1. No category

UNIVERZA V MARIBORU, FILOZOFSKA FAKULTETA
VSEBINA:
1. Strokovne podlage za raziskave z namenom izobraževanja za vodne ekosisteme
2. Ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega prostora za poučevanje o trajnostnih
načinih življenja v Dolah pri Modražah
3. Potrošni material za izobraževanje v naravi
4. Strokovne podlage za raziskave za kopenske ekosisteme s ciljem prenosa v izobraževanje
5. Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za namene izobraževanja
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
POROČILO
Projektna naloga
STROKOVNE PODLAGE ZA RAZISKAVE
Z NAMENOM IZOBRAŢEVANJA ZA
VODNE EKOSISTEME
Naročilnica
Štev.123/2010, z dne 27.9.2010
Naročnik
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR
Koroška c. 160, 2000 MARIBOR
kontaktna oseba:
prof. dr. Ana Vovk Korže
Mednarodni center za ekoremediacije
e-pošta: [email protected]
Izvajalec
Dateh Okoljski inženiring.
Janka Ulriha 23 Velenje 3320,
Kontaktna oseba:
Štefan Pražnikar
041 683399
Sodelavci na projektu
Limnos Ljubljana
Direktor
Štefan Pražnikar s.p,
Datum
September, 2010
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Povzetek vsebine
Projektna naloga je zajela pregled raziskav in stanja inovativnih ekosistemskih tehnologij
in postopkov zaščite in čiščenja podtalnice s pomočjo hitrorastočih drevesnih vrst.
Poudarek je bil na tehnologijah in pristopih, ki jih je možno prikazati za potrebe
izobraževanja.
Strokovne podlage vključujejo predstavitev osnovnega principa delovanja ekosistemskih
metod s poudarkom na vlogi rastlin pri čiščenju vod. Podrobneje so razdelane tri
tehnologije, ki jih je možno predstaviti v izobraževalne namene na ekoremediacijskem
izobraževalnem poligonu v Modražah, in sicer model čiščenja podtalnice z vrbami,
inovativni pristop k izboljšanju kakovosti stoječega vodnega telesa s plavajočim
rastlinskim otokom ter ekosistemski način čiščenja izcednih vod iz kmetijskih površin. Vse
od treh naštetih tehnologij vključujejo tudi izhodišča za praktično izvedbo na poligonu in so
umeščene v prostor. Na koncu so dodani tudi predlogi praktičnih vaj, ki se na posameznih
objektih lahko izvajajo.
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Namen:
Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in
obnove onesnažene podtalnice ter površinskih vod s pomočjo ekosistemskih
tehnologij za potrebe izobraževanja
Naloge:
-
-
Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in
čiščenja podtalnice s pomočjo različnih drevesnih vrst, za potrebe izobraževanja
Osnovni principi ekosistemskih metod (vloga rastlin pri čiščenju vod)
Prednosti in slabosti teh metod
Strokovne podlage za različne sisteme zaščite površinskih vod z ekosistemskimi
metodami:
o Prikaz inovativnega sistema z vrbami za zaščito in čiščenje podtalnice na
modelni napravi
o Prikaz inovativnega sistema za izboljšanje kakovosti površinskih stoječih
voda s plavajočimi rastlinskimi otoki
o Prikaz čiščenja izcednih voda iz kmetijskih površin
Izdelava načrtov za vsakega od sistemov kot pilotne ali modelne aplikacije
Prenos inovacijskih tehnologij med mlade z opisom načina izdelave in
dokazovanja učinkovitosti teh sistemov
Izpostavljeno območje, kjer je možne raziskave opazovati, sodelovati
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Vsebina
1
2
OSNOVNI PRINCIPI EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJ ................................................................5
1.1
VLOGA RASTLIN V EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJAH...........................................................................6
1.2
PRIMERI EKOSISTEMSKIH METOD ZA VODNE EKOSISTEME .................................................................7
1.3
PREDNOSTI IN SLABOSTI EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJ .....................................................................8
STROKOVNE PODLAGE ZA RAZLIČNE SISTEME ZAŠČITE POVRŠINSKIH VOD Z
EKOSISTEMSKIMI TEHNOLOGIJAMI ...................................................................................................9
2.1
ČIŠČENJE PODTALNICE Z ZASADNJO VRB .........................................................................................9
2.1.1
Onesnaženje s kovinami ....................................................................................................9
2.1.2
Onesnaževanje z organskimi odpadki ............................................................................. 10
2.1.3
Opis modela ..................................................................................................................... 11
2.2
IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI STOJEČEGA VODNEGA TELESA S PLAVAJOČIMI OTOKI MOČVIRSKIH
RASTLIN ..............................................................................................................................................
2.2.1
Funkcija plavajočega otočka ........................................................................................... 14
2.2.2
Podlaga za zasajevanje ................................................................................................... 16
2.2.3
Rastline za zasadnjo........................................................................................................ 17
2.2.4
Trstične podlage .............................................................................................................. 17
2.3
3
12
ČIŠČENJE IZCEDNIH IN METEORNIH VOD IZ KMETIJSKIH POVRŠIN .................................................... 18
PRENOS INOVACIJSKIH TEHNOLOGIJ MED MLADE – DOKAZOVANJE
UČINKOVITOSTI SISTEMOV............................................................................................................... 22
3.1
MODEL FITOREMEDIACIJE PODTALNICE......................................................................................... 22
3.2
PLAVAJOČI OTOKI ....................................................................................................................... 23
3.3
MELIORACIJSKI JAREK ZA ČIŠČENJE METEORNIH VOD IZ KMETIJSKIH POVRŠIN ................................. 23
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Naslov projekta
VZPOSTAVITEV IZVEDBENIH POGOJEV ZA
IZKUSTVENO IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI
RAZVOJ
Številka pogodbe
C3311-10-889005
Naročnik
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR
Koroška c. 160, 2000 MARIBOR
kontaktna oseba:
prof. ddr. Ana Vovk Korže
Mednarodni center za ekoremediacije
e-pošta: [email protected]
Izvajalec
CORNUCOPIA, zavod za prostor kulture
Prapreče 2, 3305 Vransko
Odgovorni vodja projekta Ira Zorko u.d.i.a.
Projektna naloga
Ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega
prostora za poučevanje o trajnostnih načinih življenja
v Dolah pri Modražah
Sodelavci na projektu
Ira Zorko u.d.i.a., Helena Biffio
Direktor
Ira Zorko u.d.i.a.
Datum
05.10.2010
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Kazalo
1 Uvod
2
2 Metodologija
5
3 Rezultati
7
4 Pomen za izobraževanje
10
Priloge
13
1 Uvod
Spremljanje trendov in stanja na področju bivalnih vzorcev in oblik grajenega prostora v
Sloveniji kaže močno odmikanje od načel trajnostnega načina življenja. Vedno večja
razpršenost ter mono-funkcionalnosti rabe zemljišč povzročajo razpad skupnosti in
neracionalno rabo časa, prostora in energije, tako na ravni posameznika kot družbe v celoti.
Slovenija je posledično v zadnjih letih v stopnji motorizacije dohitela in celo prehitela številne
zahodnoevropske države.
Redčenje in propadanje zgoščenega tradicionalnega tkiva mest in naselij ter že omenjeni
prevladujoč poselitveni vzorec onemogoča razvoj učinkovitega javnega prometa. Slovenija se
po rabi javnega potniškega prometa na lestvici evropskih držav (EU-27) uvršča na zadnje
mesto. Neekonomičnost rabe prostora se kaže tudi v strmem naraščanju stroškov
komunalne opremljenosti, prostorskih ranah in erozijah, hkrati pa aktualni prostorski in
življenjski trendi prebivalce silijo v površne medčloveške odnose ter zanemarjajo alarmantne
socialne, zdravstvene in širše ekološke posledice takšnega načina življenja.
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Slika: Jurta – tradicionalno bivališče nomadskih plemen
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Postavitev in ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega prostora za poučevanje o
trajnostnih načinih življenja – sistem jurte za skupino 25 ljudi.
Izdelava in namestitev ustrezne opreme za časovno omejeno in ustvarjalno bivanje na
lokaciji.
• Servisni prostor: kuhinja-sanitarije (začasna konstrukcija)
• notranji izobraževalni prostor (lahka, občasna konstrukcija)
• zunanji izobraževalni prostor (stalna konstrukcija brez zaprtih prostorov)
Prostor bo funkcionalno povezan z ostalimi ekoremediacijskimi in permakulturnimi sistemi v
Dolah in bo kot nov raziskovalni poligon namenjen razvijanju novih načinov razmišljanja,
načrtovanja in življenja – sožitje človeka in narave.
Slika: Pogled na zemljišče s S strani
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
POROČILO
Projektna naloga
Naročilnica številka
122/2010
Naročnik
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR
Koroška c. 160, 2000 MARIBOR
kontaktna oseba:
prof. ddr. Ana Vovk Korže
Mednarodni center za ekoremediacije
e-pošta: [email protected]
Izvajalec
Ime: ROMIKS, ROBERT STERKUŠ S.P.
Naslov: RAZGOR 18, 2318 LAPORJE
Kontakt: KSENIJA REBERNAK
[email protected]
Sodelavci na projektu
Datum
September, 2010
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
KAZALO POROČILA O DELU
Povzetek vsebine
1 Uvod
2 Metodologija
EKSPERIMENTALNO DELO UČENCEV,DIJAKOV OZ. UDELEŽENCEV CENTRA NA TERENU (MOŽNOST
TUDI V PRIROČNEM LABORATORIJU),
3 Rezultati
REZULTATI SO PRIMERLJIVI KLASIČNIM METODAM V SPECIALIZIRANIH LABORATORIJIH (NP. ZAVOD
ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO), LE DA SO PODANI V OKVIRU ZMOŽNOSTI TERENSKIH MERITEV
(TO SO VEČINA HITRI TESTI).
4 Pomen za izobraževanje
IZ OMENJENIH ANALIZ IN VZORČEVANJ BODO UDELEŽENCI RAZISKOVALNIH DEL DOBILI VPOGLED V
PRAVILNO VZORČEVANJE NA TERENU IN PRAVILNO SHRANJEVANJE SAMIH VZORCEV TER NJIHOVO
TERENSKO ANALIZO. DOBLJENE REZULTATE BODO UMESTILI V STANDARDE, KI SO PREDPISANI ZA
REPUBLIKO SLOVENIJO IN PRIMERJALI Z OSTALIMI. DOBLJENE REZULTATE BODO ANALIZIRALI,
RAČUNALNIŠKO PODPRTO, IN SE POGOVORILI GLEDE NA NJIH O VPLIVIH (POZITIVNIH, NEGATIVNIH)
NA OKOLJE IN POSKUSILI NAREDITI TUDI REŠITVE.
5 Zaključek
Priloge
- OPISNI PROSPEKTNI MATERIAL ZA KOMPLET POTROŠNE DIDAKTIČNE OPREME ZA TERENSKO DELO
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Projektna naloga
STROKOVNE PODLAGE ZA RAZISKAVE
ZA KOPENSKE EKOSISTEME S CILJEM
PRENOSA V IZOBRAŽEVANJE
Naročilnica štev:
121/2010
Naročnik
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR
Koroška c. 160, 2000 MARIBOR
kontaktna oseba:
prof. ddr. Ana Vovk Korže
Mednarodni center za ekoremediacije
e-pošta: [email protected]
Izvajalec
PAJEK, Grafično oblikovanje in projektno svetovanje,
Andrej Hercog s.p.
Pečovnik 24, 3000 Celje
Tel.: 040 299 909
E- pošta: [email protected]
Davčna št.: 90394607
Sodelavci na projektu
Andrej Hercog
Direktor
Andrej Hercog
Datum
Oktober, 2010
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Povzetek vsebine
Strokovne podlage zajemajo pregled raziskav in stanja inovativnih ekosistemskih
tehnologij in postopkov za zaščito in obnovo degradiranih talnih površin s pomočjo
fitoremediacijskih pristopov za potrebe izobraževanja. Opisani so osnovni principi
ekosistemskih metod revegetacije in remediacije tal z uporabo različnih tehnik bogatenja
tal in zasaditve ter njihove prednosti in slabosti.
Natančneje so razdelane tri možnosti predstavitve in izvedbe fitoremediacijskih postopkov
za potrebe izobraževanja, in sicer uporaba obstoječih objektov na ekoremediacijskem
poligonu v Modražah z ustreznimi didaktičnimi pristopi, preireditev njivske površine v
fitoremediacijsko polje ter izvedba predstavitve čiščenja podtalnice s pomočjo lesnih
rastlin v realni velikosti. Za vsako od treh možnosti je podan načrt izvedbe, na koncu pa je
nabor možnih praktičnih vaj na objektih za prikaz ekosistemskih funkcij fitoremediacij
(vezava CO2 in izgradnja biomase (nadzemna, podzemna), spročanje O2, biodiverziretna
funkcija, protierozijska funkcija, hidrološka funkcija, itd.).
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Namen:
Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in
obnove degradiranih talnih površin s pomočjo fitoremediacijskih pristopov
(revegetacija in remediacija tal z uporabo različnih tehnik bogatenja tal in zasaditve)
za potrebe izobraževanja
Naloge:
-
Prikaz osnovnih principov ekosistemskih metod
Predstavitev prednosti in slabosti teh metod
Predstavitev (načrt) izvedbe revegetacijskih/fitoremediacijskih postopkov za
potrebe izobraževanja
Opredelitev potreb območja, kjer je možno demonstracijski objekt postaviti,
opazovati dogajanja, izvajati delovne/izobraževalne naloge
Priprava strokovnih podlag za:
o Prikaz pristopov k revegetaciji degradiranega/ onesnaženega območja
(izvedba objekta)
o Didaktični pristop k primerjavi ekosistemskih funkcij in storitev
degradiranega in remediiranega ekosistema (vezava CO2 in izgradnja
biomase (nadzemna, podzemna), sproščanje O2, biodiverzitetna funkcija,
protierozijska funkcija, hidrološka funkcija, itd….)
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
KAZALO:
1
PRIKAZ OSNOVNIH PRINCIPOV EKOSISTEMSKIH METOD ....................................................... 5
2
PREDSTAVITEV PREDNOSTI IN SLABOSTI TEH METOD........................................................... 6
3
PREDSTAVITEV (NAČRT) IZVEDBE REVEGETACIJSKIH / FITOREMEDIACIJSKIH
POSTOPKOV ZA POTREBE IZOBRAŽEVANJA...................................................................................... 6
3.1
3.2
3.3
4
UPORABA OBSTOJEČIH ERM OBJEKTOV ..................................................................................................... 6
PREUREDITEV OBSTOJEČE NJIVSKE POVRŠINE............................................................................................... 7
RAZISKOVALNI OBJEKT ZA DEMONSTRACIJO ČIŠČENJA TALNICE S POMOČJO LESNIH RASTLIN ................................ 19
DIDAKTIČNI PRISTOPI K PRIKAZU EKOREMEDIACIJSKIH FUNKCIJ .....................................20
4.1
PRIMERI ENOSTAVNEJŠIH LABORATORIJSKIH VAJ Z UPORABO RASTLINSKEGA MATERIALA IZ RAZISKOVALNIH POVRŠIN 21
4.1.1
Eksperiment za ugotavljanje privzema vode .................................................................. 21
4.1.2
Eksperiment za ugotavljanje tolerance na slanost ........................................................ 23
4.1.3
Eksperiment za ugotavljanje vpliva svetlobe na rast rastlin ......................................... 26
4.1.4
Eksperiment za ugotavljanje vezave CO2 ....................................................................... 27
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Naslov projekta
VZPOSTAVITEV IZVEDBENIH POGOJEV ZA
IZKUSTVENO IZOBRAŽEVANJE ZA
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Številka pogodbe
C3311-10-889005
Naročnik
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR
Koroška c. 160, 2000 MARIBOR
kontaktna oseba:
prof. ddr. Ana Vovk Korže
Mednarodni center za ekoremediacije
e-pošta: [email protected]
Izvajalec
Hrastje s.p.
Odgovorni vodja
projekta
Ferdinand Vouk
Projektna naloga
Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za
namene izobraževanja
Sodelavci na projektu
Prof. ddr. Ana Vovk Korže
Prof. dr. Danijel Vrhovšek
Aleksandra Vouk
Jožica Vouk
Direktor
Ferdinand Vouk
Datum
05.10.2010
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za namene
izobraževanja
Na območju Učnega poligona ERM v Modražah se vzpostavlja sonaravna raba
prostora. Le ta zajema vzdrževanje kulturne pokrajine s košnjo, da s tem preprečimo
zaraščanje. Ker so mnoga območja strma, poteka košnja ročno, delno strojno, delno
pa popase živina.
Za zagotavljanje sonaravne paše na območju Učnega poligona se vzpostavlja
sonaravna paša, ki bo omogočala dnevni stik z živalmi. Zlasti za otroke bo ureditev
paše pomembna, saj bodo lahko spremljali ritem dneva izbranim živalim.
POZITIVNI UČINKI ŽIVALI NA ČLOVEKA
Pa naj gre samo za prisotnost, opazovanje, božanje živali, druženje z živaljo ali pa za
skrb za živali.
Žival ugodno vpliva na počutje ,sproščenost, večjo odprtost, več pogovora.
Raziskave so pokazale, da celo na zdravje (po srčni kapi ali drugih boleznih) in daljše
življenje.
Živali imamo lahko za prijatelja, družabnika, soigralca v igri, tolažnika, nekoga za
katerega je potreba po skrbi.
Žival sprošča. umirja in nas spravlja v veselje, je sopotnik v osamljenosti ali je svetla
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
točka v bolezni. Živali pa so lahko tudi pomočniki pri aktivnostih in različnih
terapijah.
NEKAJ O POSESTVU OZIROMA KMETIJI VOUK
Posestvo dopolnjujemo, da bi jo ponudili za zunajšolske in izobraževalne dejavnosti.
Današnji otroci premalo zahajajo v naravo in jo slabo poznajo in ne poznajo njenih
pravil.
Posebno jim primanjkuje stik z živalmi, zato smo kmetijo uredili tako, da otroci pod
strokovnim nadzorom opazujejo živali, jih božajo, hranijo, fotografirajo in si
zapisujejo zanimivosti o njih. Ulovijo lahko tudi kakšno ribo.
Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«