je tudi dobila ime (»sailfish«= riba jadro, jadrnica po slovensko). Dva metra dolga lepotica, težka okrog 60 kilogramov, se je do zadnjega diha poskušala rešiti, vendar sta Krle, ki je vodil kapitana, s skupnimi močmi, v roku pol ure, sailfisha spravila k ladji. Kapitan jo je prijel za zašiljen gobec in jo dal na ladjo. To prekrasno ribo smo najprej fotografirali in jo z vsem spoštovanjem vrnili nazaj v vodo. Bila je zelo izčrpana, tako da smo jo oživljali skoraj enako dolgo, kot smo jo vlekli iz vode, vendar se je po približno dvajsetih minutah, čudovita lepotica potopila v globino. Potem smo na vse palice zmontirali LAV-MD žlice in imeli še veliko uspešnih prijemov in ulovov, tako da sta bila naša domačina kar zmedena. Ujeli smo še dva sailfisha, trideset lampug, čez dvajset tun in enega čudovitega kvinfiša, težkega približno 15 kilogramov. Večkrat vrvica ni zdržala ali pa se nam je riba snela, vendar smo se na najboljši možen način prepričali zakaj je Oman ena od boljših ribiških destinacij na svetu. Ko sem se vrnil domov, sem vsem razlagal kako zelo prav ima doktor Neš (kakor ga imenujejo Omani), ko pravi, da je treba to prekrasno, a še surovo pokrajino, s čudovitimi ljudmi, nujno videti in spoznati. Čim prej se bo spet vrnil v Oman in takrat bom šel tudi jaz za njim. marec 2011 21 ANDREJ DOLINŠEK Big Game na La Gomeri s Tonyjem Normanom Biti rojen v Novi Zelandiji, omogoča velike možnosti za učenje različnih zvrsti ribolova na morju, rekah in jezerih. Ribiška pot Tonyja Normana se prične že v otroških letih. Star komaj 12 let, je ulovil svojega prvega morskega psa. Njegovi prvi ribiški poskusi so se pričeli na rekah in jezerih, zelo zgodaj pa tudi na morju, v globokih vodah, kjer živijo vrste rib za big game fishing (marlin, tuna in morski psi). Želja po ribolovu ga je odpeljala v svet iz Nove Zelandije v Avstralijo, Filipine, Indijo, Karibe, Kostariko, Mediteran, Portugalsko, Britanijo in nazadnje na Kanarske otoke, raj na zemlji za ribiče. Seznam ulovljenih vrst rib je širok, od marlinov (črni, modri, beli), sword fish in spear fish, do tun, kot so blue fin, big eye, yellow fin in albacore, da ne pozabim omeniti tudi morskih psov, med njimi kralja borcev – maka. Po več kot 50 letih raziskovanja in nabiranja izkušenj s svojo dobro opremljeno barko za 22 VODE IN MI 55 marec 2011 23 športni ribolov (legendarni bertram 31), se je odločil, da se odpravi na Kanarske otoke, natančneje na otok La Gomera. Glavni razlog je bij jasen: big blue marlin. Njegova teža preseže 500kg. Na La Gomeri ga je mogoče uloviti le 20 minut vožnje od marine. Veliko destinacij za big game fishing vzame 2 – 3 ure vožnje z barko, kar pomeni, da polovico časa porabimo samo za vožnjo do ribolovnega terena. Na svetu ne obstaja tako dobra ribiška destinacija, kot je na La Gomeri. Rekordni ulovi rib, kot so big blue marlin, white marlin in spear fish so zabeleženi ravno okoli tega otoka. Svoj dom na območju La Gomere imajo tudi družine tun, wahoo in dorado. Skozi celo leto je mogoče uloviti veliko različnih rib in najboljši termin za marlina se prične pozno meseca maja in traja vse do oktobra. Vsako leto se na La Gomeri zbirajo najboljši ribiči iz celega sveta, prav tako pa tukaj poteka vsakoletno svetovno prvenstvo. Tony Norman vse ujete ribe na svojem čolnu spusti nazaj v morje. Njegovo povprečje je 30 velikih blue marlinov (od 150 - 500kg) na sezono. Spomini ostanejo samo na fotografijah in video posnetkih. Ribolov z legendo Big Game Fishinga Tonyjem Normanom, vam bo ostal v trajnem spominu, ne glede na to kako dober ribič ste. Profesionalna ekipa in adrenalin sta zagotovljena. Več informacij, kako na ribolov s Tonyjem Normanom dobite na [email protected]. 24 VODE IN MI 55 marec 2011 25 GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« A L E K S A N D A R PA N I Ć I N G O R A N G R U B IĆ »Priče o mušicama« Uvod Z več deset-letnimi izkušnjami v posameznem in skupnem ribolovu z umetnimi muhami, ter z več kot stotine člankov s to tematiko, sva se odločila, da se bova muharskemu občinstvu približala z izborom 44 zgodb, ki sledijo razvoju tehnike vezanja in uporabe umetnih muh ter predstavila tudi najin pogled na stopnjo nujnosti poznavanja in praktične uporabe opisanih podatkov. Knjiga vam bo dala ustrezne informacije, povezane z nastankom in razvojem, z besedo in sliko vas bomo poskušali napotiti v sam izgled in postopek ustvarjanja malih skulptur, ki so naju obsedle in nam sledijo skozi vse življenje. Na to knjigo lahko gledate kot na skupino vtisov do katerih sva prišla spremljajoč znanja tistih, ki so utrli pot med starodavnimi tavanji in slepih ulicah ribiških in muharskih zmot. Kolikor je ribolov za nas pravo poslanstvo, zadovoljstvo in sredstvo za umiritev naših življenjskih viharjev, toliko smo v njem eksperimentirali in podrejali bogat ulov raziskovanju vedenja rib in njihove hrane, ter s tem prišli do zaključkov, ki so v muharjenju zelo pomembni in iz muharjev naredijo boljše in pozornejše ljudi. Najstarejša opisna umetna muha je še iz dobe makedonskega in rimskega cesarstva. Opisano je vse od najbolj praktičnih izkušenj, ki jih tudi danes zelo uspešno uporabljamo, do najmodernejših in izredno enostavnih imitacij. Knjiga »Priče o mušicama« vas pelje po poteh strasti ribolova in kako lahko prelisičimo naravo. Svoja prizadevanja za nastanek te knjige posvečava vsem tistim, ki so naju vsa ta leta podpirali in z velikim spoštovanjem omenjava imena tistih, čigar izkušnje sva poskušala prikazati. 26 VODE IN MI 55 GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Rore 25, Ljubno ob Savinji Rore 25, Ljubno ob Savinji Stanko Popović, urednik Ribolovačkega magazina ob izidu knjige Aleksandra Panića in Gorana Grubića »Priče o mušicama« Obstajajo trenutki, si si za vedno najdejo prostor globoko v našem spominu. Kar nekaj takšnih slik, ko sem vznemirjen odkrival nove svetove, izpred petdeset in več let, si lahko v trenutku prikličem nazaj pred oči. Tem spominom dolgujem to kar danes sem. Pišem vam o knjigah. Prenočišča in odlična kuhinja Prenočišča in odlična kuhinja ob samem trofejnem revirju ob samem trofejnem revirju na Savinji na Savinji Tel. (03) 838-12-63 Tel. (03) 838-12-63 Faks (03) 838-12-64 Faks (03) 838-12-64 GSM 031-882-431 GSM 031-882-431 e-mail: [email protected] e-mail: [email protected] http://users.volja.net/ermenc18/ Odraščal sem s starejšimi brati in sestrami, šolarji, ki z mano petletnim, nemirnim in navihanim niso vedeli kaj. Naučili so me brati. Med starimi knjigami s porumenelimi listiiz katerih so generacije šolarjev črpale znanje, mi je pod roke prišla ena z naslovom Zoologija. Knjiga je bila bratova, on pa veterinar in ribič. Dan danes se spomnim slik neverjetno lepih rib, čudnih žuželkah in nenavadnih ptičih. Zgodbe o živalih so me kupile za vse življenje. Mnogih nisem razumel, nekaterih ne razumem niti danes. Sem pa te stvore tako vzljubil, da še danes tavam ob vodi in jih proučujem in občudujem. Ribe, ribolov in vode so postale moje življenje, moja ljubezen, moj kruh. marec 2011 27 Tečaj vezanja umetnih muh Bi radi spoznali občutek, ko ribo prevaraš na svojo muho? 28 VODE IN MI 55 je bil dolgo moj najljubši material pri vezanju kapljev na jig trnke. Rada lovim z lepo izdelanim kapljem, čeprav vem, da bi tudi na enostavnejšega lovila enako dobro. Mož mi je enkrat razložil, da ni pomembno s čim in kje loviš. Pomembno je kako se pri tem počutiš. In nikoli ne bom pozabila svoje prve postrvi, ki je prijela na kaplja, ki sem ga sama zvezala. Ob vsakem kaplju, ki ga zvežem, se spomnim tiste postrvi in si zaželim, da bi ribič, ki bo z njim lovil, občutil enako vznemirjenje in srečo, kot sem ju takrat sama. Danes pri vezavi kapljev veliko uporabljam kengurujevo dlako. Po mnenju mnogih je le ta še učinkovi- tejši. Sama nisem čisto prepričana. Pomembno je, da potezanki verjamete in jo znate voditi. Ne verjamem, da postrvi prav veliko vedo o srnjakih in kengurujih. One lovijo kaplje. Kaplja imajo radi tudi sulci. Ti bodo šli zdaj v drst. Septembra pa bo Stane s skupino srečnežev na njih poskušal ujeti čim večjega tajmena na reki Tengis na skrajnem severu Mongolijie. Zadnja leta sem se kar specializirala za vezanje muh za mongolske ribe. Tengis je reka velikih lenokov, tajmenov in arktičnih lipanov. Kapelj je tudi na drugi strani zemeljske oble najslajši zalogaj velikih salmonidov. To mi zagotavljajo številni ribiči, ki so se zadovoljni in hvaležni vrnili iz te daljne dežele. L IDI JA OMER ZU F O T O : S TA N E O M E R Z U Na tečaj se lahko prijavite na sedežu Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098 SL V črnomorskem porečju se je pričela muharska sezona. Do uradne pomladi je še skoraj tri tedne. S čim začeti, kaj najprej navezati? Kljub mnogim eksperimentom, ki se mi podijo po glavi, se vedno na koncu odločim za kaplja. Glede na vodo, izbiram le glede velikosti in teže jig glave. Marca postrvi še niso »prešpikane«, so manj previdne in plašne. Lačne se po navadi raje zapodijo za obilnejšim zalogajem. Od vsega, kar lahko najde v vodi za pod zob, ima postrv najraje kaplja. Njemu ne bo oprostila travme iz mladosti. Vezalci poskušajo imitirati to ribico na različne načine in z različnimi vezalnimi materiali. Jelenova dlaka O IA Kapelj na muharici V osnovnem tečaju vezanja umetnih muh se boste naučili vezanja umetnih muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki se ne bodo bistveno razlikovale od tistih, ki ste jih do sedaj morali kupovati. Ves potrebni material in orodje, ki ga boste na tečaju potrebovali, zagotovi organizator. V enem terminu sprejmemo le 5 tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji potekajo praviloma ob torkih in četrtkih od 17.00 do 20.30. Možen je tudi drugačen dogovor. Cena sedemurnega tečaja je 75 €. Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in potezanke), na katere boste zelo ponosni. VEN Vsem tečajnikom podarimo knjigo Muharjenje! marec 2011 29 E FFA V E L J K O A N D R IĆ ; P R E V O D : L I D I J A O M E R Z U Switch Cast S to številko začenjamo eno široko poglavje muharskih metov, ki so zelo praktični in uporabni pri ribolovu. Pogosto so ti meti zelo ozko vezani za izvajanje na vodi in vsi skupaj spadajo v eno veliko skupino metov s skupnim imenom – vodni meti. Ta skupina se lahko razdeli na dve manjši skupini: Waterborn casts (meti, ki jih začenjamo v vodi) in Aerborn casts (meti, ki jih začnemo izvajati v zraku). »Rool cast« pripada skupini waterborn metov, ker se vse izvaja na vodi, to pomeni, da vrvica v začetnih metih niti za trenutek ne zapusti vode (ta met smo bolj podrobno opisali v prejšnjih številkah). Biomehanika krožnega meta je pogojevala razvoj vseh ostalih fizičnih principov, ki so baza vodnih metov in ga zaradi tega jemljemo kot glavnega zgodovinskega prvorojenca te podskupine. Kot glavnega predstavnika druge podskupine Aerborn metov bomo opisali Switch cast. Zgodovina tega meta je povezana s Škotsko in z muharjem Aleksandrom Grantom, ki ga nekatere literature navajajo kot očeta Switch cast-a. Če lovite ribo na terenu kjer je za vami stena, drevo, grmovje ali podobno, je ena od primernih tehnik sigurno Rool cast. Pomankljivost tega meta pa zna biti v majhni razdalji in v takšnih trenutkih je rešitev Switch cast. Kako izvajamo ta met: 1. Vrvica stoji izravnana pred nami, palica je v bližini vodne gladine (Slika 1). 2. Pri lahkem pospešku dvigujemo palico ob strani (tesno) horizontale (Slika 2), kjer se bo vaša cela vrvica skupaj s predvrvico dvignila iz vode s ciljem, da vaša muha pade v linijo vaše noge z vaše bočne strani. 30 VODE IN MI 55 3. V trenutku ko muha pada k vaši nogi, palico brez stopa premaknite v pozicijo 13h ali na mesto začetka prednjega meta. Pri temu gibu bo vrvica za vami formirala obliko črke D in to formacijo vrvice imenujemo D-loop (Slika 3). 4. V trenutku, ko je palica v poziciji 13h, se mora muha skupaj s predvrvico dotakniti vode in formira tako imenovano sidro (anchor). V tem trenutku lahko začnete s prednjim metom (Slika 3). 5. Na začetku prednjega meta, oziroma v trenutku formiranja D-loopa, se lahko vode dotakne le muha, predvrvica in pa meter do dva vrvice. 6. Prednji met je popolnoma enak kot pri Basic castu. Skratka: enakomerno pospeševanje do visokega Stopa. Visok stop (11h) je zelo pomemben za pravilno formiranje loopa (Slika 4). Po prednjem stopu se bo vaša vrvica cela dvignila iz vode in pri dobrem loopu, izravnala pred vami. Dokler loop leti po zraku, lahko temu metu dodamo veliko predstavitvenih trikov, ki smo jih že opisali. Osnovni fizični princip katerega koli meta je obremeniti palico. V tem primeru obremenitev prihaja s strani Dloopa, od hitrosti s katero vrvica leti zraven vas pri formiranju D-loopa in od dobrega sidra (del vrvice in predvrvice, ki se dotakne vode). V kolikor pade na vodo preveč vrvice, od tega meta ne bo nič, pa tudi če se le majhen del vrvice dotakne vode met ne bo dober. Dobro sidro je sestavljeno iz muhe, predvrvice in dela vrvice (meter do dva vrvice). Če je dolžina vrvice, ki jo dvigujete iz vode dolga, mora biti v takem primeru tudi sidro večje in obratno. 1 2 3 4 marec 2011 31 B O J A N K A JF E Ž ; f oto : igor zden j ak Brancin, luben, lubin… Dicentrarcus labrax L. Za brancina imajo Hrvati, predvsem Dalmatinci največ imen. Imenujejo ga agač, levrek, smudut, dut, vuk… Približno trideset imen za brancina bi lahko našteli samo na hrvaškem. Najbližje mu je ime lubin katero izhaja iz latinščine in sicer iz besede lupus kar pomeni volk. Sicer pa je brancin iz družine ostrižnikov (serranidae), njegovi sorodniki so pirka, kanjec, volkec in največja med njimi kirnja (Epinephelus guaza L.), katera lahko zraste celo do 200kg teže. Brancin ne dosega take velikosti, vendar tudi on doseže dolžino enega metra in težo 16 kg. Povprečen ulov brancina je okrog 1 kg, primerki med 8 in 10 kg so redki in predstavljajo kapitalen ulov, če pa imamo srečo in nam je morje naklonjeno se lahko ujame tudi veliko večji primerek. V Portorožu je bil ujet brancin 16,10 kg. Opis in prepoznavanje brancina je precej lahko in ga težko zamenjamo z drugo ribo. Brancin je kovinsko svetlo svinčene barve s svetlejšim trebuhom. Mladi primerki imajo po telesu posejane temne pike. Po njegovem videzu takoj ugotovimo, da je plenilec. Njegova glava je srednje velikosti z razmeroma velikimi usti in močnimi čeljustmi, v katerih je polno malih močnih in zelo ostrih zob, katerim malo katera riba pobegne, ko je enkrat zgrabijo. Ima velike oči, precej visoko na glavi. Zadnji rob pred škržnega pokrova je nazobčan z drobnimi zobci, ki so podobni zobcem žage. Na škržnem pokrovu se na zadnjem robu držita dve bodici usmerjeni nazaj proti repu. Telo je močno grajeno ima obliko torpeda in močan rep zato tudi spada med odlične in zelo hitre lovce katerih ne moti plitka voda kamor se jim dostikrat umakne zasledovan plen kot so ciplji, gavuni, 32 VODE IN MI 55 razni raki in kozice in vse nedorasle mladice drugih rib. Njihov življenjski prostor je po celem Jadranu in Mediteranu. Znana so bogata lovna področja okoli izliva oziroma ustja Neretve in Krke in v zahodni Istri pri izlivu Mirne, pa v Novigradskem morju, Kornatih, ob otokih severnega in srednjega Jadrana ter v Mediteranu ob severnih obalah Afrike. Najdemo ga v globini od 1,5 metra do 5 metrov, zaide pa vse do 80 metrov globine. Ponoči, ko plava za plenom pa rad zaide v zelo plitko vodo. V njegovem okolju ga moti le dno pokrito z muljem in nanešeno izprano zemljo. Drugače ga najdemo povsod, kjer so peščena, kamnita ali mivkasta tla, le, da ima hrane dovolj. Ob kamniti obali se rajši zadržuje poleti, v bližini pristanišč in ustjih rek pa pozimi, v hladnejših mesecih, ker takrat tam najde več hrane. Ne moti ga sprememba slanosti vode zato lahko zaide precej daleč v rečne kanale. Ko je na lovu lahko prepotuje velike razdalje, zato ni vezan na določeno območje. Odrasli primerki lovijo sami včasih pa se zgodi, da lovijo tudi v paru. Kapitalni primerki nad 10 kg so pa vedno samotarji in so vezani na določeno lovno področje, katerega ne zapuščajo in so v njem glavni gospodarji. V visoki starosti in pozni jeseni svojega življenja, ko mu moči pešajo se brancin prehranjuje tudi z raznimi rastlinami, algami in mrhovino ter drugimi hranljivimi odpadki. Pribor za lov brancina delimo na dva dela, za lov na mestu (čakanje) in na lov v gibanju (s panulo). V drugo skupino spada tudi lov z vsemi umetnimi vabami, katere stalno premikamo in s tem pripravimo brancina, da jo napade. Če ga lovimo ob s turizmom naseljeni obali, marec 2011 33 v bližini naselji ali pristanišč, je še posebno previden, zato uporabljamo čim lažji pribor. To pomeni čim manj svinca in fine, tanke, čim bolj nevidne najlone. Če lovimo s palico in z zmernim drilom utrujamo ribo, lahko lovimo z najloni oziroma debelino glavnega laksa 0,25mm in predvrvico 0,20 – 0,18mm, seveda izbiramo med kakovostnejšimi najlonskimi vrvicami, katerih danes ne manjka na tržišču. Brancin ni velik borec, hitro mu zmanjka moči a to ne pomeni, da nam ni treba paziti predvsem ko ga lovimo (zajemamo) s podmetalko. Takrat zna zbrati in pokazati vrhunec svoje moči. Če lovimo na čakanje ali plovček so odlične vabe sveži gavuni, mali ciplji, male jegulje ali kosi večje, kos črva, kozice, lovka sipe, manjši lignji, kosi sardele in ves drugi živelj s katerim se hrani. Glavno je, da je vaba dovolj velika v sorazmerju s trnkom in predvideno velikostjo ribe katero čakamo na našem terenu. Preden gremo loviti brancina je dobro malo nahraniti mesto, ki smo ga izbrali. Najboljše je to narediti s kosi sardel ali drugih rib. Če smo se odločili za nočni lov s plovcem je lahko ta zelo uspešen. Če boste lovili z obale ali čolna bodite od hranjenega mesta 34 VODE IN MI 55 oddaljeni vsaj 15 m ali več. Vaba naj bo dvignjena od dna 1,5 – 2 m v globlji vodi ali 1 – 2 m pod površino, če je teren bolj plitek. Plovček opremimo s svetlečo palčko zelene barve, ker se najbolje vidi tudi, če voda valovi in lovimo na večjo razdaljo. Svinec namestite 20 – 30 cm nad trnkom, dovolj bo le nekaj gramov, samo toliko, da bo potegnil vabo proti dnu. Trnek za brancina naj bo velikosti 1/0 do 3/0 tipa Gamakatsu ali številka 20 – 30 tipa Mustad ne glede na to, s katero tehniko lovimo. Najboljše je, če lovite z živo vabo. Samo bodite pozorni, da žive ribice ne odnesejo trnka v plitvino kjer se bodo hitro skrile pod kak kamen ali v luknjo. Takrat nam izguba predvrvice ne uide. Če smo se pa odločili prečesati večji del obale, je pa najboljša rešitev vijačenje z umetnimi vabami kot so voblerji, silikonke in razne potezanke. Prepričan sem, če boste dovolj vztrajni, da brez ulova ne boste ostali. Samo pazite, ker je brancin zakonsko zaščiten in je njegova mera za uplen dovoljena od 25 cm naprej, manjše primerke izpustite nepoškodovane in jim dajte čas, da dosežejo predpisano velikost kajti le tako bomo uspešno lovili to lepo ribo tudi v prihodnje. Pa dober prijem vam želim. Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!? Prodaja kart za ribolov na slovenskem morju Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju. Cena 7€. Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi Greys-ovimi navezami za ribolov na morju! NOVO !!! Knjige lahko naročite na tel.: 01 43 77 315, 041 707 711 marec 2011 35 BL AŽ MELIK DEVILSTICK odlikuje hudičevo široka paleta ribiških palic: DEVILSTICK DEVIL STICK TELE STIPP, nova serija polagalk, ki je opremljena s posebnim Quick Tip konektorjem , ki omogoča enostavno namestitev ribiške naveze in njeno hitro zamenjavo. Na voljo so vam dolžine od 3 do 8 metrov. Vražja kakovost - vražja akcija - vražja cena Za ribolov z našimi hudičevo dobrimi silikonskimi vabami smo razvili ustrezno vražje dobro serijo palic za vijačenje DEVILSTICK. Serija palic DEVILSTICK ima nekaj hudičevo dobrih značilnosti. Odlikuje jih hudičevo hitra akcija, hudičeva lahkotnost oziroma nizka teža, vražje sodoben design, hudičeva čvrstost in moč ter za hudiča nizka cena. DEVIL STICK TELE SENSO TIP, serija teleskopskih palic akcije 50 do 100g, dolžine 2,70, 3 in 3,50 m. Namenjene so široki uporabi, najuporabnejše pa so na morju. Z njimi lahko lovite jegulje, liste, skuše in mnoge druge ribe. SPECIFIKACIJA DEVIL STICK TELE, teleskopske palice akcije 20, 40, 80 in 160g in dolžine od 1,80 do 3,60m. - - - - - DEVIL STICK 20, 40, 80 in 160, odlične in izredno občutljive dvodelne vijačnice TC24 karbon grafitno držalo za rolico iz nerjavečega jekla kakovosten plutovinast ročaj UV odporen lak vodilni obročki so izdelani iz posebej kakovostnega materiala, tako, da so primerni tudi za uporabo pletenih vrvic. - obročki so izdelani tako, da maksimalno varujejo ribiško vrvico. Palicam se zelo lepo prilegajo ribiška kolesca iz DAMove serije HPN. Po zaslugi odličnega oblikovanja, praktično vse situacije na vodi obvladujete s tremi gramažami palic. 5 – 20g / 15 – 40g za lahko do srednje vijačenje, lov belic ali lažji krapolov. 30 – 80g palice so narejene za lov krapov, mren, za vijačenje na ščuko, smuča, morsko postrv. 60 – 160g, te palice so namenjene težjemu krapolovu, lovu večjih roparic kot so velika ščuka, som, sulec ali losos. DEVIL STICK CARP, odlično izdelane klasične angleške dvodelne kraparice dolžine 3,6m od 2,7 lb do 3,5 lb. DEVIL STICK SLR CARP, 3,6m in 3lb, palice za odličen krapolov na večjih razdaljeh. Izdelane so za ekstremno dolge mete. DEVIL STICK MATCH so občutljive a močne match palice, ob uporabi katerih vas ne bo strah krapovega prijema. Na razpolago so vam palice akcije 15g, dolge 3,60m 3,90m, 4,20m in 4,50m. 36 VODE IN MI 55 marec 2011 37 EFFZET POWER DEVIL STICKS DEVIL STICK FEEDER, odlične palice za lažji in srednje težek ribolov na dnu. Odlikuje jih izredno občutljiv vrh, z njo pa lahko mečemo tudi težje vabe (80 – 160 g). Na voljo so vam v dolžinah 3,6m, 3,90m in 4,20m. DEVIL STICK MULTIPICKER, 2,40m, 2,70m in 3m dolge palice vam bodo omogočile izjemen lov vseh belic od žutooke do ploščiča in klena. DEVIL STICK BOAT je univerzalna palica za ribolov iz čolna. Narejena je za troling ali jerking, uporabna pa je tudi za lov na montirano ribo. Izbirate lahko med dolžinami 2,10m, 2,40m in 2,70m DEVIL STICK SURF, izbirate lahko med lažjimi in univerzalnimi palicami za ribolov na morju z obale. Palice odlikujejo izredne lastnosti, ki omogočajo zelo dolge mete in pa nastavljiv mehanizem za namestitev ribiškega kolesca. Palice so trodelne dolge 3,90 ali 4,20m, teže meta 100 do 250g. Hudičevo dobre palice so ustvarjene za vodenje vražje dobrih vab. Ene najuspešnejših so prav gotovo EFFZET POWER DEVIL STICKS. 8, 10 in 12 cm dolge ribice iz mehke plastike so razvili samo za dropshot ribolov in pa vertikalni jiging. Ribica ne plava več naravno oziroma pravilno. Pri montiranju ribice na trnek, konico trnka zapičimo v usta, in trnek speljemo skozi ribico tako, da konica trnka pride iz telesa nekje sredi pobočnice. Torej umetna ribica v vodi plava bočno. S takšnim plavanjem in s pravilnim vodenjem vaba oponaša umirajočo ribico. Takšni se ne morejo upreti ne ostriž, ne ščuka in ne smuč. Zlasti smuču te velikosti ribice predstavljajo največji del njegovega jedilnika. S 15 in 18 cm dolgimi EFFZET POWER DEVIL STICKS na enak način lovimo, vendar nam je tokrat ciljna riba večja ščuka, na morju pa morska postrv. Seveda se na morju za temi vabami poganjajo vse roparice. Katera riba v morju pa ni lačna in katera se lahko upre tako lahkemu plenu? Vabe iz mehke plastike kolekcije EFFZET POWER DEVIL STICKS odlikuje izredna oblika, ki omogoča popolno imitacijo ribice, ki jo življenje zapušča. Izredni obliki pa lovnosti pripomorejo tudi izredne barvne kombinacije vab in sicer od 8 do 12 cm: Surface Minnow, Purple Fluo, Blue Fluo, Orange Fluo, Lemon Fluo in od 15 do 18 cm pa Japanese Red, Green Glitter in Standard Minnow. Ribice v barvah Brown Chichen Liver in Brown Dead Fish so še dodatno aromatizirane (samo od 8 do 12 cm). S kolekcijo DEVILSTICK se vam obeta hudičevo dober ribolov. Zdaj pa v izogib peklenskim mukam na pomladanski ribičiji hitro, kot bi vas gnal sam hudič, do najbližje boljše ribiške trgovine. DEVIL STICK FLY, odlična, vitka muharica s katero boste uspešno začeli svojo muharsko kariero. Na razpolago so vam palice aftma 4/5, 5/6, 6/7 in 7/8, dolžine 2,40 do 2,85m. 38 VODE IN MI 55 marec 2011 39 K R EŠIMIR KU R I; PR E VOD: L IDI JA OMER ZU S čim na krapa spomladi »Pikiranje« na ribjo nervozo Krapa je treba vzdražiti in mu vzbuditi občutek umetne lakote – spomladi se krap najtežje upira slastni, sladki koruzi. Ljubitelji krapolova so vedno skrivnostni, še posebej, ko gre za vabe … Vendar tu ni neke velike modrosti. Krapi se skozi čas niso preveč spremenili in še vedno spomladi obožujejo sladko koruzo, konopljo, boilije . . . Vse je v izkušnjah in dobri oceni kaj in kako ter katero vabo uporabiti na določeni vodi. SLADKA KORUZA Krapi enostavno obožujejo sladko koruzo in z leti se to še ne bo spremenilo. Ko odpremo pločevinko sladke koruze in iz nje omamno zadiši, pogosto tudi sam posežem po njej, še preden jo uporabim za vabo. Kadar sem lačen je pločevinka koruze vedno v nevarnosti pred mano in verjamem, da se s krapom dogaja podobno. Krapu je koruza v genih in vonj koruze ga vedno znova privabi, da jo poskusi, kljub slabim izkušnjam iz preteklosti. Spomlad je definitivno najboljši čas, ko koruza najbolje odigra svojo vlogo, sama ali pa jo zmešate s kakšnimi semeni. Odlična je v kombinaciji s klasično globinsko hrano ali s paletami. Težava je v tem, da ima sladko 40 VODE IN MI 55 koruzo rada tudi drobna riba in moramo zato pogosto preverjati trnek. zelo dobro delajo. No, ko jih enkrat začno masovno uporabljati pri prehranjevanju, niso več tako efektivni. Lani, na ribiškem sejmu v Italiji v Gonzagi, sem to vprašal g. Martina Locka – lastnika Solara vedoč, da je to njegova najljubša vaba. Ko krap je oreščke, jih zlomi z goltnimi zobmi in oreščki ponavadi pokajo na pol, na tri ali štiri dele. Potem pa imajo ti zlomljeni oreščki ostre robove in naredijo površinske rane na črevesju, zaradi česar krapi sčasoma zgubijo željo po hrani in potem več ne vzamejo ne oreškov, ne česarkoli drugega. Druga teorija pravi kako jim ti ostri robovi zlomljenih oreškov sicer ne škodujejo, temveč, da krapa okus in hrustljavost te vabe toliko obsede, da jo ves čas je, drobi jo z goltnimi zobmi in neprebavljene vrže ven iz ust. Te neprebavljene dele poberejo drugi krapi, drobijo na še manjše koščke in spet neprebavljene vržejo ven iz ust. To se ponavlja toliko časa, dokler se oreščki ne zdrobijo na čisto majhne delčke in dokler vseh ne izkoristijo. Velika količina teh vab, ki so vržene v vodo pritegne pozornost teh rib do te meje, da ne jemljejo nobene druge vabe. Morate priznati, da so to zanimive teorije. TIGROVI OREŠČKI PELETE Pri ribičih je razširjeno mnenje, da so te vabe dobre le takrat, ko je voda topla, vendar se nas je kar nekaj ribičev prepričalo v nasprotno, ker smo lovili z njim tudi v hladnejših vodah. Danes to vabo že dobimo v trgovinah pripravljeno za uporabo, toda še vedno ima vsak ribič svojo skrivnost kako in kaj dodati, da bo efekt odličen in kar nekaj zgodb je povedanih prav o teh oreščkih. Ena od »ribiških teorij« je gotovo ta, da na vseh vodah kjer se oreščki uporabijo prvič, Pelete so novejše vabe in kraparji so navdušeni nad njimi, ter so zelo popularne. Za spomladanske ribolove naj bi se izognili tistim bogatim z živalskim maščobami in beljakovinami, ker jih krapi v mrzli vodi težje razgradijo. Za ta čas so najboljše pelete rastlinskega izvora, posebej če so jim dodane posebne arome betaina (kot so ekstrakti »krvnih« črvov, lignjev, školjk), umetne ali naravne hrane katere imajo krapi radi. Toda v drugi polovici pomladi to več ne drži, še posebej maja in junija, ko ima voda že čez 15°C. Takrat lahko uporabite karkoli, saj sestava ali aroma sploh nista tako zelo pomembni, je pa tako bolj pomembna količina. Pelete so se zelo dobro izkazale v kombinaciji s sipko hrano in z manjšo količino boilijev. Znana in zelo dobra taktika za pomlad je zmešati večje število različnih velikosti palet, da bi čim bolj zmedli krape. Enolične vabe lahko delujejo nevarno, še posebej če se pogosto lovi na istih vodah in zaradi tega jih je včasih bolje uporabljati v nenavadnih kombinacijah. Pelete različnih velikosti se stopijo in začnejo delati v različnih časovnih intervalih. Pelete lahko kupite že narejene v trgovinah ali jih naredite sami doma. Lahko jih uporabljate brez arome (ponavadi jih že imajo v sebi) ali jih malo aromatizirate, če želite poskusiti nekaj novega. Pelete v PVA vrečki ali mrežici v kombinaciji z eno boilo na trnku, so spomladi zelo nevarne za ribe. Ko vabo s polno mrežico palet vržete v vodo, se mrežica zelo hitro raztopi, pelete ostanejo okrog trnka, sčasoma pa se tudi pelete raztopijo in s svojo aromo privabljajo krape na hranišče. Ko lačna riba priplava do aromatiziranega dela našega hranišča, na dnu najde samo nekaj ostankov hrane in našo vabo na trnku , ki jo skoraj sto odstotno vzame. Ta taktika je odlična kadar riba ne dela, ker vzbujajo pri ribi nervozo in umeten občutek lakote. KONOPLJA Večina ribičev misli, da je konoplja zaradi njenih oljnih komponent zelo primerna poleti, ampak poskušajte jo uporabiti tudi zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Jaz sem zelo dobro lovil krape s konopljo tako poleti jot tudi spomladi in jeseni. Pri njeni uporabi obstaja ena mala nevarnost, če jo uporabljate v večjih količinah, ker krapi postanejo obsedeni z iskanjem konoplje in ignorirajo vse druge vabe. Če lovite s konopljo, potem lovite v zmernih količinah, mešano z drugimi semeni, če pa jo že uporabljate samo, si vzemite dovolj prostega časa, da krapi prvo pojedo vse drugo kar marec 2011 41 je na dnu in potem začnejo jemati vašo vabo. Konopljo zelo enostavno pripravimo. Čez noč jo damo v vodo in jo nato prekuhamo 15 minut v »ekspres« loncu ali pol ure v klasični posodi, jo pustimo, da se ohladi in čez dan ali dva jo že lahko uporabljamo. KUHANA, SLADKANA KURUZA Kuhani koruzi se večina ribičev danes izogiba, vendar je to še vedno prava poslastica za krape. Koruza je zelo poceni, zelo učinkovita in enostavna za pripravo. V veliko posodo (25 l) damo suho koruzo, tako da do vrha posode ostane za eno odprto dlan prostora, potem nalijemo 3 – 5 cm vode (toliko, da pokrijemo zgornji sloj koruze) in dodamo 1 – 2 kilograma sladkorja ter arome ali aditive po želji. Tekmovalci radi dodajajo še betain, sladila, naravne in umetne arome, eterična olja in podobno. Če ste na vodi kjer se veliko lovi in je ribolov bolj rekreativen, potem se mi zdi, da je naraven vonj kuhane koruze čisto dovolj, včasih celo še bolj kot tiste z različnimi okusi. Zelo dober trik je v koruzo dodati polovico do kilogram konoplje, ker medtem ko kuhamo konopljo, ta sprošča olja, ki so krapu še kako privlačna in tako kombinacijo bo krap z veseljem vzel. Če slučajno ne bo jedel takoj, ko bomo vabo vrgli v vodo, bo pa jedel čez par dni, ko bo prepričan da je vaba »varna«. 42 VODE IN MI 55 BOILI Za boilije je že znano, da so v kombinaciji s katerokoli zgoraj opisanih vab odlična ideja za uspešen spomladanski ribolov. Zelo lepo se lovi tudi samo na boile, ko riba že dela, pomembno pa je vedeti, da na boilije, ki so na bazi ptičje hrane zaradi odprte strukture vabe (večja granulacija mase) veliko boljše prijemajo in odpuščajo arome. To je zelo pomembno v hladni vodi, ko ena olja ostanejo zgoščena ali ga v vabi »zapirajo«, tako da slabše odpušča prehranske signale v svojo okolico. Izbira arome je zelo odvisna od temperature. V hladni vodi je boljša izbira alkoholnih vonjav od glicerolnih. Dobri so tudi tisti, ki so na bazi esterov, njihova prednost je, da trenutno delujejo, težava pa je v tem, da so včasih »premočni«, še posebej, če je damo večji odmerek in s tem lahko ribe preženemo s hranišča. bi spoznali katera vaba je zares dobra. Te informacije so dostopne velikem številu ljudi in da bi jih lahko maksimalno izkoristili, jih je treba malo dodelati. Kaj to pravzaprav pomeni? To pomeni, da s kombiniranjem nekaj različnih preverjenih vab ali nekaj preverjenih receptov za vabe skupaj (masa, aroma, aditiva), dobimo nove kombinacije vab, »dipov« ali arome, ki jih ribe še ne poznajo in katere jih bodo bolj zanimale od že poznanih. Držati se moramo le pravil in vedeti kaj se s čim lahko meša in kombinira. Z malo več znanja in izkušenj o vabah je ribolov lahko zelo zanimiva igra in čim več uspehov dosežete, tem bolj se boste zabavali in uživali. 10 € 25 € 25 € 35 € KOMBINACIJE VAB Večina informacij o vabah je danes dostopna vsem zainteresiranim ribičem, posebej tistim, ki jih krapolov resno zanima. Na precej lahek način pridejo do informacij, ki so bile pred leti med ribiči zelo skrbno čuvane. Dovolj je brati članke o krapih v lepih in bogato opremljenih časopisih, ki so zdaj dostopni ali prebrati eno od specializiranih knjig o ribolovu (»Moderni šaranski ribolov«), da marec 2011 43 BL AŽ MELIK Na velikega krapa v koraku s časom Radical Boiliji Širok izbor bojlijev različnih okusov, ki jih je skupina Radical razvila za vse vrste lovnih pogojev, nam je omogočil nadaljnji razvoj najbolj popularnega in zaupanja vrednega izdelka na tržišču. Ravno s temi izdelki smo si pridobili znatno prednost pred konkurenco. To smo dosegli z inovativno kombinacijo glavnih okusov in nešteto drugih dopolnilnih arom, uporabljenih v majhnih komaj opaznih količinah. Pri končnih testih in rezultatih nam je jemalo sapo. Tudi vi boste navdušeni. Na voljo so vam boiliji premera 16 in 20 mm, v kilogramskih vrečkah naslednjih okusov: Secret Monster Berry, Spicy Fish cake, Birdfood Octopussy, XDream Candy Vanilla, Enterprise Scopex, Thunderstruck Liver in Tropic Garden Delights. Radical “White Coconut“ Boiliji Boiliji, ki jih preprosto morate preizkusiti. Razvili so jih v testni skupini Radical z vrsto testov na različnih vodah. Največji uspeh je bil dosežen, ko so boilijem dodali kokosovo olje, ki pa ni bil pred tem skoraj nikoli uporabljen za lov krapov. Tem boilijem se krapi ne znajo upreti, še zlasti na ribolovno obremenjenih vodah. Boiliji so naravne – svetle barve, zato dobro izstopajo, krapi jih veliko bolje zaznavajo in hitreje najdejo, kot bi sicer temne boilije, ki se zlijejo s podlago ... Sestavine Radical White Coconut boilijev so za krapa lahko prebavljive, kar pomeni, da se krapi ne zasitijo in dlje časa iščejo ponujene boilije. To zvišuje naše možnosti za prijem krapa, ki ga lovimo. Dolgoročno pa nam uporaba teh boilijev omogoča večje število prijemov čez vse leto. Radical White Coconut Boiles so pakirani v vrečke po 1 kg. Lahko izbirate med boiliji s premerom 16 ali 20 mm. Radical “White Coconut“ Pop Up Pop-up boiliji z dolgotrajnim vzgonom so seveda najbolj primerni v kombinaciji z Radical White Coconut boiliji. Vsaka posodica vsebuje boilije obeh premerov, kar vam zagotavlja izbiro glede pogojev lova. Se pravi, da vam za zadovoljitev te potrebe ni treba kupovati dveh lončkov s Pop Up boiliji. Še več, boilijem je dodana še aromatična tekočina. 75 g Ø 16 & 20mm + Liquid (flavour capsule) Radical “White Coconut“ Dip Dipi, ki spremljajo Radical “White Coconut“ boilije, temeljijo na glukoznem sirupu in sintetičnih aromah. Dip je vzpodbujevalec privlačnosti boilija, Radicalovega pa odlikuje izjemna dolgotrajnost učinka. Na voljo vam je v 150 ml plastičnih lončkih. 44 VODE IN MI 55 Radical Pop Up Boiliji Pop-up boilije uporabljajte v kombinaciji z Radical Rage boiliji. Vsaka posodica vsebije obe velikosti, kar omogoča pravo odločitev v vseh pogojih. Radical Pop Up boilije vseh sedmih arom dobite v lončkih po 75 g, ki vsebujejo tudi kapsule z aromatično tekočino. marec 2011 45 Radical “Hot Chili” Boiliji Radical “Bloody Chicken” Boiliji Radical Hot Chili boiliji pomagajo sodobnim kraparjem, da se vpišejo v zgodovino. Naši ribiči so te boilije testirali več kot leto dni. Magična privačnost izvira iz visoko učinkovite formule naravnih sestavin, bogate z aminokislinami in esencialnimi maščobnimi kislinami, prav tako, kot inovativna mešanica različnih poprov in čilijev, ki predstavljajo naravno aromo in biološke ojačevalce okusa, ki stimulirajo receptorje v krapovih ustih. Boiliji so brez dodatka umetnih arom in barvil, da ne škodujejo naravni aktivni formuli. Kot rezultat Radical “Hot Chili” Boilie omogoča uporabo skozi celo leto in uravnovešeno hrano za krape z optimalno prebavljivostjo. Hot Chili Boilies, so vam na voljo v vrečkah po 1 kg premera boilijev 16 ali 20 mm. Quantum Radical skupina je za razvoj teh boilijev porabila nešteto ur in poizkusov. Nemški kraparski prvak Benjamin Gründer je igral pomenbno vlogo pri doseganju poplne mešanice sestavin za ulov velikega Evropskega krapa. Sestavine Radical “Bloody Chicken” Boilijev imajo takojšen vpliv s hitrim delovanjem. V testih smo odkrili, da velike ribe takoj prepoznajo mesno aromo, tako da ni potrebno hranjenje pred ribolovom. Radical “Bloody Chicken” Boiliji temelji na visoko kvalitetni mesni osnovi, ki je hitro prebavljiva in stimulira intenzivnejše hranjenje. V vodi se relativno hitro topijo, je ne onesnažujejo in jih lahko uporabljamo skozi celo leto. Pakirane Radical Bloody Chicken Boilije lahko kupite v vrečkah po 1 kg in premera boilijev 16 in 20 mm. Radical “Bloody Chicken” Dip Dip, ki spremlja Radical “Bloody Chicken” Boilie vsebuje tudi ribje olje. Visoko učinkovita piščančja aroma in dolgotrajen učinek dajeta Radical “Bloody Chicken” Boilijem dodatno moč. Radical “Bloody Chicken” Pop Up Radical “Hot Chili” Pop Up Pop-up boiliji z dolgotrajnim vzgonom so najbolj primerni v kombinaciji z Radical “Bloody Chicken” Boiliji. Vsaka posodica vsebuje dve velikosti boilijev z dodatkom ampul z aromatično tekočino. Radical “Hot Chili” Dip Dip, ki spremlja Radical “Hot Chili” Boilije. Z uporabo dipa bomo boiliju samo pojačali okus in zagotovili trajnost širjenja arome. Uporaba dipa, še zlasti v vodah, kjer ribe sramežljivo prijemajo, lahko našo učinkovitost poveča tudi za več kot 50%. 46 VODE IN MI 55 Po dimenzijah in obliki embalaže se ti Pop Up boiliji ne razlikujejo od predhodnih. Uporabljamo jih pač z boiliji ustrezne sestave in arome. Seveda so najboljši v kombinaciji z istoimenskimi Hot Chili boiliji. Kaj je svetovne kraparske ase pripeljalo do največjih rib in svetovnih rekordov? Neskončno preizkušanje novih kombinacij, novih sestavin, novih taktik in tehnik. Nenehno eksperimentiranje. Z uporabo Radicalovih novih dognanj se vam bo zdelo, da ste dosegli sam vrh. Mnogi boste pri teh boilijih vztrajali vse dokler se jih bo dalo dobiti. Še sanja se vam ne, kaj vas letos čaka za vodo. marec 2011 47 bo j an ka j f ež ; f oto : stane omerzu Ploščič Tik pred pomladjo 48 VODE IN MI 55 Beličarite? Kaj pa v teh mrzlih dneh? Zimski ribolov ploščiča zna biti izredno vznemirljiv. Boste poskusili? Ploščič ali strokovno Abramis brama danubii Pavlov 1956, je riba, ki ima precej visoko, bočno močno sploščeno telo. Glava predstavlja 1/6 telesne dolžine, ima majhna podkvasta usta in majhne oči. Telo pokrivajo precej velike, mehke cikloidne luske. Zgornji del ribe je obarvan temno olivno zeleno, po sredi je riba rumenkasto bela s srebrnim sijajem. Spodnji del glave je rdečkast, trebuh je bel, plavuti pa modrikasto črne. Je pogosta riba, zlasti v črnomorskem porečju. Če poskrbimo za zaščito njegovih drstišč ne bo izginil iz naših voda. Raje naseljuje spodnje tokove rek, tudi braktična voda mu odgovarja. Hrani se predvsem na blatnem dnu. V reki išče področja, kjer voda odlaga mulj in hranilne snovi. Živi v jatah, v katere se združujejo enako velike ribe. Pogoj za ploščiča je mehko blatno dno in mehka vodna vegetacija, kjer se hrani, maja in junija pa samice na vodnem rastlinju odlagajo ikre. Ena samica odloži 90 000 do 600 000 iker. Drstišče izberejo samci, samice pridejo za njimi. Drstijo se ponoči, v ugodnih razmerah je dovolj noč ali dve, včasih pa se drst zavleče precej dlje. V času drsti samci dobijo drstni izpuščaj, zaradi teh bradavic luske postanejo raskave in temnejše barve. Ker pa je maj še daleč, se v teh mrzlih dneh, ko se muharska sezona še ni začela, sulec in ščuka pa sta že zaprta, mirno lotimo ploščiča. Lahko ga lovimo s pomočjo plovca ali pa z obtežilnikom ali krmilnikom na dnu. Hrani za privabljanje je dobro primešati rdeče črve ali kasterje. Na trnku pa se najbolje obnesejo vabe: kruh, francoski ribiški kruh, koruza, zlasti rdeča, črvi, kompostniki in deževniki. Če želimo loviti večje ribe, uporabimo večjo vabo. Kruh narežemo na kocke 1 cm3 s skorjo, na trnek št. 10 pa lahko nataknemo tako imenovani koktail ali kombinacijo različnih vab (koruza – deževnik, deževnik – kruh, dva črva različne barve ali dve koruzni zrni različne barve). Vrvico prilagodite ribi, ki jo pričakujete. Povprečna dolžina pri nas ujetih ploščičev je 30 do 40 cm. Na Dravi pri Ormožu pa so že ujeli 8 kg težkega ploščiča. Ploščič med krapovci ne slovi kot velik borec, je pa ploščato telo, ki se postavi prečno na tok, za tanko ribiško vrvico velik izziv. Nekateri ribiči priporočajo zlate trnke za lov ploščičev. Lahek vagler ali ježevec bosta prava izbira, uporabljajte tanke a nosilne vrvice. Vabo mečite z vetrom in ne predaleč. Če lovite večjo ribo, za vabo priporočam velikega mesnatega deževnika. Ploščič ne bo odplaval mimo njega, zelo rade ga pa pojedo tudi vse druge ribe, od krapa in mrene do ostriža, menka ali smuča. Seveda pri športnem ribolovu ribiči veliko večino ujetih rib spustimo nazaj v vodo. Pri nas ploščiča je le malo ljudi. Ploščič, zlasti večji in iz zaprte vode, zna biti masten in maščoba prevzame vonj po mulju. Pozimi ujet ploščič iz tekoče vode pa je lahko prava poslastica. Ribiči na Drini ga ocvrejo v olju na vroči plošči ali talandari kar ob reki ali neposredno po ribolovu. Tudi donavski ribiči ploščiča ali deveriko, kot ji oni pravijo, ne prodajajo. Raje ga pojedo sami. Pred razvojem gojenja krapov je bil ploščič tudi gospodarsko pomembna riba. Kakor koli že, ploščič je za športnega ribiča zanimiva riba. In v Sloveniji ga bo vedno več, tako vsaj sklepam po tem, s kakšno ihto so se spravili z jezovi nad Savo. Sulec in podust se počasi umikata ploščiču in somu. Neverjetno, kako z vso svojo pametjo, ekološko ozaveščenostjo in vsemi strokovnimi službami dovoljujemo vsakodnevno degradacijo našega in ribjega življenjskega okolja. V imenu česa? A živimo bolje? Bodo ploščiči za jest, ko bo strupeni mulj zapolnil akumulacije? Se bo Zasavje potegnilo do Radovljice? Ker smo tako brezskrbni je prav, da se pobližje spoznamo z ribami naše prihodnosti. In veseli bomo, če jih bomo še lahko lovili. marec 2011 49 Lovski literarni kotiček Za pravega ljubitelja narave je jutranje vstajanje iz tople postelje, hoja v breg, mokra obleka in še kaj hitro poplačano. Sončni žarki so v neposredni okolici Kočevja že nagnali jutranjo meglo, ki je v jesenskem času tako pogosta. Zavil sem z glavne ceste na gozdno in se po gozdu bližal svojemu vikendu. Žarki so tu in tam poblisnili čez goste krošnje in dajali gozdu prav poseben mističen navdih. Zavil sem pred hišo, pobral svojo fotografsko ropotijo in jo čez vas mahnil proti prvim travnikom. Ura je bila ravno pravšnja, pravzaprav pa zadnje čase opažam, da se tudi živali ne držijo več ur, ko so izhajale in se umikale nazaj v gozd. Hodil sem ob robu gozda. Zaradi nepokošenega travnika sem bil takoj moker do kolen, zaradi jutranjega mraza pa me je pričelo zebsti. Spomnil sem se, da imam v nahrbtniku rokavice, zato sem odložil nahrbtnik in stojalo in jih poiskal. V tem trenutku se je po dolini privlekel pas megle, tako gost, da nisem več videl naprej. Stopil sem do naslednje leske in celo začel premišljevati, da bi se vrnil. Ozrl sem se po travniku navzdol in opazil nenavadno grbo. Mačka – sem v trenutku pomislil. Počasi sem se spustil k tlom. Zaradi goste megle me tudi ona ni takoj opazila. Premišljal sem, ali je domača ali divja. Vas je le nekaj sto metrov stran, lahko je tudi domača, le precej velika se mi je zdela. Postavil sem stojalo in iz nahrbtnika vzel fotoaparat s teleobjektivom. Pogledal sem skozenj. Megla je bila tako gosta, da je avtomatsko 19,90 € 24 € SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK VEČNA LOVIŠČA Jutro za sladokusce ostrenje povzročalo težave. Izklopil sem ga in kleče za stojalom iskal v iskalu mačko. To pa ni domača mačka, ta je divja, že po izrazu na obrazu se vidi tisti nasršeni pogled. Razdalja je bila precej velika, skoraj štirideset metrov, vendar ne prevelika za moj objektiv, le malce svetlobe bi mi prišlo prav. Nekoč ob podobni priliki sem že zamudil posnetek divje mačke. Ko sem se pripeljal po gozdni cesti, sem jo zagledal le nekaj metrov stran. Ustavil sem avto, spustil steklo in pogledal skozi objektiv. Mačka je bila tako blizu, da sem v iskalu videl le glavo, ki se je stiskala v mokro travo. Nepozaben prizor, mačka, ki gleda iz trave, polne jutranje rose. Prepričan pa sem bil, da je domača. V mislih me je prešinilo, da bi vseeno naredil portret in bi potem prijatelje dražil, da sem fotografiral divjo mačko, pa čeprav je bila domača. Tistih nekaj sekund, ko sem jo opazoval skozi objektiv in razmišljal o goljufanju, pa se je mačka zapodila iz trave proti grmovju. Za njo je zaplapolal košat rep s temnimi obroči. Bila je divja mačka. Dolgo si potem nisem odpustil, kako sem bil neumen, da nisem fotografiral, pa čeprav bi bila domača. Tokrat pa sem sklenil, da te neumnosti ne bom ponovil. Razlika je bila le ta, da sem bil sedaj prepričan, da je to divja mačka. Sklenil sem, da bom počakal, da vstane in se mi pokaže v vsej svoji lepoti, pa čeprav bi trajalo uro ali dve. Danes je nedelja in vzel sem si čas za moj hobi. Po nekaj »šklocih« se je mačka obrnila proti meni, se še bolj pritisnila k tlom in verjetno samo razmišljala, kako bi jo ubrala proti bližnjemu robu gozda. To se je po nekaj minutah tudi zgodilo. Skoraj na mestu se je obrnila in se pričela plaziti proti robu, pa še to vse hitreje. Pričela je teči. Zacvilil sem na ustnice. To jo je za hip ustavilo, nato pa je v teku izginila v grmovju. Stisnil sem prožilo in naredil nekaj posnetkov, vendar zaradi slabe vidljivosti nisem bil ravno prepričan v uspeh. Ko sem prišel domov in sem fotografije pregledal, sem bil s posnetim materialom zadovoljen. Če bi bilo majčkeno več svetlobe, bi pa bili posnetki verjetno zavidanja vredni. VEČNA LOVIŠČ A Janez Černač Janez Pa p ež 30 € 20 € 28 € 40 € 50 VODE IN MI 55 marec 2011 51 7. mednarodni sejem lovstva in ribištva 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Gornja Radgona, 15. – 17. april 2011 Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011 KROVNE SLOVENSKE ORGANIZACIJE, KI SKRBIJO ZA NAŠE ODGOVORNO DRUŽENJE Z NARAVO, NAPOVEDUJEJO PESTRO DOGAJANJE NA SEJMU LOV Pomurski sejem vabi v Gornjo Radgono od 15. do 17. aprila 2011 na 7. mednarodni sejem lovstva in ribištva in 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, ki se predstavljata s skupnim imenom LOV. Temu vabilu pa se z najavami zanimivih razstav in dogajanja pridružujejo tudi Ribiška zveza Slovenije, center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma RACOON, Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed. PREDSTAVITVE LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE IN LOVSTVA Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bodo lovci predstavili kot upravljavci naravnih območij z velikimi populacijami divjadi, s svojimi številnimi okoljevarstvenimi nalogami in dejavnostmi, med katerimi je seveda pomemben tudi lov. Prikazane bodo nekatere vrhunske trofeje jelenov, srnjakov, gamsov, kozoroga in muflona ter čekani divjih prašičev. Obiskovalci bodo dobili vpogled v arhiv revije Lovec, ki praznuje svojo 100. obletnico ter v zakladnico del iz Zlatorogove knjižnice. Razstavni prostor bodo popestrili umetniški nastopi in razstava likovnih del in rezbarij umetnikov iz vrst lovcev. Ves čas sejma bo potekala projekcija najbolj zanimivih izvlečkov iz oddaj Zelena bratovščina in posnetkov divjadi in narave. Člani fotokluba bodo razstavili nekaj najbolj uspelih fotografij divjadi in neokrnjene narave. Pred razstavnim prostorom bo za mlajše in starejše obiskovalce privlačno in zanimivo urejena diorama - del naravnega okolja s prepariranimi gozdnimi živalmi. Predstavljeni bodo tudi preparati gozdnih kur (ruševca, velika petelina in gozdnega jereba), ki so danes zaščitene. Predstavljen bo projekt SloWolf v sodelovanju s skupino za ekologijo živali, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA bo predstavil projekt AQUALUTRA, Ohranjanje populacije vidre. PREDSTAVIVE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE IN DRUGIH OKOLJEVARSTVENIH ORGANIZACIJ Ribiška zveza Slovenije bo na svojem razstavnem prostoru predstavila 130 let organiziranega sladkovodnega ribištva v Sloveniji, 70 let glasila Ribič in delo z ribiškim podmladkom. Razglašeni bodo rezultati natečaja za likovna in literarna dela mladih ter podelitev nagrad mladim avtorjem najboljših prispelih del. Organiziran bo posvet z mentorji mladih ribičev. Eden poglavitnih ciljev sejemskega nastopa bo ravno pridobivanje mladih v ribiške vrste. Mlade obiskovalce bodo dežurni ribiči na sejmu anketirali in jim podeljevali drobni ribolovni material kot simbolično darilo. Ribiška zveza Slovenije bo najavljala tudi svetovno prvenstvo v muharjenju, ki bo potekalo leta 2012 v Sloveniji. Razstavni prostor bo popestril prikaz vezanja umetnih muh. Avdio-video tehnika na razstavnem prostoru pa bo obiskovalce ves čas opozarjala na ribolovno ponudbo ribiških družin iz okolice. RACOON, center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, pripravlja promocijo in prodajo novih del slovenskega ribiškega in lovskega knjižnega in video založništva ter predstavitev ribiških turističnih avantur po svetu. G2O d.o.o., Danijel Gospič, bo predstavil avtohtone vrste rib, ki jih vzrejajo za poribljavanje ribolovnih revirjev, izobraževalne posterje o tehnologijah reje na ribogojnicah in ribogojno opremo. 52 VODE IN MI 55 Planinska zveza Slovenije bo predstavila dejavnost, nove priročnike za varno in odgovorno pohajanje po hribih, še posebej pa tudi delo z mladimi. Posebne pozornosti bo deležna predstavitev spletne aplikacije, ki lajša obiskovanje gora in orientacijo v hribih s pomočjo orotofoto posnetkov . Zavod za gozdove Slovenije pripravlja sejemsko predstavitev, ki bo posvečena mednarodnemu letu gozdov 2011. Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed pripravlja predstavitev dejavnosti sokolarjev, opreme za sokolarstvo in živih ptic ujed. STROKOVNA SREČANJA Sobota, 16.4. 2011 ob 9.00 uri v dvorani 2 Seminar za mentorje mladih ribičev Organizator: Ribiška zveza Slovenije, Komisija za delo z mladimi ribiči Sobota, 16. 4. 2011 ob 9.30 v dvorani 1 Predavanje: Nosna zoljavost pri srnjadi Organizator: Zavod za gozdove Slovenije - predavatelj mag. Darko Veternik SEJEM LOV BO POPESTRIL BOGAT TEKMOVALNI IN DRUŽABNI SPREMLJEVALNI PROGRAM Na sporedu bo tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ribje čorbe in v kuhanju gobove juhe. Zvrstila se bodo potopisna predavanja, fotografske razstave in projekcije filmov. Lovsko kinološko društvo Maribor bo organiziralo državno razstavo psov lovskih pasem. Psi in njihovi spremljevalci se bodo pomerili v mednarodni tekmi v agilityu. Po posebnem urniku bodo potekale predstavitve lovskih psov s strokovnim komentarjem. Predstavljena bodo terenska vozila in varna vožnja z njimi. Prikazane bodo različne možnosti za rekreacijski turizem in med njimi nordijska hoja. Vabili bodo konjeniški nastopi. Obiskovalci bodo uživali v nastopih lovskih rogistov in pevskih zborov. Potekala bo predstavitev oponašanja jelenjega ruka. Obiskovalci bodo lahko opazovali, kako nastajajo lovske puške. PRVIČ BO OB SEJMU LOV POTEKALA MEDNARODNA RAZSTAVA STARODOBNIKOV – »AVTO MOTOR CLASSIC ŠTAJERSKA« Avto Motor Classic bo v sodelovanju s Pomurskim sejmom organizirala SVAMZ - Slovenska veteranska avto moto zveza. Prireditev bo posvečena vsem vrstam starodobnega transporta in starodobne tehnike. Obiskovalci bodo spoznali našo premično tehnično dediščino in se tako popeljali v preteklost zgodovine transporta, saj bodo na ogled vozila od začetka dvajsetega stoletja pa vse tja do leta 1986. Sodelovali bodo zbiratelji starodobnih vozil iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. V sklopu sejma bodo obiskovalci lahko spoznali tudi delovanje SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze, največje slovenske organizacije, ki skrbi za ohranjanje tovrstne dediščine v Sloveniji. ZAGLEDANI V NARAVO NA SEJMU LOV! Razen strokovnih informacij in zabavnega stanovskega druženja bodo lahko obiskovalci izbirali med novostmi ribiške, kinološke, konjeniške in lovske, opreme ter ponudbe za hišne živali. S sejemskimi popusti bodo vabili tudi oprema in pripomočki za pohodništvo, kolesarjenje, planinarjenje, vodne športe, kampiranje, izletništvo, oddih in drugo, kar potrebujejo za uživanje v neokrnjenem okolju. V naravo pa jih bo še posebej vabila turistična ponudba zavarovanih naravnih območij, zdraviliškega, wellness in turizma na kmetiji. Podrobnejše informacije: Jana Dimec, projektni vodja tel.: +386 2/ 564 2 116, fax: +386 2/564 2 160 e-pošta: [email protected] www.pomurski-sejem.si Ob nakupu nad 50€ na Racoonovi stojnici vam povrnemo vstopnino! marec 2011 53 Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih! OBČINA DOL PRI LJUBLJANI Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim in zgodovinskim utripom. Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda. Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko ponudbo v Senožetih. V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina tega območja. Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek, v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma. Cena posameznega filma je 10€. Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo! Pokličite takoj! Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju. Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Brajnikova 31, 1000 Ljubljana tel.: h.c. 01 /583 83 30 fax: 01/583 83 33 E-mail: [email protected] Skladišče: Rožna dolina c. VI/40, 1000 Ljubljana tel.: 01/256 03 06 www.belatrade.si Cenjene goste vabi kolektiv nočnega bara CLUB ROYAL v Kidričevem pri Ptuju. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi: 02 796 98 01 (21.00 do 05.00) Vljudno vabljeni! Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju. Naročam revijo VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica. Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................ Naslov: ........................................................................................................................................... Pošta: .............................................................................................................................................. Podpis: ...................................................... Telefon: .................................................................... Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098 ali po e-mailu: [email protected]
© Copyright 2024