Strokovno poročilo za leto 2013
Strokovno poročilo 2013 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih. Predstojnik bolnišnice Poglavje: UVOD Strokovno poročilo za leto 2013 1 Strokovno poročilo 2013 KAZALO 1 UVOD ........................................................................................................................................ 3 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 ....................................................................................................................................... 3 3 STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO ........................................................................... 8 3.1 POVZETEK ....................................................................................................................... 13 4 NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE ............................. 15 4.1 ODDELKI........................................................................................................................... 15 4.1.1 Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2 ......................................................................... 15 4.1.2 Splošni psihiatrični oddelek – moški S3 .......................................................................... 17 4.1.3 Psihoterapevtski oddelek S4 ............................................................................................ 19 4.1.4 Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1.............................................................................. 22 4.1.5 Gerontopsihiatrični oddelek L2 ....................................................................................... 24 4.1.6 Splošni psihiatrični oddelek L3 ....................................................................................... 26 4.2 IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST ............................................. 29 4.2.1 Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija .................................................... 29 4.2.2 Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2013 ............................... 31 4.2.3 Poročilo o delu EEG laboratorija ..................................................................................... 33 4.3 SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE ....................... 34 4.3.1 Psihološka služba ............................................................................................................. 34 4.3.2 Aktivacijska terapija ........................................................................................................ 36 4.3.3 Socialna služba ................................................................................................................ 39 4.3.4 Medicinsko kemični laboratorij ....................................................................................... 41 4.3.5 Zdravstvena administracija .............................................................................................. 46 4.3.6 Lekarna ............................................................................................................................ 46 4.3.7 Internistična ambulanta.................................................................................................... 48 5 NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU ....................................................................................................................................... 50 5.1 STROKOVNO MEDICINSKI SVET .............................................................................. 50 5.2 KOMISIJA ZA OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB .................................. 51 5.3 KOMISIJA ZA OBVEŠČANJE O OPOZORILNIH IN NEVARNIH DOGODKIH . 52 5.4 ORGANIZACIJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) ...................................... 52 5.5 SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE V NUJNIH PRIMERIH ...... 52 5.6 EVIDENCA UPORABE POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV............................. 53 5.8 UKREP OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA................................... 53 6 SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE ............................... 54 7 UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH ................................................... 66 8 FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE .................................................................................................................. 68 9 10 PUBLIKACIJE....................................................................................................................... 69 SKLEP ................................................................................................................................ 70 Poglavje: UVOD 5.7 EVIDENCA PREDPISOVANJA PSIHOTROPNIH ZDRAVIL PREKO PREDPISANEGA ODMERKA ..................................................................................................... 53 2 Strokovno poročilo 2013 1 UVOD V strokovnem poročilu prikazujemo splošne statistične podatke ter realizacijo programa v letu 2013, gibanje sprejemov in odpustov, obravnav po posameznih bolnišničnih enotah v hospitalni, dnevni in ambulantni obravnavi. Obširneje je prikazana izvenbolnišnična psihiatrična dejavnost v okviru psihiatričnih ambulant ter ambulant psihologa v Psihiatrični bolnišnici Idrija ter izven bolnišnice in poročilo psihiatričnega zdravljenje v skupnosti. V poročilu so podani podatki o glavnih odpustnih diagnozah bolnikov v letu 2013, ločeni po spolu in starosti. Iz poročila je razvidna notranja organiziranost in dejavnost bolnišnice po vseh šestih oddelkih, njihova kadrovska zasedenost, terapevtske aktivnosti ter morebitna problematika. Prikazane so aktivnosti drugih služb vezane na zdravstvene enote: psihološka služba, delovna terapija, socialna služba, medicinsko kemični laboratorij, EEG laboratorij, zdravstvena administracija in lekarna. Posebej je predstavljeno delo internista. V poročilu predstavljamo druge pomembnejše parametre strokovnega dela v zavodu, med njimi strokovno medicinskega sveta, komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, komisije za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih, organizacije nujne medicinske pomoči. Poglavju so dodani podatki iz evidenc spremljanja sprejemov bolnikov proti volji ter uporabe posebnih varovalnih ukrepov. Posebno poglavje je namenjeno spremljanju izboljševanja kakovosti dela v bolnišnici. Predstavljeno je delo komisije za kakovost, nove klinične poti ter obvezni in neobvezni kazalniki kakovosti, ki smo jih izvedli v bolnišnici. Poročilo vsebuje podatke o izobraževanju, strokovni in publicistični aktivnosti sodelavcev bolnišnice ter zaključek poročila. V nadaljevanju je dodan povzetek strokovnega poročila za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2013. 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 V tabeli 1 so predstavljeni podatki o številu odpuščenih bolnikov po regijah, število bolnikov, ki so bili obravnavani v dnevni oskrbi, število ambulantnih pregledov ter število bolnišničnih oskrbnih dni v neakutni obravnavi. V letu 2013 je bilo skupno v hospitalno in dnevno hospitalno oskrbo sprejetih 1.676 pacientov ter odpuščenih 1.675 pacientov, od tega 1.576 pacientov v hospitalnem delu zdravljenja ter 100 pacientov v dnevno bolnišničnem zdravljenju. V primerjavi z letom 2012 se je povečalo število ambulantnih obravnav, ki smo jih izvedli tako v bolnišnici kot izvenbolnišničnih ambulantnih okoljih. • • • • • ZASEDENOST: 80%, (168 postelj)..(izračunan je iz skupnega števila BOD 178, 180, 181) POVPREČNA LEŽALNA DOBA (akutna): 33 dni…(skupno akutna in neakutna 36, 37.1, 39.9) SPREJEMI: 1.675 pacientov………………………..………………. (1.648, 1.608, 1.571) ODPUSTI (hospital in dnevni hospital): 1.676 pacientov………… (1.626, 1.597, 1.609) PRVIH SPREJEMOV V LETU 2013: 547 pacientov……..…………. (495, 492, 481, 527) Poglavje: UVOD Opomba: Števila v oklepajih pomenijo realizacijo v letu 2012, 2011 in 2010. 3 Strokovno poročilo 2013 Tabela 1: Podatki po regijah – realizacija programa Ljubljana (2012) (2011) (2010) Koper (2012) (2011) (2010) Nova Gorica (2012) (2011) (2010) Kranj (2012) (2011) (2010) Maribor (2012) (2011) (2010) Celje (2012) (2011) (2010) Ravne na Koroškem (2012) (2011) (2010) Novo mesto (2012) (2011) (2010) Murska Sobota (2012) (2011) (2010) Krško (2012) (2011) (2010) Ostali plačniki (2012) (2011) (2010) Skupaj ZZZS 2013 Skupaj ZZZS 2012 Skupaj ZZZS 2011 plan 2013 plan 2012 plan 2011 % plana 2013 % plana 2012 % plana 2011 67 42 452 130 1.240 1.552 554 1.570 610 506 731 1.090 0 / 49 32 0 / / / 0 / / / 0 64 / / 0 66 / / 0 / / / 0 / / / / / 77 86 1.917 2.230 1.786 2.132 2.132 2.132 90 105 84 Št. točk v izvenbolni šnični obravnavi 73.256 69.715,34 64.678,19 60.337,14 82.101 61.987,60 45.888,37 19.811,79 27.224 27.023,95 21.884,62 24.139,28 6.121 5.654,48 4.193,20 4.538,25 287 410 341,89 385,32 153 233,13 821,77 915,02 88 101,87 292,28 213,92 274 331,48 429,88 131,86 249 286,68 41,79 5,54 0 17,06 76,50 / / / / 195.47 189.753 165.762,00 138.648,00 199.135 166.370,00 165.869,00 95 100 84 Hospitalni primeri 315 296 305 242 634 654 701 697 509 485 407 510 49 48 57 42 7 1 4 3 0 10 2 1 5 6 3 6 5 14 5 5 5 3 2 2 0 / 3 2 / / / 1 1.529 1.517 1.489 1.523 1.510 1.520 100 101 98 Hospital dnevni primeri 34 46 41 48 34 29 11 25 27 39 29 30 3 6 5 4 1 / / / 0 / / 1 0 / / / 0 / / / 0 / / / 0 / / / / / / 100 86 86 94 112 75 106 107 115 Število ambulantnih obiskov 3.984 4.365 4.542 4.297 2.633 2.535 2.165 1.308 1.140 1.332 1.380 1.527 310 333 291 289 21 15 24 25 10 14 32 56 5 12 14 8 10 16 20 8 13 17 3 1 0 1 1 / / / / 10 8.036 8.640 8.472 8.576 9.325 9.325 94 93 91 Poglavje: NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 OBMOČNE ENOTE Neakutna obravnava (dni) 4 Strokovno poročilo 2013 120 število pacientov 100 100 88 80 86 84 75 65 60 65 86 75 65 55 40 20 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 1: Število primerov v dnevni bolnišnici 8000 8472 8640 6000 4000 5798 5848 5925 6507 6766 7163 7525 8036 5778 2000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 2: Število ambulantnih obiskov 1700 1676 število pacientov 1650 1626 1618 1605 1609 1601 1610 1597 1600 1556 1550 1500 1450 1507 1475 1400 1350 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3: Število odpustov v bolnišnici (skupno hospitalni in dnevno hospitalni program) Poglavje: NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 število pacientov 10000 5 Strokovno poročilo 2013 Komentar: a. V letu 2013 je iz bolnišničnega zdravljenja bilo odpuščenih 1.576 pacientov, od tega 1.529 v programu ZZZS, kar predstavlja 100% planiranega bolnišničnega dela. V bolnišnici se je zdravilo tudi 9 oseb, ki so bili napoteni iz Centra za tujce v Postojni ter je bil njihov plačnik Ministrstvo za zdravje. Pet oseb je bilo samoplačnikov. 32 bolnikov je bilo napoteno na zdravljenje v druge bolnišnice zaradi somatskega obolenja ter je bilo pozneje ponovno sprejetih v PB Idrija zaradi nadaljnjega zdravja duševne motnje. Iz dnevnobolnišničnega programa je bilo odpuščenih 100 oseb, načrtovani plan je bil dosežen 106%. Zastopanost bolnikov iz območnih enot, ki jih bolnišnica pokriva (Koper, Nova Gorica, Ljubljana), je bila podobna kot v preteklem letu. Nižje je bilo število sprejemov iz območne enote Koper, blago povišano pa iz Nove Gorice. c. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov je bila v letu 2013, 33 dni. Povprečna ležalna doba odraža samo akutno ležalno dobo, v preteklih letih smo prikazovali ležalno dobo, ki je vključevala tako akutno kot neakutno dobo, ter je bila nekoliko daljša. Čas zdravljenja ter ležalne dobe za posamezno obliko duševnih motenj je bil primerljiv s tistimi v preteklem obdobju. d. Povprečna zasedenost v bolnišnici je bila 80%, dnevno je bilo povprečno zasedenih 168 postelj. V izračun zasedenosti postelj so bili vključeni bolniki na akutnem ter neakutnem zdravljenju. V letu 2013 smo imeli na obveznem psihiatričnem zdravljenju dve osebi, zdravljenje pa sta zaključila. e. Neakutna bolnišnična obravnava je namenjena pacientom z duševno motnjo, ki so zaključili akutni del zdravljenja ter diagnostiko bolezenskega stanja, zaradi katerega so bili sprejeti v akutno bolnišnično obravnavo ter je bila uvedena ustrezna terapija in določena rehabilitacija, bolezensko stanje ter socialno okolje pa ni dovoljevalo odpust domov, oz. je bilo potrebno urediti ustrezno obliko pomoči. V letu 2013 je bilo vključenih v neakutno zdravljenje 41 oseb, kar je predstavljalo 2.44% vseh sprejetih oseb v bolnišnično zdravljenje. Realizirali smo 1.917 bolnišnično oskrbnih dni. Povprečna ležalna doba v neakutni obravnavi je bila 58 dni (leta 2012,50 dni, leta 2011,61 dni). Poglavje: NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 b. Psihiatrična bolnišnica ima vsebinsko razvejano obliko ambulantnega psihiatričnega zdravljenja. V okviru Psihiatričnega dispanzerja Idrija so organizirane splošne psihiatrične ambulante, epileptološka ambulanta, ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola, gerontopsihiatrična ambulanta ter ambulanta za klinično psihologijo. Psihiatrična bolnišnica Idrija ima psihiatrično ambulanto v Logatcu, Postojni ter Izoli. Večje število storitev je izvedla tudi psihološka služba in sicer v okviru ambulant kliničnega psihologa v Zdravstvenem zavodu Celjenje v Kopru, v ambulanti v Logatcu in Postojni ter Pedopsihiatrični ambulanti Lee Šinkovec v Idriji. V letu 2013 je bilo skupno obravnavanih 8.036 oseb. V skladu s splošnim dogovorom, ki je opredelil povečane kvote ambulantnih dejavnosti, smo dosegli 95% načrtovane aktivnosti za ZZZS in sicer 189.753 točk. 6 Strokovno poročilo 2013 Tabela 2: Število podaljšanih hospitalizacij bolnikov na posameznem psihiatričnem oddelku Oddelek za zdravljenje odvisnosti (L1) Gerontopsihiatrični oddelek (L2) Splošni psihiatrični oddelek (L3) Ženski sprejemni oddelek (S2) Moški sprejemni oddelek (S3) Psihoterapevtski oddelek (S4) SKUPAJ Št. sprejemov v letu 2013 Št. podaljšanih zdravljenj 173 230 161 410 566 135 1675 0 12 26 0 3 0 41 % podaljšanih zdravljenje glede na št. sprejemov v letu 2013 0 5,22 16,15 0 0,53 0 2,44 (Podatki so vzeti iz poročila kazalnika o podaljšanih hospitalizacijah v PB Idrija v letu 2013, ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.) Poglavje: NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2013 f. V letu 2013 smo v okviru programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja spremljali 171 primerov (86 moških, 85 žensk). Realizirali smo 140 primerov (69 moških, 61 žensk), kar predstavlja 100% realizacijo. V okviru programa projekta Ministrstva za zdravje je bilo s strani psihiatrinje izvedenih 95 obiskov na domu, od tega 64 prvih in 31 kontrolnih. Program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti je dopolnjeval program hospitalne obravnave pacientov, ki imajo težji potek bolezni, hospitalizacije ter komorbidne motnje. 7 Strokovno poročilo 2013 3 STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO V bolnišnici letno spremljamo osnovne statistične podatke o značilnosti duševnih motenj ter bolnikov na bolnišničnem ter izvenbolnišničnem nivoju. V nadaljevanju bomo predstavili pregled glavnih odpustnih diagnoz glede na starost, spol in število oskrbnih dni. Podatke primerjamo s stanjem predhodnih treh letih. I. Organske, vključno simptomatske duševne motnje (F00 – F09) starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 2 4 9 17 7 58 97 89 100 98 61 100 227 497 191 1428 2504 3167 2614 3124 4 3 7 13 84 111 107 124 99 178 123 217 472 2356 3346 2920 3887 3062 2 8 12 24 20 142 208 196 224 197 61 278 350 714 663 3784 5850 6087 6501 6186 28,1 dni 31,1 dni 29,0 dni 31,4 dni Komentar: V letu 2013 smo v bolnišnici obravnavali 208 oseb (196 v letu 2012), ležalna doba pa je bila nižja kot v preteklih letih in sicer 28 dni. Beležimo konstantno višji delež sprejetih žensk. Zaradi psihičnih in vedenjskih motenj ob demenci, je bilo sprejetih 105 oseb, zaradi delirantnih stanj 34 oseb, zaradi drugih duševnih motenj, zaradi možganske okvare disfunkcije pa 49 oseb. II. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10 – F19) Tabela 4: Hospitalna obravnava (F10 – F19) M starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 19 59 73 78 33 9 271 303 272 272 409 1797 2324 2836 854 271 8491 9796 9241 10039 1 6 6 12 21 6 3 55 91 64 62 11 108 225 477 763 201 82 1867 3069 2200 2548 1 25 65 85 99 39 12 326 394 336 334 11 517 2022 2801 3599 1055 353 10358 12865 11441 12587 31,8 dni 32,6 dni 34,0 dni 37.7 dni Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO Tabela 3: Hospitalna obravnava (F00 – F09) M 8 Strokovno poročilo 2013 Ž lež. doba 88 83 179 SKUPAJ število 28 33 51 lež. doba 576 704 967 Povprečna ležalna doba 20,6 dni 21,3 dni 19,0 dni Komentar: V bolnišnici je bilo odpuščenih zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, 326 oseb (271 moških in 55 žensk). Povprečna ležalna doba se je v zadnjih letih postopoma nižala ter je sedaj 31.8 dni. Med pacienti so prevladovale duševne in vedenjske motnje zaradi uživanje alkohola, sprejetih je bilo 272 oseb (226 moških in 46 žensk). Naslednjo večjo skupino so predstavljale osebe, ki so bile sprejete zaradi uživanja več drog in drugih psihoaktivnih substanc in sicer 48 oseb, od tega 42 moških in 6 žensk. Na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola je bilo 28 oseb vključenih v dnevno bolnišnični program zdravljenja. Povprečno trajanje dnevnega hospitala je bilo 20.6 dni. V psihiatrično bolnišnico Idrija je večji delež pacientov sprejet v program zdravljenja odvisnosti od alkohola, stalen pa je tudi delež sprejetih zaradi zapletov v okviru odvisnosti od nedovoljenih psihoaktivnih substanc oz. komorbidnih psihiatričnih komplikacij (psihotične motnje, amnestični sindrom, samomorilna ogroženost, razpoloženjske motnje). III. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20 – F29) Tabela 6: Hospitalna obravnava (F20 – F29) M starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 6 47 86 56 46 21 15 277 238 240 294 252 1818 2912 1899 1794 656 546 9877 11780 10959 14313 2 18 37 43 43 30 20 193 187 200 198 76 721 1500 1516 1784 1699 968 8264 8127 8277 8970 8 65 123 99 89 51 35 470 425 440 492 328 2539 4412 3415 3578 2355 1514 18141 19907 19236 23283 38,6 dni 46,8 dni 43,7 dni 47,3 dni Tabela 7: Dnevni hospital (F20 – F29) M Leto 2013 2012 2011 število 12 6 5 lež. doba 232 154 156 Ž število 11 9 7 lež. doba 245 188 169 SKUPAJ število 23 15 12 lež. doba 477 342 325 Povprečna ležalna doba 20,7 dni 22, 8 dni 27,1 dni Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO Tabela 5: Dnevni hospital (F10 – F19) M število lež. doba število Leto 23 488 5 2013 2012 29 621 4 2011 42 788 9 9 Strokovno poročilo 2013 Komentar: V letu 2013 je bilo odpuščenih iz bolnišnice 470 oseb zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje. Prevladovali so moški (277), v manjšem delu pa je zdravljenje žensk (193). Povprečna ležalna doba je bila v primerjavi s preteklimi leti znižana in sicer na 38.6 dni. Zaradi shizofrenije se je zdravilo 235 oseb (136 moških, 79 žensk). Povprečna ležalna doba je bila 41 dni. Zaradi shizoafektivne motnje se je zdravilo 79 oseb in sicer povprečno 44.8 dneva. Zaradi akutne blodnjave motnje je bilo v bolnišnici obravnavanih 82 oseb (47 moških, 35 žensk), ležalna doba pa je bila krajša in sicer 32 dni. 55 oseb se je zdravilo zaradi trajne blodnjave motnje. V dnevni obliki bolnišničnega zdravljenja je bilo obravnavanih 23 oseb, zdravljenje je povprečno trajalo 20.7 dneva. 501 503 522 400 300 280 221 273 230 492 458 500 288 234 264 194 440 294 198 240 200 200 470 425 238 187 277 193 moški ženske skupaj 100 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 4: Število oseb po spolu, ki so bile odpuščene v zadnjih osmih letih zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje IV. Razpoloženjske motnje (F30 – F39) Tabela 8: Hospitalna obravnava (F30 – F39) M starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 število 1 10 28 47 33 26 145 115 99 130 Ž SKUPAJ lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 31 202 904 1403 1177 893 4610 4225 3916 5110 1 6 14 33 50 39 49 192 175 175 164 44 285 513 1441 2384 1396 2091 8154 6900 8634 7366 1 7 24 61 97 72 75 337 290 274 294 44 316 715 2345 3787 2573 2984 12764 11125 12550 12476 37,9 dni 38,4 dni 45,8 dni 42,4 dni Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO Število pacientov 600 10 Strokovno poročilo 2013 Leto 2013 2012 2011 število 13 12 8 lež. doba 238 271 178 Ž število 24 16 10 SKUPAJ lež. doba 849 420 323 število 37 28 18 lež. doba 1087 691 501 Povprečna ležalna doba 29,4 dni 24,7 dni 27,8 dni Komentar: Iz bolnišničnega zdravljenja je bilo odpuščenih v letu 2013, 337 oseb, prevladovale so bolnice in sicer 192 oseb, manjši delež je bil moških (145). Povprečna ležalna doba je bila krajša kot v preteklem letu in sicer 37.9 dni. Zaradi manične epizode se je zdravilo v bolnišnici 5 oseb, zaradi bipolarne motnje pa 66 oseb, bistveno večji delež je bil žensk. Povprečna ležalna doba je bila 40 dni. V bolnišnici je bilo zaradi prve depresivne epizode sprejetih 92 oseb (38 moških, 54 žensk), povprečna ležalna doba je bila 33 dni. Zaradi ponavljajoče se depresivne motnje se je zdravilo in bilo odpuščenih 173 oseb (82 moških in 91 žensk). V dnevnem bolnišničnem zdravljenju je bilo obravnavanih 37 oseb zaradi razpoloženjske motnje, dolžina zdravljenja je trajala 29.4 dni. V. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40 – F49) Tabela 10: Hospitalna obravnava (F40 – F49) M Ž starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 število lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 3 10 16 19 9 27 7 66 47 66 44 129 189 381 459 185 25 212 1580 871 1828 1883 3 5 13 7 12 18 2 60 58 30 41 82 136 223 157 210 624 79 1511 1410 884 1063 6 15 29 26 21 20 9 126 105 96 85 211 325 604 616 395 649 291 3091 2281 2712 2946 24,5 dni 21,7 dni 28,3 dni 34,7dni Tabela 11: Dnevni hospital (F40 – F49) M Leto 2013 2012 2011 SKUPAJ število 3 5 4 lež. doba 38 174 110 število 7 3 1 Ž lež. doba 213 45 18 SKUPAJ število 10 8 5 lež. doba 251 219 128 Povprečna ležalna doba 25,1 dan 27,4 dni 25,6 dni Komentar: V letu 2013 se je v bolnišnici skupno zdravilo 126 oseb (66 moških in 60 žensk), zdravljenje pa je povprečno trajalo 24.5 dni. V dnevni bolnišnični program je bilo vključenih 10 oseb in sicer 3 moški ter 7 žensk, zdravljenje pa je trajalo povprečno 25 dni. Med zdravljenci prevladujejo osebe, ki so bile sprejete zaradi kriznih intervencij. Zaradi posttravmatske stresne motnje, prilagoditvene motnje in akutne stresne reakcije je bilo na zdravljenju 67 oseb (36 Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO Tabela 9: Dnevni hospital (F30 – F39) M 11 Strokovno poročilo 2013 moških, 31 žensk). Povprečna doba zdravljenja je bila 19.5 dneva. Pomemben delež pacientov je bilo na zdravljenju zaradi anksioznih motenj in sicer 42 oseb, v povprečnem trajanju zdravljenja 30 dni. Zaradi obsesivno kompulzivne motnje se je zdravilo 10 oseb, somatoformne motnje 5 oseb. VI. Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi (F60 – F69) Tabela 12: Hospitalna obravnava (F60 –F69) M Ž število lež. doba 5 10 7 8 1 91 173 125 218 2 31 38 42 29 609 886 995 701 število lež. doba število 2 1 3 7 2 35 66 61 173 103 2 6 13 14 10 1 15 24 29 28 438 805 661 824 46 62 71 57 lež. doba povprečje 35 157 234 298 321 2 1047 1691 1656 1525 22,8 dni 27,3 dni 23,3 dni 26,6 dni Komentar: V letu 2013 je bilo zaradi motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi sprejetih 46 oseb od tega 31 moških in 15 žensk. Povprečna ležalna doba je bila krajša kot v preteklih letih in sicer 22.8 dni. Aktualna statistika sicer opredeljuje predvsem prvo diagnozo, potrebno pa je poudariti, da ima del pacientov, ki je sprejet v bolnišnico na zdravljenje osebnostno motnjo, definirano kot drugo diagnozo ob odpustu. VII. Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija) (F70 – F79) Tabela 13: Hospitalna obravnava (F70 – F79) M Ž starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 število lež. doba 2 3 9 12 8 3 1 38 37 32 36 32 34 409 216 177 43 16 927 780 690 829 SKUPAJ število lež. doba 1 3 1 17 62 6 1 6 6 9 12 11 91 244 279 455 število lež. doba povprečje 2 4 12 13 8 4 1 44 46 44 47 32 51 471 222 177 49 16 1018 1024 969 1284 23,2 dni 22,3 dni 22,0 dni 27,3 dni Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 SKUPAJ 12 Strokovno poročilo 2013 Komentar: V bolnišnico je vsako leto sprejeto relativno konstantno število oseb zaradi psihičnih in vedenjskih motenj ob duševni manjrazvitosti. Sprejetih je bilo 44 oseb, večji delež je moških (38), 6 je bilo žensk. Povprečna ležalna doba je bila 23 dni. V letu 2013 se je v bolnišnici zdravilo šest oseb zaradi psihičnih in vedenjskih motenj ob epilepsiji ter tri osebe zaradi Parkinsonove bolezni. 3.1 POVZETEK starost 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60 61 - 70 71 - 100 skupaj 2012 2011 2010 Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba povprečje 15 87 194 204 214 100 119 933 876 863 916 424 2.633 5.974 6.154 7.120 2.948 3.438 28.691 31.774 30.648 36.187 14 40 80 107 135 108 159 643 664 647 614 298 1.382 2.762 3.899 5.461 4.413 5.577 23.792 23.695 25.399 24.832 29 127 274 311 349 208 278 1.576 1.540 1.510 1.530 722 4.015 8.736 10.053 12.581 7.361 9.015 52.483 55.469 56.047 61.019 33,3 dni 36,0 dni 37,1 dni 39,9 dni Tabela 15: Dnevni hospital M Ž SKUPAJ starost število lež. doba število lež. doba število lež. doba skupaj 2012 2011 52 53 59 1.089 1.243 1.232 48 33 28 1.411 768 707 100 86 87 2.500 2.011 1.939 Povprečna ležalna doba 25,0 dni 23,4 dni 22,3 dni Komentar: V letu 2013 je bilo iz bolnišničnega programa skupno odpuščenih 1.576 oseb (1.540 v letu 2012). V omenjenem obdobju je bolnišnično pomoč poiskalo večje število moških, tako da smo beležili višje število odpustov moških, kot v preteklem obdobju (933 moških, 643 žensk). Povprečna ležalna doba je bila 33.3 dneva. Prikazana ležalna doba ne vključuje neakutne obravnave ter je v primerjavi s preteklimi leti krajša tudi na račun razlike. Sicer imamo v bolnišnici nakazan blag trend zniževanja dolžine hospitalizacije. Tabela 15 prikazuje obravnavo pacientov v dnevnem hospitalu. V letu 2013 je bilo odpuščenih iz dnevnega hospitala 100 oseb (52 moških, 48 žensk). Povprečna doba zdravljenja je bila 25 dni. Štirje pacienti so bili v bolnišnici na zdravljenju več kot 365 dni, trije zaradi shizofrenije, en zaradi trajne blodnjave motnje. V bolnišnici je v letu 2013 umrl en moški. Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO Tabela 14: Hospitalna obravnava M 13 Strokovno poročilo 2013 1000 število pacientovNaslov osi 900 800 700 831 747 878 896 715 721 936 682 900 916 649 614 933 863 876 647 664 643 600 moški 500 ženske 400 300 200 100 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 5: Število moških in ženskih sprejemov v bolnišnično zdravljenje Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO 0 14 Strokovno poročilo 2013 4 NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.1 ODDELKI 4.1.1 Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2 a. Organizacija dela: Splošni ženski psihiatrični S2 oddelek je samostojna organizacijska enota bolnišnice, ki jo sestavljata dve prostorsko in funkcionalno povezani enoti, intenzivna in odprta. Vsaka enota razpolaga z 21 posteljami. Med zaposlenimi poteka stalno usklajevanje in pretok informacij glede organizacije in strokovnosti dela na obeh enotah. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: Tekom leta 2013 (tabela 16) je bilo na oddelek sprejetih 404 bolnic, 7 bolnic je bilo premeščenih z drugih oddelkov naše bolnišnice. Povprečno smo sprejeli 34 bolnic mesečno. Z oddelka je bilo odpuščenih 318 bolnic. Evidentiranih je bilo 84 premestitev na druge oddelke znotraj bolnišnice (psihoterapevtski oddelek, gerontopsihiatrični oddelek in oddelek za zdravljenje odvisnosti) in 16 premestitev v druge bolnišnice. Tri bolnice so bile vključene v dnevno obliko zdravljenja. V letu 2013 smo zabeležili 5% manj sprejemov na oddelek glede na leto 2012. Bolnice so bile sprejete tako na intenzivno kot na odprto enoto, prav tako se jih je z obeh enot odpuščalo. Tabela 16: Število sprejemov, odpustov in premestitev na S2 oddelku v letu 2012 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december SKUPAJ SPREJEMI 41 29 36 33 36 30 37 28 42 31 26 35 404 na S2 0 0 0 2 0 0 3 2 0 2 0 0 7 PREMESTITVE iz S2 na druge oddelke 13 9 8 5 6 8 11 5 4 8 3 4 84 ODPUSTI 23 20 29 28 24 29 24 33 30 26 20 32 318 V letu 2013 so bili posebni varovalni ukrepi izvedeni pri 8 bolnicah, skupno število oviranj pa je bilo 19, kar predstavlja kar dve tretjini manj oviranj kot leto pred tem. Posebni varovalni ukrepi, kot najbolj restriktivna oblika zagotavljanja varnosti in omogočanja zdravljenja, so se izvajali skladno in dosledno s smernicami RSK in določili Zakona o duševnem zdravju. c. Kadrovska zasedba: V letu 2013 so na ženskem splošnem psihiatričnem oddelku delali trije zdravniki specialisti psihiatrije. Stalno je bil na oddelku prisoten tudi zdravnik specializant psihiatrije, obdobno pa dva zdravnika specializanta psihiatrije. Glede na predpisano usposabljanje iz psihiatrije pri specializantih in kadrovske potrebe smo sproti Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE MESEC 15 Strokovno poročilo 2013 d. Oblike terapevtskih aktivnosti: Na oddelku so potekale strukturirane terapevtske dejavnosti v dopoldanskem in popoldanskem času, ki so se izvajale tako na intenzivni kot tudi na odprti enoti. Zdravniške vizite so potekale štirikrat tedensko, enkrat tedensko pa se je vršil sestanek terapevtske skupnosti. Terapevtsko delo je bilo ob sprejemu bolnic večinoma individualno naravnano, pri čemer se je vršila diagnostika in terapija duševnih motenj. Kasneje ob izboljševanju simptomatike so se bolnice vključevale v skupinske terapevtske dejavnosti, ki so bile organizirane v sklopu oddelka. V individualno in skupinsko obravnavo so bili vključeni vsi člani tima, pri čemer so uporabljali znanja s svojih področij delovanja. Psihologinja je sodelovala v diagnostiki duševnih motenj, hkrati pa je izvajala individualno psihoterapevtsko obravnavo izbranih bolnic, pri čemer je uporabljala elemente suportivne, kognitivno vedenjske in družinske psihoterapije. Poleg tega je v letu 2013 kontinuirano enkrat tedensko vodila psihoedukativno skupino, ločeno na intenzivni in odprti enoti. Delovni terapevtki na oddelku sta sodelovali pri individualnih in skupinskih aktivnostih. Vodili sta kognitivno, kreativno, komunikacijsko skupino, poleg pa sta redno izvajali tudi druge aktivacijske aktivnosti (aktivnosti za funkcionalno gibljivost telesa, glasbene aktivnosti, družabne aktivnosti, bralne aktivnosti, aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti, gospodinjske aktivnosti, kulturne aktivnosti,…). V dogovoru z zdravnikom je delovna terapevtka opravila 12 ocenjevanj motoričnih in procesnih spretnosti (AMPS). Tekom celega leta so enkrat tedensko potekale skupine treninga socialnih veščin, ki jih je vodila socialna delavka. Pod vodstvom diplomirane medicinske sestre so enkrat tedensko potekale zdravstveno vzgojne skupine. V letu 2013 je pod vodstvom zdravnika specialista psihiatrije, na oddelku enkrat tedensko kontinuirano na odprti enoti potekala psihodramska skupina. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE prilagajali tudi kadrovsko zasedbo na intenzivni in odprti enoti. Tekom preteklega leta smo tako na našem oddelku izvajali mentorstvo trem specializantom psihiatrije. Na oddelku S2 so bili od januarja do junija 2013 razporejeni dve diplomirani medicinski sestri in diplomirani zdravstvenik, od julija do decembra 2013 pa tri diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstvenik. DMS je bila na oddelku stalno prisotna, ostali dve ali tri pa so bili razporejeni večinoma v dežurno službo. Število zaposlenih zdravstvenih tehnikov brez omejitev, je bilo na bolniškem oddelku tekom preteklega leta 12. V delo sta bila vključena še dva zdravstvena tehnika s časovno omejitvijo 4 ure, zdravstveni tehnik s časovno omejitvijo 6 ur in zdravstveni tehnik s splošnimi omejitvami pri delu. V delo na oddelku sta bili stalno vključeni dve delovni terapevtki, v oddelčnem timu je sodelovala tudi klinična psihologinja. V delo na oddelku se je vključevala tudi socialna delavka, ki pa je bila občasno sočasno razporejena tudi na druge oddelke in vključena v druge aktivnosti, zaradi česar na oddelku ni bila stalno prisotna. Kadrovska zasedba zdravnikov na oddelku je bila tekom leta ob vključevanju zdravnikov specializantov psihiatrije zadovoljiva, zato so bile bolnice deležne kvalitetne in poglobljene obravnave. Kljub temu je zlasti v poletnih mesecih, pa tudi sicer obdobno tekom leta, ob koriščenju letnega dopusta in večjemu številu sprejemov prihajala do izraza kadrovska podhranjenost, saj smo preostali zdravniki opravljali delo v povečanem obsegu, zaradi česar smo bili izpostavljeni povečanim obremenitvam. Podobne zagate so se obdobno pojavljale tudi med zaposlenimi v zdravstveni negi. 16 Strokovno poročilo 2013 e. Delo oddelčnih timov: Na oddelku so dnevno po končani viziti potekali kratki timski sestanki, ki so bili namenjeni diagnostični in terapevtski obravnavi novosprejetih bolnic in aktualni problematiki na oddelku. Redno so potekali sestanki oddelčnega tima, ki smo jih izkoristili za poglobljeno predstavitev bolnic, načrtovanje diagnostike in terapije, dogovorih o ciljih zdravljenja in nadaljevanju obravnave po odpustu iz bolnišnice. Celoten tim je sodeloval pri vključevanju bolnic v program Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, po odpustu iz bolnišnice pa so po predhodno pridobljenem soglasju pri njihovem vodenju sodelovali člani multidisciplinarnega tima, ki izvajajo program Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. f. Drugi dosežki in problemi na oddelku: Iz obrata bolnic na oddelku je razvidna velika intenzivnost dela celotnega terapevtskega tima, saj je obremenitev oddelka z novosprejetimi bolnicami velika, možnosti premestitve na druge oddelke znotraj bolnišnice po izboljšanju njihovega psihičnega stanja pa so omejene. Poleg tega se srečujemo s pestrostjo simptomatike, saj so neredko na oddelek sprejete bolnice s sindromom odvisnosti od alkohola in sindromom demence zaradi pomanjkanja prostora na ustreznih oddelkih v bolnišnici, ki zahtevajo specifičnost obravnave, pri obeh skupinah bolnic pa je tudi večja prisotnost somatskih obolenj. To kaže na maksimalno vključenost in prizadevanja vseh članov tima pri obravnavi bolnic z raznovrstno simptomatiko. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja ženskega splošnega oddelka S2, Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psihiatrije) Splošni psihiatrični oddelek – moški S3 a. Organizacija dela: S3 oddelek predstavljata dve podenoti – sprejemni oddelek (varovani) in odprti oddelek. Enoti sta prostorsko in terapevtsko povezani in pri delu medsebojno usklajeni. Na sprejemnem oddelku je nameščenih 22 postelj, in sicer v dveh štiriposteljnih sobah, eni triposteljni sobi, petih dvoposteljnih in enoposteljni sobi. Na odprtem oddelku imamo 20 postelj. V letu 2013 dodatnih zasilnih postelj nismo uporabljali, ker smo občasno prostorsko stisko reševali s prerazporeditvijo pacientov na druge oddelke bolnišnice oz. z odpuščanjem pacientov, ki so dosegli ustrezno stopnjo remisije bolezni. V letu 2013 sta bila stalno hospitalizirana le dva pacienta (en na sprejemnem, en na odprtem oddelku), ker se njuno zdravstveno stanje ne izboljša tolikanj, da bi ju lahko vključili v izvenhospitalne oblike zdravljenja. Organizacijsko oddelka S3 v letu 2013 sicer nismo spreminjali. Oddelčno osebje je stalno prisotno na sprejemnem oddelku, na odprti enoti pa le v času terapevtskih aktivnosti in ob rednih obdobnih nadzorih. Paciente sprejemamo in odpuščamo tako na zaprtem kot na odprtem oddelku, glede na bolezensko simptomatiko. Delo na oddelku poteka po dogovorjenih strokovnih smernicah, ki se jih drži oddelčni tim v celoti. Dogovorjeni so postopki ob sprejemih, odpustih, diagnostiki, terapiji, aktivnostih v okviru delovne terapije itd. Težimo k temu, da oddelčni tim deluje medsebojno usklajeno, informirano in da se upoštevajo individualne zahteve pri obravnavi posameznega pacienta. b. Kadrovska zasedba: V letu 2013 smo bile na oddelku zaposlene štiri zdravnice psihiatrinje in nekaj mesecev še zdravnik specializant psihiatrije. Redno je na oddelku prisotna oddelčna dipl. med. sestra, razporejeni na naš oddelek pa sta bili še dve dipl. med. sestri, ki pa sta bili vključeni v triizmensko delo. Na oddelek je bilo razporejenih 15 Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.1.2 17 Strokovno poročilo 2013 zdravstvenih tehnikov (po trije v jutranji in popoldanski izmeni, dva v nočni izmeni) ter zdravstveni tehnik, ki je bil zaradi omejitev pri delu razporejen za delo na odprtem oddelku. Redno sta na oddelku tudi delovna terapevta. Težave v preteklem letu so obdobno nastajale pri urejanju socialne problematike pacientov, ker so socialne delavke hkrati pokrivale več oddelkov in je bilo težje vzdrževati kontinuiteto obravnave. Ugotavljamo tudi potrebe po psihologu, ki bi se aktivno vključeval v skupinsko terapijo. Tako kot v preteklih letih so se težave pri organizaciji dela pojavljale predvsem ob nadomeščanju daljših odsotnosti. Kot sem že večkrat poudarila, je neugodna tudi starostna struktura zaposlenih. c. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov Tabela 17: Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov MESEC SPREJEMI PREMESTITVE ODPUSTI 45 39 52 47 54 48 51 54 37 48 50 48 573 iz S3 na druge oddelke 1 0 0 0 2 3 2 0 4 2 2 1 17 9 13 9 19 13 13 21 14 6 15 16 20 168 35 31 39 35 41 40 38 40 29 30 34 32 414 Na oddelku zaradi zaščite pacientov občasno še uporabimo posebne varovalne ukrepe v skladu s kriteriji za izvedbo. V letu 2013 je bilo fizično omejevanih v posteljo 42 pacientov, skupno število oviranj pa je bilo 120. Dnevnih hospitalizacij na S3 oddelku v letu 2013 nismo izvajali. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: V letu 2013 novih dejavnosti nismo uvajali. Tako na sprejemnem kot na odprtem oddelku potekajo dnevne vizite po sobah. Ob vizitah sodelujejo vsi člani tima (psihiatrinja, zdravstveni tehnik, dipl. med. sestra, delovni terapevt, soc. delavka), se pa glede na aktualna dogajanja sprotno prilagajamo. Težimo k temu, da je oddelčni tim v celoti seznanjen s problematiko in postopki obravnave pri posameznem pacientu, poskušamo pa obravnavo individualno prilagoditi. Enkrat tedensko (sprejemni oddelek sreda, odprti oddelek torek) imamo na oddelku sestanek terapevtske skupnosti. Delo na sprejemnem oddelku je pretežno usmerjeno v diagnostiko in zdravljenje manifestno bolnih. Obdobno se srečujemo tudi s somatskimi zapleti, ki zahtevajo intenzivno obravnavo ter tudi izpeljavo somatske diagnostike. Sicer pa je bolezenska simptomatika pri pacientih na sprejemnih oddelkih raznovrstna, večinoma spremljamo komorbidne motnje, ki so diagnostično in terapevtsko zahtevne. Tudi starostna struktura pacientov zahteva dodatne napore – zdravimo paciente od najstniških let do starostnikov. Pogosto se srečujemo z eksistenčno ogroženostjo novosprejetih pacientov, kar še dodatno Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december SKUPAJ na S3 18 Strokovno poročilo 2013 otežuje zdravljenje oz. rehabilitacijske postopke. Terapevtske aktivnosti v sklopu delovne terapije na sprejemnem oddelku planiramo za paciente sprotno, individualno, glede na njihovo zdravstveno stanje. V individualnih obravnavah pacientov psihiatrinje uporabljamo različne terapevtske pristope glede na indikacije oz. naravo motnje. Na sprejemnem oddelku se srečujemo tudi s postopki ob zdravljenju brez privolitve, ki zahtevajo dodaten angažma osebja, zapletov v zvezi s postopki nismo ugotavljali, kaže pa se potreba po dodatni edukaciji v zvezi s pravno-formalnimi postopki. Na odprtem oddelku terapevtski postopki potekajo po strukturiranem urniku. Vizite po sobah so naravnane individualno za posameznega pacienta, poskušamo pa paciente aktivneje vključevati v dejavnosti delovne terapije (gibalno terapijo, fitnes, glasbene ure, kognitivne skupine, kreativne skupine, gospodinjske aktivnosti, produktivne dejavnosti itd.). Enkrat tedensko je na oddelku potekala zdravstveno vzgojna skupina pod vodstvom dipl. med. sestre. Nismo pa uspeli ponovno organizirati skupinskega dela pod vodstvom psihologinje in socialne delavke. e. Delo oddelčnega tima: Uspevamo v težnji, da bi tim deloval kot celota, kar je občasno zaradi intenzitete dela težje izvedljivo. Imamo vsakodnevne sestanke po opravljenih vizitah, na katerih usklajujemo delo in se informiramo o stanju, diagnostičnih in terapevtskih postopkih za posameznega pacienta. Kot problem ostaja pretiran angažma osebja na sprejemnem oddelku in ob tem nepokritost odprtega oddelka, kjer ni neposredno prisotnega osebja. Razširjene sestanke oddelčnega tima imamo 14-dnevno ali pa, ko aktualna problematika to zahteva. f. Drugi dosežki, pomembni za oddelek: Na oddelku se srečujemo z dotrajanostjo materiala oz. bo potrebno razmišljati o adaptacijskih delih. Težave so pri sprotnem vzdrževanju. Še vedno je na sprejemnem oddelku kadilnica neurejena. 4.1.3 Psihoterapevtski oddelek S4 a. Organizacija dela: S4 oddelek je psihoterapevtski oddelek odprtega, mešanega tipa. V oddelčno terapevtsko obravnavo so vključeni hospitalizirani pacienti in pacienti iz programa dnevne hospitalizacije. Dnevna hospitalizacija je oblika zdravljenja, namenjena pacientom, ki ne potrebujejo celodnevne bolnišnične oskrbe, ambulantna obravnava pa je glede na resnost in naravo motnje insuficientna. Služi tudi za preverjanje pacientovega že delno izboljšanega psihičnega stanja v domačem okolju ter dopušča možnost postopnega prilagajanja na zahteve v domačem okolju. Hkrati pa je tudi možnost za utrjevanje naučenih strategij in tehnik za obvladovanje emocionalnih in drugih konfliktnih situacij kot tudi nudi možnost sprotne predelave čustvenih stisk. Pacienti so na oddelek sprejeti direktno ali premeščeni iz drugih oddelkov (predvsem iz SII in SIII oddelka). Vodi se čakalna knjiga. Delo s pacienti na oddelku je integrativno konceptirano in poteka na več nivojih. V pretežni meri je naslonjeno na individualne in skupinske psihoterapevtske metode dela (analitsko usmerjena psihoterapija po Foulksu, kratka dinamska, vedenjsko kognitivna psihoterapija,…) kar je odvisno od zastavljenih terapevtskih ciljev pri posameznem Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE (Poročilo je posredovala vodja oddelka Erika Mitrovič, dr. med., spec. psihiatrije) 19 Strokovno poročilo 2013 pacientu in strokovne izobrazbe terapevtov. Omenjene psihoterapevtske aktivnosti so podprte z medikamentozno terapijo, aktivacijskimi dejavnostmi in učenjem relaksacijskih tehnik. Glede na naravo psihičnega obolenja, strukturiranost pacientov ter sposobnosti psihologičnega razmišljanja, so pacienti razdeljeni v dve skupini, ki sta deležni različne skupinske psihoterapevtske obravnave. Psihoterapevtska obravnava pacientov v prvi skupini je manj zahtevna, večinoma prilagojena psihotični populaciji. Program za obravnavo pacientov v drugi skupini, kateri so večinoma nevrotske motnje in mejna stanja, je zahtevnejši, prav tako je intenzivnejša tudi psihoterapevtska obravnava. Shematska organizacija dela je razvidna na panoju dnevnih aktivnosti, ki je razobešen na vidnem mestu na oddelku, vsak pacient pa dobi tudi napisan program aktivnosti, ki se razlikuje glede na predhodno razvrstitev pacientov. V programu obravnave kriznih intervencij pa je poleg skupinske psihoterapevtske obravnave poudarek na intenzivnejšem individualnem psihoterapevtskem vodenju. Aktivnosti so strukturirane po dnevih in urah. V sklopu terapevtskega programa so tudi vikend dopusti v domačem okolju. V terapevtske dejavnosti je vključen celoten oddelčni tim. Oddelčni terapevtski tim se sestaja redno. Organizirani so vsakodnevni krajši, polurni sestanki, ter razširjeni enourni tedenski sestanki. Cilj sestankov je izmenjava potrebnih informacij o funkcioniranju pacientov v različnih situacijah, seznanjanje ter povratne informacije celotnega tima o pacientu in njegovi simptomatiki, kot tudi sestava individualnega terapevtskega plana ter načrtovanje odpustov. Ob odpustu se paciente ob postavljenih indikacijah lahko vključi v nadaljnjo vodenje v ambulantne psihoterapevtske skupine za odpuščene paciente. c. Kadrovska zasedba: Kadrovska zasedba v letu 2013 je bila sledeča: • Dve psihiatrinji, ki sva vključeni tudi v redno in dopolnilno ambulantno dejavnost. • Dve psihologinji sta vključeni v paru v skupinsko psihoterapijo dvakrat tedensko, v individualno psihoterapevtsko vodenje ter v sam proces diagnostike, kot tudi v ambulantno dejavnost. • Dve DMS, (ena dela skrajšan delovni čas – 6 ur). DMS, ki je strokovni vodja oddelka je hkrati tudi pomočnica glavne medicinske sestre za področje kakovosti in razvoja. Obe DMS sta vključeni v sam skupinski psihoterapevtski proces, imata samostojno skupine s pacienti, izvajata program Pot k dobremu počutju, skupaj z delovno terapevtko vodita skupino za svojce, vključeni sta tudi v ambulantno delo s pacienti (dajanje depo terapije, koterapevtka na ambulantni psihoterapevtski skupini za psihotike – dvakrat mesečno). • Dve delovni terapevtki sta vključeni v aktivacijsko terapijo pacientov – vsaka terapevtka je zadolžena za eno skupino in si medsebojno pokrivata izostanke. Od novembra – z odhodom ene terapevtke na porodniški dopust je program aktivacijske terapije za obe skupini ponovno le na eni terapevtki. Delovna terapevtka na oddelku vodi enkrat tedensko sestanek terapevtske skupnosti (sreda) ter sodeluje v vodenju skupine svojcev (petek – enkrat mesečno), nadzoruje, oz. vodi relaksacijo v dopoldanskem času, v delovni terapiji izvaja aktivacijske dejavnosti. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2013 je bilo na oddelek sprejetih 232 pacientov - 135 direktno in 97 premestitev iz drugih oddelkov (47 iz S2 oddelka in 50 iz S3 oddelka). V program dnevne hospitalizacije je bilo vključenih 63 pacientov, kar je 24% več kot leto prej. Odpuščenih je bilo 229 pacientov. Povprečna ležalna doba na oddelku je bila 37 dni. 20 Strokovno poročilo 2013 d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku se izvaja individualna in skupinska psihoterapija, katere nosilki sta psihiatrinji in psihologinji. Skupinsko psihoterapijo v skupini s prilagojeno skupinsko psihoterapevtsko obravnavo (ena skupina) vodita psihiatrinji, skupinsko psihoterapijo z nevrotsko strukturirano populacijo pa psihologinji. Izvajajo se tudi suportivne in edukacijske skupine s svojci – enkrat mesečno, ki jo vodita DMS ter delovna terapevtka. Program učenja relaksacijskih tehnik vodi delovna terapevtka v dopoldanskem in srednje sestre v popoldanskem času. Bolniki v skupini za nevrotske motnje izvajajo ta program dvakrat dnevno. V sklopu aktivacijske terapije – nosilka oz. koordinatorka sta delovni terapevtki, se izvaja gibalna, likovna, oblikovalna, muziko in biblioterapija ter kognitivne aktivnosti. V okviru sestankov terapevtske skupnosti (enkrat tedensko) so pacienti deležni tudi treninga asertivnosti (pisanje dnevnika, poročanje o športnih in drugih aktivnostih, predstavitve domačega kraja,…). Aktivno kot tudi pasivno sodelovanje na družabnem večeru (enkrat tedensko) je namenjeno razvijanju in učenju socialnih tehnik in veščin. Poudarek učenja socialnih tehnik in veščin je tudi v sklopu skupin s socialno delavko, ki vodi 1x tedensko (petek) veliko skupino in 1x tedensko malo popoldansko skupino. Mesečno je organizirana suportivna in edukacijska skupina za svojce psihotičnih pacientov, ki jo vodi DMS in delovna terapevtka. Intenziviralo se je program dnevnega zdravljenja – v lanskem letu je bilo tako v program vključenih 24% pacientov več kot leto poprej. Nadaljuje se z vključevanjem odpuščenih pacientov v ambulantno skupino s ciljem izboljšati in stabilizirati doseženo remisijo, kar je pomembno za obe skupini pacientov. Tako je organizirana ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za psihotično populacijo, ki jo vodita psihiatrinja in DMS. Skupina se srečuje na 14 dni in traja 45 minut ter ambulantna skupinska psihoterapevtka obravnava za nevrotsko strukturirano populacijo, ki poteka vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, traja 90 minut, ter jo vodita psihiatrinja in psihologinja. Obravnava v tej skupini je omejena na 8-10 srečanj. Skupine so namenjene osebam ob predčasnem zaključku hospitalizacije ali ob nezadostni remisiji s ciljem pomoči pri obvladovanju stresogenih faktorjev v domačem okolju. Lahko pa se vanjo vključuje tudi osebe, ki se zdravijo sicer že ambulantno, a je indicirana intenzivnejša psihoterapevtska obravnava. Pacienti, ki so vključeni v program dnevne hospitalizacije so organizacijsko vodeni skupaj s hospitaliziranimi pacienti po programu, ki je narejen individualno in prilagojen posamezniku, njegovi bolezenski simptomatiki, kot tudi drugim zunanjim dejavnikom. Pacienti, ki so vključeni v program obravnave kriznih intervencij so vključeni v skupinsko psihoterapevtsko obravnavo (glede na osebnostno strukturo oz. indikacije) ter v intenzivnejše individualno psihoterapevtsko vodenje. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE • Socialna delavka, ki je vključena tudi v delo tima na S3 oddelku sodeluje enkrat tedensko v procesu skupinske psihoterapevtske obravnave ter na viziti, ob petkih na veliki skupini vodi interakcijske vaje in trening socialnih veščin, praviloma enkrat tedensko ima tematske skupine. Po potrebi pa se vključuje tudi v individualno delo s pacienti – pomoč pri razreševanju socialne tematike. Izvedlo se je en cikel programa Edukativne delavnice po načelih VKT na temo depresija. • Štiri srednje med. sestre imajo vsakodnevno v popoldanskem času tematske skupine s pacienti oziroma izvajajo aktivacijsko terapijo, v dopoldanskem času, pa se vključujejo tudi v proces skupinske psihoterapije, ter skrbijo za sterilizacijo materiala za potrebe celotne bolnišnice. 21 Strokovno poročilo 2013 e. Delo oddelčnega tima: Na psihoterapevtskem oddelku je delo timsko, strukturirano. Izmenjava informacij je stalna. Vsakodnevni polurni timski sestanki so namenjeni predstavitvi posameznih pacientov, izmenjavi krajših pomembnejših informacij, načrtovanju dela kot tudi razreševanju tekoče problematike. Enkrat tedensko so sestanki, na katerih je prisoten celoten tim daljši, namenjeni poglobljenemu spoznavanju pacientov ter načrtovanju terapevtskega dela, planiranju odpustov. Na njih se prediskutirajo terapevtski cilji za posameznega pacienta, vrši se evalvacija, določi se datum odpusta. Vsak posameznik tako lahko predstavi svoje videnje posameznega pacienta, s čemer je tudi dana možnost širše obravnave pacienta, ki jo načrtuje in vodi psihiater. Natančnejši opis aktivnosti v katere so vključeni posamezni člani oddelčnega tima je bil podan že v predhodnih točkah. Za načrtovano psihoterapevtsko delo s pacienti je bistvenega pomena terapevtova stalnost, vsled česar se terapevti stalno trudimo zagotoviti zadostno kontinuiteto, stalnost vsled česar je potrebno planirane odsotnosti ustrezno načrtovati. (Poročilo je posredovala vodja oddelka Danica Menard, dr. med., spec. psihiatrije) Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1 a. Organizacija dela: Oddelek razpolaga s 30 posteljami. Je odprt, po spolu mešan. Štiri postelje v moški in dve postelji v ženski sprejemni sobi, so namenjene novosprejetim bolnikom z odtegnitvenimi krizami, drugimi duševnimi in telesnimi zdravstvenimi zapleti odvisnosti. Na oddelku L1 se zdravijo odvisni od alkohola in sedativov, izjemoma odvisni od ilegalnih drog, ki po opustitvi ilegalnih drog razvijejo odvisnost od alkohola. Fizično oviranje se uporabi le izjemoma, v preteklem letu ni bilo potrebno. Vzporedno s hospitaliziranimi, zdravimo še nekaj bolnikov v dnevni obliki. Del bolnikov je sprejetih preko ambulante za zdravljenje odvisnosti, velik je del nenaročenih nujnih sprejemov zaradi nujnih stanj, poraslo je število premestitev z drugih oddelkov PBI. Po sanaciji odtegnitvenih stanj in izboljšanju zdravstvenih zapletov odvisnosti, bolnike vključimo v skupinsko zdravljenje. Manjši del bolnikov, ki jih za intenzivno zdravljenje ni mogoče motivirati, je odpuščenih po ureditvi nujnih stanj v enem do dveh tednih. Psiho in socioterapevtsko delo na oddelku, poteka praviloma v 4. skupinah s po dvema terapevtoma. Zaradi odsotnosti terapevtke zaradi porod. dopusta od septembra 2013 teče delo začasno v 3. skupinah. Skupinska terapija odvisnosti poteka vse delovne dni v tednu. En dan v tednu se izvajajo edukativna predavanja in skupinska terapija za zdravljence in sodelujoče svojce. Od marca letos smo te aktivnosti s četrtka prenesli na ponedeljek v interesu izboljšati sodelovanje svojcev. Ob sredah smo terapevtske aktivnosti organizirali po več vzporednih dejavnostih, usmerjenih na potrebe posameznih bolnikov. Potekajo edukacijsko motivacijska skupina, trening socialnih veščin, progresivna mišična relaksacija, glasbena terapija, fitnes vadba. V popoldanskem času se udeležujejo ustvarjalnih delavnic, gibalne terapije, bralnih ur, edukativnih ur s srednjo med. sestro s tematiko bolezni odvisnosti, zdravega življenjskega stila, nekajenja, higiene. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.1.4 22 Strokovno poročilo 2013 Diplomirane med. sestre izvajajo program Pot k dobremu počutju in Pravilna in varna raba zdravil. V popoldanskem času zdravljenci tudi pišejo poročila o delu skupine, terapevtske naloge, predstavitve bolezni. Udeležujejo se tudi rekreativnih in družabnih aktivnosti. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2013 smo na oddelek L1 sprejeli 196 (lani 206) bolnikov, 163 moških in 30 žensk. Odpustili smo 188 (lani 212 ) bolnikov. V skupinsko zdravljenje odvisnosti je bilo vključenih 147 (lani188) bolnikov, od teh 86 (lani 122) prvič in 64 (lani 66) ponovno. 40 (lani 37) bolnikov je bilo premeščenih k nam z drugih oddelkov v PBI. Na dnevnem zdravljenju je bilo 29 (lani 30) bolnikov. Vzporedno teče na oddelku L1 ambulantna dejavnost. Ob ponedeljkih potekajo individualni pregledi, diagnostika, motivacijski postopki, terapevtska obravnava komorbidnih motenj po zdravljenju odvisnosti, obravnava recidivov. Ambulantne preglede sva izvajali J. Milič, dr. med. tri, A. Erznožnik Lazar en ponedeljek mesečno. Zaradi obilice hospitalnega in ambulantnega dela, skrbi za kakovost storitev, stopnjevanja zunanjih kontrol, zahtevnosti bolnikov, se večajo predvsem obremenitve zdravnic v naši dejavnosti. c. Kadrovska zasedba: Na oddelku dela pet zdravstvenih tehtnic, ki izvajajo 24-urno zdravstveno nego. Kot skupinski terapevti so zaposleni; dva socialna delavca, dve diplomirani med. sestri, dva psihologa, andragoginja in delovna terapevtka. Terapevtski pari so oblikovani z upoštevanjem različne osnovne izobrazbe in delovnih izkušenj. 1. skupino so vodile soc. delavka T. Mesec in andragoginja S. Čuk, DMS A. Gruden, 2. Skupino DMS A. Ferfolja in del. terapevtka S. Pisk, 3. skupino klin. psihologinja mag.N. Podobnik in soc. del. B. Krivec, 4. skupino DMS A. Gruden in klinični psiholog dr. R. Podkrajšek. Od septembra 2013 je zaradi porod. dopusta odsotna psihologinja. Delo od takrat poteka v 3 skupinah. Psiholog dr. R Podkrajšek je zadolžen za diagnostiko hospitalnih in amb. bolnikov, dve amb. skupini, sodelovanje na sestankih tima ter pripravo metodologije za evaluacijo našega dela. Po vrnitvi mag. N. Podobnik načrtujemo ponovno oblikovanje Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Vsako drugo sredo poteka skupina za obravnavo recidiva (terapevta: dr. R. Podkrajšek in Basile D.) Vsako sredo poteka ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti, (terapevta: dr. R. Podkrajšek in Basile D). Ob četrtkih poteka ambulantna skupina za zdravljenje SOA. (terapevta: J. Milič in D. Basile). V okvir ambulantne dejavnosti sodijo tudi skupine odpuščenih bolnikov, ki pridejo na kontrolo štirikrat, v prvem letu po odpustu. Na novo je bila uvedena ambulantna dejavnost sistemske družinske terapije, (terapevta: J. Milič in S. Čuk). Zdravnika J. Milič in V. Miloševič, sta uvedla ambulantno psihodramsko skupino za bolnike zdravljene za SOA. Izvajali smo tudi ambulanto za voznike po prekršku vožnje pod vplivom alkohola. 23 Strokovno poročilo 2013 štirih skupin, vključitev obeh psihologov tudi v hospitalne skupine. Potrebno je dodatno postdiplomsko izobraževanje terapevtov iz medicine odvisnosti, ki je bilo načrtovano, a je zaradi premalo prijavljenih kandidatov, tudi letos odpadlo. Zdravnici sva vključeni v delo na oddelku in v ambulanti. Ob odsotnostih zaradi dopusta, izobraževanja ali bolezni bi potrebovali pomoč še enega zdravnika. V letu 2013 je bila tri mesece in pol vključena v naše delo specializantka psihiatrije. Zaradi zdravstvenih težav je vodja oddelka v zadnjem letu in pol delala v SDČ po 6 ur dnevno. Načrtujejo predajo vodstva oddelka mlajšemu kolegu. e. Delo oddelčnega tima: Oddelčni tim ima redne enkrat tedenske sestanke, sicer se odvijajo medsebojne konzultacije in načrtovanje dela tudi sproti, vsakodnevno. Dvakrat mesečno poteka supervizija za terapevski tim. 2. in 4. petek v mesecu jo vodi dr. M. Cerar Lotrič. (Poročilo je posredovala vodja oddelka Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.5 Gerontopsihiatrični oddelek L2 a. Organizacija dela: Gerontopsihiatrični oddelek razpolaga s 34 posteljami. Razdeljen je na dve podenoti: varovana s 17 posteljami in odprta s 17 posteljami, ki sta med seboj povezani prostorsko ter funkcionalno. Oddelek je po spolu mešanega tipa. Na varovani enoti se zagotavlja stalno prisotnost članov terapevtskega tima, na odprti enoti pa le v času izvajanja terapevtskih aktivnosti in ob obdobnih rednih nadzorih.. b. Število sprejetih, odpuščenih in premeščenih bolnikov: V letu 2013 je bilo direktno na oddelek sprejetih 233 bolnikov, iz drugih oddelkov bolnišnice pa premeščenih 37 bolnikov. Na druge oddelke bolnišnice smo premestili 7 bolnikov. V domačo oskrbo smo odpustili 134 bolnikov, v DSO pa 94 bolnikov. 25 bolnikov je bilo napotenih v druge bolnišnice. Potrebe po prostih posteljah na oddelku so se tekom leta spreminjale. V Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Terapevtska dejavnost poteka v skladu z veljavno doktrino za zdravljenje odvisnosti. Izvaja se skupinska socio in psihoterapija bolezni odvisnosti in komorbidnih duševnih motenj. V primerih komorbidnih duševnih motenj, je potrebna dodatna individualna diagnostična in terapevtska obravnava (zdravnik). Večina bolnikov potrebuje intenzivno zdravstveno oskrbo, zaradi odtegnitvenih stanj in vzporednih ali posledičnih telesnih bolezni. Potrebno je delo z družino in drugimi pomembnimi bližnjimi, ki sodelujejo v terapevtskem programu (enkrat tedensko). Sodelujemo s socialnimi službami izven PBI, delovnimi organizacijami, klubi zdravljenih alkoholikov,… V zadnjem letu so se na oddelku nadaljevale edukativne delavnice za izbrane bolnike¸ Pot k dobremu počutju, Varna in pravilna raba zdravil. Enkrat tedensko poteka trening socialnih veščin in trening progresivne mišične relaksacije, glasbena terapija, gibalna terapija in ustvarjalne delavnice. Večina bolnikov je skupinsko psihološko pregledanih, bolniki s komorbidnimi motnjami tudi individualno. Edukativna predavanja za zdravljence in svojce so porazdeljena na več članov tima (J. Milič, N. Podobnik, T. Mesec, S. Čuk, A. Ferfolja, S. Pisk, B. Krivec, dr. R. Podkrajšek) 24 Strokovno poročilo 2013 obdobjih prezasedenosti so bili gerontopsihiatrični bolniki povečini sprejeti na L3 intenzivni oddelek in na S2 intenzivni oddelek. V primerjavi s preteklostjo smo hitreje odpuščali bolnike predvidene za domsko varstvo zaradi porasta prostih kapacitet v socialnih ustanovah. Uporaba posebnih varovalnih ukrepov je na gerontopsihiatričnem oddelku redna strokovna praksa za preprečevanje možnih padcev in posledičnih poškodb pri bolnikih, ki so rizični za padec iz različnih razlogov, pri izraziteje nemirnih in agitiranih bolnikih ter pri bolnikih, pri katerih se izvajajo določene medicinsko tehnične intervencije npr. parenteralna aplikacija tekočin ali zdravil. Preko dneva, v jutranjih urah in večernih urah se posebni varovalni ukrepi izvajajo v fotelju, preko noči pa v posteljo. Število PVU v postelji je pomembno zmanjšano od pridobitve negovalnih postelj dalje. Pogostost posebnih varovalnih ukrepov poskušamo omejevati z zagotavljanjem stalne prisotnosti zaposlenega v dnevnem prostoru varovane enote, ko dinamika in narava dela na oddelku to dopušča. Podatke o deležu bolnikov s posebnim varovalnim ukrepom in številu padcev natančno spremljata strokovni skupini za spremljanje kazalnikov kakovosti in skrb za varstvo v zdravstveni negi. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na obeh enotah oddelka so potekale utečene in med seboj povezane terapevtske aktivnosti. Na varovani enoti so se trikrat tedensko izvajale skupinske vizite, ki jih je vodil zdravnik psihiater ob rednem sodelovanju medicinskih sester, občasno tudi delovne terapevtke in socialne delavke. Ostala dva dni v tednu je bil poudarek na individualni obravnavi bolnikov. Pri bolnikih na varovani enoti je bila poleg psihiatrične simptomatike pogostokrat aktualna tudi somatska problematika. Na oddelek je dvakrat tedensko prihajal internist. Na odprti enoti so se vizite izvajale prav tako trikrat tedensko, v večjem deležu po sobah. Podobno sta bila ostala dva dneva namenjena individualni obravnavi bolnikov in oddelčnim timskim sestankom. Na vizitah in individualnih obravnavah so se načrtovale diagnostične, terapevtske in aktivacijske aktivnosti ter naredile ocene potreb po vključevanju socialne delavke za različna področja dejavnosti: vzpostavljanje stikov s svojci bolnikov in drugimi pomembnimi osebami v njihovi socialni mreži, urejanje namestitev v institucije in drugo. Na odprti enoti so redno potekale raznovrstne skupinske terapevtske dejavnosti, katere je vodila delovna terapevtka, izmenično pa sta se enkrat tedensko vključevali tudi diplomirana medicinska sestra in socialna delavka. V skupinske terapevtske dejavnosti na odprti enoti se je glede na kognitivne ter telesne zmogljivosti vključevalo tudi bolnike iz varovane enote. Občasno se na oddelku z izbranimi bolniki izvaja terapija s psom. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE c. Kadrovska zasedba: V letu 2013 je prvo polovico leta na oddelku delala zdravnica specialistka psihiatrije, poleg nje pa v januarju in februarju še zdravnik na dodatnem usposabljanju iz psihiatrije, od marca in do konec meseca maja pa zdravnica specializantka iz psihiatrije. Meseca junija, julija, avgusta in del septembra je na oddelku deloval en specialist psihiatrije (čas koriščenja rednih dopustov). V preostanku leta sta delovala dva zdravnika specialista psihiatrije. Z oktobrom je specializantka psihiatrije na odprti enoti oddelka začela kroženje v sklopu specializacije. Na oddelku je redno delovala diplomirana medicinska sestra, druga diplomirana medicinska sestra je bila razporejena v triizmensko dežurno službo. Srednje medicinske sestre so bile razporejene v tri delovne izmene in sicer po tri dopoldan, tri popoldan in dva ponoči. Skupno jih je bilo v delo na oddelku razporejenih štirinajst, od tega ena z omejitvami in ena s skrajšanim delovnim časom. V delo na oddelku sta bili vključeni dve delovni terapevtki, v času dopustov ena delovna terapevtka. Na oddelku je delovala socialna delavka s skrajšanim delovnim časom. 25 Strokovno poročilo 2013 e. Delo oddelčnih timov: V oddelčnem timu so potekala vsakodnevna dogovarjanja in izmenjava informacij, ki so vezane na diagnostično in terapevtsko obravnavo bolnikov. V kolikor je dinamika dela na oddelku dopuščala, smo imeli enkrat tedensko sestanke oddelčnega tima, ki so bili namenjeni poglobljenemu spoznavanju bolnikov, diagnostičnim in terapevtskim načrtom, urejanju odpustov. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: V letu 2013 so bili na obisku predstavniki varuha človekovih pravic, ob čemer so se vnovič odpirala vprašanja o primernosti vsebine Zakona o duševnem zdravju za gerontopsihiatrične bolnike. Nespremenjeno smo se soočali s problemom pomanjkanja osebja v času bolniških odsotnosti in v obdobjih povečane intenzitete dela, ki jo pogojuje delež nepokretnih in od stalne pomoči pri temeljnih življenjskih aktivnostih odvisnih bolnikov ter delež bolnikov v akutnem somatskem poslabšanju. Pri zaposlenih v zdravstveni negi smo se zavedali visokega tveganja za trajne okvare lokomotornega aparata. Glede na dane možnosti se je v preventivne namene organiziralo strokovno srečanje, ki ga je vodil zdravnik specialist medicine dela. Sprejet je bil tudi predlog, da se zdravstveni tehniki na oddelku zamenjajo na dve leti. (Poročilo je posredovala vodja oddelka Marinka Rudolf, dr. med., spec. psihiatrije) Splošni psihiatrični oddelek L3 a. Organizacija dela: Splošni psihiatrični oddelek je moški oddelek, ki se deli na varovano enoto z 22 posteljami in odprto enoto, ki razpolaga z 11 posteljami in je namenjen neakutni bolnišnični obravnavi. Sobe so na obeh enotah dve, tri ali štiri-posteljne. Obe enoti sta med seboj prostorsko povezani, na obeh enotah potekajo enaki medicinski, terapevtski in negovalni ukrepi. S timskim pristopom na oddelku smo izvajali celostno oskrbo pacientov, ki so sila heterogena skupina, tako po starosti, kakor tudi po diagnostičnih skupinah. Na varovano enoto so sprejeti pacienti, ki se s hospitalizacijo strinjajo ali ne oz. pacienti, ki zaradi narave bolezni (demence) ne zmorejo podati pisne privolitve o zdravljenju v hospitalu. V kolikor je stiska s prostorom na gerontopsihiatričnem oddelku, zdravimo paciente iz sklopa demence in so kasneje vključeni v neakutno obravnavo do ureditve bivanja v socialno varstvenih domovih. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2013 je bilo na oddelek sprejetih 161 pacientov, z drugih oddelkov je bilo premeščenih 78, na druge oddelke v bolnišnici smo premestili 13 pacientov. S splošnega psihiatričnega oddelka smo odpustili 225 pacientov. Dnevnih oblik zdravljenja v letošnjem letu nismo imeli. Tekom lanskega leta je bilo 14 pacientov fizično omejevanih v posteljo 104-krat. c. Kadrovska zasedba: Oddelčni tim so v lanskem letu sestavljali: Dva zdravnika specialista ter trije specializanti, ki so bili razporejeni na oddelek za določeno obdobje, dve delovni terapevtki, socialna delavka, oddelčna medicinska sestra, diplomiran zdravstvenik. Kontinuirano zdravstveno nego je večji del leta zagotavljalo 9 do 10 SMS/ZT. V dopoldansko delovno izmeno sta bili večinoma razporejeni dve SMS/ZT. V popoldansko izmeno sta bili vedno razporejeni dve SMS/ZT, v nočno delovno Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.1.6 26 Strokovno poročilo 2013 d. Oblike terapevtske dejavnosti: Štirikrat tedensko so potekale na oddelku vizite po sobah, katerim so prisostvovali vsi člani tima. Enkrat tedensko so pacienti sodelovali na sestanku terapevtske skupnosti. Enkrat tedensko so potekale pogovorne skupine, ki jih je vodila diplomirana medicinska sestra in so potekale v popoldanskem času od 15.00-15.45. Teme so vsebovale edukacijske in informacijske vsebine, nekatere vsebine pa so predlagali tudi pacienti sami. Delo je večinoma potekalo v skupini, nekateri pa so potrebovali tudi individualno obravnavo. Aktivnosti delovne terapije sta izvajali dve diplomirani delovni terapevtki, ena je zaposlena za polni delovni čas, druga pa dela skrajšani delovni čas (6 ur). V program delovne terapije smo skušali zajeti večino pacientov, razen tistih, ki zaradi narave bolezni niso bili sposobni sodelovati. Pacienti so bili razdeljeni v dve skupini, glede na njihove možnosti za sodelovanje. Aktivnosti delovne terapije so potekale skupinsko ali individualno, odvisno od vrste, namena aktivnosti ter stopnje zahtevnosti. Skupinske aktivnosti: jutranje telovadbe, kreativne aktivnosti, aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti, gibalne aktivnosti, tematske pogovorne skupine, sestanek terapevtske skupnosti, aktivnosti v bivalnem okolju (delo na vrtu), aktivnosti po dogovoru: branje, krajši, daljši sprehodi,… Delovno-terapevtske aktivnosti so potekale v prostorih delovne terapije, kot tudi na oddelku ter na terapevtskem vrtu. Občasno so potekale aktivnosti tudi zunaj bolnišničnega okolja (sprehodi, ogledi likovnih in drugih razstav v mestu, ogled akvarija M in Antonijevega rova, izleti,…). S 1. novembrom se je v delovni terapiji organiziral popoldanski program delovnoterapevtskih aktivnosti, ki je namenjen pacientom odprtega oddelka. Program je potekal od ponedeljka do četrtka od 13.45-17.00. Socialna delavka je bila dvakrat tedensko vključena v skupinsko delo na oddelku, hkrati pa je vodila skupino v ponedeljek od 15.00-15.45. Skupina je na oddelku zaživela šele z mesecem majem zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov. Število udeležencev na skupino se je gibalo med 4-5 pacienti. Obravnavali so vsebine, ki so se nanašale na urejanje socialnih pomoči, namestitve v socialne ustanove, kakor tudi edukacijske vsebine. V lanskem letu smo 17 hospitaliziranim pacientom uredili namestitev v domove starejših občanov oziroma v specialne zavode. V neakutno obravnavo smo v lanskem letu vključili 26 hospitaliziranih pacientov, kar je ob koncu leta znašalo 1.788 dni neakutne obravnave. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE izmeno je bila razporejena oddelčna SMS in ZT, največkrat zdravstveni tehnik iz S3 oddelka, zaradi zagotavljanja treh moških v bolnišnici v času nočne izmene. Kontinuiteto dela na oddelku se je zaradi številnih bolniških odsotnosti zagotavljalo predvsem s prerazporejanjem kadra iz drugih oddelkov, prerazporejanjem kadra v dvojno izmeno, prekinjanjem prostih dni, nekajkrat pa tudi tako, da je bila v dopoldansko izmeno razporejena SMS/ZT. Na oddelku je potekalo klinično usposabljanje študentov 3. letnika rednega in izrednega diplomskega študija zdravstvene nege. Delo s študenti je potekalo po ustaljeni praksi iz prejšnjih let. Klinično usposabljanje je bilo ocenjeno kot uspešno. V mesecu decembru je potekalo praktično usposabljanje dijakov SGLŠ Postojna – oddelek za zdravstvo. Glede na to, da se na oddelku zdravi heterogena skupina pacientov, ki trpijo zaradi kronificiranih oblik psihoze, dolgotrajnih razpoloženjskih motenj do organskih stanj in pacientov z izraženim sindromom demence, je bilo delo v zdravstveni negi zahtevno, tako da ga brez pomoči drugih profilov zdravstvenih delavcev ne bi zmogli. Srednje medicinske sestre oziroma zdravstveni tehniki so izpostavili problem prerazporejanja osebja z drugih oddelkov, saj niso redno vključeni v kontinuirano delo na oddelku. 27 Strokovno poročilo 2013 Po odpustu iz bolnišnice smo 7 pacientov vključili v psihiatrično zdravljenje v skupnosti. V kolikor je proces zdravljenja zahteval dodaten psihološki pregled, smo se o tem dogovarjali sproti, saj v sestavo tima psiholog ni vključen. e. Delo oddelčnega tima: Kratki timski sestanki so potekali vsakodnevno po viziti, ko smo se sproti dogovarjali in posredovali pridobljene informacije vezane na diagnostično in terapevtsko obravnavo pacientov. Dnevno smo obravnavali aktualno problematiko na oddelku. Daljši sestanki oddelčnega tima, ko je problematika zahtevala natančnejšo obravnavo oziroma ko smo uvajali spremembe, so bili organizirani štirikrat. Število udeležencev in tematika je razvidna iz zapisnika v za to namenjenem zvezku. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Oddelek je glede na intenziteto dela kadrovsko podhranjen. Vse odsotnosti se pokrivajo z zunanjimi člani, kar se odraža v preobremenjenosti osebja, ki je razporejeno na oddelku. »Gašenje« izpadov SMS, ki imajo omejitve oziroma skrajšan delovni čas, se je izkazal kot neučinkovita rešitev. Oprema na oddelku je dotrajana, tako da je nujno potrebno nabaviti nove fotelje in stole v jedilnici. V bolniških sobah pa je potrebno nabaviti stole, katerih število je povsem nezadostno. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE (Poročilo je posredovala vodja oddelka Patricija Logar, dr. med., spec. psihiatrije) 28 Strokovno poročilo 2013 4.2 IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST 4.2.1 Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija a. Psihiatrični dispanzer Idrija: V okviru Psihiatričnega dispanzerja Idrija sta organizirani ambulantna psihiatrična in ambulantna psihološka dejavnost, v kateri se izvajajo psihiatrični in psihološki pregledi, diagnostika, suportivna in analitska psihoterapevtska obravnava, motivacijski intervjuji in postopki, individualna kognitivno vedenjska terapija, skupinska dinamska in analitska psihoterapevtska obravnava, individualno učenje relaksacijskih tehnik, individualna socioterapevtska obravnava, trening učenja socialnih veščin, tečaji avtogenega treninga ter vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava. V lanskem letu se je pri delu s pacienti pričelo uporabljati tudi sistemsko družinsko psihoterapijo ter psihodramo. Občasno se v delo vključuje tudi socialna delavka (individualne napotitve, izvedba delavnic po načelih VKT za depresivne paciente). Tečaji avtogenega treninga potekajo, v kolikor je prijavljeno zadostno število udeležencev (10–12) – lani se je izvedel en cikel. Prav tako se je organiziral cikel Vedenjsko kognitivna skupinska obravnava anksioznih motenj. b. Splošna psihiatrična ambulanta: V delo je bilo vključenih 9 specialistov psihiatrije, administratorka, DMS (aplikacija depo terapije) in socialna delavka po dogovoru. V letu 2013 je bilo 2.913 psihiatričnih obravnav, od tega 124 prvič. Večino depo aplikacij se izvede v ambulanti (v lanskem letu je bilo 152 aplikacij), izjemoma, pa tudi po predhodnih dogovorih, na posameznih oddelkih ali zaradi specifike aplikacije depo preparata ali specifičnosti pacienta. d. Psihiatrična ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe: Sem sodijo pregledi in obravnave pacientov, ki so bili napoteni v našo bolnišnico bodisi za sprejem, pa hospitalizacija ni bila indicirana, bodisi da je bil pacient napoten na nujni psihiatrični pregled. Takih obravnav je bilo 232. Nosilec dejavnosti je dežurni zdravnik. e. Gerontopsihiatrična ambulanta: V tej ambulanti dela specialist in administratorka. V letu 2013 je bilo narejenih 259 obravnav (46 prvič). f. Epileptološka ambulanta: Nosilec dejavnosti je psihiater in administratorka. Opravljenih je bilo 263 obravnav, od tega 50 prvih. g. EEG laboratorij: Nosilca dejavnosti sta psihiater in asistentka za EEG. V okviru EEG laboratorija je bilo obravnavanih 381 oseb, od tega 99 ambulantnih (zunanjih) pacientov. h. Alkohološka ambulantna dejavnost: V okvir te dejavnosti je zajeta skupinska socio in psihoterapevtska ambulantna obravnava, v katero je vključen celoten oddelčni tim (z izjemo srednjih sester) ter individualna obravnava pacientov z boleznimi odvisnosti, ki jo izvajata obe specialistki. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE c. Urgentna psihiatrična ambulanta: Sem sodijo kontrolne individualne obravnave pacientov po predhodnem dogovoru s posameznimi psihiatri, ki imajo pacienta že v obravnavi, zaradi psihičnega poslabšanja oz. preprečitve hujšega poslabšanja. Nosilci teh storitev so vsi psihiatri. Teh obravnav je bilo 464, od tega 73 prvih. 29 Strokovno poročilo 2013 i. Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola Nosilki dejavnosti sta psihiatrinji. V letu 2013 je bilo opravljenih 326 obravnav (81 prvih). • Ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti skupaj s svojci • Ambulantna skupina za obravnavo recidiva V okviru skupinskih dejavnosti je bilo opravljenih 1.044 obravnav. j. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Postojni: Nosilki tamkajšnje dejavnosti sta psihiatrinji: A. Gorjanc Vitez, ki je imela po štiri ambulante mesečno, ter A. Fabič – štiri ambulante mesečno. A. Gorjanc Vitez ima tudi enkrat tedensko skupinsko analitsko psihoterapevtsko obravnavo. V ambulanti A. Gorjanc Vitez je bilo narejenih 1.265 obravnav (204 prvih). V ambulanti A. Fabič pa je bilo 456 (57 prvih). k. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Logatcu: Prva dva meseca je bila nosilka dejavnosti psihiatrinja, od 1.3.2013 dalje pa je bil ob administratorki nosilec dejavnosti psihiater. Dejavnost poteka dvakrat mesečno. Pričel pa je tudi s skupinsko psihoterapevtsko dejavnostjo – enkrat mesečno. Narejenih je bilo 270 pregledov, od tega 38 prvih. m. Ambulantne skupinske psihoterapevtske obravnave: Organizirano je pet redno potekajočih ambulantnih skupinskih psihoterapevtskih obravnav, in sicer: • ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti skupaj s svojci, • ambulantna skupina za obravnavo recidiva, • ambulantna psihoterapevtska skupina za psihoze, • ambulantna psihoterapevtska skupina za nevroze, • analitska psihoterapevtska skupina (v Postojni) ter • vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj, • tečaji avtogenih treningov, • sistemska družinska psihoterapija. Nosilci so terapevti in koterapevti, ki so vključeni tudi v delo na matičnih oddelkih. n. Socialna služba: V ambulantno psihiatrično dejavnost se jo vključuje, v kolikor pacient potrebuje svetovanje oz. storitve s področja, ki jih pokrivajo socialni delavci. Vključene pa so bile tudi v program izvajanja Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. o. Alkohološka ambulanta za voznike: Ambulanta je samoplačniška. V njej se je pregledalo 32 voznikov. p. Ambulantna psihološka dejavnost: Delo psiholoških ambulant bo podrobneje podano v poročilu s strani vodje psihološke službe. q. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: Poročilo bo podano s strani vodje tega programa. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE l. Splošna psihiatrična ambulanta Izola: Nosilka je psihiatrinja, ki je vključena tudi v izvajanje programa skupnostno psihiatrično zdravljenje. V delo se vključuje tudi DMS, ki je prav tako vključena v izvajanje programa PZS. Opravljenih je bilo 618 obravnav, od tega 118 prvih. 30 Strokovno poročilo 2013 Tabela 18: Pregled ambulantno opravljenih storitev, izraženih z doseženim številom točk Št. točk v letu 2010 2011 2012 2013 Splošna psihiatrična amb. 38.839 37.935 38.311 37.586 Urgentna psih. amb. 8.119 9.475 5.057 6.431 Psih. amb. izven PBI - PA Postojna dr. Vitez dr. Fabič - PA Logatec - PA Izola PA v času dežurstva Epileptološka amb. EEG laboratorij Gerontopsihiatrična amb. Alkohološka ambulanta - skupinska obravnava - individualna obravnava Amb. psihoterap. skupine (v okviru S4 oddelka) Psihološka služba - v PBI - izven PBI Amb. PZS 4.658 4.589 1.398 12.611 7.422 5.037 3.112 2.010 3.760 1.869 3.478 16.723 7.020 3.379 13.001 1.974 3.321 1.707 3.596 1.412 4.761 1.783 3.597 1.811 4.603 1.430 4.068 18.824 5.218 17.585 5.100 18.787 4.872 3.782 19.524 6.168 2.987 21.050 20.395 25.860 19.886 26.440 9417 23.510 34.430 9.110 V letu 2013 je bilo v specialistični ambulantni dejavnosti doseženih 189.753 obračunskih točk. Plan, odobren s strani ZZZS, je bil 199.135 točk, kar predstavlja 95% realizacijo. (Poročilo je podala vodja izvenbolnišnične dejavnosti Danica Menard, dr. med., spec. psihiatrije) 4.2.2 Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2013 Ekipa PZS je v letu 2013 v sklopu samostojne službe za zunaj bolnišnično dejavnost v PBI, vodila in opravljala 3 projekte: 1. Primeri v PZS-spremljanje pacientov v programu-v letu 2013 je bilo predvidenih 104 pacientov za obračun, sredi poletja 2013 smo dobili odobrenih še dodatnih 60 primerov-24 pacientov-hospitalna dejavnost-skupaj za PZS 140 pacientov 2. Projekt MZ- Na podlagi razpisa s strani Ministrstva za zdravje-v juliju 2013 odobren projekt z naslovom: Obisk psihiatra na domu, s ciljem zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju kot krepitev duševnega zdravja in integracije v skupnosti, v skupni vrednosti 9.740,00 Eur, ki ga v paru izvaja K. Tubić, dr. med., spec. psih. 3. Ambulanta PZS-spremljanje pacientov v ambulanti dejavnosti- odobrene dodatne ambulantne točke, ki jih je ZZZS priznala za leto 2013. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Nadaljuje se z vnašanjem dodatnih terapevtskih metod pri delu s pacienti, kar bogati našo ponudbo ambulantnih psihiatričnih storitev. V lanskem letu se je tako pričelo uporabljati sistemsko družinsko psihoterapevtsko metodo ter psihodramo pri delu v ambulanti za zdravljenje odvisnosti. 31 Strokovno poročilo 2013 V timu PZS, delujejo: K. Tubić, dr. med., spec. psih., S. Bolčič, dipl. med. sestra, S. Gnezda, dipl. med. sestra, D. Peternel, dipl. del. ter. ter mag. K. Š. Mažgon, univ. dipl. soc. del. Klinični psihologinji V. Rupnik in M. Martinčič sodelujeta v timu PZS kot konzultantki ter pomagata pri ambulantnih pregledih pacientom, ki to potrebujejo. Tabela 19: Realizacija programov PZS AMB PZS PROJEKT MZ Št. pacientov 171 28 64 Obiski-povp. mesečno 128 5 8 Obiski 2013 1539 58 95 REALIZACIJA OBRAČUN 140 PACIENTOV 5.550 T 3.550 T 9.100 T 1692 OBISKOV Realizacija programa PZS v letu 2013 V letu 2013 smo v okviru programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja, ki ga izvaja psihiatrična bolnišnica Idrija: • spremljali 171 primerov (86 m, 85 ž), • skupaj je bilo opravljenih 1.539 obiskov na domu za vse vodene paciente (171 p.) v letu 2013, povprečno 9 obiskov na vodenega pacienta. • obračunali 140 primerov (69 m, 71 ž) Področje: Nova Gorica, Ajdovščina: 16 ž, 15 ž: skupaj 31 pacientov Področje: Idrija, Tolmin, Bovec: 9 ž, 5 m: skupaj 14 pacientov Področje: Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica: 11 ž, 7 m: skupaj 18 pacientov Področje: Sežana, Kras: 10 ž, 7 m: skupaj 17 pacientov Področje: obala: 25 ž, 35 m: skupaj 60 pacientov Hospitalizacije v PZS v 2013: Vodeni pacienti (171 P.): • hospitaliziranih 26 pacientov (15,20 % vseh vodenih). (10 Ž in 16 M) Skupaj beležimo 39 hospitalizacij (16H-ž in 23H-m) ter skupaj 1.452 hospitalnih dni (na 39 hospitalizacij) • Povprečno 1,5 hospitalizacije na hospitalizirane paciente (26 p.) Dnevi hospitalizacij v času PZS: • skupaj je bilo 1.452 hospitalnih dni • kar pomeni povprečno 37,23 dni na hospitalizacijo Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Povprečno smo mesečno opravili 141 obiskov na domu, 35 obiskov tedensko, 7 obiskov dnevno. V sklopu organizacije ekipe PZS ter obremenitve ekipe, smo opravili po opravljenih storitvah, delo za dve terenski ekipi. Da je delo potekalo nemoteno in kvalitetno, smo primere sicer največkrat obiskali v paru, kasneje pa tudi samostojno, zaradi razbremenitve ekipe. Za nemoteno delo ekipe ter za povečan obseg dela, bi potrebovali še eno službeno vozilo ter dva strokovnjaka (dms in zdravnika). 32 Strokovno poročilo 2013 Največ hospitalizacij in posledično hospitalnih dni gre na račun 3-ih pacientov, ki so bili večkrat hospitalizirani in bili dolgo obdobje v PBI, hkrati imajo tudi dvojno diagnozo. Pacienti, ki so bili obračunani (140 p.) so bili vključeni v PZS program povprečno 229 dni. Zastavljen program PZS je bil v celoti realiziran. Realizacija programa AMBULANTA PZS: V okviru ambulante PZS smo spremljali: (obiski na domu, konzultacije s pacienti in drugi strokovnimi službami na terenu,…) • Skupaj je bilo poleg konzultacij, telefonskih klicev za paciente in konzultacij in sodelovanja z zunanjimi službami opravljenih še 58 obiskov na domu za 28 pacientov (5.500 ambulantnih točk) Realizacija programa PROJEKT MZ: • Skupaj je bilo opravljenih 95 obiskov na domu za 64 pacientov. • Beleženje hospitalizacij kaže, da je program uspešno zastavljen. (po prijavnem gradivu) je bilo predvidenih 5 obiskov mesečno s strani K. Tubić, psihiatrinje. • Od avgusta do decembra 2013 (v juliju 2013, ko je program uradno stekel, do decembra 2013, je bilo opravljenih 48 obiskov-kar povprečno pomeni 9,6 obiska mesečno. Potrebe po tovrstnih obiskih in modelu dela na domu se povečujejo. Povprečno se je opravilo osem obiskov za pacientov v MZ, na pobudo zunanjih služb. V celem letu 2013 je bilo pregledanih na tak način 64 pacientov, za njih je bilo opravljenih 95 obiskov (prvih 64, kontrolnih 31). • Obiske je delno sofinanciralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Zastavljen program je v celoti realiziran. 4.2.3 Poročilo o delu EEG laboratorija EEG preiskave izvajamo na EEG aparatu proizvajalca Nicolet. EEG sistem je računalniško podprt ter omogoča video spremljanje ter zapis izvidov v elektronski medij. Kadrovska struktura: Izvajalki preiskave sta diplomirana medicinska sestra z opravljeno specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje elektroencefalografije L. Mrak, dms, spec. ter Mateja Gatej, dms. Posnetke odčituje in ocenjuje zdravnik psihiater s podiplomskim študijem iz elektroencefalografije ter epileptologije. V letu 2013 je bilo izvedenih 381 EEG preiskav, od tega je bilo 280 preiskav opravljenih pri bolnišničnih pacientih, 101 pa pri bolnikih, ki so na preiskavo bili napoteni z napotnico zdravnika družinske medicine, psihiatrične ambulante, nevrološke ambulante… (Poročilo je pripravil mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.) Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE (Poročilo je pripravila mag. Klavdija Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. delavka) 33 Strokovno poročilo 2013 4.3 SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE 4.3.1 Psihološka služba V letu 2013 je delo psihološke službe zaznamovala utrjevanje organizacije dela v ambulanti za klinično psihologijo. Okrepilo se je število ambulantnih dni v Kopru v okviru Zdravstvenega zavoda Celjenje (prešli smo na 3 tedne v mesecu po 4 dni, enkrat 5 ambulantnih dni v tednu), povečal se je tudi obseg dela v okviru Zasebne ambulante za pedopsihiatrijo Lee Šinkovec, dr. med. (4 dni na mesec), ambulanta dvakrat mesečno poteka v ambulanti v Logatcu, v Postojni je ambulanta kliničnega psihologa dostopna 6 krat mesečno. Ambulanta organizirana v PBI, poteka v utečenih okvirjih (8 dni v mesecu). V okviru bolnišnice v organizaciji dela ni bilo večjih sprememb, se pa je sledil trend povečevanja terapevtskega dela. a. Kadrovska zasedba: Kadrovska zasedenost številčno ostaja ista kot preteklo leto - PB Idrija je zaposlovala 8 psihologov in sicer: • šest dipl. psihologinj, spec. klin. psih (en specializant je opravil spec. izpit) • univ. dipl. psiholog - specializanta klin. psih. • univ. dipl. psiholog V tem letu je bilo v bolnišnici v povprečju stalno prisotnih 7 psihologov in sicer sta bila prvi dve tretjini leta dva psihologa vključena v delo na oddelku za zdravljenje odvisnosti kot skupinska terapevta in opravljala še druga dela in naloge s področja klinične psihologije za potrebe tega oddelka, ostali psihologi pa so razporejeni na delo na »psihiatričnih« oddelkih v okviru matične ustanove in opravljali delo v ambulantah. Specializantka je v tem letu nadaljevala z opravljanem študijskih obveznosti izven matične ustanove. Kolegici N. Podobnik in Š. Hvalec sta magistri znanosti - slednja je pridobila Certifikat psihoterapevta vedenjsko kognitivne terapije, kolega R. Podkrajšek ima naziv doktorja znanosti, v tekočem letu je tudi opravil specialistični izpit iz klinične psihologije. b. Delo v bolnišnici: Ohranjena je organizacijska shema preteklih let in sicer se je opravljalo psihološko delo za potrebe bolnišnice, delo v okviru ambulante za klinično psihologijo se še intenzivira. Potrebe ambulantnih obravnav se izvajajo v okviru Psihiatričnega dispanzerja v Idriji, v Kopru, Postojni, v Logatcu, veča se obseg storitev pri varstvu mladostnikov in otrok v okviru Zasebne ambulante pedopsihiatrinje Šinkovec Lee. Shema razporejenosti v okviru bolnišnice je ustaljena, se pa prilagaja glede na kadrovsko zasedenost. V tem letu sta bila v delo na oddelku za zdravljenje odvisnosti vključena dva psihologa. Poleg terapevtskega dela v skupini in tudi individualnih obravnav, sta se v obravnavno pacientov z oddelka za zdravljenje odvisnosti, vključevala tudi v diagnostični fazi. Poleg tega sta vključena v ambulantno delo za potrebe oddelka za zdravljenje odvisnosti – individualno in skupinsko vodenje pacientov po odpustu iz bolnišnice, en od psihologov Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Zaradi večje potrebe po ambulantnem delu in kasneje še za nadomeščanje psihologinje, ki je nastopila porodniški dopust, je upokojena kolegica to delo opravljala pogodbeno. 34 Strokovno poročilo 2013 je vključen v delo z ambulantno skupino za obravnavo recidiva, v drugi polovici leta pa tudi v ambulantno skupino zdravljena odvisnosti. Ostali psihologi so izpolnjevali potrebe po psihološki obravnavi na ostalih, »psihiatričnih oddelkih« in ambulanti. Vezanost posameznih psihologinj, vpetost v terapevtske skupnosti na posameznih oddelkih predstavlja konstanto, intenzivnejše pa poteka na SII, SIII, SIV oddelku. Področja dela se ne spreminjajo - dela se s posameznikom in skupinami pacientov. Poudarki v tem odnosu pacient – psiholog so odvisni od namena pregleda, oz. obravnave, pa tudi potrebe pacienta. Pomemben je doprinos v fazi psihodiagnostične opredelitve. To se pogosto razširi v širšo psihološko pomoč, vključujoč svetovalno, suportivno delo. Pomemben je tudi doprinos individualne psihoterapevtske obravnava in vodenje, ki je na SIV in oddelku za zdravljenje odvisnosti že ustaljena, krepi se tudi na intenzivnih oddelkih (SII in SIII), seveda z oblikami ustreznimi za pacientovo stanje (suport, edukacija..). Z vidika pogostosti uporabe teoretskega modela, je vedenjsko kognitiven pristop že v ustaljeni rabi, uporablja pa se ob splošnih teoretskih opredelitvah znotraj psihološke znanosti, tako okvirih spoznanj psihodinamike, analitskega pristopa, skupinske dinamike, transakcijsko integrativne psihoterapije, družinske terapije, realitetne terapije, ….. Glede na program dela na SIV oddelku je skupinska psihoterapevtska obravnava organizirana dvakrat tedensko – tako v okviru hospitalnega kot dnevno hospitalnega programa. Terapevtska skupinska srečanja so organizirana tudi na ženskem oddelku. Skupine so organizirane za vse pacientke SII oddelka enkrat tedensko. So tematsko, psihoedukativno, suportivno naravnane. Na SIV oddelku pa za skupinsko psihoterapevtsko obravnavo pacientov, katerih težave bi umestili v okvir nevrotskih, prilagoditvenih, anksioznih… motenj, »kadrovsko pokritost« zagotavlja psihološka služba v celoti (terapevtski par). Za zagotavljanje strokovnosti, to zahteva vključevanje dveh psihologov v timu in širše spremljanje dogajanja na tem oddelku, kar nedvomno posega v strukturo delovnega časa. Istočasno pa to predstavlja tudi več individualnega terapevtskega dela in vodenja. Psihologi smo vključeni tudi v time psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. Razdelili smo si področja – Postojna, Koper, ostali del (Goriška). Polega tega smo na ravni bolnišnice vključeni v različne delovne skupine in komisije (Komisija za kakovost – M. Zelenc, Režun B., skupina za pripravo ukrepov za pridobitev certifikata za standard ISO9001- dr. R. Podkrajšek). Bedimo tudi nad strokovno osnovo, izvedbo in interpretacijo Kazalnika zadovoljstva pacientov hospitaliziranih v PBI. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE V procesu diagnostične in individualne terapevtske obravnave na bolnišničnih oddelkih (suportivno vodenje, obravnava po principu VKT,..), je bilo obravnavanih 430 pacientov. Večina je še vedno z osnovnim namenom psihodiagnostične opredelitve, vendar razmejevanje v procesu diagnostičnega in suportivnega, je v tem odnosu pacient – psiholog, manj jasno. Na SIII oddelku prevladuje ob diagnostičnem delu individualno terapevtsko delo. Drugo vrsto pristopa v delu psihologa je skupinska terapevtska obravnava pacientov. Po različnih oddelkih je tudi različno vsebinsko zasnovana. 35 Strokovno poročilo 2013 c. Zadrege: Tudi v tem letu beležimo povečan obseg dela in dopolnjevanje programa dela v okviru ambulant za klinično psihologijo, delo v okviru oddelčnih timov zajema pestrejšo vsebino s področja znanj klinične psihologije (edukativno, suportivno, terapevtsko, diagnostično..). To vse zahteva permanentnost pri pridobivanju novih znanj, izobraževanja. Ob siceršnji pripravljenosti za lastno angažiranost v strokovnem nadgrajevanju, bi si želeli nekaj več posluha in pomoči s strani ustanove, (sicer z upoštevanjem trenutnih finančnih restrikcij) predvsem s finančne plati. (Poročilo je podala vodja psihološke službe Branka Režun, spec. klin. psihologije) 4.3.2 Aktivacijska terapija a. Organizacija dela in kadrovska zasedba: V letu 2013 je bilo za izvajanje programov aktivacijske terapije zaposlenih 15 delovnih terapevtov (ena je zaposlena za 6 ur). Od tega sta bili dve delovni terapevtki zaradi nastopa porodniškega dopusta odsotni od konca meseca oktobra dalje. Programe aktivacijske terapije izvajamo na bolniških oddelkih in v prostorih aktivacijske terapije, športno-rekreativnih površinah bolnišnice, v bližnji in širši Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Delo v okviru ambulante za klinično psihologijo: V ambulantah za klinično psihologijo pokrivamo potrebe za Idrijo, deloma za Postojno (EGO, psihiatrične ambulante vezane na PBI), Koper (Celjenje), Logatec, Tolmin, Novo Gorico, Ajdovščino. Pacienti so v obravnavo napoteni bodisi s strani osebnih zdravnikov ali specialistov, psihiatrov. V tem letu je bilo v ambulantno obravnavo vključenih 391 pacientov - od tega sicer prevladujejo psihodiagnostični pregledi, veča se število pacientov poslanih v psihoterapevtsko obravnavo, bodisi individualno ali pa skupinsko, sočasno s tem je ponujeno tudi nadaljevanje programa Skupinske psihoterapevtske obravnave anksioznih motenj. V tem letu se je zaključila skupina za učenje avtogenega treninga, začetna skupinska psihoterapija za obravnavo anksioznih motenj, začeli pa so z novo skupino, utečeno je tudi delo ambulantne skupine pacientov po odpustu iz bolnišnice, ki poteka dvakrat mesečno s pacienti z SIV oddelka, posamezni so bili usmerjeni iz psihiatrične ambulante. Na novo se je začel nadaljevalni program terapije anksioznih motenj- predvidenih je 12 srečanj. Psiholog vključen v skupino za obravnavo recidiva, od septembra dalje tudi v ambulantno skupino za zdravljenje odvisnosti. Obseg dela v okviru ambulantnih storitev lahko ponazorimo z obračunanimi točkami (61.076,98 točk). V Ambulanti za klinično psihologijo, ki je organizirana v matični ustanovi je bilo opravljenih za 23.510,30 točk, v ambulantah izven matične ustanove je bilo opravljenih 34.429,50. Poleg tega pa je nekaj ambulantnih storitev, ki jih opravimo psihologi zabeleženo tudi v okviru ambulante za zdravljenje odvisnosti – 3.022,18, nekaj točk je zabeleženo tudi v okviru psihiatrične ambulante v okviru PBI. Za primerjavo, to predstavlja delovno obveznost za sistematizacijo 2,8 kliničnega psihologa. Primerjalno s preteklim letom je bilo doseženih 13.089,82 več točk; to presega tudi v okviru arbitraže dogovorjen povečan obseg števila točk, oz. v procentih to predstavlja za 27% povečano storilnost v primerjavi z lanskim letom. K večjemu obsegu ambulantnih storitev je prispeval s svojim delom celoten tim psihologov zaposlenih v PBI. Večino storite je bilo opravljenih v okviru rednega delavnega časa zaposlenih, del storitev opravljenih v ambulanti v Logatcu je bilo opravljenih preko pogodbe delu. 36 Strokovno poročilo 2013 b. Osnovni podatki o dejavnosti in službi: Delovnoterapevtske obravnave se odvijajo z namenom, da bi okrepili tiste pacientove prešibke ali manjkajoče sposobnosti in veščine, ki so potrebne za samostojno, učinkovito, varno ter zadovoljno obvladovanje aktivnosti. To pa so aktivnosti s sledečih področij: funkcionalna gibljivost in mobilnost, osebna urejenost, funkcioniranje v družbenem okolju, sposobnosti za opravljanje in ohranitev službe, dokončanje študija, vodenje gospodinjstva, urejanje stanovanja in družinskih dejavnosti ter smiselno in socialno sprejemljivo organiziranje in koriščenje prostega časa. V te namene delovni terapevti načrtujemo, organiziramo in vodimo skupinske in individualne obravnave. Najbolj utečene so naslednje: • Aktivnosti za funkcionalno gibljivost in mobilnost - Jutranja rekreacija – 9 skupin vsak delovni dan - Vaje na fitnes napravah – 7 skupin enkrat do trikrat tedensko - Gibalne aktivnosti – 9 skupin enkrat do dvakrat tedensko - Krajši in daljši sprehodi - Pasivno razgibavanje – po potrebi - Športne aktivnosti - občasno • Kreativne aktivnosti – 9 skupin enkrat/teden • Likovne aktivnosti – skupina enkrat/teden • Aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti – 5 skupin dvakrat/teden, 3 skupine enkrat/teden • Sestanki oddelčnih terapevtskih skupnosti – 7 skupin enkrat/teden, skupina vsak delovni dan • Glasbene aktivnosti – 2 skupini dvakrat/teden, 5 skupin enkrat/teden • Družabne aktivnosti – 5 skupin enkrat/teden • Komunikacijske aktivnosti – 5 skupin enkrat/teden • Biblioterapija in bralne aktivnosti – 3 skupine enkrat/teden • Planiranje aktivnosti za čas vikenda – 2 skupini enkrat/teden • Relaksacija – skupina vsak delovni dan • Produktivne aktivnosti - občasno • Gospodinjske aktivnosti (učenje, trening, ocenjevanje) – večinoma individualno ali v malih skupinah, skupinsko le v sklopu večjih prireditev • Aktivnosti v bivalnem okolju – skupinsko, oddelek L3, ostali oddelki občasno • Dnevne aktivnosti - individualno • Uporaba računalnika (oblikovanje besedil, dostop do interneta za potrebe študija, službe ali pridobivanje podatkov za potrebe terapevtskih aktivnosti) - individualno • Skupina za svojce – skupina enkrat mesečno, skupina enkrat tedensko • Edukativna skupina: skupina pot k dobremu počutju – 3 skupine obdobno • Organiziranje in vodenje sestankov upravnega odbora združenja terapevtskih skupnosti kot specifična oblika partnerskega dela s pacienti • Pomoč pacientom iz zaprtih enot na udeležbo pri verskih dejavnostih – enkrat/teden Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE okolici bolnišnice ter v samem mestu. Dejavnosti izvajamo individualno ter v malih in velikih skupinah. Občasno, v okviru večjih prireditev, pa tudi v zelo velikih skupinah – nad 90 udeležencev. Svoje skupne usmeritve in delo usklajujemo na vsakodnevnih sestankih. Do konca meseca oktobra smo vsi delovni terapevti enkrat tedensko vodili delovnoterapevtske aktivnosti s pacienti tudi med 15 in 16 uro. Od 4.11.2013 dalje pa smo v prostorih aktivacijske terapije redno organizirali delovno-terapevtske aktivnosti za paciente vseh oddelkov do 17 ure. 37 Strokovno poročilo 2013 • Ocenjevanje: OSA, AMPS – v letu 2013 smo ga opravili pri 12 pacientih Zgoraj navedene programe in aktivnosti dopolnjujemo še s kulturnimi, rekreativnimi, športnimi, družabnimi in zabavnimi programi in prireditvami, ki so v pasivni in aktivni obliki namenjeni večjim in manjšim skupinam pacientov. Večji projekti v letu 2013: • 24. Maksov spominski šahovski teden (tekmovanje v kartanju, tekmovanje v šahu, odprti turnir v pospešenem šahu v sodelovanju s ŠK Kolektor) • 18. Slikarski ex-tempore za paciente vseh psihiatričnih bolnišnic Slovenije – 22 udeležencev iz 4. različnih bolnišnic • 40. Kulturno športni teden od 24.9. do 3.10. 2013 – kulturna, športna, družabna, rekreativna in zabavna prireditev. Organizacijski vodja: višji delovni terapevt S. Dizdarević. Sodelovanje, kvaliteto participacije in odnos do terapevtskih aktivnosti pri vseh pacientih redno spremljamo in beležimo na obrazcu: Sodelovanje v aktivnostih delovne terapije: Obr.: PBI-DT:2/o4, celoten proces delovne terapije pri posameznih pacientih pa je zabeležen v Kartonu delovne terapije – Obr.: PBI-DT:1/04. Vključevanje delovnih terapevtov v terapevtske time in ostala razporeditev: • SII: 2 delovni terapevtki • SIII: 2 delovna terapevta (od 21.10. del. terapevtka OE nadomešča še z IV) • SIV: 2 delovni terapevtki (od 21.10. dalje 1 delovna terapevtka) Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE V letu 2013 smo pripravili: • 7 koncertov z gostujočimi posamezniki ali skupinami • nastope z gostujočimi skupinami (nastop Plesnega kluba Idrija, nastop literarnega društva RIS, nastop KUD Planika Vojsko, nastop dramske skupine iz OŠ Idrija v sodelovanju z ZPM Idrija) • 4 kvize znanja • 3 sklope ustvarjalnih delavnic • 3 potopisna predavanja z gostujočimi posamezniki • izlet (v času kulturno športnega tedna) • z ekipami pacientov smo se udeležili družabno-kulturno-rekreativnih srečanj v Vojniku in Mariboru • 2 šahovski simultanki z gospodom Kovačem • od septembra dalje je v prostorih aktivacijske terapije vsaki drugi četrtek potekal šahovski krožek pod vodstvom gospoda Kovača • 9 skupinskih in 6 samostojnih predstavitev likovnega izražanja pacientov - na hodniku aktivacijske terapije • likovni natečaj za zaščitni znak 40. Kulturno športnega tedna • s 6 slikarskimi deli smo sodelovali na 16. Likovnem bienalu • 4 številke 44. letnika glasila pacientov Mozaik • Na gerontopsihatričnem oddelku so pod vodstvom delovnih terapevtk in prostovoljnega terapevtskega para potekale terapije s pomočjo psa-v letu 2013 so imeli 8 srečanj • druge kulturne, družabne, športne, rekreativne in zabavne prireditve 38 Strokovno poročilo 2013 • • • • • LI: delovna terapevtka – skupinski terapevt LII: 2 delovni terapevtki LIII: 2 delovni terapevtki (1 delovna terapevtka je zaposlena na 6 ur) prostori DT: 3 delovni terapevti (od 28.10. dalje 2 delovna terapevta) psihiatrično zdravljenje v skupnosti: delovna terapevtka c. Novosti pri organizaciji dela, drugi dosežki ali problemi • 9.3.1963 je bil v Psihiatrični bolnišnici Idrija ustanovljen samostojni oddelek za delovno terapijo. V počastitev 50 obletnice smo delovni terapevt 12.3.2013 pripravili slavnostno prireditev. Na njej so nastopili pacienti, učenci Glasbene šole Idrija, prvi vodja DT in dolgoletni vodja DT. Skupaj smo se spomnili prvih začetkov in se sprehodili skozi polstoletno zgodovino. Poleg slavnostne prireditve pa smo za paciente pripravili še nastop Plesnega kluba Idrija, ustvarjalne delavnice in dogodke v okviru 24. Maksovega spominskega šahovskega tedna. V prostorih aktivacijske terapije sta potekali fotografska razstava Jasmine Hasković: Psi terapevti in razstava izdelkov delovne terapije. • S 4.11.2013 smo v terapevtskih delavnicah aktivacijske terapije pričeli z izvajanjem popoldanskega programa delovno-terapevtskih aktivnosti. Aktivnosti so namenjene pacientom odprtih oddelkov in pacientom, ki so vključeni v dnevne oblike zdravljenja. Potekale so vsak delovni dan od ponedeljka do četrtka med 13.45 in 17 uro, in sicer pod vodstvom 2 do 3 delovnih terapevtov. (Poročilo je podala vodja aktivacijske terapije Darja Poljanec, dipl. del. ter.) Socialna služba a. Kadrovska zasedba: V bolnišnici je redno zaposlenih sedem socialnih delavcev, ki delajo na naslednjih področjih: • mag. A. Grudnik Seljak, univ.dipl.soc.del. – vodja socialne službe, socialna delavka na S4. oddelku, od meseca novembra soc. del. na moškem sprejemnem oddelku, odprta enota, nadomešča S2 oddelek; • B. Krivec, univ. dipl. soc. del. – skupinski terapevt in socialni delavec na OZO PBI, namestnik vodje socialne službe; • T. Mesec, univ. dipl. soc. del. - skupinska terapevtka in socialna delavka na OZO PBI; • M. Uršič, univ. dipl. soc. del. – socialna delavka na oddelku L2, nadomešča L3 oddelek; • A. Stolc, univ. dipl. soc. del. – socialna delavka na oddelku L3, soc. del. na moškem sprejemnem oddelku- zaprta enota, nadomešča L2 oddelek • mag. K. Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. del. – vodja tima za psihiatrično skrb v skupnosti; • M. Pavlišič, dipl. soc. del. – socialna delavka na oddelku S2, nadomešča oddelek S4 • D. Petkovšek, univ. dipl. soc. del. – pripravnica do 30.11.2012. Do meseca novembra smo M. Pavlišič, A. Grudnik Seljak, M. Uršič in A. Stolc po dnevih pokrivali moški sprejemni oddelek. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.3.3 39 Strokovno poročilo 2013 b. Dejavnosti na ravni bolnišnice: Stalnico v delu socialnih delavk predstavljajo: • urejanje zdravstvene dokumentacije (največkrat prihajajo pacienti brez KZZ, PZZ, ali z neurejenim OZZ); • vzpostavljanje stika s svojci pacientov in drugimi pomembnimi osebami v njihovi socialni mreži; • pomoč pri urejanju finančnih zadev (dvigi s pooblastilom oz. spremstvo in pomoč pacientu pri urejanju teh zadev); • vodenje oddelčnih blagajn s hrambo in delitvijo denarja in osebnih predmetov pacientk in pacientov; • pomoč pri urejanju upravno-pravnih zadev (vključno s spremljanjem na teren); • povezovanje s pristojnimi CSD in skupaj z njimi urejanje socialne problematike tudi na terenu; • organiziranje timskih sestankov v bolnišnici z vsemi vpletenimi v reševanje konkretne socialne situacije; • razvijanje skupinskega dela; • izvajanje in koordiniranje dela v skupnosti (skupnostna psihiatrija); • kontaktiranje in sodelovanje s koordinatorjem v skupnosti. c. Terapevtsko delo na oddelkih S2: Tekom leta je bilo izvedenih 35 skupin. Povprečno je bilo vključenih 14 pacientk. Tematika se je prilagajala glede na populacijo pacientk in aktualne dogodke (pogovorne skupine, trening socialnih veščin ipd.). S4: Tekom leta je bilo izvedenih 47 treningov socialnih veščin. Enkrat tedensko smo izvajali popoldansko pogovorno skupino, v času prisotnosti študentov VZŠ, pa vsako drugo sredo. Izveden je bil tudi cikel edukativnih delavnic »Skupaj premagajmo depresijo«. L1: T. Mesec in B. Krivec: na oddelku opravljata delo skupinskega terapevta v okviru hospitalnega programa, kar vključuje vsakodnevno skupinsko delo s pacienti in enkrat tedensko s pacienti in svojci. Trening socialnih spretnosti poteka enkrat tedensko v dopoldanskem času. V letu 2013 je bilo takih delavnic 48, vanje je bilo vključenih 98 pacientov, povprečno 10 na skupino. L2: M. Uršič: Ob petkih od 11.15 do 12.00 ure poteka skupina na odprtem oddelku, ki jo izmenično vodi z medicinsko sestro. To je pogovorna skupina z elementi treninga kognitivnih funkcij, treninga socialnih spretnosti,… Skupina je v letu 2013 potekala pod vodstvom socialne delavke 20x. L3: V letu 2013 je bilo izvedenih 12 interakcijskih vaj z elementi treninga socialnih veščin. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE V letu 2013 je bilo v PBI brez urejenega zdravstvenega zavarovanja (OZZ in PZZ) sprejetih naslednje število pacientov: • na oddelku L1 je bilo 14 pacientov brez KZZ, 13 brez PZZ; • na oddelku L2 je bilo 4 oseb brez KZZ, 1 oseba brez PZZ; • na oddelku L3 so bili 12 pacienti brez KZZ, 7 brez PZZ, 4 brez OZZ • na oddelku S2 je bilo 38 pacientk brez KZZ, 17 brez PZZ, brez OZZ 7 • na oddelku S3 je bilo 62 pacientov brez KZZ, 14 brez OZZ in 48 brez PZZ; • na oddelku S4 so bile 3 osebe brez PZZ, 1 brez OZZ 40 Strokovno poročilo 2013 d. Delo s svojci: Na vseh oddelkih poteka delo s svojci v obliki individualnih pogovorov, občasno tudi skupaj z oddelčnim zdravnikom. Skupine s svojci delujejo na dveh oddelkih: • L1: delo s svojci poteka v vseh skupinah enkrat tedensko; • S4: srečanje poteka enkrat mesečno e. Terensko delo: Vključuje pomoč pri urejanju konkretnih zadev za oz. s pacienti, obiski na domu, spremstva v DU, stanovanjske skupnosti, sestanke na CSD, spremljanje na sodišče, banke ipd. Tovrstnih odhodov je bilo skupaj 133. f. Timski sestanki z zunanjimi akterji: V letu 2013 so socialni delavci sodelovali na 37 timskih sestankih z zunanjimi akterji, nekateri so bili izvedeni v PBI, drugi v pristojnih ustanovah na terenu. g. Urejanje namestitev oz. premestitev v institucije: Skupaj primerov: 76 L2: 44 oseb: DU: 43 oseb, Posebni zavod: 1 oseba L3: 17 oseb: DU: 16 oseb, Stan.skupina: 1 oseba S2: 7 oseb: Stan.skupina: 1 oseba, DU: 5 oseb, posebni zavod: 1 oseba S3: 7 oseb: Stan. skupina: 4 osebe, DU: 3 S4: 1 oseba: Stan. sk.: 1 oseba (Poročilo je podala vodja socialne službe, mag. Andreja G. Seljak, univ. dipl. soc. del.) Medicinsko kemični laboratorij a. Laboratorijske storitve: Tabela 1, priloga 1, priloga 2, ki so v celoti prikazana v poročilu, so shranjeni v arhivu predstojnika. V tabeli 1 je predstavljen spekter naših analiz in število izvedenih analiz v letu 2013. V prilogi 1 je navedeno število analiz po posameznih parametrih za leta 2010 do 2013, v prilogi 2 je prikazana primerjava v številu preiskav med letoma 2012 in 2013. Celokupno število preiskav (5.6745) ostaja primerljivo s preteklim letom. Več kot lansko leto je preiskav, ki smo jih uvedli v letih 2011/12 (folna kislina, vitamin B12, feritin, alkotest, HbA1c). Poleg 2601 izvedenih testov na droge v laboratoriju, se je na oddelke izdalo še 1.625 testov. Testiranje na troponinT se je izvajalo večinoma kot POCT (62 primerov). Osnovne biokemijske analize smo izvršili na 4.781 vzorcih, skupno 41.000 storitev. Število vzorcev in preiskav ostaja na enakem nivoju kot lani (2012 je bilo 4.774 vzorcev, 43.000 ). Na področju imunologije smo opravili 2.850 storitev in še 6.500 storitev za ZDI (v okviru dogovorjenega sodelovanja). Z oddelkov smo opravili 6312 sprejemov vzorcev. Število sprejemov vzorcev je bilo največje z S2 oddelka, sledijo S3, L2, L1, L3 in S4. Število opravljenih storitev je bilo največje za S3, sledi S2, L2, L1, L3 in S4. S preselitvijo ambulant v prostore PBI se je povečalo število ambulantnih preiskovancev (506), zanje je bilo opravljenih 3.345 storitev. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.3.4 41 Strokovno poročilo 2013 Tabela 20: Število vzorcev po naročnikih Šifra Ime naročnika A1 A3 A4 A5 A6 A7 A8 AG AI AV HOSP L1 L2 L3 S2 S3 S4 PP SD VP ZDI ZDT PELHAN ŠINKOVEC A1 - Psihiatrična ambulanta (dispanzer) EEG laboratorij Ambulanta za zdravljenje odvisnosti v PB Idrija A5 - Psihiatrična ambulanta v PBI A6 - Epileptološka ambulanta Urgentna psihiatrična ambulanta A8 – Dežurna služba AG - Gerontopsihiatrična ambulanta AI - Alkohološka ambulanta v PBI Ambulanta za voznike motornih vozil Oddelki L1 - Oddelek za zdravljenje odvisnosti L2 - Gerontopsihiatrični oddelek L3 - Splošni psih. oddelek S2 – Ženski psihiatrični oddelek S3 – Moški psihiatrični oddelek S4 - Psihoterapevtski oddelek Preventivni pregled - sistematika, PBI Pregled za sprejem na delo, PBI Preventiva / cepilni status-PBI ZD Idrija ZD Tolmin MDPŠ dr. Pelhan Bojan Zas. amb. dr. Lea Šinkovec Število SPREJEMOV 101 1 35 6 25 54 2 43 210 29 3 958 1170 810 1562 1420 313 14 5 41 3954 12 2 1 št. STORITEV 984 2 164 65 224 706 2 605 469 124 23 7560 10099 6486 12403 16247 2407 151 60 41 6651 12 2 1 Tabela 21: Preiskave, ki smo jih naročili v zunanjih laboratorijih Pošiljanje v Preiskava KIKKB LJ KIKKB LJ KIKKB LJ KIKKB LJ KIKKB LJ KIKKB LJ KIKKB LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ anti HBs titer* S-LIPAZA DIGOKSIN S-CEA CA 19-9 CA 125 s-proteinogram MRSA Sanford HCV Borrelia HBV Treponema pallidum HIV ESBL,VRE ANTI HCV HBV - antiHBs Število 34 3 2 2 2 2 1 210 72 47 35 21 20 18 14 9 5 Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE b. Spekter preiskav: V letošnjem letu nismo več razširili spektra preiskav, ker smo se posvetili postopni zamenjavi analitskih sistemov. 42 Strokovno poročilo 2013 MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ MIKRO LJ Nuklearna medicina LJ Nuklearna medicina LJ anti HBc-titer Urikult-Antibiogram+Identifikacija Koprokultura HAV Patogene bakterije-BRISI IGG,IGM ZA BORELIJO KVASOVKE-GLIVE S-PTH S-KORTIZOL 5 3 1 1 1 1 1 1 1 c. Letni stroški za nakup laboratorijskega materiala in reagentov: Celotni stroški za laboratorijski material so v letu 2013 znašali 46.402 €. e. Prostori, analizatorji in ostala laboratorijska oprema: Z letom 2013 smo začeli postopno obnovo analitskih sistemov, saj smo v letih prenove bivše stavbe A večina planiranih investicij namenili izgradnji prostorov laboratorija in opreme, ki ne sodi v sklop analitske opreme. V letu 2013 smo zamenjali dva analizatorja po sistemu brezplačnega najema aparatov: • DCA VANTAGE SIEMENS aparat - sistem za merjenje HbA1C • CLINITEK ADVANTUS SIEMENS - aparat za osnovno analizo urina Nakup nove centrifuge CENTRIC 400 DOMEL; v sklopu letnega plana nakupa osnovnih sredstev smo izvedli nabavo nove centrifuge za pripravo krvnih vzorcev (20.5. 2013) Zamenjava GLUKOMETROV “staro za novo” na vseh bolniških oddelkih, dodatno še v ambulanti v Izoli in PZS (25.4. 2013) f. Zunanja ocena kakovosti laboratorijskega dela: Kakovost laboratorijskih rezultatov preverjamo tudi z izvajanjem zunanje ocene kakovosti (ZOK). ZOK se izvaja s sodelovanjem v mednarodni kontroli RFB (Referenzionstitut für Bioanalytik Bonn, Nemčija) in v republiški medlaboratorijski kontroli SNEQAS (Slovenska nacionalna shema za zunanjo oceno kakovosti). Laboratorij je vključen v ZOK RFB na področju imunologije, hematologije in presejalnih testov na droge. Republiška kontrola SNEQAS pa nam zagotavlja ZOK za analitična področja hematologije, biokemije, imunologije (ščitnični hormoni) in analitike urinov. Na podlagi pridobljenih certifikatov se nam potrjuje visoka kakovost opravljenih storitev. V letu 2014 bomo v zunanjo kontrolo SNEQAS vključili tudi POCT - glukometre na oddelkih. g. Laboratorijsko dejavnost za zunanje naročnike izvajamo v pretežni meri za ZDI, za ostale naročnike/samoplačnike pa malo. Eden od vzrokov je gotovo, da ne izvajamo dodatnih aktivnosti, ki bi privabile samoplačnike. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE d. Zakonske določbe na področju laboratorijske dejavnosti: Slovenska akreditacija je začela z aktivnostmi za akreditacijske postopke medicinskih laboratorijev po standardu ISO 15189, ki je sicer osnova Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list 64/04 11.6.2004). Zaenkrat v Sloveniji še nimamo akreditiranega medicinskega laboratorija. 43 Strokovno poročilo 2013 Z ZDI sodelujemo na področju imunologije kot izvajalci. V letošnjem letu smo za potrebe ZDI izvedli 6.500 imunoloških preiskav (ščitnični hormoni, PSA, folna kislina in vitamin B12, feritin; lani 4.356). Udeležba ZDI pri skupnih imunoloških preiskavah je bila ≈ 63%, udeležba PBI ≈ 37%. Z zaračunavanjem vloženega dela (4.550 €) bomo pokrili stroške za kontrolni material na imunskem in biokemijskem analizatorju. h. Kadrovski problemi v zvezi s funkcioniranjem enote: Delo v sedanjem obsegu pokriva kader v zasedbi laboratorijskega tehnika in specialista medicinske biokemije – vodja laboratorija. i. Urgentni primeri: V letu 2013 smo imeli en primer urgentnega dela izven rednega delovnega časa. k. Laboratorijska dejavnost na bolniških oddelkih: V fazi predanalitike, kjer sodelujemo tako laboratorijsko kot medicinsko osebje, smo se tudi letos trudili izboljšati sledljivost v postopkih identifikacije pacientov-vzorcev in zapisa časa odvzema bioloških vzorcev. V ta namen smo se dogovorili, da bi postavili možnost tiskanja nalepk z osnovnimi podatki pacientov v sprejemni ambulanti. Delo, ki poteka v sodelovanju z zunanjimi partnerji ComCom in Infonet, še ni zaključeno. Zaključili smo tudi z drugo fazo vodenja kazalnika kakovosti »Dokumentacija v predanalitiki –naročanje«, kjer prvi izsledki kažejo, da bo še potrebno delati na zagotavljanju sledljivosti časa odvzema vzorcev. Za eventualne odvzeme in pripravo krvi v času, ko je laboratorij zaprt, smo v prostoru za odvzem krvi in aplikacijo depoja namestili centrifugo za biološke vzorce z ustreznimi navodili glede rokovanja aparata, priprave in shranjevanja serumskih vzorcev. Možnost priprave ustreznih krvnih vzorcev je namenjena predvsem izvenbolnišničnim pacientom v popoldanskih ambulantah in za primere incidentov z vbodom. Organizirali smo kratko usposabljanje DMS za samostojno izvajanje postopkov priprave serumskih vzorcev (centrifugiranje) ter shranjevanja oz transporta vzorcev v zunanje laboratorije za izredne primere izven obratovalnega časa laboratorija. V istem prostoru smo za potrebe popoldanskih psihiatričnih ambulant organizirali možnost testiranja na PAS in alkotest. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE j. Problematika laboratorija: Večjih problemov, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti, ni. Kot že omenjeno bi bilo potrebno zagotoviti način za obravnavo samoplačnikov, kar pa je v domeni vodstva bolnišnice. 44 Strokovno poročilo 2013 POROČILO interdisciplinarne skupine za nadzor nad POCT - pregled aktivnosti v okviru izvajanja preiskav ob pacientu (POCT) za leto 2013 Kot odgovorna specialistka medicinske biokemije za uvedbo in nadzor nad izvajanjem POCT in članica interdisciplinarne skupine za nadzor nad POCT, podajam v imenu skupine kratek povzetek poročila o aktivnostih na področju POCT v letu 2013 v naši bolnišnici. Januarja je bilo v okviru usposabljanja za delo organizirano interno izobraževanje in usposabljanje z naslovom Hitri presejalni testi, namenjeno vsem zdravstvenim delavcem, izvajalcem POCT. V maju je bila izvedena zamenjava bolnišničnih glukometrov. POCT dejavnost smo organizirali tudi na terenu oz. v ambulantah izven bolnišnice (PZS glukometer; Ambulanta v Izoli glukometer, testi na PAS in Ambulanta v Postojni testi na PAS). V skupnem prostoru za aplikacijo depoja in odvzem krvi smo za potrebe popoldanskih psihiatričnih ambulant organizirali možnost testiranja na PAS in alkotest. V izvajanje interne kontrole kvalitete so od lanskega leta vključeni tudi izvajalci POCT. Tedensko izvajanje kontrol na vseh oddelkih poteka dosledno kot dogovorjeno. Prav tako ni ugotovljenih odstopanj od tarčnih vrednosti kontrol, glukometri so med seboj zelo dobro primerljivi, prav tako je dobra primerljivost glukometrov z analizatorjem Konelab 30 (odstopanja pod 10%). Naslednje leto bodo glikometri direktno preverjani v zunanji kontroli SNEQAS. Izveden je bil korektivni ukrep pri zvajanju hitrih presejalnih testov (testi na PAS, Tn T), ker je ugotovljeno, da se hitri presejalni testi ne izvajajo po predpisanih navodilih za delo (kritičen je čas odčitavanja rezultata) in da jih pooblaščeno osebje ne izvaja v celoti. Izdana so dodatna navodila. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE (Poročilo je posredovala vodja medicinsko-kemičnega laboratorija dr. Bojana Križaj, spec. med. biokem.) 45 Strokovno poročilo 2013 4.3.5 Zdravstvena administracija Zdravstvena administracija je kot ena izmed enot medicinskega sektorja zaradi vsebine in načina dela v bolnišnici razdeljena na administracijo v S in L stavbi ter v enotah izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti. Kadrovska zasedba je v preteklem letu ostala nespremenjena: vodja zdravstvene administracije in pet zdravstvenih administratork. Poleg vseh opravil, povezanih s hospitaliziranimi pacienti, administratorke opravljamo dela tudi v posameznih enotah izvenbolnišnične dejavnosti: splošna psihiatrična ambulanta, kjer ena administratorka opravlja večino svoje delovne obveznosti (v delo je vključenih 9 specialistov psihiatrije, mesečno je povprečno 17 psihiatričnih ambulant), gerontopsihiatrična ambulanta, epileptološka ambulanta, ambulanta za zdravljenje odvisnosti – skupinska in individualna obravnava, urgentna psihiatrična ambulanta, EEG laboratorij, ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe, ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava odpuščenih pacientov v okviru dejavnosti psihoterapevtskega oddelka, psihološka in psihiatrična ambulanta izven PBI (dvakrat mesečno v PA Logatec, štirikrat mesečno v PA Postojna). Tudi za preteklo leto je značilno intenziviranje storitev tako v psihiatričnih kot psiholoških ambulantah, s tem pa je povezano tudi vedno več administrativnega dela. Meseca februarja smo uvedli e-naročanje, v drugi polovici leta pa tudi elektronske čakalne knjige. Z intenziviranjem ambulantnega dela pa so največkrat nastopile težave z zagotavljanjem nemotenega procesa dela (v enem dnevu je lahko "delalo" tudi več ambulant). Težave so se pojavljale tudi v primeru nepredvidenih oz. daljših odsotnosti (bolniški stalež), pri koriščenju letnega dopusta, pri nadomeščanju administratorke v dispanzerju, zagotoviti je bilo potrebno tudi nadomeščanje administratorke v ambulantah izven PBI. I. Pivk je tudi članica Projektne skupine za koordinacijo, organizacijo in vzpostavitev sistema vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO9001. (Poročilo je sestavila vodja zdravstvene administracije Ines Bevk) 4.3.6 Lekarna a. Poslovanje lekarne v letu 2013: V letu 2013 je bilo nabavljeno za 236.187 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov, kar je za 12.116 EUR (4,9%; glede na l. 2012) manj kot v letu 2012. Na naročilnice je bilo izdano za 215.988 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov (brez doniranih zdravil), kar je za 17.367 EUR (7,4%; glede na l. 2012) manj kot v letu 2012. Poraba doniranih zdravil v letu 2013 in stanje zalog doniranih zdravil (31.12.2013); porabljeno za 37.645 EUR, zaloga 18.306 EUR. Iz zaloge vrnjenih zdravil je bilo izdano 1413 (l. 2012; 646) zdravil v približni skupni vrednosti 15.764 EUR (l. 2012; 11.974 EUR). Vrednost odpisa zdravil in medicinskih pripomočkov v letu 2013 je bila 1.314 EUR. V bolnišnični lekarni smo v preteklem letu pripravili 326 (l. 2011/ 136, l. 2012/ 185) magistralnih pripravkov. Narejenih je bilo 25 izvidov kliničnega farmacevta. Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE Spremembe na različnih področjih vplivajo tudi na delo v zdravstveni administraciji, za kar skrbimo z redno nadgradnjo informacijskega sistema BIRPIS (znotraj njega še program za fakturiranje) in udeležbo na različnih delavnicah in seminarjih. 46 Strokovno poročilo 2013 Tabela 22: Vrednost izdaje na naročilnice v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 2012/EUR 2013/EUR Razlika v porabi /EUR S2 48.743 41.458 - 7.285 S3 35.487 37.314 + 1.827 S4 15.916 16.618 + 702 L1 10.382 9.387 - 995 L2 70.928 65.343 - 5.585 L3 42.242 35.708 - 6.534 PSIHIATRIČNA AMBULANTA IDRIJA 832 706 - 126 PSIHIATRIČNA AMBULANTA LOGATEC 176 125 - 51 PSIHIATRIČNA AMBULANTA POSTOJNA 20 100 + 80 PSIHIATRIČNA AMBULANTA IZOLA / 178 + 178 STERILIZACIJA 786 953 + 167 URGENTNA AMBULANTA 1.483 2.061 + 578 EEG 530 214 - 316 BIOKEMIČNI LABORATORIJ 1.709 1.637 - 72 BOLNIŠNIČNA LEKARNA 479 359 - 120 DELOVNA TERAPIJA 123 150 + 27 KUHINJA 1.450 2.075 + 625 VZDRŽEVALNA SLUŽBA 45 51 +6 UPRAVA 512 228 - 284 SKLADIŠČE PERILA 366 349 - 17 SOCIALNA SLUŽBA 79 0 - 79 ZAŠČITA DELAVCEV PBI – CEPIVA 428 0 - 428 JEDILNICA ZA BOLNIKE 497 371 - 126 PSIHOLOŠKA SLUŽBA 0 0 0 PSIH. ZDRAVLJENJE V SKUPNOSTI 141 603 + 462 SKUPAJ 233.355 215.988 17.367 Tabela 23: Primerjalna tabela 2009/ 2010 /2011/2012 /2013 2009 2010 PREJEM 265.731 271.553 PORABA 271.906 264.974 ZALOGA (na dan 31.12.) 41.585 45.177 ANTIPSIHOTIKI – poraba 119.267 118.663 ANTIDEPRESIVI – poraba 13.223 10.519 ANKSIOLITIKI/ SEDATIVI/ HIPNOTIKI – 4.810 5.134 poraba ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEMENCE – 9.666 8.753 poraba ANTIPARKINSONIKI – poraba 3.096 3.251 ANTIEPILEPTIKI – poraba 6.376 8.449 ZDRAVILA ZA SISTEMSKO ZDRAVLJENJE 6.274 4.462 INFEKCIJ – poraba MEDICINSKI PRIPOMOČKI – poraba 55.184 55.096 ZDRAVILA – poraba 216.722 209.878 2011 267.523 263.477 46.549 109.139 11.852 5.607 2012 248.303 233.355 35.895 82.021 8.922 5.088 2013 236.187 215.988 31.264 65.875 9.146 5.428 7.861 6.521 6.847 3.955 9.014 6.048 1.862 6.746 6.076 2.745 5.342 4.953 57.992 205.485 63.720 169.635 66.324 149.664 Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE V tabeli 22 so zbrane vrednosti prejema, porabe in zaloge zdravil in medicinskih pripomočkov ter vrednosti porabe antipsihotikov, antidepresivov, anksiolitikov/ sedativov/ hipnotikov, zdravil za zdravljenje demence, antiparkinsonikov, antiepileptikov, zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij, medicinskih pripomočkov in vseh zdravil v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013. Poraba doniranih zdravil ni upoštevana. 47 Strokovno poročilo 2013 b. Ostalo: Glede na razpoložljive podatke, obseg dela v in izven lekarne, starostno in kadrovsko strukturo zaposlenih v lekarni ponovno predlagam, da vodstvo bolnišnice razmisli o možnosti zaposlitve farmacevta. (Poročilo je delo vodje bolnišnične lekarne Cvetka Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm.) 4.3.7 Internistična ambulanta a. Časovni obseg dela: • 15 ur tedensko oz. 60 ur na mesec vseh 12 mesecev Skupaj je bilo opravljenih 720 ur v letu 2013 c. Vsebina dela: • splošna neinvazivna interna medicina – diagnostika in uvajanje somatske terapije. • prilagajanje in vodenje kronične medikamentozne somatske terapije • nadaljevanje vodenja zdravljenja z internih oddelkov premeščenih bolnikov • Usmerjene internistične obravnave (iz diabetologije, pulmologije, radiologije organov prsnega koša, ftiziologije) • Predoperativne internistične konzultacije na interventni poseg naročenih bolnikov. • Uvajanje in nadaljnje vodenje antikoagulacijske in antiagregacijske kemoprofilakse in terapije • Uvajanje in nadaljnje vodenje inzulinske diabetične terapije • naročanje, analiza in posledično ukrepanje glede na izvide predhodnih preiskav • predlaganje napotitev na invazivne internistične obravnave • konzultacije z lečečim psihiatrom in timska obravnava somatskih bolezni. • seznanjanje psihiatričnega tima s strokovnimi usmeritvami v interni medicini d. Statistika – vzorčna ocena: Analiziranih je vzorčno 100 zaporednih pregledov za oktober 2013 zavedenih v Protokolu internističnih pregledov PBI. Telefonski konziliarni posveti z lečečim ali dežurnim psihiatrom, odčitavanje rutinskih EKG-jev in odčitavanje Rentgenskih slik p/c na CD v to statistiko niso vključeni. V času od 01.01. do 31.12.2013 je bilo opravljenih 3.360 pregledov oz. obravnav, kar je v povprečju 4,5 bolnika na uro. Od tega: • 80% v oddelčnih ambulantah • 15% neposredno ob bolniški postelji na oddelkih • 5% na klasični ambulantni način v ustreznem ambulantnem prostoru bolnišnice Glede na akutno ali kronično stanje: • 80% pregledov je bilo na račun kroničnih somatskih obolenj Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE b. Oblika dela: • Ambulantno delo v internistični ambulanti PBI • Ambulantno delo v oddelčnih ambulantah PBI • Delo ob postelji na bolnišničnih oddelkih • Konziliarna telefonska opravila 48 Strokovno poročilo 2013 • 20% pregledov v smislu akutnih somatskih obolenj Bolniki so bili pregledani primarno zaradi: • v 35% zaradi obolenj presnove in endokrinih bolezni (sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, bolezni ščitnice, debelost ) • v 25% zaradi obolenj srčno žilnega sistema (kron. bolezni perifernega arterijskega ožilja, venske tromboze, kardiopatije, srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, anemije) • v 15% zaradi obolenj na dihalih (akutni respiratorni infekti, poslabšanja kroničnih plj. bolezni, KOPB in bronhialna astma) • v 15% zaradi ostalih int. obolenj (ledvične bolezni, revma in degenerativna obolenja, nerespiratorne infekcije, rak, elektrolitske motnje) Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE • v 10% zaradi bolezni odvisnosti, (etilne okvare notranjih organov, abstinenčni somatske motnje, hepatitisi) 49 Strokovno poročilo 2013 5 NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU PARAMETRI 5.1 STROKOVNO MEDICINSKI SVET 1. Potrditev uporabe novih temperaturnih listov 2. Seznanitev z organizacijo novega neakutnega oddelka 3. Obravnava prijave mag. Markota Pišljarja, dr. med., spec. psihiatrije na delovno mesto predstojnika JZZ Psihiatrične bolnišnice Idrija 4. Sprejem naslednjih kliničnih poti: - Klinična pot: Psihiatrično zdravljenje v skupnosti - Klinična pot: Starostna depresija - Klinična pot: Demenca - Klinična pot: Ekstrapiramidalne motnje gibanja po zdravljenju z antipsihotiki - Klinična pot: Vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj v ambulantnih pogojih - Klinična pot: Hospitalizacija na psihoterapevtskem oddelku – za obravnavo psihoz in drugih kriznih stanj - Klinična pot: Hospitalizacija na psihoterapevtskem oddelku – za nevrotsko strukturirano populacijo in osebnostne motnje - Klinična pot: Dnevna hospitalizacija na psihoterapevtskem oddelku – za obravnavo psihoz in drugih kriznih stanj - Klinična pot: Dnevna hospitalizacija na psihoterapevtskem oddelku - za nevrotsko strukturirano populacijo in osebnostne motnje - Klinična pot: Klinična pot za alkoholno odtegnitveno stanje (z delirijem) - Klinična pot: Neakutna bolnišnična obravnava 5. Podan je bil predlog, da se vse klinične poti revidirajo vsaj na tri leta. 6. Potrditev klinične poti Klinična pot za SOA 7. Potrditev Navodil (splošnih operativnih postopkov) s področja predpisovanja zdravil 8. Sprejem Navodil za nadzor (notranjo presojo) s področja terapije z zdravili /rabe zdravil 9. Obravnava in potrditev Navodila za predpisovanje zdravil na temperaturni list v primeru, ko se dopušča možnost uporabe (zamenjave) drugih farmacevtskih oblik 10. Zahteva Vlade RS, da se vsaj polovico ordinacijskega časa nameni prvim pregledom. 11. Potrditev: - Navodila za notranjo presojo ustreznosti ravnanja z zdravili na oddelkih PBI - Obrazec za notranjo presojo ustreznosti ravnanja z zdravili na oddelkih PBI - Navodila za obračunavanje storitev: začetna psihiatrična oskrba 12. Zaprosilo RSKZN za dovoljenje o presoji kriterijev za kategorizacijo potreb pacientov po zdravstveni negi v naši bolnišnici 13. Potrditev revidiranega Navodila za ravnanje z medicinsko dokumentacijo. Natančnejša vsebina obravnavane problematike je razvidna iz zapisnika posameznih sej. (Poročilo je pripravila predsednica SMS Danica Menard, dr. med., spec. psih.) Poglavje: NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU SMS je imel v letu 2013 šest rednih sej. Na njih se je obravnavalo naslednje teme: 50 Strokovno poročilo 2013 5.2 KOMISIJA ZA OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V letu 2013 je Komisija za obvladovanje in bolnišničnih okužb (KOBO) vodila in nadzorovala izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (POBO). Komisija se je v letu 2013 sestala šestkrat. V mesecu aprilu in mesecu oktobru je bilo izvedeno izobraževanje o preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb za zdravstvene delavce bolnišnice, ki smo ga organizirali s pomočjo zunanjega izvajalca in s strani zaposlenih v bolnišnici, ki imajo dodatna znanja o bolnišničnih okužbah. Izobraževanja so se izkazala za dobrodošla in nujna za vzdrževanje kvalitete dela zaposlenih zdravstvenih delavcev na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Na vseh bolnišničnih oddelkih smo navodila v okviru programa POBO dopolnili tudi s knjižicami »Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnici«, kjer so opredeljene trenutno najbolj aktualne smernice s področja predpisovanja protimikrobnih zdravil. V letošnjem letu je v bolnišnici potekalo pilotno izvajanje kazalnika »Higiena rok«, ki bo v letu 2014 eden od obveznih kazalnikov kakovosti, ki ga predpisuje ministrstvo za zdravje. Tekom leta je KOBO obravnavala tudi aktualne probleme v bolnišnici, ki spadajo v okvir obravnave bolnišničnih okužb. Tako je spremljala in nadzorovala ukrepe ob nenačrtovani poškodbi internega vodovodnega omrežja in onesnaženosti vode. Izvajala je redni nadzor nad kvaliteto dela čistilnega servisa. V mesecu oktobru je bil v bolnišnici izveden tudi redni strokovni nadzor s strani Zdravstvenega inšpektorata, kjer so bila ugotovljena določena neskladja pri izvajanju izolacijskih postopkov; v skladu s priporočili smo revidirali postopke in neskladja odpravili. Del poročila o delu KOBO je tudi poročilo o izvedenih cepljenjih v letu 2013 (cepljenje proti gripi, hepatitisu B in tetanusu) ter poročilo o spremljanju nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila SOBO (za podrobnosti glej poročilo SOBO). Iz poročila o spremljanju kolonizacije bolnikov z MRSA izhaja, da je bilo v letu 2013 zaradi zoženih indikacij za odvzem nadzornih kužnin teh odvzetih bistveno manj v primerjavi s Poglavje: NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU V letu 2013 smo revidirali, dopolnili in sprejeli naslednja navodila oziroma dokumente, ki so del POBO in so dostopna vsem zaposlenim na vseh bolnišničnih oddelkih: • navodila za zbiranje in sortiranje odpadkov iz zdravstvene dejavnosti na bolnišničnih oddelkih, • prijavljanje nalezljivih bolezni, • navodila in postopki ob incidentu, • program zaščite zdravstvenih delavcev in sodelavcev v Psihiatrični bolnišnici Idrija, • doktrina ravnanja z zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbo, • izolacijski pogoji v Psihiatrični bolnišnici Idrija, • standard higiene rok v Psihiatrični bolnišnici Idrija, • program izobraževanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih v smislu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb • preprečevanje širjenja MRSA, • navodila za izpolnjevanje naročilnice za zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij. 51 Strokovno poročilo 2013 prejšnjimi leti (11.95% vseh sprejetih pacientov leta 2013; 15.9% leta 2012; 29% leta 2011), zaradi česar je bilo tudi število vseh odkritih nosilcev MRSA manjše. V prihodnje bi bilo smiselno revidirati indikacije za odvzem brisov MRSA glede na trenutne podatke, saj manjše število zaznanih okužb ne odraža nujno tudi dejanskega manjšega števila bolnikov, nosilcev MRSA. Prav tako v letu 2013 beležimo porast števila pacientov, nosilcev ESBL. Glede na trend porasta okužb z ESBL tudi v drugih bolnišničnih okoljih bi bilo s stališča preprečevanja bolnišničnih okužb smiselno opredeliti dodatne ukrepe v okviru preprečevanja širjenja ESBL (ev. uvedba sistematskega presejanja na okužbo z ESBL pri bolnikih z dejavniki tveganja za nosilstvo). Glede na podatke o spremljanju drugih okužb v PBI (glej poročilo SOBO) bi bilo smiselno racionalizirati spremljanje okužb, povzročenih z zdravstveno oskrbo in drugih okužb bolnikov, tako z namenom razbremenitve zdravstvenega osebja, kot z namenom bolj ciljnega spremljanja okužb, ki so zaradi svoje narave v našem okolju epidemiološko pomembnejše. (Poročilo o delu komisije je pripravila Mateja Matvoz Kos, dr. med., ZOBO) Komisija je v letu 2013 obravnavala dva primera nevarnih dogodkov ter jih v skladu s pravili predstavila Ministrstvu za zdravje. Pripravila je analizo dogodkov ter predlagala ustrezne ukrepe. Natančnejša vsebina je razvidna iz arhiva komisije. Komisija je delovala v sestavi A. Serafimović, dr. med., predsednik komisije, M. Rudolf, dr. med., spec. psih., M. Zelenc, spec. klin. psih., A. Ferfolja, dms, A. Kodela, dms, M. Kogoj, dms, E. Liđan, zdr. tehnik. Ukrepe v zvezi z možnostjo povečanja samomorilne ogroženosti smo obravnavali v okviru terapevtskega tima, s poudarkom na večji pretočnosti informacij pri premeščanju pacientov z intenzivnih oddelkov na psihoterapevtski oddelek ali druge oddelke bolnišnice. 5.4 ORGANIZACIJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) Organizacijo NMP v bolnišnici vodita D. Fenjveši, dr. med., spec. psih. in J. Menart, dipl. med. sestra. V decembru 2013 je bil izveden obnovitveni tečaj postopkov oživljanja v skladu s pravili Evropskega sveta za oživljanje. Tečaja so se udeležili zdravniki in diplomirane medicinske sestre. 5.5 SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE V NUJNIH PRIMERIH Po Zakonu o duševnem zdravju smo v bolnišnici v letu 2013 prijavili 303 osebe, ki so bile sprejete na zdravljenje v nujnem primeru brez njihove privolitve (v letu 2012 - 285, 2011 – Poglavje: NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU 5.3 KOMISIJA ZA OBVEŠČANJE O OPOZORILNIH IN NEVARNIH DOGODKIH 52 Strokovno poročilo 2013 300 oseb, v letu 2010 – 253, v letu 2009 – 215, v letu 2008 – 143, v letu 2007 – 141 oseb). V omenjeni skupini prijav je bilo 8 mladoletnih oseb ter 87 oseb, ki so se zdravili na gerontopsihiatričnem oddelku zaradi napredovale demence ter psihičnih in vedenjskih motenj v okviru demence. Z ozirom na značilnosti bolnika z napredovalo demenco, ki ob napredovalem upadu kognitivnih sposobnosti ni sposoben ustreznega uvida v bolezen oz. celo večinoma potrebuje somatsko zdravljenje ter stalno nego in pomoč, v bolnišnici pričakujemo, da bo Ministrstvo za zdravje ob predlogu drugih psihiatričnih bolnišnic, Republiškega strokovnega kolegija ter sodišč, začelo s spremembo Zakona o duševnem zdravju. V skladu z Zakonom o duševnem zdravju, bolnišnica zagotavlja redne možnosti prihajanja zastopnika k pacientom, ki so na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom. 5.6 EVIDENCA UPORABE POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV 5.7 EVIDENCA PREDPISOVANJA PSIHOTROPNIH ZDRAVIL PREKO PREDPISANEGA ODMERKA V skladu z Zakonom o duševnem zdravju je bolnišnica spremljala rabo psihotropnih zdravil, vendarle pa v letu 2013 nismo beležili porabe psihotropnih zdravil preko predpisanega odmerka. 5.8 UKREP OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V letu 2013 sta bila hospitalizirana še dva pacienta z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja ter ga v tem letu tudi zaključila. Vsi novosprejeti pacienti, ki so prejeli Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, so neposredno napoteni za sprejem v novoustanovljeni forenzični oddelek v UKC Maribor. Poglavje: NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU Posebne varovalne ukrepe izvajamo v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Republiški strokovni kolegij za psihiatrijo. V bolnišnici je sprejet Pravilnik in Protokol uporabe posebnih varovalnih ukrepov, natančno pa je določen tudi začetni in nadaljevalni postopek edukacije zdravstvenega osebja. V letu 2013 smo uporabili posebne varovalne ukrepe (PVU) in sicer s pasovi Segufix za fiksacijo v posteljo v 306 (463- 2012) primerih. Bolnišnica vodi evidenco uporabe PVU, kar tudi letno poroča na Ministrstvo za zdravje. Posebni varovalni ukrepi so se v večjem deležu uporabljali pri bolnikih zaradi delirantnih stanj, oz. ob napredovali demenci, redkeje pa za obvladovanje nevarnega vedenja v okviru psihotičnih motenj. 53 Strokovno poročilo 2013 6 SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE a. Delovanje bolnišničnega odbora za kakovost in varnost pacientov: V skladu z nacionalnimi usmeritvami za razvoj kakovosti zdravstva pri Ministrstvu za zdravje, je v bolnišnici organiziran odbor za kakovost v sestavi: direktor bolnišnice B. Tušar, univ. dipl. prav., predstojnik bolnišnice mag. M. Pišljar, dr. med., spec. psih., glavna medicinska sestra bolnišnice L. Mrak, dipl. med. sestra, spec. in vodja komisije za kakovost, dr. B. Križaj, spec. med. biokem. b. V bolnišnici je oblikovana komisija za kakovost v sestavi: vodje komisije za kakovost dr. B. Križaj, spec. med. biokem., članov komisije za kakovost J. Milič, dr. med, spec. psih., A. Ferfolja, dipl. med. ses., M. Zelenc, univ. dipl. psih., mag. A. Gruden Seljak, univ. dipl. soc. del., A. Tušar, univ. dipl. inž. el. ter mag. Š. Hvalec, univ. dipl. psih. Komisija je obravnavala naslednje tematike: Predstavitev kazalnikov kakovosti 2012 - Komisija za kakovost je obravnavala poročila obveznih in neobveznih kazalnikov kakovosti za leto 2012. V sklopu ukrepov oz. izboljšav je bila izpostavljena ustanovitev delovnih skupin: skupine za preprečevanje razjed, skupine za preprečevanje padcev in skupine za PVU. Namen teh skupin je izobraževanje zdravstvenih delavcev v smislu prepoznavanja problema in ukrepanja ter celostni pristop (timski) k problematiki. Dopolnitev članstva v Komisiji za kakovost - Ker naj bi komisijo za kakovost sestavljali predstavniki vseh glavnih strokovnih skupin v bolnišnici, smo vključili vanjo še nekatere nove sodelavce. • morbiditetne konference - namesto morbiditetnih konferenc v bolnišnici poteka prikaz in obravnava primerov bolnikov, ki jih predstavljajo izključno specializanti. Odgovorni nosilec je Rudolf M., dr. med., spec. psih. • klinične poti – oblikovanje novih kliničnih poti poteka po planu. Veljavne klinične poti se bodo opremile z ustreznimi podatki, na enak način, kot je opremljena zadnja izdana klinična pot. • interne presoje – interne presoje kot orodje za nadzor uspešnosti izvajanja procesov, ukrepanje in izboljševanje dela, že potekajo v okviru HACCP standarda, predlogi za interne presoje so izdelani za presojo Ustreznost ravnanja z zdravili na oddelkih PBI (C. Bačar Bole), za postopke pred-predanalitične in postpostanalitične faze laboratorijske medicine (dr. Križaj B.), v fazi oblikovanja so presoje za postopke na področju zdravstvene nege (L. Mrak), v okviru varnostnih vizit je bil izvršen nadzor predpisovanja zdravil (mag. M. Pišljar). Komisija za kakovost je postavila določena pravila glede realizacije internih presoj, med drugim, da se morajo vsi predlogi internih presoj pred uvedbo v prakso predložiti in potrditi s strani SMS, postavila je realno časovno frekvenco pregledov in sestavo komisij za pregled. Situacijski varnostni pogovori - pogovore o varnosti naj bi implementirali v tedenske timske pogovore, izziv, ki nas še čaka, pa je oblikovanje vsebinskih navodil pogovorov. Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Pregledane so bile nekatere aktivnosti, ki naj bi jih aktivirala in nadzorovala Komisija za kakovost, med drugim: 54 Strokovno poročilo 2013 Obravnava predloga akcijskega načrta za uvedbo ISO standarda Komisija za kakovost je obravnavala okvirni terminski in vsebinski načrt aktivnosti za implementacijo ISO 9001, ki naj bi bil realiziran že ob naslednjem pregledu DNV komisije. Potrjeno je sodelovanje z zunanjo svetovalko ga. Šprajcer iz klinike Golnik. V vseh službah sicer tekoče potekajo aktivnosti za vzdrževanje/izboljševanje kakovosti dela po akreditacijskem standardu NIAHO. c. Izvajanje rednih notranjih strokovnih nadzorov: V skladu s smernicami in spremljanju kakovosti dela v Psihiatrični bolnišnici Idrija ter Pravilniku o internem strokovnem nadzoru je bil opravljen redni strokovni nadzor na splošnem psihiatričnem oddelku LIII. Izsledki nadzora so razvidni iz poročila komisije. V okviru notranje interne presoje se je izvajala presoja ustreznosti ravnanja z zdravili na oddelkih PBI (C. Bačar Bole), v okviru varnostnih vizit vodstva se je izvajala notranja presoja ustreznosti predpisovanja zdravil na temperaturni list (mag. M. Pišljar), v medicinsko kemičnem laboratoriju izvaja notranjo presojo v postopkih Predanalitične in Postanalitične faze laboratorijske medicine (dr. B. Križaj). V bolnišnici redno spremljamo nezaključenost popisov bolezni odpuščenih pacientov. Dosedanji nadzor ter ukrepi so doprinesli k nadaljnjemu zmanjšanju števila nezaključenih popisov. V letu 2013 so bili vsi popisi zaključeni v prvem mesecu po odpustu. d. Varnostne vizite: Na vseh šestih psihiatričnih oddelkih potekajo dnevno timski sestanki pod vodstvom vodje oddelka. Osebje obravnava aktualno problematiko na oddelku ter postopke na področju diagnostike, nege, aktivacijske terapije, rehabilitacije ter socialne podpore. Komisija za kakovost je posebno pozornost namenila pogovorom o varnosti. Delovna skupina bo oblikovala predloge vsebin, ki so posebej izpostavljene v postopku psihiatrične obravnave, tako za bolnika kot strokovno osebje. e. Morbiditetne in mortalitetne konference: Ob torkih so potekale predstavitve primerov bolnikov ki jih predstavljajo specializanti v okviru reševanja zapletenejših diagnostičnih terapevtskih postopkov ter procesov obravnavanj v bolnišnici. Organizacija morbiditetnih konferenc (prikazi primerov), vodi M. Rudolf, dr. med., spec. psih. f. Ob četrtkih so v okviru zdravniškega kolegija predavanja s področja kliničnih in farmakoloških vsebin. Izvajajo jih vabljeni ter domači predavatelji. g. Klinične poti: V bolnišnici smo v letu 2013 posodobili klinični poti za Starostno depresijo in klinična pot za Demenco. Klinični poti natančneje opredeljujeta diagnostične postopke, negovalna merila ter postopke, potek aktivacijske terapije ter podpora socialne službe. Posebej je definiran odpust bolnika. h. Akreditacijska presoja: 20.06.2013 je potekala v Psihiatrični bolnišnici Idrija prva redna presoja. V okviru akreditacijskega postopka smo se odzvali na pripombe, ki so se nanašale na vsebino medicinske dokumentacije, nadaljnjo uvajanje vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001, spremljanje podatkov o uspešnosti različnih skupin medicinskega osebja v Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Izvajanje pogovorov o varnosti: Tedenski sestanki oddelčnih timov so namenjeni natančnejšemu spoznavanju posameznih primerov bolnikov ter za reševanje morebitnih zapletov. Pogovori o varnosti potekajo v okviru terapevtskih timov ter rednih sestankih ob menjavi služb. Oddelčni timi izvajajo zapisnike sestankov. 55 Strokovno poročilo 2013 Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE organizaciji, dopolnitvi protokola o predpisovanju zdravil v skladu s standardom DNV, uporabo presejalnih obrazcev za odkrivanje kolonizacije z bakterijo MRSA. 56 Strokovno poročilo 2013 i. Kazalniki kakovosti OBVEZNI KAZALNIKI: 1. Število vseh padcev v bolnišnici v letu 2013 V letu 2013 oziroma v obdobju od 01.01.2013 do 31.12.2013 je v bolnišnici utrpelo padec 92 pacientov, oz. 5,9% glede na 1.571 v bolnišnici hospitaliziranih pacientov. Število evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2013 narašča. L. 2004 je bilo evidentiranih 18 padcev, l. 2005 je bilo evidentiranih 24 padcev, l. 2006 je bilo evidentiranih 28 padcev, leta 2008 34 padcev, v letu 2009 40 padcev, leta 2010 70, v letu 2011 tudi 70, v letu 2012 pa 80. Število vseh padcev na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013 število vseh padcev število vseh padcev, pomnoženo s 1000 število oskrbnih dni za vse bolnike skupaj jan-dec 2013 92.000 Tabela 24: Padec bolnika na 1000 oskrbnih dni ŠTEVILO VSEH PADCEV, POMNOŽENO S 1000 ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE ŠTEVILO VSEH PADCEV NA 1000 OSKRBNIH DNI 92.000 61472 1,497 Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013 skupaj jan-dec 2013 23.000 Tabela 25: Padec bolnika s postelje na 1000 oskrbnih dni ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE, POMNOŽENO S 1000 ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE NA 1000 OSKRBNIH DNI 23.000 61472 0,374 Tabela 26: Odstotek padcev s hudimi poškodbami ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI, POMNOŽENO S 100 ŠTEVILO VSEH PADCEV ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI GLEDE NA ŠTEVILO VSEH PADCEV 800 92 8,69% Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE število padcev s postelje število padcev s postelje, pomnoženo s 1000 število oskrbnih dni za vse bolnike 57 Strokovno poročilo 2013 ŠTEVILO PADCEV PO ODDELKIH 1% 0% 9% 5% L1 13% L2 L3 S2 45% 27% S3 S4 DT Slika 6: Število padcev po posameznih oddelkih Do leta 2012 je analiza kazalnika obsegala število vseh padcev v bolnišničnem okolju ter število padcev s postelje. V letu 2013 pa je bilo na zahtevo Ministrstva za zdravje potrebno spremljati tudi število hujših poškodb (zlom, izpah, poškodbe mehkih tkivšivanje, kirurška oskrba, poškodba glave, hrbtenice), ki so jih pacienti utrpeli ob padcu. Pacientov, ki so utrpeli hujše poškodbe ob padcu v naši bolnišnici, je bilo v letu 2013 osem (8). V letu 2012 je bila znotraj bolnišnice v okviru službe zdravstvene nege formirana delovna skupina za preprečevanje padcev, ki je konec leta opravila prvi sestanek. Določeni so bili cilji delovanja skupine (preprečevanje padcev v bolnišnici) ter naloge za dosego ciljev. Z namenom vključevanja vseh zaposlenih in timskim ustvarjanjem idej so bili v skupino vključeni zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov. Naloge, ki si jih je delovna skupina v začetku zadala so bile naslednje: obveščanje in opozarjanje članov delovne skupine po bolniških oddelkih na nevarnosti, nepravilnosti ter možnosti ukrepanja ostalih sodelavcev, redno spremljanje obrazca Ocena tveganja za padec, presoja pravilnosti ocene, ustreznosti barvne oznake… V letu 2013 smo pridobili v delovni skupini sodelovanje zdravnice ter dveh delovnih terapevtk, ker kazalci analize kažejo na nujnost timske obravnave problematike padcev. Načrtovali smo aktivnosti za leto 2014: rednejša evalvacija protokolov, pogostejša ocena za srednje in visoko rizične paciente, nabava negovalnih postelj tudi na sprejemnih oddelkih, uporaba barvne identifikacijske zapestnice pri visoko ogroženih pacientih za gerontopsihiatrični oddelek, izdelava zloženke o preprečevanju padcev za svojce, izdelava opomnika v zvezi s preprečevanjem padcev za zaposlene v Zdravstveni negi in oskrbi. Eden izmed predlogov delovne skupine je tudi sprememba obrazca Ocena tveganja za padec, ki naj bi se izvedla v letu 2014. Kaže se tudi potreba po ugotovitvi obremenjenosti negovalnega kadra ter po Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Ukrepi za izboljšanje Že od polovice leta 2006 se v bolnišnici uporablja orodje (obrazec) za ugotavljanje možnosti padca pri pacientu. Izpolni ga dežurna medicinska sestra ob sprejemu pacienta na bolniški oddelek. Upoštevani so vsi pacienti, starejši od 65 let, vsi pacienti, sprejeti na gerontopsihiatrični oddelek ter ostali pacienti, rizični za padec. Glede na dosežen rezultat se paciente uvrsti v kategorijo: manjša, srednja, in velika možnost za padec. Pri pacientih, kjer obstaja velika možnost za padec, se pogosto kot preventivni ukrep uporabi posebni varovalni ukrep (PVU). Za paciente, pri katerih obstaja velika možnost za padec, se v načrtu zdravstvene nege posebej izpostavi ukrepe za preventivno delovanje po protokolu. 58 Strokovno poročilo 2013 senzibilizaciji negovalnega kadra po doslednejšem pretoku informacij med zaposlenimi v zvezi z ogroženimi pacienti za padec. (Kazalnik je pripravila Andreja Kodela, dipl. med. sestra) 2. Delež razjed zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih bolnikov v letu 2013 Tabela 27: Kazalnik 1: Število pacientov, ki so pridobili RZP v bolnišnici na 1000 sprejetih pacientov v letu 2013 SKUPAJ RAZJEDA ZARADI PRITISKA JANUAR – DECEMBER 2013 ŠTEVILO RZP, POMNOŽENO S 1000 7000 ŠTEVILO SPREJETIH PACIENTOV 1571 RZP NA 1000 SPREJETIH PACIENTOV 4,46 V letu 2013 je v bolnišnici nastalo 7 razjed zaradi pritiska, kar pomeni 4,46 RZP na 1000 sprejetih pacientov. Glede na prejšnje leto se je v letu 2013 število RZP nastalih v bolnišnici povečalo (slika7). 25 20 15 10 5 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Slika 7: Pojav, v bolnišnici nastalih, RZP po letih. Tabela 28: Kazalnik 2: Število pacientov, ki so imeli prisotno RZP ob sprejemu v bolnišnico na 1000 sprejetih pacientov v letu 2013 RAZJEDA ZARADI PRITISKA SKUPAJ JANUAR – DECEMBER 2012 ŠTEVILO ŽE PRISOTNIH RZP, POMNOŽENO S 1000 7000 ŠTEVILO SPREJETIH PACIENTOV 1571 RZP NA 1000 SPREJETIH PACIENTOV 4,46 V letu 2013 je bilo ob sprejemu v bolnišnico evidentiranih 7 primerov RZP. Evidentirane so bile ob sprejemu na gerontopsihiatrični oddelek (4) ter na splošni psihiatrični oddelek (3). Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE 0 59 Strokovno poročilo 2013 • • • Merila za spremljanje ukrepov Sprotno poročanje o nastanku RZP v bolnišnici (Poročila o neželenem dogodku, mesečna poročila). Obdobni nadzori nad izvajanjem preventivnih ukrepov (odgovorna oseba za spremljanje kazalnika). Analiza odklonov na rednih srečanjih delovne skupine ter poročanje ugotovitev (kolegij medicinskih sester). (Kazalnik je izdelala Nataša Hvala, dipl. med. sestra) 3. Kolonizacija z MRSA Kazalnik prikazuje koliko pacientov je bilo od 1.1.2013 do 31.12.2013 koloniziranih z MRSA v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Namen kazalnika je spremljanje kolonizacij in okužb z MRSA pri pacientih, hospitaliziranih na oddelkih v Psihiatrični bolnišnici Idrija, in s tem preverjanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja bolnišničnih priporočil za obvladovanje bolnišničnih okužb, predvsem o izvajanju standardnih izolacijskih ukrepov s poudarkom na higieni rok in priporočilih kontaktne izolacije. V bolnišnici se spremlja delež koloniziranih in okuženih pacientov ob sprejemu in delež koloniziranih in okuženih pacientov, ki so MRSA pridobili v bolnišnici, spremlja se tudi odstotek odvzetih nadzornih kužnin. V psihiatrični bolnišnici Idrija noben od pacientov ni pridobil MRSA po sprejemu na oddelek. V času od 1.1.2013 do 31.12.2013 smo ugotovili kolonizacijo z MRSA ob sprejemu pri štirih pacientih. Na vseh bolniških oddelkih se nahajajo evidence za registracijo pacientov, koloniziranih z MRSA. • Vir podatkov v bolnišnici je sprotno spremljanje kolonizacij in okužb. V letu 2013 so bili brisi nadzornih kužnin odvzeti 199 pacientom, kar pomeni 11,88% od 1.675 sprejetih pacientov. Pacienti, pri katerih je bila ugotovljena kolonizacija z MRSA so bili obravnavani na S3, L2 in L3 oddelku. Izvedena je bila kontaktna izolacija in dekolonizacija. V treh primerih je bila dekolonizacija uspešna. V enem primeru dekolonizacija ni bila uspešna, pacient je bil odpuščen v domače okolje. Ostali trije pacienti pa so bili premeščeni nazaj v socialno varstveno ustanovo. V bolnišnici so bili od 1.1.2013 do 31.12.2013 odkriti štirje primeri nosilcev MRSA v tekočem letu, kar znaša 0,24 primerov na 1.000 sprejemov v tekočem letu. (Kazalnik je pripravila Andreja Uršič, dipl. med. sestra, SOBO) 4. Obravnava prvega zamaha shizofrenije v hospitalnem okolju Ministrstvo za zdravje v okviru projekta Kakovosti v zdravstvu Slovenije je za področje psihiatrije predvidelo zbir dveh kazalnikov za vsakega sprejetega pacienta, pri katerem je bila prvič hospitalno postavljena diagnoza shizofrenija (Prvi zamah shizofrenije): Vprašalnik je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije. Spremljajo se trajanje Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE • 60 Strokovno poročilo 2013 hospitalizacije za pacienta, ki je bil prvič sprejet ter skupno število vseh psihiatričnih zdravil, ki so bile predpisane pacientom ob odpustu. V okviru opazovanega vzorca so bili evidentirani in posredovani podatki za 26 oseb. (v preteklih letih skupno 113 primerov). Analiza za lansko leto se še pripravlja ter bo naknadno poslana v elektronski obliki v vsaki bolnišnici. 5. V splošnem dogovoru za leto 2013 je Ministrstvo za zdravje razširilo nabor kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo na nacionalni ravni. Posamezne bolnišnice so omejene na spremljanje kazalnikov relevantnih za njihovo področje delovanja. Spremljalo se bo: • Število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje • število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi shizofrenije. Podatki za zadnja dva kazalnika bodo izračunani na podlagi nacionalnih podatkovnih zbirk (Inštitut za varovanje zdravja) in jih bolnišnice ne bodo posebej zbirale. Izračuni za posamezno bolnišnico bodo pripravljeni na nacionalni ravni in nato posredovani posamezni bolnišnici v pregled in komentar. NEOBVEZNI KAZALNIKI Delež pacientov v letu 2013, pri katerih je bil izveden PVU s pasovi Segufix, analiza neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi ter kazalnik zadovoljstva s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija, so prikazani v strokovnem poročilu za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2013 ter v celoti dodani v prilogi. V letu 2013 je bilo v Psihiatrično bolnišnico Idrija sprejetih 1.675 oseb, od tega je podaljšano zdravljenje potrebovalo 41 oseb, to je 2,44%. Pomembno je načrtovanje odpusta že ob samem sprejemu pacienta oz. kmalu po njem ter čim boljše sodelovanje s svojci in drugimi ustanovami na terenu, kar zmanjšuje število dni, ko pacient po nepotrebnem čaka na odpust. V letu 2013 je bila povprečna čakalna doba za dejanski odpust po zaključeni akutni obravnavi 58,15 dni. Prikaz po posameznih oddelkih je v prilogi. V PBI je v letu 2013 razpon od 2 do 217 dni. • • • Načrt za izboljšave: Posebni obrazci za spremljanje ukrepov po zaključenem akutnem zdravljenju Ugotavljanje dejanskega socialnega statusa oz. razmer pacientov ter načrtovanje takoj ob prejemu oz. ob začetku zdravljenja Še intenzivnejše vključevanje svojcev in vseh pristojnih služb na terenu (CSD, stanovanjske skupnosti, DU, mat. domovi,...) Priprava pacienta na odhod iz bolnišnice (Podatki so vzeti iz kazalnika, ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.) Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE 1. Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v bolnišnici, čakajo na odpust 61 Strokovno poročilo 2013 2. Število ponovno sprejetih bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu V letu 2013 smo odpustili 1.676 pacientk in pacientov. Nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku sedem dni po predhodnem odpustu je bilo 45, kar znaša 2,68%. Glede na primerjalni podatek iz leta 2012, ko je bilo odpuščenih 1.626 pacientov in pacientk, nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po predhodnem odpustu pa je bilo 48, kar je znašalo 2,95%, je torej letošnji kazalnik boljši kot v lanskem letu. Podatke smo spremljali po odpustnih diagnozah, ki smo jih razvili v zaključene sklope. Tabela 29: Število odpustov po diagnozah in spolu skupina št. odpustov F00 – F09 F10 – F19 F20 – F29 F30 – F39 F40 – F48 F50 – F59 F60 – F69 F70 – F79 F80 – F89 F90 – F98 skupaj 2 7 15 8 5 1 3 4 45 spol ženske 1 3 5 2 2 1 moški 1 4 10 6 3 3 4 14 31 Predlagane izboljšave in načrt za izvedbo izboljšave • V bolnišnico se vrača pravzaprav heterogena skupina pacientov. V letošnjem letu smo sprejeli največ pacientov, ki se zdravijo zaradi shizofrenije in blodnjavih motenj, nato sledijo pacienti z motnjami v razpoloženju, s težavami na področju odvisnosti, nevrotske, stresne in somatoformne motnje, vedenjske in psihične težave v sklopu duševne manjrazvitosti, motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi, bolniki z izraženim sindromom demence ter motnje hranjenja. K zdravljenju nameravamo tudi v prihodnje pritegniti svojce in jih ustrezno izobraziti o naravi, poteku, prognozi in možnostih nadaljnjega zdravljenja in rehabilitacije. Z že utečenimi oblikami dela, kot so edukacijske skupine za svojce, bomo nadaljevali tudi v prihodnje. • • • Aktivnejše vključevanje socialnih služb v socialnih ustanovah in zavodih pri iskanju optimalnih rešitev za bivanje pacientov. Natančnejši načrt nadaljnjega zdravljena in socialne skrbi za posameznika v skupnosti Vključevanje koordinatorjev v program skupnostne skrbi za paciente. Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Spremljali smo odpustne diagnoze ponovno sprejetih pacientov in pacientk v roku sedem dni po predhodnem odpustu, po posameznih diagnostičnih skupinah, po spolu, komorbidnosti in povprečni ležalni dobi. Dvojne diagnoze smo postavili pri 22-ih pacientih oz. pacientkah. Najštevilčnejša skupina, pri katerih smo ugotavljali dvojne diagnoze, je bila F40–F48. 62 Strokovno poročilo 2013 Težave v posameznih fazah Pri zbiranju podatkov smo se posluževali že utečenih izkušenj, tako da smo s pomočjo administrativne službe sproti beležili ponovne sprejeme v roku sedem dni po predhodnem odpustu. Paciente, ki so potrebovali tekom zdravljenja v naši ustanovi zdravljenje v drugi, somatski ustanovi in so bili ponovno premeščeni v roku sedmih dni, v kazalniku nismo upoštevali, kakor tudi pacientov, ki so zdravljenje nadaljevali v dnevni obliki. Kaj smo se naučili Ob ponovnih sprejemih bolnikov v bolnišnico smo postali pozorni, zakaj se posamezna skupina bolnikov vse prepogosto vrača v bolnišnico. V okviru bolniških timov smo pričeli preverjati vključevanje področnih centrov za socialno delo in delo patronažne službe na terenu (institucija v skupnosti) in obliko predpisane terapije (oralna, depo oblika). Ranljive skupine ostajajo skupine bolnikov s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo, skupina pacientov, odvisnih od psihoaktivnih substanc ter skupina pacientov, ki se zdravi zaradi razpoloženjskih motenj. V vseh skupinah je zastopanost moških večja od žensk razen v skupini F50–F59. Bolniki s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo že zaradi narave bolezni same slabše sodelujejo pri zdravljenju in ostajajo do bolezenskega stanja nekritični. (Kazalnik sta pripravili Patricija Logar, dr. med., spec. psih. in Ines Bevk, posl. sek.) 3. Stopnja zadovoljstva V letu 2013 je bilo skupno oddanih 226, ustrezno izpolnjenih in v analizo vključenih pa 210 vprašalnikov, kar predstavlja približno 13% vseh odpuščenih pacientov. Vzorec oddanih anketnih vprašalnikov je bil po posameznih oddelkih neenakomerno zastopan (na nekaterih oddelkih ni bila oddana nobena anketa). Relativno majhen vzorec ter neenakomerna zastopanost po oddelkih omejujeta možnost posploševanja rezultatov na celotno populacijo v lanskem letu obravnavanih in odpuščenih bolnikov. Za glavni kazalec zadovoljstva smo vzeli povprečno oceno preko vseh posameznih dejavnikov, ki so jih pacienti ocenjevali. Skupna povprečna ocena za leto 2013 znaša 4,37 Tako kot v preteklih letih tudi letošnja celokupna povprečna ocena kaže, da so bolniki v veliki meri zadovoljni z obravnavo. Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE V Psihiatrični bolnišnici Idrija od leta 2001 spremljamo Kazalnik stopnje zadovoljstva pacientov, od leta 2004 dalje poteka ta aktivnost redno, čez celo koledarsko leto, na vseh oddelkih. Namen kazalnika je vsakoletna ocena zadovoljstva pacientov z obravnavo in zdravljenjem v naši ustanovi. Hkrati nam večletno spremljanje kazalnika omogoča dolgoročno, konstantno sledenje spremembam in trendom na tem področju. 63 Strokovno poročilo 2013 Tabela 30: Razporeditev dejavnikov glede na povprečno oceno stopnje zadovoljstva m SD stik s svojci odnos medicinskega osebja bivalni pogoji dostopnost medicinskega osebja higienske razmere odnos nemedicinskega osebja dostopnost obravnave spoštovanje zasebnosti začetni stik raznolikost obravnave obveščenost o pravicah,dolžnostih prehrana nezdravstvene usluge 4,58 4,57 4,51 4,50 4,48 4,43 4,39 4,37 4,34 4,34 4,32 4,10 4,00 0,75 0,7 0,77 0,73 0,79 0,77 0,82 0,88 0,87 0,81 0,8 0,94 1,06 Če za zaključek strnemo ugotovitve, lahko rečemo, da ostaja ocenjena raven zadovoljstva z zdravljenjem, bivanjem in oskrbo v vseh letih na približno enaki ravni, pacienti so v veliki meri zadovoljni. Število oddanih anketnih vprašalnikov v zadnjih letih upada, kljub temu pa bomo Kazalnik stopnje zadovoljstva pacientov spremljali tudi v prihodnje. V januarju 2014 smo že začeli z uporabo prenovljenega anketnega vprašalnika, ki je vsebinsko nekoliko razširjen, nudi bolj razumljive in konkretizirane postavke, da bi se s tem čim bolj približali pacientom, pa tudi osebju, ki je vključeno v proces izvajanja anketiranja. Skušali bomo zagotoviti tudi nekoliko obširnejšo povratno informacijo o izsledkih ankete zainteresiranemu bolnišničnemu osebju, saj anketiranje le na ta način dosega in ohranja svoj glavni namen: vpogled v subjektivno, vendar zato nič manj aktualno in koristno informacijo o doživljanju pacientov. Zbiranje teh podatkov je smiselno v luči zagotavljanja čim bolj kakovosti oskrbe pacientov, saj nam informacije o močnih in šibkih področjih funkcioniranja naše ustanove nudijo možnost vzdrževanja kakovosti in hkrati spodbujajo napredek. (Podatki so vzeti iz kazalnika, ki sta ga pripravila Mateja Zelenc, spec. klin. psih. ter Nejc Stanovnik, univ. dipl. psih.) Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Zaključni del ankete sprašuje, kaj bi še pripomoglo k večjemu zadovoljstvu pacientov ter kakšni so njihovi predlogi, pripombe in pohvale. Na prvem mestu po pogostosti so predlogi, ki se nanašajo na večjo možnost rekreacije in drugih oblik fizične aktivnosti (fitnes, sprehodi v naravi ipd.). Sledijo predlogi, vezani na obravnavo, predvsem v smislu večje možnosti individualnih pogovorov. Del pripomb se nanaša na prehrano in (ne)upoštevanje reda, pravil na oddelkih. Številne pohvale in zahvale se nanašajo predvsem na prijazen, spodbuden in korekten odnos zdravstvenega, pa tudi drugega osebja, ter zadovoljstvo s potekom zdravljenja in izboljšanjem počutja. 64 Strokovno poročilo 2013 4. Spremljanje kazalnika za področje laboratorijske medicine Predanalitska faza – naročilo preiskav in indentifikacija vzorcev Opredelitev neskladnosti: z uvedbo LIS sistema se je večina napak, povezanih z identifikacijskimi podatki pacientov na naročilnicah, odpravila. Nastala pa so nekatera nova neskladja, ki motijo proces dela v predanalitični fazi, povezana z novim načinom dela. Prav tako so ostala nerešena neskladja, povezana z identifikacijo in sledljivostjo vzorcev. Veliko napak lahko sicer reši laboratorijsko osebje, vendar je odpravljanje napak dolgotrajno in moteče za tekoči delovni proces (na primer: kreiranje naročil in donaročil v B21 oz. v LIS, iskanje oz. usklajevanje povezovalnih številk,.. ). Vzroki: kazalnik je bil zastavljen tako, da vzroki za neskladja, ki jih le-ta obravnava, izhajajo izključno od naročnika, ki izvede naročilo, odvzem in transport biološkega materiala, administracije, ki odpira obravnave pacientov in kreira naročila ambulantnih pacientov ter sistema elektronskega vodenja naročil, ki so v domeni dobaviteljev programov, ki so obenem tudi skrbniki programske opreme (prenos naročil iz B21 v LIS) in v domeni skrbi bolnišnice za opremljenost s strojno in ostalo programsko opremo. Metoda, izvedba: Neskladja, ki smo jih opažali, smo popisali v obrazcu OB-KKF1D Dokumentacija v predanalitiki –naročanje. Beležili smo število pojavov definiranih neskladij z namenom utemeljitve naših predhodnih opažanj. Popis napak po obrazcu OB-KK F1D smo izvajali od novembra 2012 do marca 2013. Rezultate je 3.4.2013 vodja laboratorija prikazala na raportu DMS. Ugotovljeno je, da se značilno pojavljajo samo tri vrste neskladij, za katere smo sprejeli smiselne ukrepe (glej tabelo): VZORCI BREZ NAROČIL V B21 VZORCI BREZ ROJSTNIH PODATKOV VZORCI BREZ PODATKA O ČASU ODVZEMA UKREPI Dogovor -naročnik izdaja papirnate naročilnice, naročilo kreira laboratorij po vpisu pacienta v B21. Predtiskanje nalepk za paciente ob sprejemu. Dogovor o realizaciji (določimo odgovorne za izpeljavo, zagotovimo potrebno opremo) Ponovna obravnava na raportu DMS. Nadaljnji koraki: Od aprila 2013 do decembra 2013 smo vodili le še evidenco neskladij, ki so se v prvi fazi izkazala za značilne na prenovljenem obrazcu OB-KKF1D (verzija 2). V letu 2014 s kazalnikom ne nadaljujemo. Realizirali bomo ukrepe za izboljšanje sledljivosti časa odvzema vzorcev. (Podatki so vzeti iz kazalnika, ki ga je pripravila dr. Bojana Križaj, spec. med. biokemije) Poglavje: SPREMLJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE Tabela 31: Neskladja in ukrepi NESKLADJE 65 Strokovno poročilo 2013 7 UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH V nadaljevanju poročila predstavljamo podatke o načrtovanih izobraževanjih ter aktivni udeležbi na seminarjih in usposabljanjih. Obširni podatki o pasivni udeležbi na izobraževanjih so zabeleženi v poročilih posameznih strokovnih služb in vodij oddelkov, ki se nahajajo v arhivu predstojnika oziroma posamezne službe. Vključena so tudi izobraževanja, ki so jih posamezniki deloma ali v celoti financirali sami ter kongresi, ki so jih omogočila farmacevtska podjetja. Aktivna udeležba na seminarjih in kongresih - Mag. M. Pišljar, dr. med., spec. psih.: Predavanje na Modulu iz psihopatologije z naslovom: »Motnje motorike, motnje hotenja« na PK v Ljubljani 06.03.2013; predavanje »Zdravljenje depresije v starostnem obdobju« na srečanju združenja psihiatrov v Dolenjskih toplicah 10. in 11.05.2013, predavanje za zdravnike ZD Sežana z naslovom »med starostno depresijo in demenco, 22. Februarja 2013 ter za zdravnike ZD Logatec 17.10.2013. Sodelovanje na okrogli mizi v Idriji 17.05.2013 z naslovom »Prihodnost zdravja občank in občanov občin Idrija in Cerkno«, predavanje z naslovom »Različni okviri depresije« za Škofijsko Karitas Ljubljana. - M. Rudolf, dr. med., spec. psih.: Sodelovanje v izobraževalnem programu v okviru organizacije GO Spominčica »Spomni se me« dvakrat v letu, predstavitev kliničnega primera na strokovnem srečanju Kognitivni dan 6.9.2013 v Ljubljani, strokovno predavanje na Enodnevni šoli o demenci, ki jo je organiziralo primorsko društvo Spominčica. - V. Milošević, dr. med., spec. psih. je bil vodja delavnice Research Comitee Meeting Evropske federacije psihodramskih trening organizacij (FEPTO) v Padovi, 21. do 23. februar 2013, na Nevropsihiatričnem kongresu v Puli je nastopil s predavanjem »Psychodrama in the Treatment of Somatization«, 16. – 18. maj, sodeloval kot vodja delavnice na International Spring Accademy v Novigradu, 23. – 26. maj 2013, bil vodja celodnevnega seminarja na Podiplomskem študiju psihoterapije na temo Psihodrama v Ljubljani, maj 2013, bil vodja edukativne delavnice iz psihodrame za Hrvaško psihiatrično zvezo v Psihiatrični bolnišnici Vrapče v Zagrebu, 22.11.2013, deluje kot vodja redne psihodramske edukacije v Zagrebu. - K. Tubić, dr. med., spec. psih.: Predstavitev programa PZS v Psihiatrični bolnišnici Idrija, na novinarski konferenci 12.06.2013. Predstavitev programa PZS v Varni hiši Sežana na strokovnem srečanju 17.09.2013. Predstavitev programa PZS v ZD Ilirska Bistrica na strokovnem srečanju 14.11.2013. Poglavje: UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH a. Izobraževanje in usposabljanje zdravnikov Načrtovana izobraževanja in usposabljanja - Specializacija iz psihiatrije: N. Prevodnik, dr. med., M. Gosar, dr. med., I. Sepin, dr. med., M. Matvoz Kos, dr. med., J. Žilavec, dr. med., M. Pavlović, dr. med., T. Černuta, dr. med. - Magistrski študij: A. Trpin Katarić, dr. med., spec. psih. - Študij Skupinske analize: A. Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih. - Nadaljevalni postdiplomski študij sistemske psihoterapije in družinske dinamike: J. Milič, dr. med., spec. psih., S. Čuk, univ. dipl. and. - VKT podiplomski študij – II Praktikum: Vanja Božič, dr. med., spec. psih. - VKT podiplomski študij – II Praktikum: Vesna Rupnik, spec. klin. psih. - VKT podiplomski študij – II Praktikum: Mateja Zelenc, spec. klin. psih. 66 Strokovno poročilo 2013 - A. Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih.: 11. Srečanje ISPS Slovenije na Bledu od 2728.09.2013, predavanje z naslovom »Črna magija«. J. Milič, dr. med., spec. psih.: Predavanje SOA za študente Višje šole za zdravstvene delavce Izola (23.4.), predavanje O psihiatriji za Gimnazijo Sežana (17.5.), predavanje O Sindromu izgorevanja za LUNG (20.5.), predavanje O diagnostiki in motivacijskem postopku pri SOA v PBI (19.12.) b. Aktivacijska terapija Aktivna udeležba: - D. Poljanec, dipl. del. ter.: je predstavila delovno terapijo v obliki predavanja in ogleda dejavnosti v prostorih aktivacijske terapije za skupino osnovnošolcev ter tri skupine srednješolcev, devetim skupinam študentov zdravstvene nege, predstavnikom v okviru programa HOPE ter predstavnikom stanovanjske skupnosti iz Sardinije in predstavnikom Šenta. - N. Lapajne, dipl. del. ter., M. Vidmar, dipl. del. ter.: »Terapija s pomočjo psa« na gerontospihiatričnem oddelku - D. Peternel, dipl. del. ter.: Predavanje PZS- primer dobre prakse, predavanje »DT v skupnosti« d. Medicinsko kemični laboratorij Aktivna udeležba: - dr. B. Križaj, spec. med. biokem.: »Hitri presejalni testi«, interno predavanje v okviru POCT, namenjeno vsem zdravstvenim delavcem - izvajalcem POCT e. Lekarna PB Idrija Aktivna udeležba: - C. Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm.: Predavanja za študente Visoke šole za zdravstvo Izola in Nova Gorica Psihofarmakoterapija, PBI, (22.01., 26.03., 08.04., 23.04., 10.05., 28.05., 05.09.2013), predstavitev dela kliničnega farmacevta za magistre, za zaposlene v Goriških lekarnah 23.01.2013, organizacija predstavitve diplomske naloge Anje Lapajne »Ovrednotenje ravnanja z zdravili na oddelkih PBI«: 16.05.2013, 04.06.2013, predstavitev postopka Notranje presoje ustreznosti ravnanja z zdravili na oddelkih PBI 04.06.2013, organizacija predstavitve enteralne prehrane za zaposlene v lekarni in zdravstveni negi 06.08.2013. Poglavje: UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH c. Socialna služba Aktivna udeležba: - B. Krivec univ. dipl. soc. del.: Predavanje za paciente in svojce po programu SOA, predavanje in predstavitev socialne službe v PBI za študente - T. Mesec, univ. dipl. soc. del.: Predavanja za paciente in svojce v okviru programa zdravljenja odvisnosti - Mag. K. Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. del.: Predstavitev programa PZS, predstavitev programa PZS na novinarski konferenci, predstevitev programa PZS v Sežani v Varni hiši, predstavitev programa PZS v Ilirski Bistrici, predavanje na seminarju PZS – Primer dobre prakse, predavanje „Skrb za duševno zdravje – zagotavljanje stabilnosti sistema kot podlage za razvoj“, predavanje na 5. kongres socialnega dela, predavanja študentom (8) - Mag. A. Grudnik Seljak, univ. dipl. soc. del.: Predavanja za študente FVZ, predavanje za dijake Srednje zdravstvene šole Sežana, predavanje za dijake srednje zdravstvene šole Izola, predavanje na »Hope- Vloga socialne službe v procesu zdravljenja bolnika s psihiatrično motnjo“, predavanje gostom iz Sardinije v PBI. 67 Strokovno poročilo 2013 FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE J. Milič, dr. med., spec. psih. je članica upravnega odbora Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, supervizorka skupini svetovalcev na klic v duševni stiski KOMZ v Ljubljani. Je asistentka za predmet Duševno zdravje in duševne motnje na študiju Biopsihologije (FAMNIT) na Primorski univerzi. Mitrovič E., dr. med., spec. psih. je član invalidske komisije I. st-. v Novi Gorici. A. Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih. je članica skupine za zdravljenje odvisnosti od alkohola pri RSK za psihiatrijo. mag. M. Pišljar, dr. med., spec. psih., je član Razširjenega republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo, višji predavatelj iz predmeta Mentalno zdravje na Fakulteti za vede o zdravju Izola ter predavatelj predmeta Duševno zdravje in duševne motnje na študiju Biopsihologije (FAMNIT) na Primorski univerzi. D. Poljanec, dipl. del. ter. je članica nadzornega odbora skupščine Zbornice DT in članica strokovnega kolegija psihiatrične sekcije delovnih terapevtov. Dr. B. Križaj, spec. med. biokem. je članica Zbornice laboratorijske medicine Slovenije, je članica Slovenskega združenja za klinično kemijo, je usposobljena presojevalka in sodeluje v skupini strokovnjakov pri Ministrstvu za zdravje za presojevalce v postopkih ocenjevanja pogojev za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. C. Bačar Bole, mag. farm, spec. klin. farm je članica upravnega odbora Sekcije bolnišničnih farmacevtov pri SFD, je članica Slovenske skupine za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil v Sloveniji, je članica izvršilnega odbora primorske podružnice SFD dr. V. Čuk, prof. zdr. vzgoje je višja predavateljica ter asistentka na Fakulteti za vede o zdravju Izola. dr. R. Podkrajšek, univ. dipl. psih.: Aktiven član v okviru ZKP- član UP, uredniškega odbora Klipa in vodja skupine za izobraževanje. Je član Združenja psihoterapevtov in OO za pripravo bienala Bregantovi dnevi. Poglavje: FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE 8 68 Strokovno poročilo 2013 9 PUBLIKACIJE Poglavje: PUBLIKACIJE Pišljar M, Repovš G, Pirtošek Z. Cognition in late onset depression. Psychiatry Resear 2013; 210: 89-94. Kogoj A, Darovec J, Kores Plesničar B, Muršec M, Pišljar M, Pregelj P, Stokin G B. Osnutek smernic za diagnostiko in farmakoterapijo demenc – zdravljenje. 7. Psihogeriatrično srečanje, Rogaška slatina 12. in 13. maj 2011. Ljubljana, Psihiatrična klinika: Spominčica; 2013. Kogoj A, Darovec J, Kores Plesničar B, Muršec M, Pišljar M, Pregelj P, Stokin G B. Smernice za obravnavo pacientov z demenco. Viceversa – glasilo Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2013. Bačar Bole C. Mentorica pri diplomskem delu ŠEN, Metka. Principi uporabe antipsihotikov pri bolnikih s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo v Psihiatrični bolnišnici Idrija = Principles of antipsychotics use in patients with schizophrenia, schizotypal and delusional disorder in Psychiatric hospital Idrija. Bačar Bole C. Mentorica pri diplomskem delu LAPAJNE, Anja. Ovrednotenje ravnanja z zdravili na oddelkih Psihiatrične bolnišnice Idrija = Evaluation of medication handling at the wards of the Psychiatric Hospital Idrija. 69 Strokovno poročilo 2013 10 SKLEP 1. Psihiatrična bolnišnica Idrija ima organizirano razvejano bolnišnično in izvenbolnišnično dejavnost. Bolnišnični program vključuje zdravljenje na šestih specializiranih psihiatričnih oddelkih, med njimi ženskem in moškem intenzivnem psihiatričnem oddelku, psihoterapevtskem oddelku, oddelku za zdravljenje odvisnosti, gerontopsihiatričnem oddelku ter splošnem psihiatričnem oddelku. Posebej deluje oddelek za neakutno obravnavo. V letu 2013 je bilo iz bolnišničnega zdravljenja odpuščenih 1.576 bolnikov, v okviru ZZZS programa je bilo realiziranih v hospitalnem programu 1.529 odpustov pacientov. V dnevnem programu bolnišničnega zdravljenja je bilo obravnavanih 100 bolnikov. V ostalih bolnišničnih primerih je bil plačnik Ministrstvo za zdravje (večinoma osebe iz Centra za tujce) oz. samoplačniki. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov na akutnem hospitalnem zdravljenju je bila 33 dni. Zmerno znižanje ležalne dobe je v večji meri šlo na račun bolnikov, ki so se zdravili zaradi motnje razpoloženja, akutnih blodnjavih motenj ter psihičnih in vedenjskih motenj ob demenci. Povprečen čas zdravljenja v dnevnem hospitalu je ostal nespremenjen (25 dni). 2. Neakutna bolnišnična obravnava predstavlja obliko bolnišničnega zdravljenja po končani akutni bolnišnični obravnavi, ko iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust zavarovane osebe v domače okolje oz. ni več možna nega in pomoč v domačem okolju. V letu 2013 je bilo vključenih v neakutno zdravljenje 41 oseb (leta 2012, 44 oseb, leta 2011 34 oseb), kar je 2.4% vseh sprejetih oseb. Povprečno trajanje neakutne obravnave je bilo 58 dni. Realizirali smo 1.917 bolnišnično oskrbnih dni (BOD), kar predstavlja 90% kvote za ZZZS. Iz kazalnika ki spremlja čas zdravljenja v neakutni obravnavi po odpustu iz akutnega zdravljenja je razvidno, da bolniki z demenco pridobijo hitreje prosto mesto v domovih starejših občanov, oz. različne oblike pomoči na domu, daljša pa je čakalna doba za bivanje v stanovanjski skupnosti oz. specializiranih socialnih ustanovah. V okviru psihiatričnega dispanzerja v Idriji delujejo specialistične ambulante za zdravljenje odvisnosti od alkohola, gerontopsihiatrična ambulanta, epileptološka ambulanta ter splošne psihiatrične ambulante. V letu 2013 se je pri delu s pacienti pričelo uporabljati tudi sistemsko družinsko psihoterapijo ter psihodramo. Redno delujejo tri dispanzerske skupine za zdravljenje odvisnosti od alkohola. V okviru ambulantnih programov se izvaja individualno učenje realaksacijskih tehnik ter tečaj avtogenega treninga, vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj, trening socialnih veščin. Organizirano je pet redno potekajočih ambulantnih skupinskih psihoterapevtskih obravnav in sicer ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti, ambulantna skupina za obravnavo recidiva, ambulantna psihoterapevtska skupina za psihoze, ambulantna psihoterapevtska skupina za nevroze, analitska psihoterapevtska Poglavje: SKLEP 3. V psihiatrični bolnišnici smo nadaljevali z intenziviranjem izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti. Poleg specializiranih psihiatričnih ambulant v Psihiatričnem dispanzerju Idrija ima bolnišnica organizirane psihiatrične ambulante v Postojni, Izoli in Logatcu, ter ambulante kliničnega psihologa v Logatcu, Postojni in Kopru. Načrtovana realizacija ambulantnih storitev se je dvignila na 189.753 točk. Okrepilo se je število ambulantnih dni za klinično psihologijo v okviru zdravstvenega zavoda Celjenje v Kopru, v Zdravstvenem domu v Logatcu, Postojni ter v okviru Zasebne ambulante za pedopsihiatrijo L. Šinkovec, dr. med. 70 Strokovno poročilo 2013 skupina (v Postojni). Nosilci so terapevti in koterapevti, ki so vključeni tudi v delo na matičnih bolnišničnih oddelkih. 4. Ekipa za psihiatrično zdravljenje v skupnosti deluje drugo leto ter v celoti izvaja program skupnostne psihiatrične obravnave na področju, ki ga pokriva psihiatrična bolnišnica Idrija. V letu 2013 je v okviru programa skupnostno psihiatrično zdravljenje bilo spremljanih 171 oseb, zdravljenje v programu pa je zaključilo 140 oseb. V okviru ZZZS programa ter v skladu z letnim dogovorom, je bilo v letu 2013 sprva predvidenih 104 pacientov, sredi poletja 2013 pa je bilo dodatno odobrenih še 36 primerov. Na podlagi razpisa s strani Ministrstva za zdravje je bilo juliju 2013 odobren projekt z naslovom »Obisk psihiatra na domu«. Cilj projekta je bilo zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju, krepitve duševnega zdravja in integracija bolnikov v skupnosti. 5. V poročilu so predstavljeni vsi obvezni kazalniki kakovosti, v prilogi poročila pa priloženi v celoti. Spremljali smo število padcev bolnikov v bolnišnici, število zaradi pritiska nastalih razjed, kolonizacije z MRSA, obravnava prvega zamaha shizofrenije v hospitalnem okolju. Na nacionalnem nivoju se iz podatkovnih zbirk (Inštitut za varovanje zdravja) letno zbira podatke o številu in nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v bolnišnici v 30. dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje ter shizofrenije. 6. V bolnišnici redno spremljamo neobvezne kazalnike, s katerimi natančneje pridobimo podatke o nekaterih relevantnih kliničnih področij ter spremljanju kakovosti obravnave: Analiza neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi, delež pacientov v letu 2013, pri katerih je bil izveden PVU, kazalnik zadovoljstva s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija, podatki o čakanju in odpustu, število ponovno sprejetih bolnikov v roku 7 dni po predhodnem odpustu, bolnišnični kazalnik stopnje zadovoljstva za leto 2013. V začetku leta 2014 je predvidena uvedba posodobljenega anketnega lista za kazalnik stopnje zadovoljstva pacientov z bolnišničnim zdravljenjem. Oceno terapevtskih aktivnosti bo v neobveznem kazalniku izvajala aktivacijska terapija in sicer: uporaba ustvarjalnosti v programih aktivacijske terapije. 8. Ob ostrih varčevalnih ukrepih v zdravstvu je delo v bolnišnici najbolj zaznamovalo omejitve zaposlovanja, kar se odraža predvsem na področju zdravstvene nege. Navkljub fleksibilnemu prilagajanju potreb po posameznih oddelkih se soočamo s stalno preobremenitvijo, predvsem v času zagotavljanja službe ob dopustih ali bolniških odsotnostih. Glede na zatečeno situacijo iz preteklih let, se soočamo na oddelkih s pomanjkljivo zasedbo zdravnikov. Ob vse večjih zahtevah ter obremenitvah tako na področju ambulantnih dejavnosti, kot tudi bolnišničnih obravnav, bo za dosego načrtovanega programa potrebno izvesti ustrezno dopolnitev specialističnega kadra. 9. Izobraževanje zdravstvenega osebja in sodelavcev poteka v skladu z načrtom usposabljanja in izobraževanja. Posebej so načrtovana izobraževanja in usposabljanja v Poglavje: SKLEP 7. V vseh službah bolnišnice potekajo aktivnosti za vzdrževanje in zboljševanje kakovosti dela. V juniju 2013 je potekala redna zunanja presoja po Akreditacijskem standardu NIAHO. Z odločitvijo za zunanjo akreditacijo smo sprejeli nove pobude za kvalitetnejše delo na področju organizacije dejavnosti in nadaljnje korake za uvajanje dobrih praks, sistem vodenja kakovosti ter zagotavljanja varnosti oskrbe. Komisija za kakovost je obravnavala terminski in vsebinski načrt aktivnosti za implementacijo ISO 9001, ki naj bi bil realiziran ob naslednjem pregledu DNV komisije. 71 Strokovno poročilo 2013 okviru specializacij zdravnikov in psihologov ter podiplomskih, predvsem psihoterapevtskih študijev. Udeležba na interno organiziranih delavnicah in predavanjih ter izobraževanjih na strokovnih seminarjih izven bolnišnice je evidentirana v poročilu posameznih strokovnih služb in vodij oddelkov ter se nahaja v arhivu predstojnika oz. posamezne službe. Aktivna udeležba ter publicistična dejavnost in funkcije posameznih uslužbencev v strokovnih združenjih so predstavljene v strokovnem poročilu. 10. V bolnišnici se izvajajo programi specializacije za psihiatre, zdravnike družinske medicine ter klinične psihologe. Imenovani so glavni in neposredni mentorji. Redno se izvajajo tudi pripravništva za področja zdravstvene nege, socialne službe, delovne terapije in klinične farmacije. Bolnišnični strokovnjaki so vključeni tako v učiteljski kot asistentski kader, ki pokriva predmet Duševno zdravje in duševne motnje na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter študijskem programu Biopsihologija (FAMNIT) na Primorski univerzi Koper. Posebej je za izpostaviti večjo obremenitev strokovnega kadra, ki je vključen v izvajanje kliničnega usposabljanja študentov tretjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje zdravstvene nege in mentalno zdravje. Mentorji in učitelji opravljajo svoje delo z veliko intenzivnostjo in predanostjo, kar se odraža tudi v številnih pohvalah udeležencev študija ter usposabljanj. 11. Bolnišnica se je tudi v zadnjem letu redno odzivala na prošnje osnovnih in srednjih šol ter omogočala obisk bolnišnice ter predavanja za strukturirane skupine obiskovalcev. S približevanjem strokovnjakov in psihiatrične bolnišnice laične in predvsem mlajše populacije smo v najboljši meri prispevali k boljši promociji duševnega zdravja ter destigmatizaciji duševnih obolenj. V bolnišnici smo imeli tudi več obiskov iz sorodnih zdravstvenih in socialnih inštitucij v državi ter gosti iz tujine, kar omogoča stalno izmenjavo izkušenj ter primerov dobre prakse na strokovnem in organizacijskem področju. Poglavje: SKLEP Predstojnik psihiatrične bolnišnice mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih. 72 Strokovno poročilo 2013 Priloge Kazalniki kakovosti Obvezni kazalniki 1. Število padcev v bolnišnici v letu 2013, na 1000 oskrbnih dni 2. Število razjed zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih pacientov v letu 2013 3. Kolonizacija z MRSA v letu 2013 Neobvezni kazalniki 1. Delež pacientov, pri katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix 2. Zadovoljstvo s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija 3. Čakanje na odpust: Dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust 4. Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu 5. Stopnja zadovoljstva 6. Neželeni dogodki v zdravstveni negi 7. Predanalitska faza – naročilo preiskav in identifikacija vzorcev Pri izdelavi poročila so sodelovali: Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec., glavna med. sestra bolnišnice Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih., vodja ženskega psihiatričnega oddelka Erika Mitrovič, dr. med., spec. psih., vodja moškega psihiatričnega oddelka Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih., vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti Marinka Rudolf, dr. med., spec. psih., vodja gerontopsihiatričnega oddelka Patricija Logar, dr. med., spec. psih., vodja splošnega psihiatričnega oddelka Danica Menard, dr. med., spec. psih., vodja psihoterapevtskega oddelka in vodja izvenbolnišnične dejavnosti dr. Bojana Križaj, spec. med. biokemije, vodja medicinsko-kemičnega laboratorija Darja Poljanec, dipl. del. ter., vodja aktivacijske terapije Cvetka Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne Branka Režun, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., vodja psihološke službe mag. Andreja Grudnik Seljak, univ. dipl. soc. del., vodja socialne službe Ines Bevk, vodja zdravstvene administracije mag. Klavdija Širaj Mažgon, vodja Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti Katalin Tubić, dr. med., spec. psih. mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., vodja EEG laboratorija sodelavci pri izdelavi kazalnikov: Bojan Krivec, univ. dipl. soc. Mateja Zelenc, spec. klin. psih. Nejc Stanovnik, univ. dipl. psih. Zorica Filipovič, dipl. med. ses. Nataša Velikanje, dipl. med. ses. Marjetka Kogoj, dipl. med. ses. Andreja Gruden, dipl. med. ses. Andreja Uršič, viš. med. ses., spec. SOBO Nataša Hvala, viš. med. ses. Andreja Kodela, dipl. med. ses. Alenka Tušar, univ. dipl. ing. elektr. Uredila: Natalija Taljat Tušar, strokovna sodelavka Poglavje: SKLEP Klinične poti 1. Klinična pot: Starostna depresija rev. 21.05.2013 2. Klinična pot: Demenca rev. 21.05.2013 73 Strokovno poročilo 2013 STROKOVNO POROČILO ZA DEJAVNOST ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE ZA LETO 2013 - POVZETEK- Poročilo je sestavila glavna medicinska sestra bolnišnice, na osnovi internih poročil strokovnih vodij - glavnih medicinskih sester bolniških oddelkov, povzetkov dokumentacije in zbirnikov evidenc, ki se vodijo v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe. Poglavje: SKLEP Glavna medicinska sestra bolnišnice: Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec. 74 Strokovno poročilo 2013 Zdravstvena nega zajema avtonomno in sodelujočo skrb za posameznike vseh starosti, za družine, skupine in skupnost, za bolne in zdrave v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za obolele, invalide ter umirajoče. Ključne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, spodbujanje varnega okolja, izobraževanje, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter sodelovanje v obravnavi pacientov in upravljanju zdravstvenih sistemov. Zdravstvena nega na področju mentalnega zdravja je specialno področje klinične prakse. Ukvarja se s posameznikom z duševnimi težavami in motnjami, z družino ali širšo skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem varstvu. Njena osnovna značilnost je proces človeške komunikacije, ki vključuje medicinsko sestro in pacienta, njun odnos, sodelovanje in interakcije. Namen tega procesa je usmerjenost v prizadevanje, pospeševanje in podpiranje vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje, s čimer se pacientu pomaga do večje uspešnosti in zadovoljstva v življenju. Poleg spretnosti terapevtske komunikacije so specialna področja klinične prakse v zdravstveni negi pacientov z duševnimi motnjami zagotavljanje varnosti in bližina osebja ter učenje posameznikov, družin in širše skupnosti, ki je usmerjeno v pospeševanje in podpiranje vedenja, zdravih vzorcev obnašanja in prilagojeno funkcioniranje. 1. ORGANIZACIJA DELA ZDRAVSTVENE NEGE Intervencije procesa zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Idrija potekajo na šestih bolniških oddelkih, v dežurni službi, v EEG laboratoriju, ambulantni dejavnosti in v okviru psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. Glede na ocenjene potrebe pacientov ob sprejemu v bolnišnico se načrtujejo in izvajajo zdravstveno negovalne aktivnosti ter zdravstveno vzgojno delo. Poleg intervencij terapevtske komunikacije in bližine osebja ter zagotavljanja varnosti, se dnevno ugotavlja in načrtuje in izvaja aktivnosti glede na probleme povezane z osnovnimi življenjskimi aktivnostmi, vzdrževanje samostojnosti, izvajanje delne ali popolne pomoči pri življenjskih aktivnosti pacientov. Izvaja se svetovanje pacientom in njihovim svojcem ter posreduje informacij v okviru pristojnosti. Za vse paciente se od sprejema do odpusta vodi negovalna dokumentacija v skladu z zakonodajo. Izvaja se program preprečevanja bolnišničnih okužb (POBO) in sistem za zagotavljanje varne prehrane v bolnišnici (HACCP). 1.1. Razporejanje zdravstveno negovalnega kadra V letu 2013 je bilo v zdravstveni negi in oskrbi administrativno zaposlenih 100 delavcev: 66 zdravstvenih tehnikov/srednjih medicinskih sester, 10 oskrbovalk/cev in 23 diplomiranih medicinskih sester. Zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti zdravstvenega tehnika na moškem sprejemnem oddelku se je v mesecu novembru za določen čas zaposlilo enega zdravstvenega tehnika. V mesecu oktobru je pričel z opravljanjem pripravništva za poklic zdravstvenega tehnika Munih B., v mesecu novembru pa tudi Čataković T. Iz ur rednega dela zaposlenih v zdravstveni negi je razvidno, da je bilo dejansko razpoložljivega kadra za razporejanje v bolnišnici pri diplomiranih medicinskih sestrah 17,37 Poglavje: SKLEP Zdravstveno negovalno osebje na bolniških oddelkih in v dežurni službi z izmenskim delom zagotavlja kontinuiteto in neprekinjeno zdravstveno varstvo vse dni v letu. 75 Strokovno poročilo 2013 (72,4%) oseb in pri srednjih medicinskih sestrah/zdravstvenih tehnikih 61,9 (92,4%) oseb. Pri razporejanju kadra je potrebno upoštevati tudi časovne in zdravstvene omejitve zaposlenih. Podatki o številu delavcev z določenimi omejitvami so prikazani v tabeli 1. Zaradi zagotavljanja kontinuitete zdravstvene oskrbe in upoštevanja omejitev ter nadomeščanja bolniških in porodniških odsotnosti (slika 1), se pojavlja večja obremenitev tistih zaposlenih, ki so v delovne procese vključeni s polnim delovnim časom in brez zdravstvenih omejitev. Za izvajanje delovnega procesa zdravstvene nege se planira mesečne razporede dela, ki zagotavljajo strokovne potrebe po zdravstveno negovalnem kadru po posameznih bolniških oddelkih. Zagotavlja se neprekinjenost delovnih procesov, letno se planira termine odsotnosti zaradi letnega dopusta. Na bolniške oddelke so izmenoma v tri delovne izmene razporejeni (odvisno od oddelka) od en do trije zdravstveni tehniki. Zaradi porodniške in bolniške odsotnosti dveh diplomiranih medicinskih sester, časovno krajših delovnih časov, zagotavljanjem dežurne službe s triizmenskim turnusom in vključenostjo dveh diplomiranih medicinskih sester v multidisciplinarni tim psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, je v dopoldansko izmeno na bolniške oddelke, ko poteka diagnostično terapevtski program, razporejena večinoma le ena diplomirana medicinska sestra. S povečanim obsegom dela se dnevno nadomešča tudi nenačrtovane odsotnosti zdravstveno negovalnega kadra zaradi bolezni, nege družinskih članov, izredno plačanega dopusta ali drugih odsotnosti. Saldo ur zaradi povečanega obsega dela konec leta 2013 znaša za diplomirane medicinske sestre 715 ur (leta 2012 – 881 ur), za zdravstvene tehnike/srednje medicinske sestre 2.030 ur (leta 2012 - 2478 ur) in za bolniške oskrbovalce 520 ur (leta 2012 - 235 ur), kar je skupno 3.265 ur (leta 2012 – 3.594 ur). Tabela 1: Časovne in zdravstvene omejitve zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi kader Časovne omejitve 6 ur Časovne omejitve 4 ure Splošne zdravstve ne omejitve 4 Zdravstve ne omejitve invalidska komisija 2 Časovne in zdravstvene omejitve invalidska komisija 2 ZT/SMS 2 2 DMS 1 OSKR. / Nosečnost 1 1 1 / 2 1 / / / 1 7 SKUPAJ 13 6 1 Število ur odsotnosti zaradi bolniške in porodniške 1200 1000 800 ZT/SMS 600 DMS 400 200 0 feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec ZT/SMS 1118 800 826 970 656 732 628 364 492 836 686 508 DMS 712 654 670 552 386 408 432 224 324 332 264 364 Slika 1:Število ur odsotnosti zaradi bolniške in porodniške Poglavje: SKLEP jan 76 Strokovno poročilo 2013 1.2 Zagotavljanje spremstva za ne-nujne prevoze Na bolniških oddelkih je bilo v letu 2013 organiziranih 544 ne-nujnih prevozov pacientov izven bolnišnice zaradi različnih potreb. Zdravstveno negovalno osebje je izvedlo 48 spremstev. Spremstvo se je zagotavljalo v dopoldanski izmeni z razpoložljivim kadrom, v 10 primerih pa z delom preko polnega delovnega časa ali z dodatnim prerazporejanjem. Prevoze je izvajal kombi PB Idrija in reševalna služba ZD Idrija (tabela 2). Tabela 2: Število prevozov in spremstev pacientov oddelek Skupno štev. Kombi PB Prevoz prevozov Idrija ZD Idrija S2 159 151 8 S3 64 57 7 S4 9 9 / L1 42 31 11 L2 178 128 50 L3 92 85 7 Skupaj 544 461 83 2013 Skupaj 568 459 109 2012 Skupaj 701 409 269 2011 Sprem. ZT, SMS; DMS 13 8 / 3 13 11 48 Povečan obs. dela ZT/SMS 4 / / 2 4 / 10 60 12 68 28 1.3 Timski sestanki in letni razgovori v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe V mesecu februarju in marcu 2013 se je nadaljevalo z letnimi razgovori v skladu z navodili za ocenjevanje delavcev. Ob razgovorih se izpolnjuje ocenjevalni list delavca za leto 2012 in zapis dogovorov o letnem razgovoru. Vse zapisnike sta podpisala delavec in neposredno nadrejeni. Analiza ocenjevalnih parametrov bo še naprej podlaga za planiranje usposabljanja v zdravstveni negi in oskrbi ter bodočega načrtovanja profesionalnega razvoja delavcev. Strokovni kolegij zdravstvene nege se je sestal šestkrat. Teme sestankov so bile s področja zagotavljanja kakovosti in varnosti pacientov, organizacije službe zdravstvene nege, priprave na akreditacijo, programa kliničnega usposabljanja, kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege, izboljševanja procesov zdravstvene nege, planiranja kadra in reševanja aktualne problematike. Poglavje: SKLEP Na vseh bolniških oddelkih potekajo timski sestanki kliničnih timov in negovalnih timov. Sestanki negovalnih timov so bili namenjeni reševanju aktualne problematike in uvajanju novosti na oddelku, informiranjem zaposlenih o postopkih akreditacije, seznanjanju o izobraževalnih vsebinah ter poročanju delavcev iz zunanjih izobraževanj. V mesecu januarju in februarju ter v mesecu oktobru in novembru so bili na vseh bolniških oddelkih organizirani sestanki zdravstveno negovalnih timov s prisotnostjo glavne medicinske sestre. Na sestankih v jeseni je bil prisoten tudi direktor bolnišnice. Tematika, ki se je na sestankih obravnavala se je nanašala na organizacijo procesov in službe zdravstvene nege, izvajanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter varčevalne ukrepe. 77 Strokovno poročilo 2013 2. KATEGORIZACIJA ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE Kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege je metoda razvrščanja pacientov glede na potrebe po zdravstveni negi in posebnosti v določenem časovnem obdobju. Enoten kategorizacijski sistem za bolnišnično zdravstveno nego se uporablja po sklepu RSKZN od leta 2003 in je sestavni del negovalne dokumentacije pacienta, kar opredeljuje tudi Zakon o zbirkah podatkov v zdravstvu (UL 65/2000). V letu 2011 je bila Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege sprejeta na Zdravstvenem svetu na Ministrstvu za zdravje. Sprejetje dokumenta pomeni sprejetje enotnega orodja za ugotavljanje potreb po negovalnem kadru. S kategorizacijo zahtevnosti se opredeli vrsto in pogostost intervencij in čas za direktno in indirektno zdravstveno nego, določi se število in strukturo kadra ki je potreben, da se aktivnosti dela v 24 urah strokovno opravijo. V okviru Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego že več let deluje skupina za slovensko kategorizacijo potreb po zdravstveni negi. Poglavitna naloga skupine je, da verodostojno zbira podatke, jih uredi in posreduje na IVZ in na druge inštitucije v državi. Pomembno je, da so rezultati pravilni in da osebje v bolnišnici pozna kriterije in način kategoriziranja pacientov, saj je le tako možno podatke primerjati in jih uporabiti za pregled potreb po kadru in lažja prerazporejanje kadrov glede na potrebe. Glede na to so na RSKZN sprejeli sklep o presoji kategorizacije v posameznih zdravstvenih ustanovah, s katero želijo doseči tudi proces učenja in izboljšanja klinične prakse. Izmed petih slovenskih bolnišnic je bila v letu 2013 tudi naša bolnišnica določena za izvajanje zunanje presoje, ki je potekala 12. decembra 2013. Izvajalca zunanje presoje sta bila gospa Andreja Peternelj in gospod Branko Bregar. Uradnega zapisnika o ugotovitvah izvedenega postopka bolnišnica do konca leta 2013 še ni prejela. Kategorizacija zahtevnosti za posameznega pacienta se izvaja dnevno od sprejema do odpusta. Paciente se kategorizira v BirPis programu. V letu 2013 je bilo skupno hospitaliziranih 1.675 pacientov in realiziranih 64.152 bolnišnično oskrbnih dni (61.472 hospitalnih in 2.680 dnevnih). Povprečno je bilo razvrščenih v 1. kategorijo (kat.) zahtevnosti skupno 70,31% hospitaliziranih pacientov, v 2. kat. zahtevnosti 24,15%, v 3. kat. 5,37% in v 4. kat. 0,17% vseh hospitaliziranih pacientov v letu 2013. Delež pacientov v posamezni kategoriji zahtevnosti ZN se spreminja po posameznih bolniških oddelkih. Največji delež pacientov v 3. KZZN je na gerontopsihiatričnem oddelku (17,9%), kar pomeni da so potrebe pacientov po intervencijah ZN (izvajanje delne ali popolne pomoči pri TŽA) največje in da je obremenjenost kadra na tem oddelku najvišja (slika 2), (priloga 1). Delež pacientov v 1, 2, 3, 4 KZZN po bolniških oddelkih 1.kzzn 100,00% 2.kzzn 3.kzzn 80,00% 4.kzzn 60,00% 40,00% 20,00% 0,00% L2 L3 S2 S3 S4 2.kzzn 6,90% 40,60% 36,00% 16,70% 30,00% 1,00% 3.kzzn 0,30% 17,90% 6,50% 1,90% 4.kzzn 0% 0,00% 0,50% 0,00% 3,10% 0% 0,40% 0% Slika 2 : Kategorizacija ZZN na posameznih bolniških oddelkih Poglavje: SKLEP L1 1.kzzn 92,70% 41,50% 57,00% 81,40% 66,50% 99,00% 78 Strokovno poročilo 2013 3. IZVAJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN KLINIČNEGA USPOSABLJANJA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE ZDRAVSTVENE NEGE Bolnišnica je leta 2006 prvič pridobila naziv učne baze za obdobje petih let, v avgustu 2011 je naziv učne baze pridobila ponovno, za obdobje nadaljnjih pet let. Na osnovi pridobitve naziva učne baze bolnišnice se v bolnišnici izvaja klinično usposabljanje študentov 3. letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje. Visokošolski zavodi s katerimi bolnišnica sodeluje pri izvajanju kliničnih vaj študentov so: UP Fakulteta za vede o zdravju Izola, Zdravstvena fakulteta Ljubljana, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice in Fakulteta za zdravstvene vede Maribor. V letu 2013 smo izvedli klinično usposabljanje v sodelovanju z UP Fakulteta za vede o zdravju Izola za redne in izredne študente 3. letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje. Izvajalo se je tudi pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik in prakso dijakov srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (tabela 3). Tabela 3: Klinično usposabljanje Klinično usposabljanje PB Idrija Redni študenti – Izola/3 letnik Redni študenti - Nova Gorica/3 letnik Izredni študenti/3 letnik Pripravništvo SMS/ZT Kroženje v okviru pripravništva DMS/DZT Praksa dijaki (Postojna) 2006 47 - 2007 62 - 2008 60 30 2009 60 34 2010 42 32 2011 39 32 2012 36 26 2013 51 34 5 4 11 30 4 20 32 4 15 34 2 10 46 1 43 1 5 26 3 4 28 2 0 - - - 31 - - 25 26 Od 14. januarja do 31. maja 2013 in od 2 - 13. septembra 2013 smo v bolnišnici izvedli klinične in seminarske vaje za 85 rednih (7 skupin) in 28 izrednih (2 skupini) študentov ter opravili 9.040 mentorskih ur. Študenti v bolnišničnem okolju spoznajo motnje in simptome iz področja mentalnega zdravja, spoznajo oblike zdravljenja, zdravstvene nege in druge oblike pomoči, da znajo vzpostaviti in izvajati terapevtsko komunikacijo ter druge komunikacijske spretnosti. Samostojno izvajajo negovalne in terapevtske intervencije v procesu zdravstvene nege ter ob zaključku kliničnih vaj predstavijo študijo primera. Klinične vaje za celotno bolnišnico pomenijo velik organizacijski in intelektualni napor, vendar smo jih ob sodelovanju vseh, uspešno izvedli. V času od 2. do 13. decembra 2013 je v bolnišnici opravljalo prakso zdravstvene nege s področja mentalnega zdravja 26 dijakinj in dijakov 4. letnika srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Poglavje: SKLEP Obiskali so nas dijaki Srednje zdravstvene šole Izola, ter učenci-devetošolci Osnovne šole Črni vrh nad Idrijo. V okviru programa HOPE sta nas 28. maja obiskala socialni delavec iz Velike Britanije in zdravnica iz Srbije. V okviru predstavitve bolnišnice je bila predstavljena tudi dejavnost zdravstvene nege. 79 Strokovno poročilo 2013 4. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZDRAVSTVENO NEGOVALNEGA KADRA IN OSKRBOVALCEV V letu 2013 smo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe prejeli kvoto za izobraževanje in usposabljanje v vrednosti 11.900,00 €. Z namenom racionalne porabe kvote in omogočanje udeležbe večjemu številu zaposlenih v zdravstveni negi na zunanjih izobraževanjih, smo se z organizatorji izobraževanj (Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, DMSBZT Ljubljana,…) dogovarjali o nudenju brezplačnih kotizacij glede na število plačanih kotizacij. Vsebine izobraževanja smo izbrali na osnovi letnih razgovorov in načrtovanja profesionalnega razvoja posameznih delavcev. V bolnišnici smo skupno organizirali 18 internih strokovnih predavanj in 11 delavnic z zunanjimi in notranjimi izvajalci (tabela 4). Zaposleni v zdravstveni negi so se udeleževali tudi predavanj in strokovnih seminarjev izven bolnišnice (dve z aktivno udeležbo). Poimenski seznam udeležencev posameznih internih in zunanjih izobraževanj vodi in hrani glavna medicinska sestra bolnišnice. Januar (31.1. in 14.2.) Februar (19,21,26,28) Marec (5,7) 26.3.2013 16.4.2013 23.4.2013 Obravnava življenjsko ogroženega pacienta v PBI (2 predavanji) Obravnava življenjsko ogroženega pacienta (6 delavnic) Predstavitev postopka konikotomije Obvladovanje bolnišničnih okužb Obravnava pacienta s sladkorno boleznijo 97 104 17 55 32 21.5.2013 Antikoagulantna antiagregacijska terapija in 26 20.5.2013 Ovrednotenje ravnanja z zdravili na oddelkih PBI Predstavitev pripomočkov za vzpostavitev proste dihalne poti Varnost pacientov-varnost osebja Poklicna etika Haccp sistem Zdravljenje z uporabo psihodrame Obravnava pacienta z agresivnim in odklonilnim vedenjem v psihiatriji in uporaba posebnih varovalnih ukrepov (predavanje) Posebni varovalni ukrepi v psihiatriji in vloga izvajalcev 15 11.9.2013 24.9.2013 3.10.2013 8.10.2013 7.10.2013 12.11.2013 26.11.2013 14., 18., 21., 25. in 28.11.2013 26 28 22 38 27 91 85 Izvajalci Bojana Križaj, spec. med. biokemije Notranji Skupina za prvo pomoč Notranjiskupina za prvo pomoč SIND dr. Viktorija Tomič Milan Vončina dr. med. spec. internist Milan Vončina dr. med. spec. internist Cvetka Bačar mag.farm. Pharmamed Prof. Robida Andrej Člani Haccp tima Milošević Vladimir dr.med Notranji Skupina za PVU Notranji Skupina za PVU Organizator Biokemični laboratorij ZN ZN ZN in zdrav. služba PBI ZN ZN ZN ZN ZN DMSBZT HACCP tim ZN in zdrav. služba ZN ZN Poglavje: SKLEP Tabela 4: Izobraževanja in interna usposabljanja za delo v ZN Datum Tema Število udeležencev 15.1.2013 Hitri presejalni testi 37 80 Strokovno poročilo 2013 4.12.2013 7.12.2013 17.12.2013 ZN 5 enodnevnih delavnicpraktično usposabljanje Standardi kakovosti in varnosti pacientov v zdravstvu Tečaj začetnih postopkov oživljanja Šola za hrbtenico 12 DMS 18 12 Šprajcar Danica PBI Svet za reanimacijo, slovensko združenje za urgentno medicino Pelhan Bojan dr. med. spec. PBI PBI Zaposleni v zdravstveni negi so aktivno sodelovali tudi na internih predavanjih, ki so potekala v bolnišnici. Izvedeni sta bili dve predavanji in šest delavnic obravnave življenjsko ogroženega pacienta, ki jih je izvedla skupina za prvo pomoč v katero so bili vključeni: Menart J., Likar K., Zajc D., Bolčina A., Velikanje N., Tušar B., Krašna J., Zelić F. in Filipovič Z. S strani skupine za posebne varovalne ukrepe (PVU), sta bili izvedeni dve predavanji in pet delavnic. Skupino sestavljajo: Gnezda S., Gruden A., Ogrič M., Klavžar V., Likar Klemen., Pavlin B., Miklavčič N., Filipovič Z., Vidmar I., Zelič F., Peternelj Š., Dizdarevič M., Tratnik D. in Tušar A. Članici KOBO sta Uršič A. in Mrak L. Od novembra 2013 dalje se izvaja pripravništvo za zdravstveno tehtnico Čataković T. in zdravstvenega tehnika Munih B. pod mentorstvom Podvršček Stepančič I., Tušar A. in Lidjan E. V bolnišnici v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija poteka več raziskovalnih nalog s področja zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje, kakovosti in managementa. Tudi v letu 2013 so se klinične mentorice samoiniciativno izobraževale na Fakulteti za vede o zdravju Izola. V Republiški skupini za kategorizacijo v ZN sodeluje Mivšek A., ki je tudi članica Izvršnega odbora sekcije Medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Vihtelič S. in Gruden A. sta članici Upravnega in Izvršnega odbora strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in članici organizacijskega odbora za pripravo strokovnih srečanj. 4.1. Aktivna udeležba na predavanjih Vihtelič S.: Aktivna udeležba na satelitskem simpoziju farmacevtske družbe Eli Lilly: Moderni pristopi k zdravljenju, izkušnje z aplikacijami Zypadhere v Psihiatrični bolnišnici Idrija: Begunje na Gorenjskem. Vihtelič S.: Aktivna udeležba v programskem odboru: Simpozij društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Približajmo zdravstveno okolje pacientu: Ljubljana. Poglavje: SKLEP Mrak L., Hvala N.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Akreditacija bolnišnice: njen vpliv na zadovoljstvo pacientov, zdravljenih v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Simpozij društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Približajmo zdravstveno okolje pacientu: Ljubljana. 81 Strokovno poročilo 2013 Menart J., Zajc D., Krašna J., Vihtelič S., Serafimovič I., Bolčina A., Filipovič Z., Tušar B.: Obravnava življenjsko ogroženega pacienta v Psihiatrični bolnišnici Idrija: Idrija. Kržišnik K.: Umivanje in razkuževanje rok, predstavitev obveznega kazalnika higiene rok: Idrija. Uršič A.: HAACP sistem- predstavitev ugotovitev notranjih presoj: Idrija. Gnezda S., Gruden A., Kogoj M., Ogrič M.: Obravnava pacienta z agresivnim in odklonilnim vedenjem v psihiatriji in uporaba posebnih varovalnih ukrepov: Idrija. Ferfolja A., Gruden A.: Aktivno s predavanji sodelujeta v bolnišnici v okviru terapevtskega progama zdravljenja odvisnosti. Gruden A.: Je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno sodeluje pri organizaciji kliničnih večerov DMSBZT Ljubljana. V decembru je bil organiziran klinični večer »Kako v teh časih motivirati sebe in svoje sodelavce«, ki je potekal v prostorih Psihiatrične bolnišnice Idrija. Sodeluje pri organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih vsebinah izobraževanja za podaljšanje licence (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju programa (DMSBZT Ljubljana). O izvedbi kliničnega večera je prispevala članek za glasilo Utrip. Vihtelič S.: Je članica upravnega in izvršnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno sodeluje pri pripravi kliničnih večerov DMSZBZT Ljubljana. V decembru je bil organiziran klinični večer »Kako v teh časih motivirati sebe in svoje sodelavce«, ki je potekal v prostorih Psihiatrične bolnišnice Idrija. Sodeluje pri organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih vsebinah izobraževanja za podaljšanje licence in obstoja vpisa v register (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju programa (DMSBZT Ljubljana). 4.2. Strokovne publikacije Mrak L, Hvala N, Tušar B (2013). Akreditacija bolnišnice: njen vpliv na zadovoljstvo pacientov, zdravljenih v Psihiatrični bolnišnici Idrija. V: Kvas A. et al. ur. Približajmo zdravstveno okolje pacientu: zbornik prispevkov z recenzijo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2013. Strokovna ekskurzija V okviru sindikata zdravstvene nege je bila 4. oktobra organizirana strokovna ekskurzija, ki je vključevala tudi ogled Psihiatrične bolnišnice Rab. V bolnišnici smo bili deležni gostoljubnega sprejema s strani glavne medicinske sestre gospe Štefice Deželjin in predstojnice gospe Vesne Šendula Jengić. Čas obiska smo izkoristili za ogled bolnišnice in izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj s področja izvajanja zdravstvene nege pri pacientu z duševno motnjo, vodenja zdravstveno negovalne dokumentacije, zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, vodenja in managementa stroke zdravstvene nege, predstavitvi dobrih kliničnih praks, sledenju zahtevam mednarodnih standardov kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave ter zakonodaji Evropske Unije. Dogovorili smo se za nadaljnjo strokovno in profesionalno sodelovanje. Poglavje: SKLEP 4.3. 82 Strokovno poročilo 2013 4.4. Priznanja Diplomirana medicinska sestra Aleksandra Ferfolja je bila predlagana in imenovana za dobitnico plakete društva DMSBZT Ljubljana. Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi ter za human odnos do pacientov in sodelavcev. 5. DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE Vodi se standardizirana negovalna dokumentacija, individualno za vsakega pacienta, iz katere so razvidne potrebe pacientov po zdravstveni negi. Vodi se računalniški način vodenja podatkov kategoriziranja pacientov. Dvakrat v letu je bil izveden strokovni nadzor službe zdravstvene nege nad skladnostjo razvrščanja pacientov v ustrezno kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege, načrtom zdravstvene nege ter izvajanjem na modrem listu. Pacienti so obravnavani individualno, po procesu zdravstvene nege, vsak ima narejen načrt zdravstvene nege glede na potrebe po zadovoljevanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Dnevno se beleži opazovanje zdravstvenega stanja v moder list opazovanja in sicer za vsako izmeno posebej. Ob odpustu se izpolnjuje Odpustna dokumentacija zdravstvene nege. Izdelan je register s seznamom vseh obrazcev, ki se jih v službi zdravstvene nege in oskrbe uporablja za namen dokumentiranja individualne obravnave pacientov, aktivnosti zdravstvene nege na bolniških oddelkih, za dokumentiranje organizacije službe zdravstvene nege, za evidenco opreme in čiščenje opreme in prostorov, za razna poročila in preiskave, za spremljanje okužb in kazalnikov kakovosti. Obrazci so enotni na vseh bolniških oddelkih, opremljeni s potrebnimi podatki, ki se jih bo v prihodnosti še dopolnjevalo glede na zahteve ISO standarda. Registri z vsemi obrazci se nahajajo v priročni mapi na vseh bolniških oddelkih in v administracijah stavbe S in L, ter v elektronski obliki na dostopni mreži službe zdravstvene nege. 6. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO Na S2-sprejemnem ženskem oddelku so zdravstveno vzgojne skupine v letu 2013 potekale v popoldanskem času, enkrat tedensko. Diplomirana medicinska sestra za pacientke na odprti enoti pripravlja različne teme. Zdravstveno vzgojne vsebine se nanašajo na aktualne probleme in potrebe pacientk. Pri izbiri tematike se upošteva tudi njihove želje, potrebe in znanje. Na bolniškem oddelku se vodi evidenca o realizaciji skupine, predstavljeni temi, datumu, udeleženih pacientkah. Velik poudarek ostaja na individualni zdravstveni vzgoji, predvsem pred odpustom pacientke iz bolnišnice ter učenju upoštevanja terapevtskega režima in samostojnega jemanja zdravil. V okviru načrtovanja skrbi ter zagotavljanja kontinuitete obravnave po odpustu je bilo delo večkrat usmerjeno tudi v povezovanje s strokovnjaki na terenu (patronažna MS, psihiatrični dispanzer). Poglavje: SKLEP Na vseh bolniških oddelkih enkrat tedensko potekajo edukativne in pogovorne skupine, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre. V skupino so delno vključeni vsi pacienti/ke na oddelkih. 83 Strokovno poročilo 2013 Na S3 - sprejemnem moškem oddelku v popoldanskem času diplomirana medicinska sestra izvaja in vodi zdravstveno vzgojne skupine za paciente z odprte enote oddelka. Skupine potekajo redno po programu vsako sredo od 15-16 ure. Na skupinah diplomirana medicinska sestra podaja pomembne informacije, izvaja zdravstveno vzgojno delo ter paciente motivira k aktivnemu vključevanju v pogovor. Teme izbere diplomirana medicinska sestra v dogovoru s pacienti. Evidenca o realizaciji skupine, obravnavani temi, časovnem trajanju skupine ter udeležencih skupine se vodijo na oddelku. Zdravstvena vzgoja na intenzivni varovani enoti poteka v obliki individualnih pogovorov s pacienti o pomembnosti rednega jemanja zdravil, simptomih bolezni, pomenu redne skrbi zase in za svoje okolje…. V popoldanskem času zdravstveni tehniki s pacienti izvajajo družabne aktivnosti (igre, sprehodi….) z namenom spodbujanja socialnih interakcij. L1: Na oddelku za zdravljenje odvisnosti L1 poteka program Pot k dobremu počutju od leta 2010. Program se je nadaljeval, dopolnjeval in prilagajal pacientom tudi v letu 2013. Namen programa je ozavestiti paciente kako izboljšati prehrano, telesno aktivnost in način življenja. V povezavi z zdravljenjem pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja. Skupine potekajo enkrat tedensko, so odprtega tipa, da se pacienti lahko pridružijo tudi tekom programa, vodita jih diplomirana medicinska sestra (Andreja Gruden) in delovna terapevtka, ki izmenjaje podajata teme prehrane in telesne aktivnosti. Poslužujejo se tudi individualnega učenja predvsem pri novo odkriti sladkorni bolezni, ko paciente seznanijo s pravilno prehrano. Tudi v letu 2013 je pod vodstvom diplomirane medicinske sestre Aleksandre Ferfolja potekala zdravstveno vzgojna skupina v obliki delavnic »Varna in pravilna raba zdravil«. Namen zdravstveno vzgojne skupine z delavnico je pomagati pacientom do znanja in spretnosti, izboljšanja ozaveščenosti glede varne in pravilne rabe zdravil ter spodbuditi in pospeševati aktivno sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili. Cilj je načrtovan v povezavi s pacientovim zavedanjem pomena rednega jemanja medikamentozne terapije in poznavanja predpisanih zdravil. Srednje medicinske sestre so bile tudi v letu 2013 aktivno vključene v izvajanje popoldanskega strukturiranega programa. Edukativne skupine z zdravstveno vzgojno vsebino so različne po tematski vsebini: osebna higiena in urejenost, poznavanje terapevtskega dogovora in hišnega reda, nega delirantnega bolnika, bralne ure ter ob vikendih, edukativne skupine iz poznavanja teorije bolezni odvisnosti (po dve andragoški uri). V letu 2013 so nadaljevale z realizacijo tematskih skupin, ki so jih vsebinsko pripravile Poglavje: SKLEP S4: Psihoterapevtski oddelek deluje po načelih terapevtske skupnosti, ki je sestavljena iz dveh skupin; v prvo se vključujejo osebe s psihotično motnjo, v drugo pa osebe z nevrotično motnjo. Osebje zdravstvene nege izvaja terapevtsko komunikacijo od sprejema dalje. Na oddelku osebje zdravstvene nege sodeluje pri skupinski psihoterapiji oseb s psihotično motnjo. V letu 2013 sta diplomirani medicinski sestri na oddelku nadaljevali z izvajanjem programa Pot k dobremu počutju. Program poteka ločeno za prvo in drugo skupino, s prilagojeno dinamiko oddelku, tako, da se v skupino lahko vključijo novi člani ob sprejemu. Skupine potekajo enkrat tedensko v popoldanskem času. V dopoldanskem času ob torkih poteka skupina diplomirane medicinske sestre za paciente s psihotično motnjo. Diplomirana medicinska sestra se poleg oddelčne zdravnice, vključi kot ko-terapevtka v delo dispanzerske skupine za odpuščene paciente s psihotično motnjo. Skupina poteka vsake 14 dni. Enkrat mesečno se vabi svojce obolelih za psihotično motnjo za udeležbo na edukativno-suportivni skupini pri kateri sodelujejo diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra ter delavna terapevtka. V popoldanskem času izvajajo srednje medicinske sestre skupinske sprehode s pacienti ter skupine za nove člane terapevtske skupnosti (predstavitev hišnega reda oddelka). Paciente spodbujajo pri urejanju bolniških sob in posteljnih enot, ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi družabnega večera terapevtske skupnosti oddelka. 84 Strokovno poročilo 2013 samostojno (teme: povišan krvni tlak, zaprtje, nespečnost, krepimo spomin, bolečina, droge, pravila lepega obnašanja – bonton, stres, strah ali anksioznost, zadah). Evidenca vsebin se hrani na oddelku. Pomembno vodilo pri delovanju zdravstvene nege na L2- gerontopsihiatričnem oddelku je čim daljše ohranjanje samostojnosti pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnostih, krepitev kognitivnih sposobnosti ter ustrezna/strokovna terapevtska komunikacija pri osebi z demenco. V ospredju je zagotavljanje varnosti pacientov, preprečevanje padcev, preventiva razjed zaradi pritiska, čim hitrejše okrevanje posameznika. Pri pacientih je vedno več potreb po intervencijah zdravstvene nege, katere zahtevajo veliko strokovnega znanja in veščin, saj je navadno motnjam na psihičnem področju pridružen še deficit na somatskem področju zdravja. Nujno je, da se k posamezniku pristopa celostno, strokovno in obvezno s timskim pristopom. Na oddelku so potekale skupine z dementnimi pacienti pri katerih se je izvajal trening urjenja spomina z prilagojenimi vajami. Zdravstveno vzgojne skupine z medicinsko sestro so potekale v dopoldanskem času ob petkih izmenično s socialno delavko. Na L3- splošnem psihiatričnem oddelku je delo usmerjeno h krepitvi samostojnosti pri vseh življenjskih aktivnostih pacientov. Zelo pomembno vlogo pri našem delu imata edukacija in zdravstveno vzgojno delo. Popoldanske zdravstveno vzgojne skupine z diplomirano medicinsko sestro se izvajajo enkrat tedensko od 15.00 – 15.45. Teme so prilagojene glede na strukturo posameznikov, ki so vključeni v skupino in so izbrane tudi na pobudo pacientov. Tematika skupin je različna. Prevladujejo zdravstveno vzgojne vsebine (varno in pravilno jemanje zdravil, zdrava prehrana, pomen gibanja, vaje za krepitev spomina, okužbe, osebna higiena, sladkorna bolezen,…) vsebine s kulturno tematiko, obravnava hišnega reda, čiščenje in urejanje bivalne enote,… 7. OSKRBA NA BOLNIŠKIH ODDELKIH Čiščenje bolnišnice izvaja čistilni servis AKTIVA. Čiščenje se izvaja po programu dnevno, tedensko ter dvakrat letno generalno čiščenje. Napisan seznam storitev in organizacij delovišč, se je uskladilo z zahtevami bolnišnice. Spremlja se evidenca čiščenja, ki jo vodijo čistilke. Nadzor nad kakovostjo opravljenih storitev in vodenjem evidenc izvajajo glavne medicinske sestre bolniških oddelkov in glavna medicinska sestra bolnišnice. V letu 2013 je bilo s strani čistilne službe odvzetih 80 kontrolnih brisov površin za objektivno potrditev kakovosti čiščenja. Dogovorjeno je, da se vodja čistilne službe oz. delovne enote in glavna medicinska sestra bolnišnice sestajata redno enkrat tedensko. Generalno čiščenje in obnovitev premazov tal se je v letu 2013 opravilo dvakrat, kar je razvidno iz dokumentacije. Poglavje: SKLEP Na oddelku se izvaja nabava materiala in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Nabava zdravil in medicinskih pripomočkov se vrši v bolnišnični lekarni dnevno, po pregledani zalogi oddelčne lekarne, ki ga vrši zdravstveni tehnik v nočni izmeni. Količino in potrebe preverita oddelčni zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Mesečno se vrši nabava pisarniškega materiala. Nabavo čistilnih sredstev vršijo oskrbovalci dvakrat mesečno. Odpis osnovnih sredstev in drobnega materiala ter delovne obleke poteka dvakrat letno. Na oddelku se preveri obstoječe stanje in pripravi material za odpis. Redno se skrbi za vzdrževanje opreme in popravila na oddelku. 85 Strokovno poročilo 2013 8. POROČILO DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V EEG LABORATORIJU ZA LETO V elektroencefalografskem (EEG) laboratoriju se izvaja EEG preiskavo, pri kateri se odjema spremembe električnega potenciala možganskih celic in s pomočjo katere se ugotavlja fiziološka in patološka dogajanja v centralnem živčevju. Izvajalka preiskave je diplomirana medicinska sestra, z opravljeno specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje elektroencefalografije. V letu 2013 je bilo izvedenih 381 EEG preiskav; od tega je bilo 280 preiskav opravljenih pri hospitaliziranih pacientih, 101 pa pri pacientih, ki so bili na preiskavo napoteni ambulantno (iz ambulant splošne medicine, psihiatričnih ambulant, nevroloških ambulant,…). Diplomirana medicinska sestra, nevrofiziološka asistentka za področje elektroencefalografije, ki izvaja snemanje EEG-jev opravlja tudi funkcijo glavne medicinske sestre bolnišnice. Dosedanje izkušnje kažejo, da obseg vsebin dela omenjenih področij ni mogoče opraviti v rednem delovnem času. Zato je bila z mesecem majem 2013 v izvajanje EEG preiskav vključena diplomirana medicinska sestra s časovno krajšim delovnim časom (4 ure). Za izvajanje posnetkov je bila priučena s strani nevfofiziološke asistentke za področje elektroencefalografije. Osrednja naloga medicinske sestre v EEG laboratoriju je snemanje tehnično in strokovno neoporečnih EEG posnetkov. Izvedbo le-teh omogoča ustrezna psihična in telesna priprava pacienta na snemanje in izvajanje meritve po predpisanih strokovnih smernicah. Po končani preiskavi se opravi in dokumentira delno oceno EEG posnetka. Medicinska sestra je zadolžena tudi za organizacijo rednega vzdrževanja EEG aparata, elektrod, pripomočkov, prostora, delovnih površin. Skrbi za red v razporedu naročanja preiskovancev, sodeluje pri arhiviranje posnetkov na CD medije ter statistiko dela. Skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje, obiskuje izobraževalne tečaje in predavanja in sodeluje pri pedagoškem delu, saj ima tudi naziv kliničnega mentorja. V EEG laboratoriju so tudi v letu 2013 po programu potekale klinične vaje rednih in izrednih študentov Fakultete za vede o zdravju Izola in Nova Gorica. ZDRAVSTVENA NEGA V AMBULANTNI DEJAVNOSTI (Anja Mivšek) Dogovorjeno je, da aplikacijo depo terapije v ambulanti izvajata diplomirani medicinski sestri iz psihoterapevtskega oddelka S. Vihtelič in A. Mivšek. V primeru njune odsotnosti se vključi diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik iz splošnega psihiatričnega oddelka. Podatki o številu aplikacij depo terapije v letu 2013 so prikazani v tabeli 5. Diplomirana medicinska sestra se vsakodnevno informira o seznamu pacientov, ki imajo predpisano aplikacijo depo terapije. Obravnava pacienta poteka v določenem ambulantnem prostoru, postopek se dokumentira v kartonček depo terapije pacienta in na obrazec Seznam pacientov, ki prejemajo depo terapijo paranteralno (ZN-AKTP/13). Diplomirana medicinska sestra se pred aplikacijo terapije s pacientom pogovori in ugotovi njegovo psihofizično stanje. O morebitnih odstopanjih poroča ambulantnemu psihiatru. Po potrebi se izvaja še dodatne intervencije zdravstvene nege (izvajanje alkotesta, merjenje telesne teže, telesne temperature,…). Poglavje: SKLEP 9. 86 Strokovno poročilo 2013 Tabela 5: Aplikacija depo terapije po mesecih v ambulanti: januar februar marec april maj junij julij Md 8x 8x 13x 7x 8x 5x 4x Cd 4x 3x 3x 5x 3x 3x 3x Fd 3x 3x 2x 2x 2x 0 0 Hd 1x 1x 1x 1x 0 1x 0 avgust 6x 3x 0 0 sept. 6x 1x 2x 1x oktober 8x 4x 3x 1x nov. 7x 2x 2x 1x dec. 8x 2x 1x 1x Pojavlja se potreba po večjem obsegu vključevanja diplomirane medicinske sestre v ambulantno dejavnost (ambulantna skupina »Pot k dobremu počutju«, sodelovanje pri delavnicah »Vedenjsko kognitivne terapije«,…). 10. AKREDITACIJA BOLNIŠNICE V mesecu juniju je bolnišnica pristopila k drugi akreditacijski presoji po mednarodnem standardu kakovosti DIAS. Presoja se je osredotočala na področja dejavnosti povezanimi z možnim tveganjem za varnost pacientov in kakovost zdravstvene oskrbe. Stroka zdravstvene nege je k dejavnostim realizacije priporočil prve akreditacijske presoje in k pripravi na drugi postopek akreditacije v bolnišnici pristopila odgovorno. Zaposleni v zdravstveni negi smo bili dejavni in aktivni pri konkretnih razgovorih s presojevalci pri dokazovanju kakovosti dela, ki ga opravljamo. Med potekom presoje se je s strani presojevalcev ugotavljalo ali je zatečeno stanje v procesih skladno z napisanimi mednarodnimi standardi. Komisija je oceno presoje podala v zapisniku z ugotovitvami enega neskladja 1. kategorije in šest neskladij 2. kategorije. Za zdravstveno nego so bile pomembne kategorije neskladnosti, ki so se nanašale na preprečevanje bolnišničnih okužb MRSA ter pripravo standardnih operativnih postopkov in obrazcev v zdravstveni negi na način, ki zagotavlja uporabo le ustrezno veljavne verzije. 11. SPREMLJANJE KAZALNIKOV KAKOVOSTI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI IN SKRB ZA VARNOST V V bolnišnici od leta 2004 spremljamo tudi druge neobvezne kazalnike kakovosti: število vseh neželenih dogodkov in incidentov v zdravstveni negi, delež pacientov s posebnim varovalnim ukrepom in zadovoljstvo pacientov s prehrano. Izboljšave uvajamo v vse procese dela na ravni izvajalcev, poleg metode kategorizacije zahtevnosti ZN, uporabljamo v praksi tudi oceno tveganja za padec, oceno razjede zaradi pritiska (RZP) - vse stopnje in oceno tveganja za MRSA. Odgovornost in motiviranost zaposlenih za evidentiranje neželenih dogodkov se izboljšuje. Za evidentiranje padcev v bolnišničnem okolju od leta 2011 uporabljamo nov obrazec, ki je enoten za celotno področje psihiatrije v Sloveniji. Na osnovi analize podatkov letno uvajamo izboljšave v procese dela v zdravstveni negi. Poglavje: SKLEP Kakovost in varnost v bolnišnici je osredotočena na paciente in pomeni izvajanje aktivnosti varne zdravstvene nege in oskrbe ter preprečevanje zapletov in škode za paciente. Od leta 2004 po navodilih MZ zbiramo podatke in spremljamo tri obvezne kazalnike: vsi padci in padci s postelje na 1.000 oskrbnih dni odraslih pacientov, število preležanin (RZP - razjede zaradi pritiska) nastale v bolnišnici na 1.000 hospitaliziranih bolnikov in kazalnik kolonizacija z MRSA. Opisi kazalnikov so priloga letnega poročila. 87 Strokovno poročilo 2013 11.1. Obvezni kazalnik v zdravstveni negi: Evidentiranje neželenih dogodkov zaradi vseh padcev (Andreja Kodela) V letu 2013 oziroma v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2013, se je v bolnišnici zgodilo skupno 92 padcev, kar pomeni 5,9% od vseh 1.571 hospitaliziranih pacientov. Število vseh evidentiranih padcev od leta 2004 dalje se povečuje. Leta 2004 je bilo evidentiranih 18 padcev, l. 2005 - 24 padcev, l. 2006 - 28 padcev, leta 2007 - 34 vseh padcev, v letu 2008, in v letu 2009 skupno 48 padcev, l. 2010- 70 padcev, v l. 2011 - 70 padcev, v letu 2012 - 80 padcev in v letu 2013 - 92 padcev (Tabela 6). Tabela 6: Primerjava števila vseh padcev po bolniških oddelkih od 2007 do 2013 Oddelek 2007 2008 2009 2010 2011 2012 L1 0 0 0 4 0 6 L2 22 28 28 37 35 34 L3 6 6 13 27 26 20 S2 5 4 3 1 5 13 S3 1 2 4 1 4 6 S4 0 0 0 0 0 1 Delovna terapija Skupaj vsi padci 34 40 48 70 70 80 Vsi padci na 1000 0,515 0,622 0,792 1,062 1,1 1,263 oskrbnih dni 2013 5 41 25 12 8 0 1 92 1,497 Do leta 2012 je analiza kazalnika obsegala število vseh padcev v bolnišničnem okolju ter število padcev s postelje. V letu 2013 pa je bilo na zahtevo Ministrstva za zdravje potrebno spremljati tudi število hujših poškodb (zlom, izpah, poškodbe mehkih tkiv-šivanje, kirurška oskrba, poškodba glave, hrbtenice), ki so jih pacienti utrpeli ob padcu. Pacientov, ki so utrpeli hujše poškodbe ob padcu v naši bolnišnici, je bilo v letu 2013 osem (8). Naloge, ki si jih je delovna skupina v začetku zadala v začetku so bile obveščanje in opozarjanje članov delovne skupine po bolniških oddelkih na nevarnosti, nepravilnosti ter možnosti ukrepanja ostalih sodelavcev, redno spremljanje obrazca Ocena tveganja za padec, presoja pravilnosti ocene, ustreznosti barvne oznake… V letu 2013 je delovna skupina pridobila sodelovanje zdravnice ter dveh delovnih terapevtk. Tudi kazalci analize kažejo na nujnost timske obravnave problematike padcev. Načrtovane aktivnosti za leto 2014 so rednejša evalvacija protokolov, pogostejša ocena srednje in visoko rizičnih pacientov za padec, nabava negovalnih postelj tudi na sprejemnih oddelkih, uporaba barvne identifikacijske zapestnice pri visoko ogroženih pacientih na gerontopsihiatričnem oddelku, izdelava zloženke o preprečevanju padcev za svojce, izdelava opomnika v zvezi s preprečevanjem padcev za zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi. Eden izmed predlogov delovne skupine je tudi sprememba obrazca Ocena tveganja za padec, ki naj bi se izvedla v letu 2014. Kaže se tudi potreba po ugotavljanju obremenjenosti negovalnega kadra, ter osveščanju o doslednejšem pretoku informacij med zaposlenimi v zvezi s pacienti, pri katerih obstaja večje tveganje za padec. Poglavje: SKLEP V letu 2012 je bila znotraj bolnišnice v okviru službe zdravstvene nege formirana delovna skupina za preprečevanje padcev, ki je konec leta opravila prvi sestanek. Določeni so bili cilji delovanja skupine (preprečevanje padcev v bolnišnici) ter naloge za dosegciljev. Z namenom vključevanja vseh zaposlenih in timskim ustvarjanjem idej so bili v skupino vključeni zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov. 88 Strokovno poročilo 2013 11.2. Obvezni kazalnik zdravstvene nege: razjede zaradi pritiska nastale v bolnišnici (Hvala Nataša) V zdravstveni negi je obvezno tudi evidentiranje RZP nastalih v bolnišnici (Tabela 7). Tabela 7: Primerjava števila RZP nastalih v bolnišnici od leta 2006 do 2013 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Št. sprejetih pacientov 1554 1664 1767 1772 1657 1646 Število RZP 6 21 12 4 7 7 Število RZP na 1000 3, 86 12, 62 6, 79 2,25 4,22 4,25 sprejetih pacientov 2012 1563 3 1,9 2013 1571 7 4,46 V letu 2012 je bila ustanovljena delovna skupina za preprečevanje in obravnavo razjede zaradi pritiska, ki šteje 10 članov (zdravstveni tehniki in diplomirana medicinska sestra). Eden izmed kriterijev pri organizaciji delovne skupine in izboru članov je bil, da so v njej predstavniki iz vseh bolniških oddelkov. V letu 2013 je bilo organiziranih in izvedenih 5 delovnih srečanj. Člane delovne skupine se je seznanjalo z njihovo vlogo ter usmerjalo v izvajanje nalog in aktivnosti na posameznih bolniških oddelkih. Obravnavala se je tekoča problematika v zvezi z oskrbo ran ali preprečevanjem razjed. Ob letošnjem ponovnem porastu, v bolnišnici nastalih RZP, se je sprotno analiziralo vzroke za njihov nastanek ter iskalo aktivnosti s katerimi bi jih bilo mogoče preprečiti. Poudarjeni so bili primeri dobrih praks na področju preprečevanja nastanka razjede. Vsako srečanje ima tudi izobraževalni del, ki je namenjen seznanjanju članov z novostmi na področju oskrbe ran. Člani na srečanja prihajajo večinoma redno, izkazujejo primerno stopnjo motiviranosti za pridobivanje znanj in vpeljavo različnih pristopov na področju preprečevanja in obravnave RZP. Vršijo nadzor nad doslednim izpolnjevanjem dokumentacije, ki jo določa bolnišnični Program preprečevanja razjede ter opozarjajo na dosledno izpolnjevanje. Imajo nadzor nad številom pripomočkov, ki se jih po posameznih bolniških oddelkih uporablja v preventivnem programu in dodatna znanja s področja preventive in obravnave kronične rane ter znanje posredujejo tudi ostalemu negovalnemu osebju. V letu 2013 je delovna skupina izdelala dva plakata z naslovom »Vse rane niso enake – model sistematične oskrbe rane glede na tip« ter »Smernice za izbiro ustrezne obloge glede na tip rane, fazo celjenja in količino izločka«. Omenjena plakata sta nameščena po vseh bolniških oddelkih. Poglavje: SKLEP Od leta 2007 evidentiramo vse RZP vseh stopenj, tudi 1. stopnjo - rdečina. V letu 2013 je v bolnišnici nastalo 7 razjed zaradi pritiska, kar pomeni 4,46 RZP na 1.000 sprejetih pacientov. Glede na prejšnja leto se je v letu 2013 število RZP nastalih v bolnišnici povečalo (tabela 7). Pojav RZP se beleži na Splošnem moškem psihiatričnem oddelku, ki je v letu 2013 obravnaval več pacientov s spremljajočimi drugimi boleznimi in dejavniki tveganja za nastanek RZP. Na omenjenem oddelku so nastale 3 RZP. RZP je v dveh primerih nastala na Sprejemnem moškem oddelku. Evidentirano je, da sta nastali kot posledica izvajanja posebnega varovalnega ukrepa. Po 1 RZP je nastala na Gerontopsihiatričnem oddelku in Sprejemnem ženskem oddelku. Nastale RZP so ocenjene s 1. stopnjo in 2. stopnjo po EPUAP klasifikaciji. V letu 2013 je bilo ob sprejemu v bolnišnico evidentiranih 7 primerov RZP. Evidentirane so bile ob sprejemu na Gerontopsihiatrični oddelek (4) ter na Splošno psihiatrični oddelek (3). Ob sprejemu pacienta v bolnišnico se naredi oceno tveganja za vse rizične paciente in načrtujemo aktivnosti in preventivne ukrepe. Skupno smo v bolnišnici obravnavali 14 RZP. 89 Strokovno poročilo 2013 Načrtovani cilji delovne skupine v letu 2014 so kontinuirano izobraževanje članov negovalnega tima na temo preventive RZP ter oskrbe ran, znižanje števila pridobljenih RZP ter kontinuirano spremljanje novosti na področju oskrbe/zdravljenja kroničnih ran in preventive RZP. Omenjeno se bo v letu 2014 skušalo doseči z organizacijo različnih aktivnosti. Organizirane bodo delavnice delovne skupine, nadzor nad izvajanjem Programa preprečevanja RZP v bolnišnici, nadzor nad številom pripomočkov, ki se jih po posameznih bolniških oddelkih uporablja v preventivnem programu ter izobraževanje na tem področju, posredovanje novosti delovni skupini ter seznanjanje zaposlenih z novostmi. Pred delovno skupino stoji pomembna naloga informiranja, ozaveščanja in uvajanja novih načinov dela pri vseh zaposlenih v zdravstveni negi. 11.3. Obvezni kazalnik: Kolonizacija z MRSA (Andreja Uršič) V PB Idrija je bilo v letu 2013 odvzetih nadzornih kužnin zaradi možne okužbe z MRSA 199 pacientom, kar znaša 11,8% glede na 1.675 sprejemov v bolnišnico. Delež odvzetih kužnin je manjši kot je cilj NAKOBO, ki je 15%. V bolnišnici je bilo od 1.1.2013 do 31.12.2013 odkritih 4 primerov nosilcev MRSA na 1.675 sprejemov v tekočem letu, kar pomeni 0,24 na 1.000 sprejemov v tekočem letu. 11.4. Neobvezni kazalnik: Delež pacientov s PVU (Marjetka Kogoj) Po zakonu o duševnem zdravju je posebni varovalni ukrep (PVU) oz. telesno oviranje nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Uporablja se na oddelkih pod posebnim nadzorom in na varovanih oddelkih. Narejena je bila analiza zbranih podatkov. Število PVU v posteljo se je v letu 2013 nekoliko zmanjšalo, ravno tako tudi delež glede na število vseh hospitaliziranih pacientov, pri katerih je bil v letu 2013 izveden PVU (slika 3). 9,80% 10,00% 9,00% 7,90% 8,00% 7,00% 6,00% 6,26% 5,60% 5,15% 5,00% 5,47% 5,09% 4,00% DELEŽ 3,00% 2,00% 1,00% 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3: Delež pacientov pri katerih je bil izveden PVU v posteljo od 2007 do 2013 Poglavje: SKLEP 0,00% 90 Strokovno poročilo 2013 V smernicah so zapisani dejavniki, ki vplivajo na kakovost izvedbe PVU: ocena situacije in načrt ukrepanja, zagotovitev terapevtskega okolja, zadostno število strokovno usposobljenega osebja, edukacija osebja in redno preverjanje usposobljenosti, odrejanje ukrepa, nadzor izvajanja PVU in vodenje spremljajoče dokumentacije. 11.5. Neobvezni kazalnik: Število neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi (Zorica Filipovič, Nataša Velikanje) Število vseh evidentiranih neželenih dogodkov in incidentov v letu 2013 je bilo 123 (brez RZP in padcev), ter 3 poškodbe delavca z ostrim predmetom ali politju s krvjo. Povzročitelji 71 -ih dogodkov so bili pacienti, 47- ih pa smo bili izvajalci zdravstvene nege. Zgodili so še 4 drugi neželeni dogodki in ena nepričakovana smrt v bolnišničnem okolju. Največ evidentiranih neželenih dogodkov (23) je bilo zaradi nasilnega vedenja pacientov usmerjenega v druge ali vase. Poleg nastale materialne škode (11), so bili v 5 primerih poškodovani zdravstveni tehniki in medicinske sestre, v 10 primerih sopacienti, ter v 3 primerih ostali zaposleni v bolnišnici. Pet neželenih dogodkov ni imelo posledic. Po opisu dogodkov beležimo največ fizične agresije (9), verbalne agresije (8) ter sočasne fizične in verbalne agresije (6). Največ evidentiranih dogodkov fizične in verbalne agresije je nastalo v popoldanski delovni izmeni (18). Največ (9) na sprejemnem moškem oddelku in 8 na splošnem psihiatričnem oddelku. Nasilno vedenje usmerjeno vase je bilo evidentirano v 5 primerih; tri samopoškodbe in dva poizkusa samomora. Na sprejemnem moškem oddelku (2), na splošnem psihiatričnem oddelku (2) ter en primer na psihoterapevtskem oddelku. Evidentiranih je bilo 9 pobegov iz varovane enote in 3 samovoljne zapustitve bolnišnice iz odprtih oddelkov. Zabeležen je bil en primer zlorabe psihoaktivnih substanc v bolnišnici in sicer na sprejemnem moškem oddelku. Zloraba alkohola v bolnišničnem okolju je bila evidentirana v 7 primerih, največkrat na splošnem psihiatričnem oddelku (3), 2 primera na oddelku za zdravljenje odvisnosti, ter po en primer zlorabe alkohola na psihoterapevtskem oddelku in sprejemnem ženskem oddelku. Pri izvajalcih ZN je bilo zabeleženo 47 neželenih dogodkov, 18 zaradi napačne aplikacije zdravil in 29 zaradi napačnega prepisa zdravil. Tako kot že pretekla leta ugotavljamo tudi za leto 2013, da rizičen del dneva za nastanek neželenih dogodkov predstavlja popoldanska delovna izmena. Prav tako ugotavljamo, da se največ neželenih dogodkov zgodi na intenzivnih oddelkih, kjer so hospitalizirani pacienti z različno psihopatologijo. V popoldanskem času skrb za paciente v velikem deležu prevzema služba zdravstvene nege. Nekateri pacienti (predvsem na odprtih enotah) v popoldanskem času izvajajo določene aktivnosti samoiniciativno, saj popoldanske aktivnosti in intervencije zdravstvene nege na intenzivnih enotah pogosto zahtevajo vključenost celotnega negovalnega Poglavje: SKLEP Zgodilo se je še 16 drugih neželenih dogodkov, ki so bili povezani z posedovanjem pribora za injiciranje in uživanje drog (2), poškodbo lastnine (1), krajo denarja (1), nenamernim samopoškodovalnim vedenjem (4), vnosom alkohola v bolnišnično okolje (1), krajo razkužila iz operativnih prostorov (kopalnica, ambulanta) (2), napako pri prenosu informacij glede naročene terapije po telefonu (1), verbalno agresijo med svojci pacienta (1), verbalno agresijo pacienta usmerjeno v izvajalca zdravstvene nege, z obiskom zastopnice pacientovih pravic (zastopnica pacientu posreduje napačna navodila, zato le ta verbalno napade izvajalca ZN) (1), opitostjo na delovnem mestu (zdravstveni sodelavci) (1) in poskusom pobega iz varovalne enote (1). 91 Strokovno poročilo 2013 tima. Pozitivna sprememba aktiviranja pacientov v popoldanskem času, je podaljšanje urnika delovanja delovne terapije, ki je bila izvedena z mesecem novembrom. Do neželenih dogodkov prihaja tako na strani izvajalcev, kot na strani uporabnikov zdravstvenih storitev. Neželeni dogodki se ne dogajajo samo v zdravstveni negi ampak se njihova pojavnost širi na celoten proces obravnave. Dejstvo je, da največ neželenih dogodkov evidentiramo zaposleni v zdravstveni negi, vendar se iz leta v leto povečuje število drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev (soc. služba, delovna terapija, …) kateri se zavedajo pomena evidentiranja tovrstnih dogodkov. Ne le potencialna ogroženost pacienta, tudi moralna in pravna odgovornost zaposlenih je tista, ki mora biti zadosten razlog za natančno beleženje in obravnavanje vseh nastalih neželenih dogodkov. 11.6. Neobvezni kazalnik: Zadovoljstvo pacientov s prehrano v bolnišnici (Andreja Gruden) V letu 2013 so pacienti oddali 293 anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali sprotno ob odpustu iz bolnišnice. Ker je bilo11 anketnih vprašalnikov pomanjkljivo izpolnjenih, rezultati teh anket niso bili upoštevani. Analiza odgovorov je prikazana na Sliki 4. Povprečna ocena zadovoljstva pacientov s prehrano v bolnišnici v letu 2013 je bila 4,09 (v letu 2012 - 4,09). PRIMERJAVA 2010-2011-2012-2013 5 4,5 4,34 4,29 4,31 4,18 4,2 4,22 3,81 3,75 3,55 3,55 4 3,86 3,8 3,683,67 3,5 3,75 3,71 3,64 3,51 4,49 4,434,43 4,37 4,37 4,49 4,474,45 4,56 4,564,51 4,52 4,48 4,47 4,434,51 8 9 3,973,90 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 1 2 3 4 5 2010 2011 6 2012 7 2013 Slika 4: Primerjava ovrednotenih rezultatov v letih 2009-2010-2011-2012 V Psihiatrični bolnišnici Idrija se že od leta 2006 dalje trudimo izboljšati nivo prehrane, saj nam prav rezultati anketnega vprašalnika podajo vpogled v kakovost prehrane v bolnišnici in na dejavnike, ki na prehrano vplivajo. Bolnišnična prehrana tako ostaja eden od kriterijev zadovoljstva pacientov. Poglavje: SKLEP Legenda: 1 – ČAS OBROKOV 2 – IZBOR ŽIVIL 3 – KAKOVOST PRIPRAVLJENE HRANE 4 – DIETNA PREHRANA 5 – POSTOPEK RAZDELJEVANJA OBROKOV 6 – ODNOS ZAPOSLENIH PRI RAZDELJEVANJU OBROKOV 7 – INFORMACIJE O JEDILNIKU 8 – HIGIENA JEDILNICE 9 – HIGIENA OPREME IN PRIBORA 92 Strokovno poročilo 2013 Nivo zadovoljstva po posameznih sklopih vprašanj se v letih bistveno ne spreminja. Nižje so ocenjeni kriteriji izbor živil, kakovost pripravljene hrane, postopek razdeljevanja hrane ter dietna prehrana. V letu 2013 se je znižala ocena kriterija časa obrokov in odnosa zaposlenih pri razdeljevanju hrane, ki je sicer še vedno visoko ocenjen. Relativno visoko ocenjeni ostajajo spremljajoči dejavniki. Največje zadovoljstvo v zadnjih letih beležimo pri kriteriju seznanitve z jedilnikom ter higienskih dejavnikih. Pacienti podajajo tudi svoja mnenja, kritike, pohvale. Nanašajo se na izbor živil, kakovost priprave hrane in spremljajoče dejavnike kot je čakalna vrsta. Tekom let smo poskušali poiskati rešitve predvsem z določitvijo razporeda posameznih bolniških oddelkov, kar pa se ni izkazalo za uspešno. Glede na večanje števila pacientov, ki prejemajo dietno prehrano in nižjim zadovoljstvom z le-to, se je v letu 2013 nadaljevalo z edukativnimi delavnicami o prehrani in z delavnicami Pot k dobremu počutju, ki so jih izvajale diplomirane medicinske sestre. Izvajale so se tudi individualne delavnice o dietni prehrani. Poglavje: SKLEP Odnos zaposlenih pri razdeljevanju hrane po mnenju bolnikov pomembno vpliva na zadovoljstvo. Nemalokrat so v anketnih vprašalnikih napisane pohvale in v letu 2013 tudi kritika. Tako se v zdravstveni negi in oskrbi še naprej trudimo za edukacijo osebja pri profesionalnem odnosu do pacientov. 93 Strokovno poročilo 2013 Priloga 1 : JAN. FEB. MAR. APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVG. SEPT. OKT. NOV. DEC. SKUPAJ A Vsi bolniki po dnevih v 1.kat. ZN B Povpr. št. bolnikov na dan v 1.kat.ZN C Delež bolnikov v 1. kat. ZN v % D Vsi bolniki po dnevih v 2.kat. ZN E Povpr. št. bolnikov na dan v 2.kat.ZN 37,97 34,35 34,63 44,89 39,54 39,76 31,91 41,69 37,43 36,11 31,69 33,28 36,94 F Delež bolnikov v 2. kat. ZN v % 24,35 23,82 23,30 29,11 24,77 24,96 20,03 28,14 24,33 25,22 20,65 21,49 24,15 G Vsi bolniki po dnevih v 3.kat. ZN 266,30 324,00 328,50 140,90 224,30 260,90 254,80 169,70 232,60 206,40 272,00 225,20 2905,60 H Povpr. št. bolnikov na dan v 3.kat.ZN 8,88 11,57 10,95 4,86 7,48 9,00 8,49 5,66 8,02 6,88 9,38 7,51 8,22 I Delež bolnikov v 3. kat. ZN v % 5,69 8,03 7,37 3,15 4,68 5,65 5,33 3,82 5,21 4,81 6,11 4,85 5,37 J Vsi bolniki po dnevih v 4.kat. ZN 6,90 1,90 1,00 6,80 7,20 4,10 9,50 6,00 2,00 4,00 5,00 35,40 89,80 K Povpr. št. bolnikov na dan v 4.kat.ZN 0,23 0,07 0,03 0,23 0,24 0,14 0,32 0,20 0,07 0,13 0,17 1,18 0,25 L Delež bolnikov v 4. kat. ZN v % 0,15 0,05 0,02 0,15 0,15 0,09 0,20 0,14 0,04 0,09 0,11 0,76 0,17 M Število vseh bolnikov (1.+2.+3.+4.kat.ZN) 4678,70 4037,00 4459,40 4471,70 4789,30 4620,30 4778,60 4443,50 4461,50 4295,10 4450,30 4645,00 54130,40 O Število vseh bolnikov v rubriki VIKEND 502,40 673,90 671,70 712,90 767,90 732,20 626,30 670,90 617,80 565,00 593,80 651,90 7786,70 P Število veh bolnikov skupaj 5181,10 4710,90 5131,10 5184,60 5557,20 5352,50 5404,90 5114,40 5079,30 4860,10 5044,10 5296,90 61917,10 3266,30 2749,30 3091,00 3022,20 3371,60 3202,20 3557,00 3017,20 3141,40 3001,30 3254,30 3386,10 108,88 69,81 98,19 103,03 104,21 112,39 110,42 118,57 100,57 108,32 100,04 112,22 112,87 68,10 69,30 67,59 70,40 69,31 74,44 67,90 70,41 69,88 73,13 38059,90 107,48 72,90 70,31 1139,20 961,80 1038,90 1301,80 1186,20 1153,10 957,30 1250,60 1085,50 1083,40 919,00 998,30 13075,10 Poglavje: SKLEP OZNAKA 94 95 Poglavje: SKLEP
© Copyright 2024