Bolezni
Gospodarsko pomembna je lahko pepelasta plesen ali
pepelovka bučnic z belo-sivo prevleko na listih. Če je
nujno, uporabimo sredstvo glede na tehnologijo.
Druge bolezni, kot so listni ožig, kumarni mozaik,
kumarna plesen, nožna in koreninska gniloba, bela ali
zrnata gniloba in siva plesen pa nimajo večjega vpliva.
Uporaba oljnih buč:
za jedilno olje (za 1 l bučnega olja je potrebno
2,5–3 kg suhih semen),
pekovska industrija: kruh, peciva, jedilna semena…
farmacija: antioksidanti, vitamini, encimi,
krma: bučne pogače kot vir maščob in beljakovin.
zahtevna glede toplote z optimalno rastno
temperaturo okrog 25 °C,
zaradi globokih korenin dokaj dobro prenaša sušo,
uspeva na humoznih, odcednih, zračnih, a
primerno vlažnih tleh s pH 6.0–6.5,
kljub kratki vegetacijski dobi ima velik prirast
organske mase,
je slabo tekmovalna proti plevelom,
za dobro oplodnjo so pomembni čmrlji
(to lahko izključuje uporabo semena z insekticidi).
Spravilo
Ročno ali strojno, ko je posevek popolnoma dozorel:
zrelost: buča je rumene barve, ob trkanju doni
votlo, seme se z lahkoto odstrani od mezdre,
sušenje: seme sušimo s 40–60 °C na vlago 7–8 %.
Zaradi dioksinov se seme ne suši na asfaltnih
površinah in na PVC folijah.
Pridelek
Odvisen je predvsem od letine in tehnologije,
pričakuje se 1.200–2.000 kg/ha svežega semena,
oziroma 400–900 kg/ha suhega semena.
Splošne značilnosti buč:
Povzetek strokovnih navodil pridelave oljnih buč se
izdaja ob izgradnji oljarne v Ključarovcih pri
Ljutomeru.
Izdal: SKZ Ljutomer-Križevci z. o. o. v sodelovanju s
KGZS-zavod Murska Sobota, januar 2012
Tehnološko je buča povsem primerna za ekološko
pridelavo, kjer je njena prehrambeno-zdravilna vloga
še bolj izražena.
Tako da dobre pridelke lahko dosegamo tudi z:
ekološkim semenom,
organskimi gnojili,
ekološkimi sredstvi za obvladovanje bolezni in
škodljivcev,
mehanskim zatiranjem plevelom.
Kolobar:
štiriletni, ki onemogoča prekomerno
razmnoževanje plevelov,
predposevki: metuljnice (detelje), stročnice in tudi
žita ter razne podorine.
Priprava tal:
jesensko oranje do globine 25 cm z odprto brazdo
preko zime,
v začetku aprila zaradi ohranitve zimske vlage
groba priprava tal,
po treh tednih brananje vzniklih plevelov,
predsetvena priprava, po potrebi tudi valjanje.
Gnojenje (priporoča se analiza vzorca zemlje)
Hranila, ki jih buča potrebuje (v kg/ha): 0–80 dušika,
100–120 fosforja in 150–180 kalija;
v jeseni: hlevski gnoj, apnjenje z zaoravanjem 1.000
do 2.000 kg/ha CaO,
ali spomladi: apnenje brazde z zabrananjem do
1.200 kg/ha CaO.
Sorte:
navadna: Slovenska golica, Gleisdorfer, Gleisdorfer
Ölkurbis,
hibrid: GL Opal (za težja tla), GL Maximal
(za lažja tla), GL Rustikal.
Setev:
čas: začetek maja v topla tla, ogreta na 12–15 °C,
globina: 3–5 cm,
sklop: 1–1,5 (1,8) rastline/m², oziroma 10.000–
15.000 rastlin/ha (hibrid pa do 18.000 rastlin/ha),
razdalje: med vrstami 1,4–2,1 m, v vrsti 35–60 cm,
poraba semena: 3–6 kg/ha.
Pleveli
Mehansko zatiranje z medvrstnim okopavanjem do
zapiranja vrst, v vrsti pa ročno. Z rahljanjem
zadržujemo vlago in omogočamo boljše rastne
razmere.
Okopavanje je nujno na težkih, prevlažnih tleh, ko
rastline rumenijo.
Oskrba posevka
Kemično in mehansko zatiranje tam, kjer plevelov z
okopavanjem ne obvladamo: uporaba herbicida do
vznika buč, pozneje pa mehansko. Herbicidi, ki
delujejo na enoletne plevele: CENTIUM 36 CS, uporaba
pred ali po vzniku posevka 0,25 l/ha; SUCCESSOR 600,
uporaba 2 l/ha pred vznikom posevka ali DEVRINOL 45
FL 2–2,5 l/ha (zadelava v tla pred setvijo).
Dognojevanje
Škodljivci
Pretirano gnojenje z dušikom podaljšuje vegetacijo,
zmanjšuje pridelek semena in vsebnost olja. Če že,
potem izvedemo dognojevanje skupaj z rahljanjem
pred razraščanjem buč ob začetku cvetenja (običajno
začetek junija). Količina potrebnega dušika je 0 do 60
kg/h.
Buča nima veliko škodljivcev. Proti strunam in talnim
sovkam lahko uporabimo insekticid NATURALIS 0,08 –
0,12 %.
Dognojujemo z UREA 50–150 kg/ha ali s KAN 100–200
kg/ha, odvisno od stanja in kondicije posevka.
V suhem poletju se lahko pojavijo še listne uši, če je
zatiranje res nujno, uporabimo sredstvo glede na
tehnologijo (ekološko ali konvenciona).