03_Žlender - Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji
v sodelovanju z strokovni posvet PROJEKTI IN RAZVOJ SLOVENSKE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI MZI Mag. Matjaž Vrčko mag. Bojan Žlender, Jože Lekše Nosilci: • Mag. Matjaž Vrčko – vodja delovne skupine • DRI – koordinacija, nadzor, ekonomska analiza, … • PNZ – prometni model • Aquarius – CPVO • EIB – Jaspers – svetovanje Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Prometni koridorji Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 3 NAMEN • Opredeliti celovit razvoj prometne infrastrukture do leta 2030 (in dalje, če bo to potrebno zaradi celovitosti naloge) • Zagotoviti redno in enakomerno financiranje prometne infrastrukture • Podlaga za črpanje EU sredstev v NFP: 2014 – 2020 (kar področje del širi, glede na prvotni namen: poleg infrastrukture še vsaj na JPP, ITS (TA), logistika, …) Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Ugotovitev problemov in predlog ukrepov Štirje vidiki analize: • izbira prometnega sredstva • prometna učinkovitost • okoljska sprejemljivost • socialna sprejemljivost Ugotovitev problemov: • analiza stanja v letih 2011 in 2030 na sedanjem omrežju Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture GLAVNE USMERITVE Vizija prometne politike zagotavlja trajnostno mobilnost prebivalstva in oskrbo gospodarstva. IZVEDBA UKREPOV IN PROJEKTOV, KI BODO ZAGOTOVILI: IZBOLJŠANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA RAZVOJ ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE NADALJEVANJE RAZVOJA POMORSKEGA, CESTNEGA IN LETALSKEGA PROMETA • IZVEDBA HORIZONTALNIH UKREPOV • • • • Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture DELOVNI POSTOPEK Delovni proces Cilji Prometni model CPVO Deležniki Analiza scenarija „0“za leti 2011 in 2030 Problemi Analiza alternativ (prvi osnutek) Seznam primernih ukrepov CPVO Strateško orodje Alternativni ukrepi Določitev prioritet Strategija Definiranje alternativ prvi projekti za OP Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture DELOVNI POSTOPEK Usklajenost ciljev mobilnost in dostopnost okoljske obremenitve oskrba gospodarstva poraba energije stroški uporabnikov prometna varnost UPORABNIKI Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture TRAJNOST KOHEZIJA UČINKOVITOST NACIONALNI PROMETNI MODEL Območje obdelave slovenskega nacionalnega prometnega modela CETRA Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture NACIONALNI PROMETNI MODEL Metodološke osnove modeliranja potniškega prometa • sodoben 4-stopenjski prometni model potniškega prometa Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture NACIONALNI PROMETNI MODEL Zasnova 5-stopenjskega prometnega modela blagovnega prometa na osnovi komoditet - 56 blagovnih skupin in 11 logističnih sistemov • Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture modelirana enota neto ton/leto, dan, uro ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Izbira prometnega sredstva (potniški promet) Izbira prometnega sredstva, promet na delovni dan 100% 90% 80% 70% 5% 18% 20% KOLO 3.500.000 8% 7% PEŠ 3.000.000 P&R 2.500.000 JP 2.000.000 OA 1.500.000 sedanje omrežje 2011 1.000.000 sedanje omrežje 2030 4.000.000 60% 50% 40% 69% 30% Število potovanj po prevoznih sredstvih, promet na delovni dan 5% 68% 20% 10% 500.000 0% sedanje omrežje 2011 sedanje omrežje 2030 0 OA Delež avtomobilskega in javnega prometa na uvozu v mesta in iz njih, promet na delovni dan 100% 90% 25% 22% 15% 14% 14% 13% 75% 78% 85% 86% 86% 87% 80% 70% 60% 50% 40% 30% javni promet osebni avto 20% JP P&R PEŠ KOLO Problemi: • Bela knjiga: do leta 2030 uravnotežena raba prometnih sredstev, večina prometa na srednjih razdaljah na železnici • spontana razvojna smer: vloga osebnega avtomobilskega in javnega prometa ostane nespremenjena 10% 0% sedanje sedanje omrežje omrežje 2011 2030 Ljubljana sedanje sedanje omrežje omrežje 2011 2030 sedanje sedanje omrežje omrežje 2011 2030 Maribor Celje Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Ukrepi: • več sredstev javnega prometa na lastnem vozišču (zvečanje potovalne hitrosti) • zvečanje pogostnosti voženj javnega prometa • udoben prestop med prometnimi sredstvi • restriktivna parkirna politika (javna parkirišča) in uvedba P+R • ureditev udobnih in varnih kolesarskih in pešpoti ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Izbira prometnega sredstva (blagovni promet) Izbira načina prevoza za blagovni promet, območje Slovenije 100% 18% 90% 80% 32% 70% 60% železnica 50% 82% 40% 30% 68% 20% 10% 0% sedanje 2011 sedanje 2030 Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture cesta Problemi: • Bela knjiga: do leta 2030 naj se s cest na železnico preseli 30% in do leta 2050 50% tovornega prometa pri razdaljah nad 300 km • Resolucija (RePPRS 2006): večinski delež blagovnega prevoza na železnici • spontana razvojna smer: zaradi zasičenosti železniškega omrežja bi se blagovni promet preselil nazaj na ceste in/ali obšel Slovenijo Ukrepi: • posodobitev, nadgradnja in novogradnja železniških prog • izgradnja logističnih središč ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Prometna učinkovitost (železniško omrežje) Problemi: • do leta 2030 prepustnost presežena na skoraj vseh glavnih in nekaterih regionalnih progah • enotirnost na TEN-T omrežju • osni pritisk in hitrost ne dosegata TEN-T standardov Ukrepi: • dograditev dvotirnosti • posodobitev obstoječih prog • nadgradnja obstoječih prog • novogradnje Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Prometna učinkovitost (železniško omrežje) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Problemi: • do leta 2030 prepustnost presežena na skoraj vseh glavnih in nekaterih regionalnih progah • enotirnost na TEN-T omrežju • osni pritisk in hitrost ne dosegata TEN-T standardov Ukrepi: • dograditev dvotirnosti, posodobitev obstoječih prog, nadgradnja obstoječih prog • novogradnje Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 17 Prometna učinkovitost (železniško omrežje) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE zasedenost potniških vlakov, leto 2011 Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Prometna učinkovitost (železniško omrežje) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE leto 2011 Blagovni tokovi 1000 t/leto ceste železnica Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Prometna učinkovitost (železniško omrežje) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE leto 2011 % zmogljivosti Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Prometna učinkovitost (prepustnost cest) povprečni delovni dan, leto 2030 Problemi: • ljubljansko cestno vozlišče predstavlja glavno ozko grlo cestnega omrežja Ukrepi: • uvedba ITS • širitev cest • izgradnja obvoznic • novogradnje turistična konica, leto 2030 Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Prometna učinkovitost (javni promet) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Problemi: • • nekonkurečnost slaba dostopnost Ukrepi: • • • • • Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture železnica kot nosilec javnega prometa integracija vozovnic in voznega reda taktni vozni red izboljšanje potniške infrastrukture obsežen sistem P+R Prometna učinkovitost (pristanišče) Problemi: • preplitvi bazeni • prekratki pomoli • nezadostna prepustnost zalednih povezav Ukrepi: • poglobitev bazenov • podaljšanje pomolov • zvečanje prepustnosti železniške infrastrukture 30-35 mio ton v letu 2030 (18 mio ton) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Okoljska sprejemljivost (toplogredni plini) Emisija škodljivih plinov, globalno [t/dan] 20.000 18.277 18.000 16.000 13.962 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 sedanje omrežje 2011 sedanje omrežje 2030 Problemi: • Bela knjiga: do leta 2050 naj se emisije zaradi prometa znižajo za 60% • spontani razvoj: emisije toplogrednih plinov se zvečajo za 30 % Ukrepi: • učinkovit in konkurenčni javni promet, obširna uvedba sistema P+R • spodbujanje uvedbe hibridnih in električnih vozil ter drugih alternativnih pogonov ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Socialna sprejemljivost (dostopnost) ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE osebni avto Dostopnost v polurni izohroni z osebnim avtomobilom, [število prebivalcev] 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 sedanje omrežje 2008 200.000 100.000 sedanje omrežje 2030 0 Ljubljana Maribor skupaj Dostopnost v polurni izohroni z javnim prometom, [število prebivalcev] 500.000 450.000 400.000 350.000 300.000 250.000 sedanje omrežje 2008 200.000 150.000 javni promet sedanje omrežje 2030 100.000 50.000 0 Ljubljana Maribor skupaj Problemi: • dostopnost z osebnim avtomobilom in javnim prometom se bo do leta 2030 poslabšala Ukrepi: • odprava ozkih grl • uvedba sodobnega in zmogljivega javnega prometa z obširno uvedbo sistema P+R Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture ANALIZA SEDANJE PROMETNE UREDITVE Socialna sprejemljivost (prometna varnost) Problemi: • več kot 100 križišč evidentiranih kot problematičnih (DRSC) • 655 km državnih cest ocenjenih z visoko stopnjo tveganja (EURORAP) • nivojska križanja cest in železnic Ukrepi: • sanacija točk z visoko stopnjo prometnih nesreč • sanacija kritičnih odsekov (gradbena preureditev, omejitev hitrosti, osvetlitev) Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture PREDLOG RAZVOJA Zasnova alternativ in vrednotenje scenarijev prihodnje evropsko omrežje vplivnih držav scenarij zunanjih okoliščin socioekonomski razvoj Slovenije (in drugih držav) alternativa prometna politika način vlaganja horizontalni ukrepi referenčni (nujni ukrepi za odpravo glavnih ozkih grl in izpolnitev obveznosti) razvojni (izboljšanje dostopnosti, zmanjšanje okoljskih obremenitev) železniško omrežje in javni promet cestno omrežje in javni promet železniško omrežje in javni promet cestno omrežje in javni promet Referenčni železniški Referenčni cestni Razvojni železniški Razvojni cestni Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture Predlog Opredelitev ciljev - primer CILJ (splošen in poseben) SPLOŠEN NAMEN IN CILJI STRATEGIJE OPIS Splošen namen načrta je doseči učinkovit in trajnostni sistem za prevoz ljudi in blaga na ozemlju Republike Slovenije. Za uresničitev tega namena se bodo pri vseh ukrepih, predlaganih v načrtu, upoštevali naslednji splošni cilji, ki so v skladu s pravili, standardi in uredbami Evropske unije, in sicer: – izboljšati mobilnost in dostopnost; – izboljšati oskrbo gospodarstva; – izboljšati prometno varnost; – zmanjšati porabo energije; – zmanjšati stroške uporabnikov; – zmanjšati obremenjenost okolja. POSEBNI CILJI Slovenija je pomembna tranzitna država za potniški in tovorni promet ter država izvora in cilja (za vse zadevne načine 1 Izboljšanje prometnih povezav in prevoza). Glavni cilj načrta je zagotoviti zadostno zmogljivost omrežja, ki bo ustrezalo tudi standardom TEN-T (hitrost, uskladitev s sosednjimi državami osna obremenitev, dolžina vlakov), in odpraviti glavne zastoje na mejah. 1a Odprava zastojev na mejah Zastoji na mejah med turistično sezono (cesta proti HR, AT) in enotirne proge (AT, HU) ter operativne težave (IT) (železniška proga). 1b Izboljšanje dostopnosti Težave z zmogljivostjo (območje Ljubljane za tranzitni promet, terminali letališča), ravnijo storitev (medkrajevni mednarodnega potniškega prometa potniški vlaki) za tranzitni promet. Multimodalna dostopnost do glavnega omrežja (vključno s tranzitnim prometom) 1c Izboljšanje dostopnosti Težave z zmogljivostjo (koprsko pristanišče, železniška proga Koper–Ljubljana, železniško križišče Ljubljana), skladnost mednarodnega tovornega prometa s standardi TEN-T (kjer so ti ustrezni in gospodarsko upravičeni). Težave obstajajo, zlasti z vse večjo pomembnostjo (vključno s tranzitnim prometom) pristanišč NAPA (povečevanje pretovora). Multimodalna dostopnost do glavnega omrežja. Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 28 Ukrepi na železniški infrastrukturi - primer Koda Ukrep R.1 Koper–Ljubljana R.2 Zidani Most–Dobova (HR) R.3 Ljubljana–Jesenice (AT) Usklajenost s Strategijo o razvoju prometa Opis ukrepa Železnica Elementi železniškega omrežja Koridor, ki povezuje Koper in Ljubljano z vzhodno Evropo, se večinoma uporablja za prevoz tovora, vendar ponuja tudi možnost za mednarodni potniški promet na odseku od Divače do Ljubljane. Je del sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja TEN-T. Da bi se spopadli s pričakovano rastjo potreb po prevozu tovora v pristanišču Koper in s podobno rastjo v gospodarstvu, je treba povečati zmogljivost. Poleg tega je Koper glavno slovensko pristanišče TEN-T in eno od najpomembnejših pristanišč v Jadranskem morju. Poleg povečanja zmogljivosti glede na pomembnost železniške povezave za tovorni promet bo moralo železniško omrežje izpolniti naslednja minimalna tehnična merila: 22,5 t osne obremenitve, 750 m dolge vlake, ERTMS, elektrifikacija. Osnova za projektno hitrost je 100 km/h, vendar bo treba slednjo potrditi glede na ekonomska merila v okviru študije upravičenosti (skupaj z glavnimi parametri za železniško progo, kjer bo tudi določeno, ali je potrebna dvotirna proga). Odsek je del Sredozemskega koridorja (MED) in TEN- T jedrnega omrežja, večinoma je namenjen za tovorni promet, delno pa tudi za potniški promet, za katerega ima tudi precejšnje možnosti za povečanje. Na njem je potrebno zagotoviti TEN-T standarde s tem, da so osna obremenitev, hitrost, elektrifikacija in zmogljivost ustrezni, nadgradnja pa je potrebna glede na zahtevo za dolžino vlakov 740 metrov in uvedbo ERTMS. Odsek spada v celovito omrežje TEN-T, pomembno je za tovor in vsaj 2/3 za potniški promet (dnevne migracije potnikov). Potrebno je povečati zmogljivost proge in jo nadgraditi za večjo raven (kakovost) storitve (hitrost, pogostost voženj, ERTMS, dolžina vlakov) Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 29 • Hvala za pozornost! Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 30
© Copyright 2024