1. No category

POJASNILO K DOPOLNITVI
POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE
ZA CENTER ZA RAVNANJE Z
ODPADKI NOVA GORICA
(na osnovi Poziva za dopolnitev vloge MOP, Agencije RS za
okolje št. 35402-10/2012-11 z dne 13.06.2012)
Št.: 100411-mz
Ljubljana,02.08.2012
NASLOV NALOGE:
POJASNILO K DOPOLNITVI POROČILA O VPLIVIH
NA OKOLJE ZA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI
NOVA GORICA
DATUM IZDELAVE:
02.08.2012
ŠTEVILKA NALOGE:
100910-mz
NAROČNIK/INVESTITOR:
NAROČNIK / INVESTITOR: BEŽIGRAJSKI ŠPORTNI
PARK športni marketing d.o.o.,
Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana
IZDELOVALEC:
E-NET OKOLJE d.o.o.
Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana
Direktor: Mag. Jorg Hodalič, univ.dipl.biol.
Odgovorna nosilka naloge: Margita Žaberl, univ.dipl.biol.
PODIZVAJALEC:
zrak in hrup
Odgovorni nosilec podizvajalca:
Sodelavci:
IDEJNA ZASNOVA CERO:
Odgovorni vodja projekta:
Odgovorni projektant tehnologije:
IDEJNA ZASNOVA ČN:
Odgovorni vodja projekta:
Odgovorni projektant tehnologije:
IDEJNA ZASNOVA TLAČNI VOD:
Odgovorni vodja projekta:
IDEJNA ZASNOVA J ODL. POLJE:
Odgovorni vodja projekta:
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR
Inštitut za varstvo okolja
mag. Benjamin Lukan, univ.dipl.fiz.
Mihael Žiger, univ.dipl.fiz.
SPIT d.o.o. Nova Gorica
mag. Miran LOZEJ, univ. dipl. inž. grad.
Hidroinženiring d.o.o.
dr. Goran Pipuš, univ.dipl.inž.kem.inž
SPIT d.o.o. Nova Gorica
mag. Miran LOZEJ, univ. dipl. inž. grad.
Hidroinženiring d.o.o.
dr. Goran Pipuš, univ.dipl.inž.kem.inž
SPIT d.o.o. Nova Gorica
mag. Miran LOZEJ, univ. dipl. inž. grad.
PROJEKT d.d.
Rajko Vecchiet, univ.dipl.inž.grad
1
1.
UVOD
MOP, Agencija RS za okolje je dne 13.06.2012 pod št. 35402-10/2012-11 izdala poziv za izjasnitev
in dopolnitev vloge v upravni zadevi izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg izgradnje
Bežigrajskega športnega parka.
Omenjeni poziv smo prejeli dne 14.06.2012.
V nadaljevanju podajamo pojasnila k pripombam iz pozivov za dopolnitev.
2.
POJASNILA K PRIPOMBAM
1. PRIPOMBA
Poglavje 1. Podatki o nosilcu posega in predloženem poročilu je treba dopolniti s podatki oz.
izvlečkom določb iz veljavnih prostorskih aktov, ki veljajo za poseg.
ODGOVOR
PVO je dopolnjeno v poglavju 1.6.1.
2. PRIPOMBA
V okviru poglavja 1.1.2. Namen posega je na str. 9 navedeno, da so objekti za obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov dimenzioniranj na 33.000 t/leto, zato okoljevarstvenega soglasja ne rabijo.
Navedbo je treba vsebinsko uskladiti z obrazložitvijo na str. 10-11 iz katere izhaja, da je za poseg
obdelave odpadkov okoljevarstveno soglasje potrebno. Prav tako je treba podatek o načrtovani
kapaciteti južnega odlagalnega polja navesti tudi v tonah.
ODGOVOR
Tudi za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov je potrebno pridobiti OVS (res pa v času
zgodnejših faz priprave PVO - pred spremembo uredbe - to ni bilo potrebno in do takrat je v PVO
ostal napačni tekst).
Kot je navedeno v PVO so objekti za obdelavo odpadkov (mešanih komunalnih in ostalih) na
zgornjem in spodnjem platoju CERO funkcionalno povezani in predstavljajo zaključeno celoto
obdelave odpadkov v okviru CERO. Skrajni S del v PVO obravnavanega posega (pralna ploščad za
tovorna vozila) je od najbližjega stanovanjskega objekta (Ul. Partizanske tehnike 5) oddaljen
približno 180 m zračne razdalje, torej je za poseg obdelave odpadkov (ki vključuje tudi obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov na spodnjem platoju) v okviru CERO okoljevarstveno soglasje
potrebno.
Napačna navedba v PVO v poglavju 1.1.2 je odpravljena.
3. PRIPOMBA –IDZ tlačni vod - usklajenost parc. št.
V okviru poglavja 2.1.2.1. Parcelne številke CERO in tlačni vod na str. 19, parcelne številke na
katerih je načrtovan tlačni vod niso vsebinsko usklajene s seznamom zemljišč z nameravano
gradnjo navedenim v IDZ - Idejna zasnova, TLAČNI VOD ZA ODVAJANJE OČIŠČENIH IZCEDNIH
VOD DO POTOKA LIJAK, št. projekta 130-11/12, januar 2012, SPIT d.o.o. Nova Gorica. Dejansko iz
Načrtov priloženih v idejni zasnovi izhaja, da je poseg načrtovan zgolj na zemljiščih, ki so navedena
v idejni zasnovi. Sicer v poročilu o vplivih na okolje manjka pare. št. 222/1 k.o. Stara Gora, preko
katere prav tako poteka tlačni vod.
ODGOVOR
2
PVO je dopolnjeno z navedbo točnih parcel, ki jih je projektant ponovno preveril (poglavja 2.1.2.1,
7.2).
V IDZ Tlačni vod za odvajanje očiščenih izcednih vod do potoka Lijak, št. projekta 130-11/12,
januar 2012, so naštete naslednje parcele:
222/1, 413/1, 413/2, 441/1, 441/2, 442/2, 443/1, 443/2, 447/1, 448/1, 448/2, 829/1 in 829/6.
V skladu z zgornjim seznamom smo dopolnili tudi PVO.
4. PRIPOMBA– J odlagalno polje - usklajenost parc. št., merilo načrtov
Prav tako naj se preveri ali je južno odlagalno polje dejansko načrtovano tudi na naslednjih
zemljiščih s pare. št: 98, 570/2, 571 in 837 k.o. Stara Gora. Iz Načrtov v Idejni zasnovi, CENTER ZA
RAVNANJE Z ODPADKI NOVA GORICA, Južno odlagalno polje, št. projekta 11693, november 2011,
PROJEKT d.d. Nova Gorica, namreč ne izhaja, da naj bi bilo odlagalno polje tudi na navedenih
zemljiščih. Prav tako naj se v predloženih idejnih zasnovah preveri navedba merila pri posameznih
načrtih. Ugotovljena so bila namreč odstopanja med navedbo merila in samim načrtom oz.
prikazom.
ODGOVOR
Projektant je skupaj z investitorjem ponovno preveri seznam parcel v IDZ. Južno odlagalno polje je
predvideno na zemljiščih z naslednjimi parcelnimi številkami: 99, 100, 101, 102/1, 102/2, 102/3,
102/4, 102/5, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 413/1, 413/2, 554, 562, 575, 576, 837 vse k.o. Stara
Gora. Navedeno je popravljeno v IDZ in PVO.
Merila pri načrtih v IDZ so bila preverjena in ustrezno popravljena.
5. PRIPOMBA – vizualna bariera
Na str. 19 v poročilu o vplivih na okolje so prav tako navedena zemljišča s pare. št., na katerih je
predvidena vizualna bariera oz. območje intenzivne in visoke zasaditve. Preveri naj se ali
obravnavano območje obsega tudi zemljišče s pare. št. 432/283 k.o. Stara Gora. Iz Priloge 3 v
poročilu namreč to ni razvidno. Prav tako parcela ni navedena v okviru poglavja 6.2.7. Vplivi na
kakovost krajine in njen značaj. Nasprotno pa je iz Priloge 5 moč razbrati, da na pare. št. 432/283
k.o. Stara Gora je predvidena bodisi krajinska zasaditev ali gre za območje določitve potrebnih
ukrepov za preprečitev vidnosti (iz karte ni moč razbrati za kateri »ukrep« gre).
ODGOVOR
Zasaditev na zemljišču s parc. št. 432/283 k.o Stara Gora ni predmet v PVO obravnavanega
posega. Poglavje 2.1.1 je popravljeno.
V skladu z OPPN je zasaditev predvidena tudi na zemljišču s parc. št. 432/283 k.o.; kot je razvidno
iz Priloge 5 (analiza vidne izpostavljenosti odlagalnih polj je bila izdelana za OPPN, ki vključuje tudi
zahodno odlagalno polje) bo zasaditev na tem zemljišču potrebna za vzpostavitev vizualne bariere
za zahodno odlagalno polje, ki pa ni predmet v PVO obravnavanega posega.
6. PRIPOMBA – pralnik zraka
Na str. 27 v poročilu o vplivih na okolje je navedba, da v primeru, da z biofiltrom ne bo možno
dosegati predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak, se bo pred biofilter vgradil pralnik zraka.
Pojasniti je treba navedeno glede na to, da ima naprava za čiščenje odpadnih plinov znane
karakteristike (učinkovitost čiščenja,...).
ODGOVOR
Pojasnilo projektanta tehnologije:
3
Pralnik zraka je bil predviden samo za primer, če bi prišlo do zaostritve zakonodaje in z
predvidenimi biofiltri ne bi dosegali zahtevanih vrednosti. Drugače pa se v tej fazi projekta pralnik
zraka ne bo vgrajeval.
V IDZ se:
1) v poglavju 4.2. na strani 16 zadnji stavek v zadnjem odstavku zbriše.
2) V poglavju 4.4. na strani 17 v prvem odstavku zadnji stavek zbirše.
3) V poglavju 10.3 se na strani 38 drugi odstavek po novem glasi:
»Očiščeni zrak iz biofiltrov bo v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, 70/08 in 61/2009).«
PVO se je v poglavju 2.4.3.1 ustrezno dopolnilo.
7. PRIPOMBA – število sortirnih mest
V okviru poglavja 2.4.3.6 Sortirnica za ločeno zbrane frakcije
da je v sortirni kabini predvideno 6 različnih sortirnih mest.
POTREBE PVO, CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI
VARIANTA, št. projekta 130-01/11-IDZ-IZB, junij 2011, SPIT
mapa, št. 130-01/11 -IDZ-2, junij 2011, SPIT d.o.o. Nova
sortirnih mest. Navedbe je treba uskladiti.
(B-07) je na str. 30 navedeno,
V IDZ - Idejna zasnova - ZA
NOVA GORICA - IZBRANA
d.o.o. Nova Gorica (0 -Vodilna
Gorica) se pojavlja podatek 5
ODGOVOR
V sortirnici je predvidenih 6 sortirnih mest. V vodilni mapi IDZ je število sortirnih mest popravljeno.
8. PRIPOMBA– temeljenje sortirnice - piloti
Temeljenje sortirnice za ločeno zbrane frakcije (objekt B 07) je predvideno s piloti, saj je lokacija
objekta načrtovana nad nasutjem iz odpadkov v debelini 2,5 - 7,0 m. Z načrtovano izgradnjo
sortirnice za ločeno zbrane frakcije bi se z globokim temeljenjem-pilotiranjem poseglo v
telo odlagališča, ne glede na dejstvo, da se nameravana izgradnja sortirnice načrtuje na delu
odlagališča Stara Gora, pare. št. 554, k.o. Stara Gora, torej na delu odlagališča, ki je bil sicer
zapolnjen in rekultiviran že pred letom 2000. Načrtovana gradnja s poglobljenimi temelji bo po
mnenju naslovnega organa še vedno posegla v telo odlagališča, kar ni sprejemljivo in bi bilo v
nasprotju z obvezami upravljavca odlagališča. Namreč celotno območje odlagališča Stara
Gora se šteje kot enotno odlagališče, ki se sicer zapolnjuje po delih - odlagalnih poljih (izdaja
se odločbe o zaprtju dela odlagališča), nadzor nad odlagališčem in izvajanje predpisanih
obratovalnih monitoringov pa se izvaja skupno (nap. monitoring podzemnih voda). Tudi Uredba o
odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS št. 61/11) določa, da telo odlagališča obsega
celoto odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča,
sistem za odvajanje izcednih vod in padavinske vode s površin odlagališča, sistem odplinjevanja
odlagališča in druge tehnične objekte ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije
za zagotavljanje stabilnosti odlagališča. To pa pomeni, da tudi neaktivni del odlagališča tvori
celoto z ostalim aktivnim delom odlagališča in zato po mnenju naslovnega organa
nameravani poseg pomeni poseg v telo odlagališča, kar bi lahko imelo škodljive vplive
na okolje.
ODGOVOR
V zvezi z izpostavljenim problemom je bil dne 29.06.2012 sklican sestanek na ARSO na katerem so
bili prisotni: predstavnik občine Nova Gorica (g. Ušaj), predstavnik projektanta (g. Lozej) in
predstavnika izdelovalca PVO (g. Hodalič, g. Perc) ter predstavnici ARSO (ga. Kezele in ga. Šarec).
Predstavljena pojasnila in dejstva, podana na navedem sestanku, so:
− Za območje gradnje sortirnice in bližnjih tehnoloških objektov in površin sta značilni dve
hidrogeološki enoti (prerez po vertikali), ki pa med seboj nista ostro ločeni. V zgornjem
delu geološkega profila, v območju tal imamo opraviti s preprerino spodaj ležečih flišnih
plasti. Debelina te preperine je spremenljiva in je odvisna od strmine pobočja na kateri se
nahaja; v spodnjih delih pobočij je debelejša, kot v zgornjih. Preperina postopoma prehaja
4
v flišne plast (debele več 100 m), ki so zelo slabo prepustne (izmerjeni koeficient
vodoprepustnosti fliša je k = >10-8 m/s).
−
Podzemna voda na obravnavanem območju je prisotna, vendar pa o vodonosnikih in
izdatnejših vodonosnih strukturah ne moremo govoriti (Brenčič 2003, 2011). Obsežnejše
ciljne hidrogeološke cone niso prisotne, zaradi tega se monitoring podzemnih voda izvaja le
v neposredni okolici odlagališča. Podzemna voda se nahaja v preperini fliša in je predvsem
posledica zbiranja padavinske vode, ki se na območju odlagališča preceja skozi plasti
odpadkov. Podzemno vodo in pa vodo v potoku Potok (prej imenovan Jezero) se
obravnava predvsem s stališča transportnega medija.
−
Na podlagi opravljenih meritev je bilo ugotovljeno, da hitro znižanje gladine podzemne
vode in njen počasen dvig kažeta na slabo vodoizdatnost odpadkov in na omejen volumen
podzemne vode, hkrati pa to pomeni, da je napajanje vode v telesu odlagališča s strani
zalednih vod zanemarljivo majhno. Iz tega sledi, da se voda v odlagališču napaja predvsem
direktno iz padavin, kot posledica vertikalne infiltracije. (Brenčič 2003, 2011).
−
Objekt sortirnice in bližnjih tehnoloških objektov in površin se bo gradil na delu odlagališča,
ki je bil zaprt že leta 1995.
−
Navedeno staro in zaprto odlagalno polje je od trenutnega aktivnega odlagališča fizično
popolnoma ločeno z ločenim odvodnjavanjem.
−
Ta del odlagališča, ki je staro preko 40 let ni bil izveden z uporabo tesnilne vodo
nepropustne folije, pač pa nepropustno podlago predstavlja hribinska podlaga
kompaktnega fliša, ki se nahaja od cca 7,0 m do 14,0 m pod površino obstoječega terena.
Zgornji prekrivni sloj nad hribinsko flišno podlago in preperino fliša nad njo predstavljajo
odloženi odpadki pred letom 1995.
−
Na območju predvidenih objektov na zaprtem odlagalnem polju poteka flišna hribinska
podlaga v naklonu cca 30 st. s padcem v smeri jugovzhoda.
−
Po navedeni hribinski podlagi odteka vsa padavinska voda, ki se preceja skozi sloje starih
odloženih odpadkov in preperino fliša. V primeru znatne obtežbe na površini takega terena,
ki se povzroči z izgradnjo objektov, se na stiku sloja odpadkov in preperine fliša ter
hribinske flišne podlage ustvari potencialna drsina, ki lahko povzroči nestabilnost terena.
Zaradi tega je iz tehničnega vidika povsem neustrezna in nedopustna kakršna koli
drugačna oblika temeljenja objektov na takem terenu, kot je pilotiranje t.j. dopusten je le
ta način temeljenja, ki prenese težo objekta neposredno na hribinsko podlago in se usidra
vanjo ter s tem prepreči možnost zdrsa terena in objekta po nagnjeni podlagi.
−
Piloti sami bodo izvedeni tako, da bo zagotovljen popolnoma tesen stik med betonom
pilota in okoliško hribino. Na takem stiku tudi temelji osnovna teorija izračuna nosilnosti
pilotov po plašču. Predvidena je izvedba uvrtanih pilotov, pri katerih vrtalna garnitura z
zaščitno cevjo prodira v teren, posebna žlica pa sprotno odstranjuje razrahljano oz.
razdrobljeno hribino iz notranjosti cevi. Vrtalna naprava mora prodreti v hribino vsaj 3
premere zaščitne cevi. Ko se po končanem vrtanju vrtina očisti, se vanjo položi armaturni
koš in prične betoniranje pilota. Hkrati z betoniranjem se izvlači zaščitna cev, tako da sveža
betonska mešanica pod svojim hidrostatičnim pritiskom pritisne na stene vrtine in zapre
stik med betonom in ostenjem vrtine. Pri prehodu v zgornji sloj odloženih smeti z ocenjeno
specifično težo cca 16-18 kN/m3, se zaradi pritiska svežega betona poveča izvedeni premer
pilotov in se tudi na ta način dodatno zatesni stik pilota in hribinske podlage pod slojem
preperine fliša in odpadkov nad njim. To posledično pomeni, da eventualna izcedna voda iz
odloženih odpadkov na mestih izvedenih pilotov ne more prodreti v globino hribine (seveda
tudi zaradi geoloških značilnosti – zelo slabo prepustno), pač pa steče mimo in še nadalje
teče po površini kompaktnega fliša.
5
−
Z izvedbo pilotov v nosilno hribinsko podlago se ne povzroči predrtja dna odlagališča
(hribinske podlage same), dno odlagalnega polja ostaja kljub izvedenim pilotom in glede
na geološke razmere še naprej nepropustno za izcedne vode iz odpadkov.
−
Širše območje ni na ali v bližini vodovarstvenih pasov ali vodnih virov.
−
Z izvedbo objektov in površin nad zaprtim odlagalnim poljem bo izvedena tesnitev
navedenega dela odlagališča, ki je sedaj ni. V obstoječem stanju padavinska voda pronica
po celotni površini zaprtega polja v telo polja, se preceja skozenj do flišne hribinske
podlage, po kateri steče v sistem kontrolirane odvodnje odlagališča.
−
Z izvedbo objektov in asfaltnih površin ob njih se spremeni način odvodnje padavinskih
vod. Padavinsko vodo se zbira v površinskem sistemu odvodnje omenjenih površin in se jo
odvaja v padavinski kanalizacijski sistem. Padavinski vodi bo tako preprečen prodor v telo
odlagalnega polja, s čimer se bistveno zmanjšal prodor padavinskih vod v telo odlagališča,
s tem količina izcednih vod in v nadaljevanju zmanjšana obremenitev sistemov za
odvajanje teh vod.
Predstavnici ARSO sta glede na zgoraj navedena pojasnila in dejstva podali ugotovitev, da ta del
odlagališča ne šteje kot del enotnega območja odlagališča Stara Gora ter sprejeli rešitev z izvedbo
objekta sortirnice in bližnjih tehnoloških objektov in površin na načrtovanih uvrtanih pilotih.
9. PRIPOMBA – število dodatnih kontejnerjev (C-05)
V okviru poglavja 2.4.3.9. Ostali objekti in infrastruktura v okviru zgornjega in spodnjega platoja je
na str. 33 v poglavju Prehodno skladišče ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz
gospodinjstev (C-05) navedeno, da naj bi se poleg 3 kontejnerjev dobavila še dva nova. V IDZ Idejna zasnova - ZA POTREBE PVO, CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI NOVA GORICA - IZBRANA
VARIANTA, št. projekta 130-01/11-IDZ-IZB, junij 2011, SPIT d.o.o. Nova Gorica (0 - Vodilna mapa,
št. 130-01/11-1 DZ-2, junij 2011, SPIT d.o.o. Nova Gorica) je navedeno da naj bi se dobavil en
kontejner. Navedbe je treba uskladiti.
ODGOVOR
V IDZ v Vodilni mapi se tekst popravi in dopolni s sledečim: »Poleg obstoječih treh kontejnerjev je
predvideno, da se dobavita še 2 nova. Na platoju je predviden prostor za postavitev 4
kontejnerjev, najmanj en kontejner pa bo vedno v odvozu in dovozu.«.
V IDZ tehnološki načrt se na strani 35 na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Predviden je prostor, kjer bodo lahko stali 4 kontejnerji. Najmanj en kontejner bo stalno v dovozu
in dovozu«.
PVO je v poglavju 2.4.3.9 dopolnjen s pojasnilom, da je na platoju predviden prostor za postavitev
4 kontejnerjev, najmanj en kontejner pa bo vedno v odvozu oz. dovozu.
10. PRIPOMBA – volumen lagune
V okviru poglavja 2.4.3.9. Ostali objekti in infrastruktura v okviru zgornjega in spodnjega platoja je
na str. 33 v poglavju Laguna naveden volumen lagune 2.500 m. V IDZ - Idejna zasnova - ZA
POTREBE PVO, CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI NOVA GORICA -IZBRANA VARIANTA, št.
projekta 130-01/11-IDZ-IZB, junij 2011, SPIT d.o.o. Nova Gorica (0 - Vodilna mapa, št. 130-01/111 DZ-2, junij 2011, SPIT d.o.o. Nova Gorica) se pojavlja podatek o zadrževalni kapaciteti lagune
2000 m3. Navedbe je treba uskladiti.
6
ODGOVOR
Napaka izvira iz napake v IDZ tehnološki del. V IDZ tehnološki načrt je na strani 37, Poglavje
»Zbiranje in odvajanje odpadnih vod« v prvem odstavku popravljen volumen lagune na 2.000 m3.
Posledično je volumen lagune popravljena tudi v PVO v poglavju 2.4.3.9.
Res je, da OPPN predvideva laguno volumna 2.500 m3, vendar je projektant izračunal, da
zadostuje laguna volumna 2.000m3.
Pojasnilo projektanta (iz IDP za CERO NG, ŠT. PROJEKTA: 130-01/11-IDP): S prispevnih površin
PP-Z6 in PP-Z7 (zaprta odlagalna polja) in PP-Z5 (načrtovano odlagalno polje) za naliv povratne
dobe T=2 leti doteka Q2=377 l/s, za naliv T=100 let pa Q100=1197 l/s. Dovodni kanal do lagune je
zaradi potrebe po večji varnosti v primeru ''preboja'' izcednih vod, ter velikih količin zemlje, ki
doteka preko koritnic, dimenzioniran na 100 letni naliv.
Volumen lagune V=2000 m3 je določen tako, da zadrži celoten dotok naliva povratne dobe T=2 leti
trajanja 24 ur.
11. PRIPOMBA – lokacija transformatorskih postaj
V okviru opisa načrtovanega posega je na str. 34 navedeno, da je na zgornjem platoju načrtovana
transformatorska postaja z močjo 400 kVA ter na spodnjem platoju še dodatne tri (dve z močjo
1.000 kVA in ena z močjo 250 kVA). Ker iz dokumentacije niso razvidne lokacije transformatorskih
postaj, je treba v dopolnitvi vloge navesti lokacije transformatorskih postaj z GK - koordinatami.
ODGOVOR
PVO je v poglavju 2.4.3.9 dopolnjen z GK koordinatami transformatorskih postaj.
ETRS koordinate predvidenih transformatorskih postaj so:
T1 Y1: 398621,9 ; X1: 89223,4
T2 Y2: 398545,8 ; X2: 89289,6
T3 Y3: 398412,4 ; X3: 89228,3
T4 Y4: 398263,1 ; X4: 89539,7
Dopolnjena je tudi IDZ v Vodilni mapi (tekst in grafika).
12. PRIPOMBA–rekultivacija J odlagalnega polja
V okviru poglavja 2.4.5. Južno odlagalno polje je na str. 39 navedeno, da naj bi se za pripravo
rekultivacijske plasti uporabila v pretežnem delu zemljina III. kategorije, ki se bo na površini v
plasti ca. 15 cm zaključila s humusom. V poročilu je treba navesti predvidene količine materiala ter
izvor materiala za rekultivacijo.
ODGOVOR
PVO je v poglavju 2.4.5 v podpoglavju Prekritje odlagalnega polja in rekultivacija dopolnjeno s
pojasnili glede količin in izvora materiala za rekultivacijsko plast.
V skladu s tem smo dopolnili tudi omilitvene ukrepe v času obratovanja v poglavju 6.2.3.
13. PRIPOMBA – količina izkopa za vgradnjo v nasipe
V okviru poglavja 2.4.5. Južno odlagalno polje je na str. 38 navedena ocena celotnega izkopa
zemeljskega materiala, ki naj bi znašala 219.000 m3 (raščeno stanje). Od tega naj bi se 25.000 m
vgradilo v nasipe za ureditev obodne servisne ceste, višek v količini 194.000 m3zemeljskega izkopa
pa naj bi prevzele Goriške opekarne d.d.. V Idejni zasnovi, CENTERZA RAVNANJE Z ODPADKI
NOVA GORICA, Južno odlagalno polje, št. projekta 11693, november 2011, PROJEKT d.d. Nova
Gorica (0-Vodilna mapa, št. 11693, november 2011, PROJEKT d.d. Nova Gorica) se pojavlja
podatek 29.000 m3 kot količina predvidena za vgradnjo v nasipe in podatek o 190.000 m3 viškov.
Navedbe je treba uskladiti.
7
ODGOVOR
S projektantom J odlagalnega polja smo ponovno preverili količine predvidenega zemeljskega
izkopa in jih uskladili v IDZ in PVO v poglavju 2.4.5.
14. PRIPOMBA - ocene o kakovosti zemeljskega izkopa, ocena vplivov ob transportu na
lokacijo glinokopa
V zvezi s predvidenim odvozom 194.000 m3 viškov zemeljskega izkopa na lokacijo
glinokopa Renče je treba vlogo dopolniti s predložitvijo ocene o kakovosti zemeljskega
izkopa, izdelane v skladu z določili Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov
(Uradni list RS, št. 34/08), iz katere bo razvidno ali izkop ustreza za namen sanacije
glinokopa. Prav tako je treba v poročilu o vplivih na opisati, oceniti in ovrednotiti vplive na
posamezne segmente okolja zaradi transporta materiala na izbrano lokacijo.
ODGOVOR
PVO smo dopolnili s prilogo 12 - Ocena kakovosti zemeljskega izkopa z območja gradnje CERO
Nova Gorica in ocena primernosti lokacije predvidenega vnosa, ki jo je izdelalo pooblaščeno
podjetje inštitut ERICo d.o.o.
Iz ocene je razvidno, da obravnavana zemljina izpolnjuje zahteve Uredbe o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (34/08, 61/11) ter je s pedološkega, kemičnega in tehničnega vidika
primerna za nasipavanje in sanacijo opuščenega glinokopa Goriških opekarn z namenom
izboljšanja ekološkega stanja tal.
PVO je dopolnjeno v poglavju 5.8.1 in 6.1.5.
Z namenom ovrednotenja vplivov, ki jih bo imel transport zemeljskega izkopa do Goriških opekarn,
smo PVO dopolnili v segmentu zrak in hrup. Dodatno smo določili emitirane količine onesnaževal
zaradi prometa v času gradnje in ocenili ta vpliv glede na obstoječe stanje emisij (poglavje 5.2.1).
Pri hrupu smo dodatno ovrednotili hrup, ki ga bodo povzročali prevozi zemeljskega izkopa na
lokacijo Goriških opekarn (poglavje 5.6.1).
15. PRIPOMBA- faznost in terminski plan
Poglavje 2.4.7. Izvajanje del, trajanje posega na str. 45 je treba dopolniti s podrobnejšo
opredelitvijo faznosti in terminskega plana glede izgradnje:
- objektov za obdelavo odpadkov (zgornji in spodnji plato),
- čistilne naprave za izcedne vode (spodnji plato) ter tlačnega voda za odvajanje očiščenih
odpadnih vod do Lijaka,
- ureditve južnega odlagalnega polja.
ODGOVOR
PVO je dopolnjeno v poglavju 2.4.7 in s prilogo 14 - Terminski plan.
16. PRIPOMBA - izračun emitiranih količin onesnaževal – transparentnost izračuna
Podrobneje je treba obrazložiti rezultate predstavljene v Tabeli 23: Emisije onesnaževal zaradi
prometa v vplivnem območju v letu 2010 (str. 100) in Tabeli 31: Emisije onesnaževal zaradi
prometa v času gradnje (str. 137) ter priložiti izračuna emitiranih količin onesnaževal.
V okviru poglavja 4.4. Obstoječa kakovost zraka je na str. 100 navedeno, da je shema
odlagališča z vrisanimi plinjaki, zbirnimi linijami in baklo na sliki 3. Na sliki 3 na str. 18 je
predstavljeno ožje območje posega. Na sliki 20 (str. 101) je prikaz lokacij merilnih mest za
meritve sestave odlagališčnega plina, ki pa je nejasna. Popraviti je treba napačne navedbe
in priložiti pregledno skico odlagališča (z legendo) z vrisanimi plinjaki, zbirnimi linijami,
merilnimi mesti in baklo.
ODGOVOR
PVO je dopolnjeno v poglavjih 4.4.1. in 5.2.1. Rezultati, predstavljeni v tabeli 23 (v dopolnjenem
PVO tabela 24), so podrobneje razloženi, dodana je tudi tabela 23, iz katere so razvidni podatki,
8
uporabljeni za ta izračun. Pripravljena je nova tabela 32, v katero so vključeni vhodni podatki za
izračun emisije, dodatne razlage so v dopolnjenem tekstu.
Sklic na sliko 3 je popravljen. Slika 20 je zamenjana z novo, boljše ločljivosti in z legendo.
17. PRIPOMBA - bakla
Pojasniti in obrazložiti je treba izpolnjevanje zahtev za baklo za sežig odlagališčnega plina, na
katero bo voden tudi odlagališčni plin z južnega odlagalnega polja, določenih v točki 8.1a.2.1
Priloge 10 Uredbe o emisiji snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07,
70/08 in 61/09): opremljena z merilniki, ki kontinuirano merijo in beležijo temperaturo v
zgorevalnem prostoru, temperatura odpadnega plina najmanj 1000°C, čas zadrževanja najmanj
0,3 sekunde.
ODGOVOR
V PVO smo v poglavji 4.4.1 in 5.2.2 dodali navedbe o tehničnih specifikacijah nameščene bakle, iz
katerih je razvidno, da bakla izpolnjuje vse zahteve Uredbe o emisiji snovi iz nepremičnih virov
onesnaževanja.
18. PRIPOMBA – emisije PM10 gradbišče, obratovanje - brez/z ukrepi
Priložiti je treba izračun emisije delcev PM10 zaradi gradbenih del na gradbišču ter gradbiščnih
prevozov (str. 137-138 poročila o vplivih na okolje).
Skladno z Navodilom za ocenjevanje obremenitve s PM10_za PV01 je potrebno oceniti letno
emisijo delcev PM10 v času izvedbe posega in v času obratovanja. Za obe fazi se pripravi ocena
emisije brez izvajanjem omilitvenih ukrepov za zmanjšanje emisij in z izvajanjem
omilitvenih ukrepov za zmanjšanje emisij. Pojasniti je treba navedeno, dopolniti poročilo o
vplivih na okolje z oceno emisije brez/z izvajanjem omilitvenih ukrepov za zmanjšanje emisij in
upoštevati tudi ukrepe iz Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč
(Uradni list RS, št. 21/11).
ODGOVOR
V PVO smo v poglavje 5.2.1 priložili izračun emisije delcev zaradi gradbenih del. Ocenili smo tudi
letno emisijo delcev v času izvedbe posega brez oziroma z upoštevanjem omilitvenih ukrepov, tam
kjer je to bilo potrebno. Ocena emisij v času obratovanja je narejena že v osnovnem poročilu, saj
bo na lokaciji le en vir prašnih delcev (odpadni zrak iz mehanske obdelave). Ločevanje na vpliv
brez ukrepov in z ukrepi v tem primeru ni smiselno, saj že projekt sam predvideva obratovanje s
čistilno napravo (vrečasti filter). Kar se tiče vpliva prometa v času obratovanja, je v poročilu
navedeno, da so zaključki enaki kot pri obstoječem stanju, tako da poročila na podlagi te pripombe
nismo dopolnjevali.
19. PRIPOMBA – preseganje sulfida v poročilu oddanem na ARSO marca 2012 (po oddaji
vloge za OVS)
V Poročilu je na strani 106 sklic na Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih vod za
obstoječo ČN z reverzno osmozo, in sicer za leto 2010. Iz citiranega poročila izhaja, da parametri v
prečiščeni izcedni vodi niso presegali mejnih vrednosti, predpisanih za iztok v vodotok. Naslovni
organ je po pregledu lastnih evidenc ugotovil, da je bilo v marcu 2012 izdelano Poročilo o
obratovalnem monitoringu odpadnih vod za CERO Nova Gorica za leto 2011, ki ga je pod
št. 11 MZ 49 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica (tudi PVO je izdelano v marcu 2012).
Iz citiranega poročila izhaja, da je prečiščena izcedna voda čezmerno obremenjevala okolje
s parametrom sulfid. V PVO vključite tudi podatke o kakovosti izcedne vode za leto 2011 in se
opredelite o tem ali bo nova (nadgrajena) čistilna naprava za reverzno osmozo odpravila
čezmerno obremenjevanje okolja (ugotovljeno v letu 2011).
ODGOVOR
PVO je v poglavju 4.4.3.1 dopolnjeno s podatki iz Poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih
vod za CERO Nova Gorica za leto 2011, iz katerih je razvidno, da:
9
• Celotna naprava iz vidika emitiranih količin z odvajanjem izcedne in padavinske odpadne vode
ne obremenjuje okolja čezmerno, ker ni presežena nobena mejna letna količina nevarne snovi,
če se pri vrednotenju uporabi olajšavo iz 34. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS št. 47/05, 45/07, 79/09), za
upoštevanje katere je upravljavec zaprosil v okviru vloge za pridobitev IPPC OVD.
• Prav tako naprava okolja ne obremenjuje čezmerno preko iztoka padavinskih odpadnih vod, saj
mejne vrednosti parametrov odpadne vode niso presežene, medtem ko pa izcedna voda iz
odlagališča okolje prekomerno obremenjuje, ker parameter sulfid presega mejno vrednost za
več kot 50%.
Po zagotovilu projektanta tehnologije ČN bo nova (nadgrajena) čistilna naprava z reverzno osmozo
odpravila čezmerno obremenjevanje okolja.
ČN izcednih vod bo za čiščenje izcednih vod uporabljala dvo stopenjsko reverzno osmozo, ki
omogoča odstranjevanje praktično vseh polutantov iz odpadne vode in s tem tudi sulfida.
Obstoječa ČN uporablja eno stopenjsko reverzno osmozo za čiščenje izcednih vod, ki tudi
odstranjuje sulfid iz izcedne vode. Iz rezultatov analiz je razvidno, da je bil parameter sulfid vedno
pod mejo detekcije in edino v zadnji meritvi (2011) je bila koncentracija na iztoku presežena.
Predvidena ČN izcednih vod bo uporabljala dvostopenjsko reverzno osmozo, ki bo omogočala še
dodatno čiščenje kot je na obstoječi ČN izcednih vod, ki uporablja samo enostopenjsko reverzno
osmozo. Pri dvostopenjski reverzni osmozi se izcedna voda najprej očisti na prvi stopnji in nato gre
očiščena izcedna voda iz prve stopnje na čiščenje na drugo stopnjo reverzne osmoze. To pomeni,
da bo nova čistilna naprava imela še eno dodatno stopnjo čiščenja z reverzno osmozo glede na
obstoječo, s čimer se bo dosegala večja kakovost očiščene vode in nižje koncentracije polutantov
kot je na obstoječi ČN. Zato bo nova ČN z dvostopenjsko reverzno osmozo omogočala tudi
zadostno odstranjevanje sulfidov, tako da mejne vrednosti ne bodo presežene.
Pojasnila o tem so vključena v PVO v poglavju 5.4.2.
20. PRIPOMBA – mKČN – skladnost s standardi
V poročilu je na več mestih navedeno, da bo za komunalne odpadne vode upravne stavbe
vgrajena mala komunalna čistilna naprava (mKČN) zmogljivosti 20 PE, z iztokom v potok Potok. Po
navedbah iz poročila naj bi bila mKČN skladna s standardom SIST EN 12255-6 ali 12255-7. Po
določilih 2. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
napravah (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) mora biti mKČN zmogljivosti pod 50 PE
skladna s standardi SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5. Standarda, ki sta omenjena v poročilu
nista primerna, saj veljata za mKČN večje od 50 PE. MKČN do 50 PE morajo kot gradbeni proizvod
ustrezati veljavnim predpisom: na podlagi evropske Direktive o gradbenih proizvodih
(89/106/EEC), veljavnem Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 11/02),
Pravilniku o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št. 54/01)
ter Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnostih gradbenih
proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 103/20114) objavljenim
harmoniziranim standardom za mKČN do 50 PE:SIST EN 12566-1+A1:2004, SIST EN 125663:2005+A1:2009 (z obvezno uporabo standarda za proizvod do 01.11.2010) in SIST EN 125664:2008. V poročilu je treba predvideti mKČN z ustreznim standardom.
ODGOVOR
Predvidena mala ČN bo skladna s standardi SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5. Predvidena
MKČN mora kot gradbeni proizvod ustrezati veljavnim predpisom: na podlagi evropske Direktive o
gradbenih proizvodih (89/106/EEC), veljavnem Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.
52/00 in 11/02), Pravilniku o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni
list RS, št. 54/01) ter Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o
skladnostih gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.
103/20114) objavljenim harmoniziranim standardom za mKČN do 50 PE:SIST EN 12566-
10
1+A1:2004, SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 (z obvezno uporabo standarda za proizvod do
01.11.2010) in SIST EN 12566-4:2008.
Tekst v tehnološkem načrtu je dopolnjen in popravljen.
V IDZ tehnološkem načrtu se na strani 37 v poglavju »Zbiranje in odvajanje odpadnih vod« v
drugem odstavku predzadnji stavek spremeni in se po novem glasi: »Tipska mala komunalna
čistilna naprava mora izpolnjevati zahteve Uredbe emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav- (Ur. l. RS, št. 97/07, 30/10), standardov SIST EN 12255-1 do SIST EN
12255 in Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 103/20114).
V skladu s popravki IDZ je dopolnjeno tudi PVO v poglavju 2.4.3.9 - podpoglavje ZBIRANJE IN
ODVAJANJE ODPADNIH VOD.
21. PRIPOMBA – lovilci olj, lokacije, prispevne površine
V poročilu so na več mestih omenjeni lovilci olj. Navesti je treba njihove lokacije, jih vrisati v
shemo in pojasniti katere vrste odpadnih vod se čistijo na njih ter kam se te odpadne vode po
čiščenju na lovilcih olj odvajajo. Za vsakega od lovilcev olj je treba navesti velikost prispevne
površine in navesti za kakšne vrste površin gre (manipulativne,...). Pojasniti je treba ali so skladni s
standardom SIST EN 858-2.
ODGOVOR
Vodilna mapa IDZ se je dopolnila z navedbami o lokaciji (Gradbena situacija JV del, Gradbena
situacija SZ del) in prispevni površini za posamezen lovilec olja.
PVO se je dopolnilo v poglavju 2.4.3.9 v delu ZBIRANJE IN ODVAJANJE ODPADNIH VOD, dodana
je priloga 13 s prispevnimi površinami za posamezen lovilec olja. Dopolnjena je tudi priloga 8, kjer
sta iz situacije razvidni lokaciji lovilcev olj.
22. PRIPOMBA – odpadne vode, neusklajene navedbe v različnih poročilih/vlogah,
kapacitete bazenov
V poročilu je navedeno, da se na obstoječi pralni ploščadi občasno perejo smetarske, odpadne
vode pa se odvajajo na aktivni tesnjeni del odlagališča (stran 106). Iz že prej omenjenega
Poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod za leto 2011 pa izhaja, da se v obstoječem
stanju odpadne vode iz pralne ploščadi odvajajo na čistilno napravo za izcedne vode. V
vlogi za izdajo potrdila za zbiralca odpadkov na lokaciji CERO Nova Gorica, ki jo je v juniju reševal
naslovni organ (postopek je potekal na zahtevo stranke Komunala Nova Gorica) pa je celo
navedba, da se odpadne vode iz pralne ploščadi odvajajo na lovilec olj HAURATON, iz
njega pa se odvajajo na čistilno napravo za izcedne vode odlagališča Stara gora. Treba je
preveriti in v poročilu navesti dejansko stanje ravnanja z odpadnimi vodami s pralne ploščadi. V
opis dejanskega stanja je treba vključiti tudi odpadne vode, ki nastanejo na površinah za
skladiščenje in pranje raznih posod (za odpadna jedilna olja,...). Iz poročila izhaja, da bo zgrajena
nova pralna ploščad, na kateri naj bi bil uveden zaprt krogotok odpadnih vod. Pojasniti je treba ali
bo obstoječa pralna ploščad ostala v funkciji. Računsko je treba utemeljiti zadostnost kapacitet
predvidenega zadrževalnega bazena za izcedno vodo (400 m3), bazena za požarno vodo (200 m3),
zbirnega bazena za procesno vodo (100 m3).
ODGOVOR
Obstoječa pralna ploščad:
Na pralni ploščadi se občasno izvaja pranje smetark. Odpadne vode iz pranja so preko lovilca olj
speljane na čistilno napravo, v času presežkov se voda iz čistilne naprave vrača na aktivno tesnjeno
polje. PVO je dopolnjeno v poglavju 4.4.3.1.
Nova pralna ploščad:
Predvidena je nova pralna ploščad na istem mestu, kjer stoji stara pralna ploščad. Obstoječa pralna
ploščad se bo ukinila. PVO je dopolnjeno v poglavju 2.4.3.9.
11
Izračun kapacitete predvidenih zadrževalnih bazenov za izcedno vodo in procesno vodo je priložen
v tehnološki načrt.
Bilanca vod za MBO je podana na strani 25 in 26 tehnološkega načrta. Ocenjene količine odpadnih
vod so 163 m3/leto izcednih vod v bunkerju, 775 m3/leto kondenzata in iz biofiltra za biološko
sušenje ter 629 m3/leto iz biofiltra kompostiranja. Skupaj letno nastane približno 1.567 m3
odpadnih tehnoloških vod oziroma približno 4,3 m3/dan v povprečju. Izbrani volumen zadošča za
več kot 20 dni sprejema odpadnih vod, če ne bo nobene porabe. Ocenjena poraba pa bo večja kot
je količina tehnoloških vod in sicer 4.667 m3/leto oziroma 15,5 m3/dan. Se pravi, da če ni dotoka
svežih odpadnih vod izbrani volumen zadošča za 7 dni porabe.
Poleg novega zadrževalnega bazena izcednih vod volumna 400 m3 je še obstoječe zbirni bazen
volumna 60 m3. Glede na maksimalno kapaciteto ČN, ki je 130 m3/dan. izbrani zadrževalni bazen
omogoča, da je v primeru okvare ali vzdrževanja ČN možno zadrževati neočiščeno izcedno vodo za
več kot tri dni.
V požarni študiji je zahtevano zagotoviti 25 l/s vode za požarno zaščito. Za zagotavljanje požarne
zaščite je predviden obstoječi požarni rezervoar koristnega volumna 220 m3, ki zagotavlja gašenje
požara trajanje dve uri (Q=25 l/s).
23. PRIPOMBA - zacevitev potoka po območju spodnjega platoja
Na str. 144 v poročilu je navedeno, da je v sklopu posegov predvidena tudi zacevitev dela potoka
Potok, in sicer v delu od zaključka sedanje zacevitve preko celotnega spodnjega platoja. Glede na
to, da je iz navedb na str. 70 moč razbrati, da je potok Potok že zacevljen tudi na območju
spodnjega platoja, je treba podati ustrezna pojasnila.
ODGOVOR
S pojasnili o zacevitvi potoka Potok je PVO dopolnjeno v poglavjih 2.1.3, 5.1.5.1, in 5.4.
24. PRIPOMBA – lokacija biofiltrov
V okviru poglavja 5.2.2. Vplivi v času obratovanja je na str. 138 navedeno, da bosta oba
biofiltra na strehah objektov, drugje v vlogi pa je navedeno, da je biofilter B-04.03.01 na
strehi objekta Kompostarna, biofilter B-01.20.01 pa je ločen objekt, ki se nahaja poleg
objekta MBO. Uskladiti in popraviti je treba navedbe glede postavitve biofiltrov.
Sliko 34 na str. 140 (Emisije odlagališčnega plina) je treba nadomestiti s preglednejšo, ker iz nje ni
moč razbrati legende.
ODGOVOR
Odpadni zrak iz kompostarne 1 in kompostarne 2 se čisti na biofiltru, ki je postavljen na strehi
kompostarne 1.
Biofilter za čiščenje odpadnega zraka iz objekta za mehnasko-biološko obdelavo je postavljen
samostojno na platoju, severo-vzhodno nad objektom MBO.
V PVO smo uskladili navedbe glede lokacije biofiltrov: biofilter B-04.03.01 bonastrehi objekta
Kompostarna, biofilter B-01.20.01 pa ločen objekt.
Za sliko 34 (v dopolnjenem PVO slika 35) smo v tekstu navedli, da gre samo za ilustrativen prikaz
poteka nastajanja emisije odlagališčnega plina, ki kaže časovno odvisnost tvorbe odlagališčnega
plina in ni narejena za primer tega odlagališča.
25. PRIPOMBA – dodatek za presojo sprejemljivosti
Na str. 177 v poročilu o vplivih na okolje so v Tabeli 33 navedena območja neposrednega in
daljinskega vpliva za obravnavane posege glede na Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10
12
in 3/11; v nadaljevanju Pravilnik). Za postavitev čistilne naprave ali dograditev oz. obnovo čistilne
naprave za povečanje kapacitet Pravilnik določa 20 metrsko območje neposrednega vpliva (za vse
skupine) in celotno vodozbirno območje v katerega se iztekajo izpusti kot območje daljinskega
vpliva (za: stoječe vode, tekoče vode, rake, ribe in piškurje, dvoživke, kačje pastirje, jame in
vidro). V obravnavanem primeru je predvidena nova čistilna naprava za izcedne vode z iztokom
preko tlačnega voda v potok Lijak, ki se izliva v reko Vipavo. Upoštevajoč v Pravilniku opredeljeno
območje daljinskega vpliva in dejstvo, da je reka Vipava opredeljena kot Natura območje 2000
(SI3000226 - Dolina Vipave) s kvalifikacijskimi vrstami, ki so predmet presoje po Pravilniku v
primeru postavitve čistilne naprave, vas pozivamo, da se opredelite glede obveznosti izdelave
dodatka za presojo sprejemljivosti skladno z določili citiranega Pravilnika. Sicer tudi iz poročila o
vplivih na okolje izhaja, daje pričakovati daljinski vpliv na ribe dolvodno po Lijaku in tudi naprej po
reki Vipavi (str. 178).
ODGOVOR
Izdelovalci poročila o vplivih na okolje - segment narava (Center za kartografijo favne in flore)
menimo, da dodatka za presojo sprejemljivosti skladno z določili citiranega Pravilnika za SCI Vipava
ni potrebno izdelati, ker ocenjujemo, da daljinskega vpliva deponije na reko Vipavo ni oz. je
zanemarljiv.
Razlaga:
V poročilu smo v poglavju 5.10.1 Metodologija in izhodišča za vrednotenje vplivov opredelili, da
bomo v okviru poglavja za varovana območja izvedli presojo ob smiselni uporabi določil Pravilnika
za območje, ki je strokovni predlog posebnih varstvenih območij, in sicer PosVO Dolina Vipave, kjer
gre za razširitev območja SCI Dolina Vipave. To pomeni, da je bilo v presojo vključeno tudi celotno
območje SCI Dolina Vipave skupaj z vsemi kvalifikacijskimi vrstami in HT za SCI Dolina Vipave. V
tem poglavju smo opredelili tudi izhodišče za vrednotenje vplivov in sicer, da pričakujemo daljinski
vpliv na ribe dolvodno po Lijaku in tudi naprej po reki Vipavi (str. 178).
V poglavju 5.10.3 Vplivi v času obratovanja pa smo prišli do zaključka, da bodo vplivi za vrste
vezane na vodne in obvodne habitate (vključno z ribami) znotraj PosVO Dolina Vipave med
obratovanjem veliki (3), predvsem zaradi vpliva na potok Potok in Lijak in habitate okoli njih (str.
181). Pri tem pa se zaradi zanemarljivosti vplivov nismo posebej opredelili do vpliva na reko Vipavo
in vrst v njej. Opisom vplivov na reko Vipavo smo v PVO dopolnili v poglavju 5.10.3.
26. PRIPOMBA
Na str. 182 je v okviru Poglavja 5.10.3. Vplivi v času obratovanja skupni vpliv na kvalifikacijske
vrste in HT ter varstvene cilje PosVO Dolina Vipave za čas gradnje ocenjen kot velik. Glede na to,
da poglavje obravnava vplive med obratovanjem naj se tekst ustrezno popravi.
ODGOVOR
PVO je popravljeno.
27. PRIPOMBA–omilitveni ukrepi
V okviru Poglavja 6. Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje je
treba:
− natančneje časovno opredeliti ukrep oz. obdobje v katerem se lahko izvaja sečnja (str. 194
v poročilu);
− uskladiti in konkretizirati rok časovne izvedbe netoprnic (na str. 194 v poročilu je naveden
rok postavitve čim prej po poseku gozda; na str. 195 pa rok postavitve najkasneje ob
zaključku gradnje);
− natančneje časovno opredeliti ukrep oz. obdobje v katerem se lahko izvaja gradnja
tlačnega voda (str. 195);
− pojasniti na podlagi kakšnih kriterijev je bilo določeno, da je izpust in utrditev brežin ter
struge Lijaka lahko urejeno v širini maksimalno 60 cm z delovnim pasom gradnje
maksimalne širine 210 cm;
13
−
konkretizirati pogoj glede omejevanja hitrosti vozil na gradbišču (omejevati za koliko in
zakaj za toliko).
ODGOVOR (po alinejah)
- Poročilo je ustrezno dopolnjeno s tekstom: Sečnja je dovoljena od začetka 1. septembra do
30. novembra.
-
Poročilo je ustrezno dopolnjeno, rok postavitve netopirnic je takoj po poseku gozda.
-
Poročilo je ustrezno dopolnjeno s tekstom: Gradnja tlačnega voda se lahko izvaja le v
zimskem času (od 1. novembra do 31. januarja).
-
Projektant je v postopku načrtovanja pripravil več predlogov tehnične rešitve izgradnje
tlačnega voda, ki smo jih sproti usklajevali v postopku izdelave presoje vplivov na okolje.
Končna rešitev v idejni zasnovi je bila tako usklajena tudi z zahtevami s stališča narave,
rezultate usklajevanja pa smo vključili kot ukrep v poročilo o vplivih na okolje. Na podlagi
naših zahtev je namreč projektant sprojektiral minimalni še izvedljiv obseg oz. velikost
tehničnih rešitev.
-
PVO je v poglavju 6.1.1 dopolnjen z navedbo, da se hitrosti vozil na gradbišču omeji na 10
km/h. Vsi ukrepi v tem poglavju so namenjeni zmanjševanju prašenja v času gradnje.
28. PRIPOMBA - nitrati na iztoku v Lijak
V prilogi 6 k poročilu (Mnenje ZZV Nova Gorica v zvezi s količino izpuščenih nevarnih snovi iz
odlagališča nenevarnih odpadkov Stara Gora; št. 223-45/2011 z dne 12.12.2011) je v Tabeli 2 za
nitratni dušik za iztok v potok Lijak določena napačna mejna vrednost (10 mg/l).Pravilna
mejna vrednost znaša 6,47 mg/l. Iz Atlasa okolja namreč izhaja, da potok Lijak spada v
ekološki tip vodotoka z oznako R_SI_3_Vip-Brda_1, za katerega je v dokumentu Vrednotenje
ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi; januar 2009
(dostopen je na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje) v Preglednici 2 za dobro/zmerno
kemijsko stanje določen standard kakovosti za nitrate 6,5 mg/l. Ob upoštevanju podatka iz poročila
o največjem 6-urnem pretoku iz čistilne naprave za reverzno osmozo (Q=4,9 m3/h = 1,36 l/s),
podatka naslovnega organa o srednjem nizkem pretoku vodotoka Lijak (sQnp=20 l/s) in določila
prvega odstavka 6. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) ter ob upoštevanju preračuna med
nitrati in nitratnim dušikom, izračunana mejna vrednost za nitratni dušik za vodotok Lijak znaša
6,47 mg/l. V poročilu se je treba opredeliti o tem, ali bo reverzna osmoza zadostila
mejni vrednosti za nitratni dušik za iztok v potok Lijak.
ODGOVOR
Priloga 6 v PVO je dopolnjena z mnenjem Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica glede
koncentracije in količine nitratov za odvajanje v potok Lijak. Iz mnenja je razvidno, da mejna
vrednost za nitratni dušik 6,47 mg N/l za iztok v potok Lijak ne bo presežena. Prav tako ne bo
presežena mejna količina nitratov, ki za odvajanje v potok Lijak znaša 138000 g N/leto.
Odgovorni projektant za tehnološki del čistilne naprave ugotavlja, da je v IDZ tehnološkem načrtu
za ČN izcednih vod na strani 4 v tabeli navedena projektirana mejna vrednost za nitratni dušik 5
mg/l (tudi v tabeli 5 v PVO). Se pravi, da bo predvidena ČN za izcedne vode dosegala zahtevane
rezultate čiščenja.
29. PRIPOMBA – 1. meritve odpadnih vod
V poročilu je predviden samo obratovalni monitoring, nikjer pa niso predvidene prve meritve
odpadnih vod. Obvezno je treba vključiti tudi izvedbo prvih meritev - za vsako vrsto odpadnih vod
posebej (nabor, pogostost, lokacija merilnega mesta). Upoštevati je treba tudi, da za malo KČN
Ocena obratovanja lahko nadomesti izvedbo prvih meritev in izvajanje obratovalnega
monitoringa samo pod pogojem, da bo skladna s pravim standardom.
14
ODGOVOR
Mala komunalna čistilna naprava
Predvidena mala ČN bo skladna s standardi SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5.
Za malo KČN se bodo izvedle prve meritve v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje ali pa se bo v skladu s pravilnikom
izdelala ocena o obratovanju. Nabor parametrov bo v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje Uredbo o emisiji snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih napravah (Uradni list RS, št. 98/07
in 30/10) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07, 79/09).
Izcedne vode
Za izcedne vode očiščene na čistilni napravi (reverzna osmoza) se bodo izvedle 3 prve meritve v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za
njegovo izvajanje. Nabor parametrov je enak kot velja za obratovalni monitoring in bo v skladu z
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz odlagališča odpadkov Uradni list RS št.
62/2008 in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS št. 47/05, 45/07, 79/09).
parameter
izražen kot
enote
pH vrednost
/
temperatura
C
neraztopljene snovi
mg/l
usedljive snovi
ml/l
strupenost za vodne
bolhe
SD
biološka razgradljivost
%
Celotni krom*
Cr
mg/l
baker*
Cu
mg/l
nikelj*
Ni
mg/l
svinec*
Pb
mg/l
živo srebro*
Hg
mg/l
kadmij*
Cd
mg/l
cink*
Zn
mg/l
klorid
Cl
mg/l
amonijev dušik*
N
mg/l
nitratni dušik*
N
mg/l
sulfid
S
mg/l
celotni dušik
N
mg/l
celotni fosfor*
P
mg/l
KPK
O2
mg/l
BPK5
O2
mg/l
celotni ogljikovodiki
(mineralna olja)*
mg/l
Lahkohlapni aromatski
ogljikovodiki (BTX) (g)
mg/l
Adsorbljivi organski
halogeni (AOX)*
mg/l
15
Onesnažene padavinske vode z utrjenih površin (tistih, kjer ni manipulacije z odpadki) se bodo
preko lovilcev olj (obstoječega Haraton in predvidenega lovilca olja na spodnjem platoju) odvajale
v vodotok. Čiščenje se bo izvajalo na lovilcu ogljikovodikov skladno s standardom SIST EN 858-2,
meritve niso potrebne. Kljub temu je na vsakem LO v revizijskem jašku meritve možno izvesti.
Onesnažene padavinske vode, ki se smatrajo za tehnološke oz. industrijske odpadne vode (s
platojev C01 - lesne odpadki in C05 - biološki odpadki), bodo speljane v bazen za tehnološko vodo
(IN12) in se ne bodo spuščale preko lovilca olja v vodotok.
V skladu z zgornjimi navedbami je dopolnjeno tudi poglavje 6.2.3.1 v PVO.
Ker je bil v času po oddaji vloge za OVS izdelan tudi Noveliran Program obratovalnega monitoringa
podzemnih in površinskih voda za odlagališče odpadkov Stara gora, št. 110-09/1587-12/1, Zavod
za zdravstveno varstvo Maribor, april 2012 s priloženim Programom ukrepov v primeru preseganja
opozorilne spremembe parametrov podzemne vode, CERO Nova Gorica, št. 110-09/1587-12/2,
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, april 2012, smo v PVO poglavje 6.2.3.1 dopolnili tudi
navedbe glede monitoringa površinskih in podzemnih voda.
Lokacije merilnih mest so vključene v odgovor na spodnjo pripombo in v PVO. Razvidne so iz PVO
priloga 8 in IDZ, Vodilna mapa, Gradbena situacija SZ del in Gradbena situacija JV del.
30. PRIPOMBA – mesto monitoringa odpadnih vod
Tudi za monitoring naj se za posamezno vrsto odpadnih vod napiše, kje se bo monitoring
izvajal (npr. izcedne vode po čiščenju na reverzni osmozi; komunalne odpadne vode .....
onesnažene padavinske odpadne vode,....).
ODGOVOR
V spodnjih tabelah, ki so vključena tudi v poglavje 6.2.3.1 PVO, so z Gauss-Krügerjevimi
koordinatami (G-K) navedene lokacije posameznih merilnih mest odpadne vode, podzemne vode,
potoka Potok. Za obstoječe stanje so G-K povzete po poročilih o monitoringih, zato so v starem GK sistemu (enako kot na PISO, Atlas okolje...)
Merilna mesta za bodoče stanje so povzeta po situaciji IDZ na geodetskem posnetku, ki je izdelan
v ETRS, torej v novem, trenutno veljavnem koordinatnem sistemu. Zamik glede na stari
koordinatni sistem je DX = 371,64, DY = 487,29.
Pri tem opozarjamo, da so lokacije merilnih mest povzete po situaciji iz IDZ (ki je v skladu z ZVO
projekt za pripravo PVO) in da pri nadaljnjem projektiranju lahko pride do manjših odstopanj.
Grafično so lokacije predvidenih merilnih mest odpadnih vod razvidne iz PVO priloga 8 in IDZ,
Vodilna mapa, Gradbena situacija SZ del in Gradbena situacija JV del.
Lokacije merilnih mest podzemne vode in potoka Potok so povzete po Noveliranem Programu
obratovalnega monitoringa podzemnih in površinskih voda za odlagališče odpadkov Stara gora, št.
110-09/1587-12/1, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, april 2012.
16
ODPADNE VODE
Podatki o merilnih mestih (MM) z Gauss-Krügerjevimi
in ETRS koordinatami
IZCEDNE VODE
merilno mesto za monitoring izcednih vod
Obstoječe stanje (iz poročila o obratovalnem
monitoringu, ZZV NG):
MM za ČN:
X = 88770 G-K (ETRS: 89142)
Y = 398779 G-K (ETRS: 399266)
Bodoče stanje:
IDZ: MM2 v bazenu na iztoku iz ČN:
X = 89256 ETRS
Y = 398412 ETRS
ONESNAŽENE PADAVINSKE VODE
Obstoječe stanje (iz poročila o obratovalnem
monitoringu, ZZV NG):
voda se preko obstoječega lovilca olj Haraton odvaja na
ČN
MM za ČN:
X = 88770 G-K (ETRS: 89142)
Y = 398779 G-K (ETRS: 399266)
merilno mesto za monitoring onesnaženih Bodoče stanje
Obstoječi lovilec olja Haraton
padavinskih vod iz lovilcev olj
IDZ: MM6 na lokaciji LO:
X = 89472 ETRS
Y = 398378 ETRS
Lovilec olja na spodnejm platoju
IDZ: MM 4 na lokaciji LO:
X = 89214 ETRS
Y = 398539 ETRS
Bodoče stanje
merilno mesto za monitoring padavinske
IDZ: MM 1 Jašek za zajem vzorcev vode:
vode z območja odprtega dela J odlagalnega
X = 89218 ETRS
polja
Y = 398389 ETRS
ODPANE VODE IZ PRALNE PLOŠČADI
Obstoječe stanje:
voda se preko obstoječega lovilca olj odvaja na ČN
MM za ČN:
X = 88770 ETRS: 89142
merilno mesto za monitoring odpadnih vod iz Y = 398779 ETRS: 399266
pralne ploščadi
Bodoče stanje:
Pralnica bo locirana na istem mestu, vendar ne bo imela
iztoka odpadnih vod (sistem krožeče pralne vode).
17
KOMUNALNE ODPADNE VODE
Obstoječe stanje:
Troprekatna greznica zaprta, ni MM
Lokacija troprekatne greznice:
X = 89135 G-K (ETRS: 89507)
Y = 398504 G-K (ETRS: 398991)
Prevzame Javno podjetje Vodovodi Nova Gorica ali
Marino Brankovič s.p. in odpelje na KČN
Bodoče stanj:
merilno mesto za monitoring komunalnih Troprekatna greznica zaprta, ni MM
Lokacija troprekatne greznice:
odpadnih vod
X = 89565 ETRS
Y = 398224 ETRS
Prevzelo bo Javno podjetje Vodovodi Nova Gorica ali
Marino Brankovič s.p. in odpelje na KČN
mKČN:
Lokacija MM 5
X = 89188 ETRS
Y = 398605 ETRS
ZALEDNE VODE, POTOK POTOK, POTOK LIJAK: Noveliranem Programu obratovalnega
monitoringa podzemnih in površinskih voda za odlagališče odpadkov Stara gora, št. 110-09/158712/1, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, april 2012
Obstoječe stanje:
Gorvodno od potoka Potok oznaka G1:
X=89431 ETRS
Y=398124 ETRS
Zbiralnik
X=89471 ETRS
Y=398090 ETRS
Dolvodno od potoka Potok oznaka D1
X =89255 ETRS
Y = 398435 ETRS
Bodoče stanje:
Gorvodno od potoka Potok oznaka G1:
X=89431 ETRS
merilno mesto za potok Potok v obstoječem
Y=398124 ETRS
stanju in bodočem stanju ter vodotok Lijak v
bodočem stanju
Zbiralnik
X=89471 ETRS
Y=398090 ETRS
Dolvodno od potoka Potok oznaka D-1a oz. MM1 na
situaciji v IDZ in prilogi 8 PVO
X =89218 ETRS
Y = 398389 ETRS
Lijak 1-nad iztokom tlačnega voda v Lijak :
X=88141 ETRS
Y=399232 ETRS
Lijak 2- po iztoku tlačnega voda v Lijak:
X=88139 ETRS
Y=399231 ETRS
18
PODZEMNE VODE:
Noveliranem Programu obratovalnega monitoringa podzemnih in površinskih voda za
odlagališče odpadkov Stara gora, št. 110-09/1587-12/1, Zavod za zdravstveno varstvo
Maribor, april 2012
Lega obstoječih opazovalnih vrtin za podzemno vodo
Lega novih opazovalnih vrtin za podzemno vodo
19