VRTEC STUDENCI MARIBOR GROHARJEVA 22 2000 MARIBOR Enota: POLJANE LETNI DELOVNI NAČRT OBOGATITVENE DEJAVNOSTI ŠOLSKO LETO 2014/15 IZVAJALKI: REBEKA BLAZINŠEK JANA KOLARIČ POMEN IN NAMEN Predšolski otroci se morajo veliko, dovolj pogosto in intenzivno gibati, kar jim omogočajo različne športne dejavnosti in igre. Ples pa ima v otrokovem svetu še poseben pomen. Naj bo ples kultura, šport, rekreacija ali kar vse hkrati, prvo vodilo nam je predvsem veselje do plesa, ki sčasoma postane potreba in pri vrhunskih plesalcih celo način življenja. Plesalec je sam svoj inštrument in čeprav ne postane prav vsak plesalec tudi plesni virtuoz, je plesna vadba način, da spoznamo svoje telo, ga kultiviramo in spoštujemo. Vztrajnost, potrpežljivost in znanje so pot do dobre plesne tehnike, a veselje do življenja, do gibanja, spreminjanja prostora in sveta nam pomaga ustvarjati nove koreografije. Pri plesnem gibanju otrok začenja spoznavati svoje telo, začne se zavedati raznovrstnosti svojega gibanja, časa in prostora ter različnih možnosti za porabo svoje energije. Otrok pri plesu izraža svoje duševno počutje s telesnim stanjem in obratno, ta čustva pa se kažejo v govorici telesa. Plesno gibanje prispeva k samozavedanju, spoznavanju občutka uspeha in zadovoljstva, vpliva na vedenje, razvija občutljivost, prilagodljivost, sodelovanje in podrejanje, iniciativnost….Otroka spodbujamo, da se giblje in uživa v ritmu, mu dovolimo, da se izraža z svojim ustvarjalnim gibom. " ČE HOČEMO PLESATI, MORAMO UGLASITI SVOJE TELO, KI JE NAŠE GLASBILO, IZ KATEREGA ŽELIMO IZVABITI KRETNJE, KI BODO PELE IN GOVORILE.. " Za ples, kot eno izmed zvrsti plesne dejavnosti velja, da je prosto gibalno ustvarjanje. Gibanje je v plesni vzgoji osnovna aktivnost in predstavlja izrazno sredstvo. V plesu je torej človekovo izrazno sredstvo gib, ki lahko izrazi neskončno skalo čustev in razpoloženj. Skozi ples torej otrok izraža svoja čustva, razpoloženja in doživetja. Zato je zelo pomembno, da se otrok pri plesu veliko svobodno izraža, improvizira. Otroke bomo spodbujali k plesni improvizaciji in k različnim gibalnim motivom. Postopoma bomo prehajali iz metode improvizacije k metodi vodenja, kamor sodijo tudi različne gibalne oziroma plesne koreografije, v povezavi z ostalimi vzgojnimi področji kurikula za vrtce. Pomagali si bomo z različnimi glasbenimi strokovnjaki in izvajalci otroške glasbe, do izvajalcev instrumentalne in klasične glasbe. Spremljali življenje v vrtcu in se prilagajali letnemu času. cilji Cilje za plesno vzgojo črpamo iz vseh vzgojnih področij, kar dokazuje univerzalnost vzgajanja s plesom. V našem primeru bomo cilje (globalni cilji, cilji) črpali iz kurikula za vrtce, področje plesa bomo poglobili s cilji plesne vzgoje. Zastavljeni globalni cilji in cilji, ki bodo predstavljali osnovne smernice našega dela:  doživljanje, spoznavanje in uživanje v plesu,  doživljanje plesa kot del družbenega in kulturnega življenja,  razvijanje izražanja in komuniciranja umetnostjo,  odkrivanje in negovanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti,  spoznavanje osnov vedenja o plesu, obvladovanje lastnega telesa, posameznih delov, ritma in prostora,  razvijanje socialnih veščin, zmožnost navezovanja stikov z bližnjo in daljno okolico,  poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,  doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,  razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti,  navajanje na pravilen odnos do drugih ljudi. Cilji plesne vzgoje: cilji plesne vzgoje so zastavljeni tako, da z njimi poskušamo razvijati celovito otrokovo osebnost. Plesna vzgoja prispeva k zlitosti otrokovega čustvenega, telesnega, estetskega, umskega in socialnega razvoja. Splošne cilje plesne vzgoje smo zaradi lažje analize razdelili na različna področja. - Ustvarjalni plesni cilj (subjektivno emocionalno področje): • razvijanje sposobnosti posnemanja. - Estetski cilj (senzorično področje): • razvijanje estetske tenkočutnosti. - Intelektualni cilji (kognitivno področje): • razvijanje sposobnosti koncentracije ter gibalnega in glasbenega spomina, • spoznavanje zvrsti in oblike plesa. - Socialni cilji (socialno področje): • razvijanje občutka lastne vrednosti (samozavedanja identitete, svojih sposobnosti, pripadnosti skupini), • razvijanje vztrajnosti in delovnih navad, • usposabljanje za individualno in skupinsko ustvarjanje. dejavnosti  se z gibanjem in plesom izraža, komunicira in ustvarja,  uri in občuti dele in celoto telesa v različnih načinih gibanja in mirovanja,  opazuje, izvaja, pleše in razlikuje oblikovne prvine različnih mirovanj in gibanj na mestu in v različnih talnih in prostorskih vzorcih, v različnem tempu, ritmu in stopnjah napetosti ter sestavlja prvine v manjše in večje, bolj ali manj samostojne plesne celote  pri plesu opazuje in razlikuje odnose med deli telesa, med telesom in podlago ter predmetom ter odnos v skupini,  se s plesom predstavi otrokom v vrtcu in staršem.  doživljanje plesa kot del družbenega in kulturnega življenja,  odkrivanje in negovanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti,  spoznavanje osnovna vedenja o plesu, obvladovanje lastnega telesa, posameznih delov, ritma in prostora, Potek dejavnosti Obogatitvena dejavnost bo potekala 1. in 3. torek v mesecu, ob 13.30 do 14.00, ob večjem vpisu, bomo otroke razdelili v dve skupini, glede na starost in izvajali dejavnost za slednje ob četrtkih. Dejavnost lahko obiskujejo vsi otroci II. starostnega obdobja, ki kažejo interes. Dejavnost poteka predvidoma od decembra do junija. Zapisali: Rebeka Blazinšek in Jana Kolarič Maribor, 14.9.2014