1. No category

Analiza lokalnih specifičnih značilnosti ekoremediacij v občinah
Jugovzhodne Slovenije
Poročilo za občino Trebnje
Študija v okviru projekta »Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami«
DELOVNO GRADIVO
maj, 2011
1. UVOD
Zdravo in kakovostno okolje postaja vedno večja vrednota sodobnega človeka. V Sloveniji težimo k doseganju
trajnostnega razvoja, ki pa ga omogoča le ravnovesje med okoljem, družbo in gospodarstvom. Na državnem
nivoju je nemogoče zagotavljati trajnostni razvoj, če je njegovo ravnovesje porušeno na lokalni ravni. Primeri
dobrih praks dokazujejo, da uspešne lokalne skupnosti uporabljajo celostne pristope za upravljanje z okoljem. Na
ta način občine hitreje ter učinkoviteje zmanjšujejo in preprečujejo onesnaževanje okolja.
V sklopu projekta »Trajnostni razvoj Jugovzhodne Slovenije z ekoremediacijami« v prvem delu izpostavljamo
identificirane okoljske probleme v posamezni občini Jugovzhodne Slovenije. V skladu z okoljskimi cilji
zastavljenimi v zakonskih in drugih strateških dokumentih Slovenije iščemo trajnostne rešitve za reševanje le-teh
problemov, in sicer s pomočjo ekoremediacij. Ekoremediacije predstavljajo ekosistemski pristop reševanja
okoljskih problemov, saj temeljijo na poznavanju naravnih procesov in zakonitosti narave ter omogočajo
sobivanje človeka z njegovim naravnim okoljem.
Študija projekta »Ekoremediacije v Sloveniji« ugotavlja, da imajo ERM tehnologije nadpovprečno vrednost pri
doseganju okoljskih ciljev in da so le redka področja, kjer imajo druge metode večji pomen kot ekoremediacije.
Največja učinkovitost ERM tehnologij se je izkazala pri ohranjanju biotske raznovrstnosti; zmanjševanju
onesnaženosti tal z nitrati; na področju varstva voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih; varstva območij
kopalnih voda in varovanja stoječih celinskih voda, kjer lahko dosegajo 80-90 % učinkovitost čiščenja. Na teh
področjih je torej razvidno, da bi morale biti ERM edina tehnologija reševanja problematike.
Tabela 1. Delež ERM metod pri doseganju okoljskih ciljev glede na učinek ostalih metod
2
V nadaljevanju poročila tako predstavljamo identificirane okoljske probleme občine Trebnje, zastavljene cilje, ki jih
je na posameznem področju potrebno uresničevati ter ekoremediacijske ukrepe, s katerimi lahko dosežemo te
cilje. S tem želimo podati ciljne smernice za izboljšanje stanja okolja v občini Trebnje. Ob predstavitvi
posameznega okoljskega problema z ekoremediacijskimi rešitvami hkrati podajamo projektne predloge za
uresničitev zastavljenih ciljev.
1.1 Metodologija
Podlaga poročila je identifikacija ključnih okoljskih problemov v občini Trebnje s pomočjo pregleda dokumentacije,
kart in poročil, s katerimi razpolaga občina ter osebnih razgovorov s predstavniki občine. Okoljski problemi so bili
identificirani na podlagi izhodišč ključnih okoljskih ciljev zastavljenih v Resoluciji nacionalnega programa varstva
okolja 2005-2012. Identifikacija okoljskih problemov ter zastavljeni cilji so bili podlaga za opredelitev
ekoremediacijskih pristopov in ukrepov za trajnostno reševanje teh problemov ter pripravo projektnih predlogov.
V nadaljevanju poročilo sledi v naslednjem sosledju:
- identifikacija okoljskega problema,
- cilj okoljskega problema,
- ekoremediacijski pristopi in ukrepi za reševanje problema ter
- projektni predlogi za reševanje okoljskega problema z namenom izboljšanja stanja okolja v občini ter
zagotavljanja načel trajnostnega razvoja.
2. EKOREMEDIACIJE – TRAJNOSTNE REŠITVE ZA REŠEVANJE OKOLJSKIH PROBLEMOV
Ekoremediacije ponujajo ekosistemski pristop k reševanju okoljskih problemov ter trajnostno upravljanje z
naravnimi viri ter ekosistemi, tako vodnimi kot tudi kopenskimi. Izhajajo iz temeljnih principov delovanja
ekosistemov, ki imajo izredno pufersko, samočistilno, samoobnovitveno sposobnost ter biotsko raznovrstnost, ki
zagotavlja naravno ravnovesje v ekosistemu.
Za reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov, ki pogosto vključujejo visoko tehnologijo, vendar so
ti pristopi, kljub njihovi učinkovitosti, predragi, operativno prezahtevni ter pogosto dolgoročno ne sledijo načelom
trajnostnega razvoja.
Na drugi strani ekoremediacije z ekonomskega, ekološkega in predvsem dolgoročnega vidika predstavljajo enega
izmed najuspešnejših načinov varovanja okolja. Poleg tega ekoremediacije ponujajo številne preventivne ukrepe,
ki preprečujejo in omilijo nastanek vrste ekoloških škod (poplav, suš, erozijo tal, plazove itd). Sanacija le-teh za
marsikatero občino namreč lahko predstavlja veliko finančno breme.
Ekoremediacijske tehnologije so uporabne pri odstranjevanju posledic onesnaževanja, kot tudi pri preprečevanju
nadaljnje degradacije okolja. Z njimi lahko zmanjšujemo in preprečujemo točkovne (npr. industrijski obrati,
naselja itd.), linijske (promet) in netočkovne vire (npr. kmetijstvo) onesnaževanja okolja.
Na drugi strani z ekoremediacijami obnavljamo degradirane ekosisteme (npr. regulirane rečne struge,
onesnažene zemljine, izsušena mokrišča, divja odlagališča itd.), tako da jim povrnemo prvotne t.i. ekosistemske
funkcije, kot so: samočistilna sposobnost, visoka puferska sposobnost (zadrževanje vode), biotska
pestrost, vezava CO2 ter tvorba kisika in zelene biomase.
3
Med najpogostejše ekoremediacijske pristope za varovanje in obnovo okolja vključujemo:
rastlinske čistilne naprave za čiščenje različnih vrst odpadnih voda (komunalne odpadne vode,
industrijske odpadne vode, onesnažene vire pitne vode, izcedne vode iz odlagališč odpadkov, izcedne
vode iz cestišč itd.),
revitalizacije (ekoremediacije) degradiranih vodotokov, jezer, gramoznic, glinokopov, kalov itd.,
sonaravne sanacije deponij komunalnih odpadkov in
blažilne vegetacijske cone in pasove (preprečevanje vetrne in vodne erozije, izboljšanje kakovosti zraka
v urbaniziranih območjih, zmanjšanje jakosti vetra …)
Poleg naštetega se ekoremediacije uporabljajo prav tako za:
čiščenje odpadnih voda iz netočkovnih virov obremenjevanja okolja (meteorne vode, intenzivno
kmetijstvo) s sonaravnim vzdrževanjem melioracijskih jarkov, zelenih ponikovalnic, deževnih vrtov,
zelenih cestišč itd.,
terciarno oz. dopolnilno čiščenje komunalnih, živinorejskih, industrijskih in drugih odpadnih voda,
kondicioniranje vode za recikliranje in večnamensko uporabo (zalivanje, namakanje, itd.),
zaščito naravovarstvenih območij, vodnih zajetij, vodovarstvenih območij,
zaščito pred dotokom onesnaženih voda v stoječe in tekoče vode,
čiščenje onesnaženih zemljin,
izgradnjo oz. obnovo ekosistemov za redke in ogrožene vrste rastlin in živali itd.
Ekoremediacije dajejo okolju izredno dodano vrednost in ponujajo vrsto prednosti:
so poceni in okolju prijazne (sonaravne v funkcionalnem in estetskem pogledu);
imajo večnamenske učinke (zadrževanje vode, zmanjšanje onesnaževanja, obnavljanje in ustvarjanje
ekosistemov in biološke pestrosti, vezava CO2, tvorba kisika in večnamensko uporabne zelene
biomase);
vključujejo preproste, ljudem razumljive in naravovarstveno sprejemljive pristope;
delujejo kot dodatek obstoječim sistemom za preprečevanje onesnaženja (npr. terciarno čiščenje,
zaprtje greznic in usedalnikov);
omogočajo kondicioniranje pitne vode in vode za recikliranje (npr. namakanje, splakovanje stranišč);
preprečujejo izsuševanje, uravnavajo zračno vlago in temperaturo;
ustvarjajo blažilna (puferska) območja (zračne bariere);
sistemsko zadržujejo vodo in bogatijo podtalnico.
3. PREDSTAVITEV OBČINE TREBNJE
Občina Trebnje obsega 163,3 km2 in ima 18.424 prebivalcev (5921 gospodinjstev) v 153 naseljih. V občini
Trebnje je le 8,58 % površine znotraj omrežja območij Nature 2000.
4. IDENTIFIKACIJA OKOLJSKIH PROBLEMOV
4.1 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih razpršene poselitve
Gostota poselitve v občini Trebnje znaša 112 prebivalcev na km2, kar je nadpovprečna kot v Sloveniji (100
prebivalcev/km2). Reševanje problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda na nerešenih območjih občine
velja za prioriteto. Iz slike 1 območij aglomeracij v občini pa je razvidno, da je glede na razpršeno poselitev kljub
temu smiselno vzpostavljanje decentraliziranega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Občina razpolaga
z čistilno napravo za širše območje Trebnjega v velikosti 8.000 PE.
4
Slika 1. Aglomeracije – območja strnjene poselitve znotraj občine Trebnje (vir: Atlas okolja)
Tabela 2. Naselja v občini Trebnje s številom prebivalcev in območji Natura 2000
ST . N A S EL J A
IM E NA S EL J A
ŠT E VIL O P E
NAT U RA 20 00
- Š um b er k ( SC I) ,
1
Ar čel ca
11
- Š um b er k
2
Ar t m an ja va s
26
3
Ba bna Go r a
24
4
Be lš in ja va s
38
5
Be neč ij a
31 - T em e ni ca
6
Bi č
95
- V ej ar ( S CI) ,
7
Bl ato
96
- V ej ar
8
Br e za
101 - T em e ni ca
- V ej ar ( S CI) ,
9
Br e zo vi ca pr i M i r ni
132
- V ej ar
10
Ce sta
59
- M ir na ( S CI) ,
11
Cir ni k
24
- M ir na
- Ča te ž ( S CI) ,
12
Čat ež
109
- Ča te ž
13
Če šnj ev ek
110
14
Deb ene c
47
- Vr htr ebn je – Sv . An a
15
De čja v as
95 ( S CI) ,
- Vr htr ebn je
16
Dobr av a
78
17
Dobr av ic a pr i V el. G abr u
17
18
Dobr ni č
99
19
Do l pr i T r ebn jem
74
20
Do len ja Do br a va
66
21
Do len ja Ne m š ka va s
273 - T em e ni ca
- M ir na ( S CI) ,
- Ča te ž ( S CI) ,
22
Do len ja va s p r i Ča te žu
58
- Ča te ž,
- M ir na
23
Do len je K am e nje pr i
16
5
24
Dobr ni ču
Do len je M ed ve dje s elo
25
Do len je P oni k ve
26
Do len je S el ce
27
Do len ji P odb or š t p r i
T r ebn jem
28
29
37
193
52
47
27
28
31
Do len ji P od šum ber k
Do len ji V r h
Do lga N ji va pr i
Še ntl ovr en.
Do len je Pr apr e če
32
Gl ine k
21
33
Gol je k
66
34
35
36
37
38
39
40
Gom b iš če
Gom ila
Gor e nja D obr ava
Gor e nja N em ška v as
Gor e nja v as
Gor e nja v as pr i Č ate žu
Gor e nja v as pr i M ir n i
Gor e nje Kam en je pr i
Dobr ni ču
Gor e nje M e dv edj e se lo
30
41
42
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je,
- T em e ni ca
68
60
35
79
28
115
14
29
88
-
T em e ni ca
M ir na ( S CI) ,
M ir na
M ir na ( S CI) ,
M ir na
- V ej ar
- M ir na
47
46
43
Gor e nje Pon ik ve
44
Gor e nje Se lce
Gor e nj i Po dbor št pr i V.
Lok i
53
46
Gor e nj i Po dšu m ber k
20
47
Gor e nj i vr h pr i D obr n ič u
44
48
49
50
Gor e nje Pr ap r eč e
Gr ad iš če pr i T r e bnj em
Gr i č pr i T r ebn je m
30
71
9
51
Gr m
52
Gr m a da
29
53
Hud ej e
304
54
Igl eni k pr i V el ik i Lok i
55
Jez er o
56
Ka m ni Pot ok
45
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je,
- T em e ni ca
108
16
167
50
135
75
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je,
- T em e ni ca
- V ej ar
- Š um b er k ( SC I) ,
- Š um b er k
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je
- T em e ni ca
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- T em e ni ca
- V ej ar ( S CI) ,
- V ej ar
- V ej ar
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je,
- T em e ni ca
- V ej ar ,
6
- T em e ni ca
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
Kn ež ja va s
Kor en itk a
Kor it a
Kr iš ki Re ber
Kr iž
Kr t in a
Kr u šn i Vr h
Ku ken ber k
Lip ni k
Lis ec
Log pr i Ž u žem ber k u
Lok ve pr i D obr n ič u
Luk ove k
Luž a
M ač ji Do l
M ač kov ec
M ala Lo ka
70
41
82
33
15
35
29
40
33
27
17
24
84
65
60
30
48
74
M ala Še vni ca
18
76
77
78
79
80
M ale D ol e pr i S teh anj i
vas i
M al i G ab er
M al i Vi dem
M ar t inj a vas
M edv ed je k
M egl en ik
81
M igo li ca
72
82
M igo ls ka G or a
23
83
M ir n a
84
85
86
M r zl a L už a
M uha br an
Obč in e
87
Odr g a
165
88
Or la ka
36
89
90
91
92
93
94
95
96
Pe ke l
Pl us ka
Po dl ise c
Po tok
Pr a pr ot ni ca
Pr e sk a pr i Do br n iču
Pr im š tal
Pr ist av ic a pr i Ve l. Ga br u
73
44
27
16
42
73
27
87
97
Ra čje s elo
90
98
Ra vne
16
99
Ra zbor e – de l
47
100
Rde či Kal
85
101
Rep če
93
75
- T em e ni ca
- T em e ni ca
- T em e ni ca
- V ej ar ( S CI) ,
- V ej ar
45
80
31
103
76
26
1.37 4
31
15
33
- T em e ni ca
- T em e ni ca
- M ir na ( S CI) ,
- M ir na
- M ir na ( S CI) ,
- M ir na
- V ej ar
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je
- Š um b er k ( SC I) ,
- Š um b er k
- V ej ar
-
V ej ar ( S CI) ,
V ej ar
M ir na ( S CI) ,
M ir na
- K opr ivn ic a ( S CI) ,
- K opr ivn ic a
- Vr htr ebn je – Sv . An a
7
( S CI) ,
- Vr htr ebn je
102
103
104
105
106
107
108
109
Rep lj e
Re va
Ri hpo ve c
Rod in e pr i T r ebn jem
Ro je pr i Ča te žu
Ro žen pel j
Ro žni Vr h
Sa jen ic e
36
14
91
75
65
51
77
37
110
Sa jen ic e
22
111
Se la pr i Šum ber ku
112
Se lo pr i M i r ni
60
113
Se lš ka Gor a
19
114
115
116
117
95
43
50
21
119
120
121
122
St an
St ar a Gor a
St eha nja v as
Str an je pr i Do br n ič u
Str an je pr i V el ik em
Gabr u
St ude nec
Sv et inj a
Ša hov ec
Še ntl ovr en c
123
Še vn ica
65
124
Šk ov ec
84
125
Šk r ja nč e
26
126
Šm aver
68
127
128
129
Št efa n pr i T r ebn je m
T r bin c
T r eba nj sk i Vr h
130
T r ebn je
131
132
133
T r nje
Va vp ča va s pr i Do br n iču
Ve li ka Lo ka
134
Ve li ka Š ev ni ca
135
136
137
138
139
140
141
Ve li ke Do le
Ve li ki G aber
Ve li ki Vid em
Vo lč ja Ja m a
Vo lč je N ji ve
Vr b ov ec
Vr h ov o pr i Še nt lov r en cu
142
Vr h tr eb nj e
118
128
48
120
31
60
127
140
66
59
3.52 3
33
48
245
54
51
317
57
16
51
101
36
85
- V ej ar
-
M ir na ( S CI) ,
M ir na
Š um b er k ( SC I) ,
Š um b er k
- M ir na ( S CI) ,
- M ir na
- T em e ni ca
- V ej ar
- T em e ni ca
- V ej ar ( S CI) ,
- V ej ar
- V ej ar ( S CI) ,
- V ej ar
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- Vr htr ebn je
- T em e ni ca
- V ej ar
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
- V ej ar ,
- T em e ni ca ,
- Vr htr ebn je
- T em e ni ca
- V ej ar ( S CI) ,
- V ej ar
- M ir na
- T em e ni ca
- Vr htr ebn je – Sv . An a
( S CI) ,
8
- Vr htr ebn je
143
144
Vr t ač e
Z abr d je
23
158
145
Z agor ic a
48
146
147
Z agor ic a pr i Ča tež u
Z agor ic a pr i Do br ni ču
Z agor ic a pr i Ve li ke m
Gabr u
36
64
148
149
Z avr h
150
151
152
153
Z ida ni M o st
Ž abj ek
Ž ele zno
Ž ubi na
- M ir na ( S CI) ,
- M ir na
229
4
54
23
51
93
- Š um b er k ( SC I) ,
- Š um b er k
- T em e ni ca
Slika 2. Natura 2000 v občini Trebnje (vir: Atlas okolja)
Okoljski cilj:
Glede na Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS št. 105/2002 s
popravki Ur. l. RS št. 50/2004, 109/2007) bo potrebno s komunalno infrastrukturo in čistilnimi napravami opremiti
poselitvena območja med 50 in 2000 PE do konca leta 2017. V primeru občutljivih območij pa mora biti čiščenje
komunalne odpadne vode iz območij z več kot 50 PE zagotovljeno že do konca 2015 ter do konca 2018 za
individualne stavbe izven naselij.
Izhodišča:
Novi trendi razvoja sistemov komunalne infrastrukture kažejo potrebo po uvajanju finančno in ekološko
vzdržnejših sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Rešitve se kažejo v manjših decentraliziranih
sistemih s poudarkom na iskanju zelenih rešitev, kot so rastlinske čistilne naprave (RČN).
Dolga kanalizacijska omrežja, draga črpališča in velike čistilne naprave se kažejo za ekološko in ekonomsko
neupravičene. Prednosti, ki se kažejo z razpršenimi, manjšimi kanalizacijskimi sistemi so naslednje:
9
•
•
•
•
•
•
•
fazna izgradnja kanalizacijskih sistemov,
manjše investicije,
lokalno reševanje problematike,
manjša čistilna naprava v primeru izpada zahteva lokalno intervencijo in ne povzroči velike ekološke
katastrofe kot velik centralni sistem,
večja vključenost lokalnega prebivalstva pri odločitvah postavitve (socialni vidik),
manjši posegi v prostor in okolje,
manjši stroški vzdrževanja in obratovanja itd.
Primer prikaza primerjave centraliziranega in decentraliziranega sistema zbiranja in čiščenja odpadnih
voda
Slika 3. Shema centralnega kanalizacijskega sistema na območju razpršene poselitve.
V primeru centralnega reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, sistem zahteva takojšnjo veliko investicijo
in visoke stroške obratovanja. Ob izpadu delovanja lahko povzroči velik ekološki problem. Kaže se odtujenost
uporabnikov v odnosu do okolja itd., medtem ko decentralizirani sistem omogoči reševanje problematike
odpadnih voda na samem kraju nastanka oziroma s kratkimi kanalizacijskimi vodi in manjšimi fleksibilnejšimi
sistemi čiščenja.
Slika 4. Shema faznega reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju razpršene poselitve z decentraliziranimi sistemi.
10
Nabor ekoremediacijskih tehnologij za reševanje problema
Rastlinske čistilne naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz manjših naselij
Rastlinske čistilne naprave so primerne za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz manjših naselij, individualnih
hiš kot tudi ekoloških kmetij in raznih turističnih objektov (term, kampov, hotelov itd.). Prav tako so po svojem
principu delovanja izredno primerne za čiščenje odpadnih voda iz počitniških hiš in zidanic, kjer ni stalnega
bivanja.
Rastlinske čistilne naprave omogočajo terciarno čiščenje odpadnih voda in so tako po Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 103/2002) opredeljene kot dodatno
čiščenje, kar pomeni, da se lahko implementirajo tudi v primeru neustreznega delovanja klasičnih bioloških
sistemov čiščenja kot so SBR sistemi in podobno.
Osnovni procesi, ki se v rastlinskih čistilnih napravah dogajajo so adsorpcija, mineralizacija, aerobna in
anaerobna razgradnja. Glavni delež čiščenja prispevajo bakterije, ki žive na koreninah ali med njimi ter na
substratu. Rastline uvajajo v substrat kisik in tako ustvarjajo aerobne cone. Med aerobnimi conami se nahajajo
anaerobne cone. V tako mozaično razporejenih področjih s kisikom in brez prihaja do razgradnje snovi v odpadni
vodi in vgrajevanje v mikrobno maso bakterij. Vloga rastlin pa se kaže predvsem v tem, da nudijo s svojimi
koreninskimi sistemi podlago bakterijam za pritrjanje in vgrajujejo mineralizirane snovi (npr. fosfate, nitrate ter
mnoge strupene snovi) v rastlinsko tkivo.
RČN so zelo učinkovite pri odstranjevanju usedljivih in suspendiranih delcev v onesnaženi vodi. Vendar je to
lahko hkrati tudi najbolj težaven proces pri učinkovitosti RČN, ki lahko ogrozi njeno delovanje. RČN se namreč
lahko zamaši in pride do površinskega toka, zato je ključno ustrezno vzdrževanje usedalnika, ki omogoča
mehansko fazo predčiščenja na rastlinski čistilni napravi. Ob propadu rastlin pozimi, se učinkovitost delno
zmanjša, vendar po naših izkušnjah ne pade pod 85 %. Izgubo učinkovitosti pozimi izravnavamo z
dimenzioniranjem večje površine za približno 20 %. Običajno se dimenzionira RČN s cca 2,5 m2 neto površine za
čiščenje odpadne vode za 1 PE (1 oseba). Nasutja substrata, ki sestoji iz različnih frakcij drobljenca, v
posameznih gredah variirajo med 0,5 m in 0,8 m globine.
Največje prednosti RČN so:
• velika učinkovitost čiščenja: 85 – 99 %,
• za delovanje običajno ni potrebne energije in strojne opreme,
• ob razgradnji se določen del 10 – 20 % hranilnih snovi (npr. fosfor, dušik, ogljik itd.), težkih kovin, pesticidov
in drugih toksičnih snovi vgradi v rastlinsko biomaso, ki pri drugih čistilnih napravah, brez dodanih kemikalij
za obarjanje, odtečejo v okolje,
• energija, ki se je vgradila v rastlinsko biomaso, se lahko ponovno uporabi (briketi, kompost, krma, itd.),
• v primeru izpada ali popravila strojnega dela pri drugih čistilnih napravah mikrobna populacija za svojo
obnovitev potrebuje nekaj dni, pri čemer surova odpadna voda odteka in onesnažuje okolje, do česar v RČN
ne prihaja,
• v primerjavi z ostalimi sistemi čiščenja so z vidika obratovanja in vzdrževanja veliko cenejše,
• postavitev je enostavna in ne zahteva velikih posegov v prostor,
• vzdrževanje je enostavno in poceni,
• ne povzroča razvoja smradu in insektov, saj je tok vode podpovršinski,
• atraktivne odprte površine v urbaniziranem okolju, ki prispevajo k vrstni biodiverziteti - predstavljajo
sonaravne ekosisteme za živali (ptice, dvoživke ...)
• se lepo vključuje v okolje in prispeva k lepšemu izgledu degradiranih območij,
• prečiščena voda se lahko večnamensko uporabi (npr. za namakanje oziroma zalivanje zelenih površin,
gašenje požarov, vodne kulture ...)
11
Primer RČN pod 50 PE
Specifika malih komunalnih rastlinskih čistilnih naprav s kapaciteto čiščenja pod 50 PE je, da za izgradnjo ni
potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se štejejo kot enostavni objekti. To pomeni, da ni potrebna izdelava
nekaterih projektnih dokumentacij, v tem primeru idejnih zasnov (IDZ), idejnega projekta (IDP) in projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar poceni celotno investicijo.
Če RČN leži znotraj območja Natura 2000 je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje s strani Agencije za
okolje RS. V kolikor leži na vodovarstvenem območju I. in II. varovalnega režima se ne sme graditi nobenih
čistilnih. Veljajo pa na področju gradnje v vodovarstvenih pasovih še vedno občinske uredbe, ki pa se lahko od
občine do občine razlikujejo.
Običajno se gradi RČN s štirimi med sabo zaporedno vezanimi gredami (filtrirna, 2 čistilni ter polirna greda), kar
pa ne velja za sisteme, ki imajo manjšo kapaciteto čiščenja od 30 PE. V tem primeru se izgradi sistem z le dvema
gredama - filtrirno in čistilno. V vsakem primeru pa je pred RČN vgrajen večprekatni usedalnik, ki služi za
primarno čiščenje, to je za odstranjevanje grobih delcev in suspendiranih snovi. KPK in BPK5, kot parametra, ki ju
je potrebno spremljati skladno z Uredbo, poleg tega pa tudi dušikove in fosforjeve spojine, se odstranjujejo
kasneje v filtrirni in čistilni gredi.
Slika 5. Mala komunalna rastlinska čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda za turistično kmetijo Loger s kapaciteto čiščenja 30 PE – primer z
dvema gredama.
Primer RČN nad 50 PE
Za RČN nad 50 PE je po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) ter Uredbi o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008, sprememba Ur.l. RS, št. 99/2008) potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in
vsa potrebna soglasja, saj gre za manj zahtevne objekte (RČN med 50 PE in 2000 PE). Prednost RČN nad 50
PE se ne kaže samo kot sistem za terciarno čiščenje po iztoku iz kakega drugega tipa čistilne naprave, kot npr.
SBR, ampak je lahko RČN samostojen sistem za čiščenje odpadnih vod tudi na občutljivih območjih (Natura
2000, vodovarstvena območja itd.).
Ker morajo biti gradbena dovoljenja skladna s prostorskimi akti občine – kar je v fazi projektiranja razvidno iz
lokacijske informacije, je potrebno RČN umeščati na zemljišča, kjer je gradnja dovoljena. Zaželeno je, da ima
občina prostorske akte urejene tako, da je tudi na kmetijskih zemljiščih možno graditi okoljsko infrastrukturo.
Sistem RČN je izgrajen iz 4 gred (filtrirne, dveh čistilnih in polirne), kjer se voda podpovršinsko pretaka po
substratu zasajenim z rastlinami. Ker je za izgradnjo RČN potrebno cca 2,5 m2, kar lahko povzroča težavo, saj je
12
potrebno zagotoviti dovolj velik prostor, je možno RČN dimenzijsko prilagoditi terenu oz. predvideni parceli za
gradnjo.
Slika 6. Shematski prikaz delovanja RČN nad 50 PE.
Slika 7. RČN Sv. Tomaž pri Ormožu s kapaciteto čiščenja 250 PE, izgrajena leta 2001.
13
Primer reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz razpršenih naselij na primeru naselja Blato (100
PE)
VARIANTA 1
Varianta 1
Dolžina voda
[m]
Dolžina voda
[m]
RČN
RČN
Stroški [€]
250
55.000
300
50
50
66.000
32.500
32.500
186.000
VARIANTA 2
Varianta 2
Dolžina voda [m]
Dolžina tlačnega in
grav. voda [m]
Dolžina tlačnega voda
[m]
Dolžina voda [m]
RČN
črpališče
250
Stroški [€]
55.000
200
66.000
50
100
100
1
10.000
20.000
50000
20.000
221.000
Primerjava:
varianta 1
varianta 2
186.000
221.000
14
Primer reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda: ČN Blato (500 PE)
Naselja, ki so priključena: Blato (100 PE), Račje Selo (90 PE) in Hudeje (300 PE)
VARIANTA 1
Varianta 1
Dolžina voda Blato 1 [m]
Dolžina voda Blato 2 [m]
RČN 1
RČN 2
Dolžina voda Račje Selo [m]
RČN
Dolžina voda romsko naselje [m]
RČN
Dolžina voda Hudeje [m]
RČN
Stroški [€]
250
55.000
300
50
50
1000
100
66.000
32.500
32.500
220.000
50.000
500
50
650
250
110.000
32.500
214.500
105.000
918.000
15
VARIANTA 2
Varianta 2
Dolžina voda Blato 1 [m]
Dolžina tlačnega in grav. Voda Blato [m]
Dolžina tlačnega voda Blato [m]
Dolžina voda Blato 2 [m]
Dolžina voda Račje Selo [m]
Dolžina tlačnega in grav. Voda Račje Selo [m]
Dolžina voda romsko naselje [m]
Dolžina tlačnega voda romsko naselje[m]
Dolžina tlačnega in grav. Voda Hudeje [m]
Dolžina voda Hudeje [m]
Dolžina tlačnega voda [m]
RČN
Črpališče
Stroški [€]
250
200
50
100
400
900
350
650
650
550
650
500
5
55.000
66.000
10.000
22.000
88.000
297.000
77.000
130.000
214.500
121.000
130.000
175.000
100.000
1.485.500
Primerjava:
Varianta 1
Varianta 2
918.000 1.485.500
16
V primeru, da obstoječe čistilne naprave ne zagotavljajo standardom je možno CČN dograditi z rastlinsko čistilno
napravo kot dodatno čiščenje, in sicer terciarno čiščenje kot je v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. V primeru nedelovanja SBR sistema je smiselno
SBR sistem preurediti (sanirati) v usedalnik kot mehanski del rastlinski rastlinske čistilne naprave. Rastlinska
čistilna naprava v tem primeru prevzame čiščenje odpadne vode in omogoča delno terciarno čiščenje odpadne
vode.
Projektni predlogi:
- Priprava Idejnih rešitev in idejnih zasnov odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene
poselitve (pod 2000 PE) s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav
- Priprava idejnih projektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih razpršene poselitve za
posamezna naselja
- Izgradnja kanalizacije in rastlinskih čistilnih naprav (investicijski projekti)
- Izvajanje izobraževalnih delavnic za lokalno prebivalstvo na območjih razpršene poselitve o rastlinskih
čistilnih napravah in pomenu čiščenja odpadnih voda
- Sanacije obstoječih SBR sistemov z rastlinsko čistilno napravo
17