Raziskave z namenom izobraževanja za vodne ekosisteme (UM FF)
UNIVERZA V MARIBORU, FILOZOFSKA FAKULTETA VSEBINA: 1. Strokovne podlage za raziskave z namenom izobraževanja za vodne ekosisteme 2. Ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega prostora za poučevanje o trajnostnih načinih življenja v Dolah pri Modražah 3. Potrošni material za izobraževanje v naravi 4. Strokovne podlage za raziskave za kopenske ekosisteme s ciljem prenosa v izobraževanje 5. Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za namene izobraževanja Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« POROČILO Projektna naloga STROKOVNE PODLAGE ZA RAZISKAVE Z NAMENOM IZOBRAŢEVANJA ZA VODNE EKOSISTEME Naročilnica Štev.123/2010, z dne 27.9.2010 Naročnik UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Koroška c. 160, 2000 MARIBOR kontaktna oseba: prof. dr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije e-pošta: [email protected] Izvajalec Dateh Okoljski inženiring. Janka Ulriha 23 Velenje 3320, Kontaktna oseba: Štefan Pražnikar 041 683399 Sodelavci na projektu Limnos Ljubljana Direktor Štefan Pražnikar s.p, Datum September, 2010 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Povzetek vsebine Projektna naloga je zajela pregled raziskav in stanja inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in čiščenja podtalnice s pomočjo hitrorastočih drevesnih vrst. Poudarek je bil na tehnologijah in pristopih, ki jih je možno prikazati za potrebe izobraževanja. Strokovne podlage vključujejo predstavitev osnovnega principa delovanja ekosistemskih metod s poudarkom na vlogi rastlin pri čiščenju vod. Podrobneje so razdelane tri tehnologije, ki jih je možno predstaviti v izobraževalne namene na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah, in sicer model čiščenja podtalnice z vrbami, inovativni pristop k izboljšanju kakovosti stoječega vodnega telesa s plavajočim rastlinskim otokom ter ekosistemski način čiščenja izcednih vod iz kmetijskih površin. Vse od treh naštetih tehnologij vključujejo tudi izhodišča za praktično izvedbo na poligonu in so umeščene v prostor. Na koncu so dodani tudi predlogi praktičnih vaj, ki se na posameznih objektih lahko izvajajo. Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Namen: Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in obnove onesnažene podtalnice ter površinskih vod s pomočjo ekosistemskih tehnologij za potrebe izobraževanja Naloge: - - Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in čiščenja podtalnice s pomočjo različnih drevesnih vrst, za potrebe izobraževanja Osnovni principi ekosistemskih metod (vloga rastlin pri čiščenju vod) Prednosti in slabosti teh metod Strokovne podlage za različne sisteme zaščite površinskih vod z ekosistemskimi metodami: o Prikaz inovativnega sistema z vrbami za zaščito in čiščenje podtalnice na modelni napravi o Prikaz inovativnega sistema za izboljšanje kakovosti površinskih stoječih voda s plavajočimi rastlinskimi otoki o Prikaz čiščenja izcednih voda iz kmetijskih površin Izdelava načrtov za vsakega od sistemov kot pilotne ali modelne aplikacije Prenos inovacijskih tehnologij med mlade z opisom načina izdelave in dokazovanja učinkovitosti teh sistemov Izpostavljeno območje, kjer je možne raziskave opazovati, sodelovati Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Vsebina 1 2 OSNOVNI PRINCIPI EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJ ................................................................5 1.1 VLOGA RASTLIN V EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJAH...........................................................................6 1.2 PRIMERI EKOSISTEMSKIH METOD ZA VODNE EKOSISTEME .................................................................7 1.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI EKOSISTEMSKIH TEHNOLOGIJ .....................................................................8 STROKOVNE PODLAGE ZA RAZLIČNE SISTEME ZAŠČITE POVRŠINSKIH VOD Z EKOSISTEMSKIMI TEHNOLOGIJAMI ...................................................................................................9 2.1 ČIŠČENJE PODTALNICE Z ZASADNJO VRB .........................................................................................9 2.1.1 Onesnaženje s kovinami ....................................................................................................9 2.1.2 Onesnaževanje z organskimi odpadki ............................................................................. 10 2.1.3 Opis modela ..................................................................................................................... 11 2.2 IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI STOJEČEGA VODNEGA TELESA S PLAVAJOČIMI OTOKI MOČVIRSKIH RASTLIN .............................................................................................................................................. 2.2.1 Funkcija plavajočega otočka ........................................................................................... 14 2.2.2 Podlaga za zasajevanje ................................................................................................... 16 2.2.3 Rastline za zasadnjo........................................................................................................ 17 2.2.4 Trstične podlage .............................................................................................................. 17 2.3 3 12 ČIŠČENJE IZCEDNIH IN METEORNIH VOD IZ KMETIJSKIH POVRŠIN .................................................... 18 PRENOS INOVACIJSKIH TEHNOLOGIJ MED MLADE – DOKAZOVANJE UČINKOVITOSTI SISTEMOV............................................................................................................... 22 3.1 MODEL FITOREMEDIACIJE PODTALNICE......................................................................................... 22 3.2 PLAVAJOČI OTOKI ....................................................................................................................... 23 3.3 MELIORACIJSKI JAREK ZA ČIŠČENJE METEORNIH VOD IZ KMETIJSKIH POVRŠIN ................................. 23 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Naslov projekta VZPOSTAVITEV IZVEDBENIH POGOJEV ZA IZKUSTVENO IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Številka pogodbe C3311-10-889005 Naročnik MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Masarykova 16, 1000 Ljubljana UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Koroška c. 160, 2000 MARIBOR kontaktna oseba: prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije e-pošta: [email protected] Izvajalec CORNUCOPIA, zavod za prostor kulture Prapreče 2, 3305 Vransko Odgovorni vodja projekta Ira Zorko u.d.i.a. Projektna naloga Ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega prostora za poučevanje o trajnostnih načinih življenja v Dolah pri Modražah Sodelavci na projektu Ira Zorko u.d.i.a., Helena Biffio Direktor Ira Zorko u.d.i.a. Datum 05.10.2010 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Kazalo 1 Uvod 2 2 Metodologija 5 3 Rezultati 7 4 Pomen za izobraževanje 10 Priloge 13 1 Uvod Spremljanje trendov in stanja na področju bivalnih vzorcev in oblik grajenega prostora v Sloveniji kaže močno odmikanje od načel trajnostnega načina življenja. Vedno večja razpršenost ter mono-funkcionalnosti rabe zemljišč povzročajo razpad skupnosti in neracionalno rabo časa, prostora in energije, tako na ravni posameznika kot družbe v celoti. Slovenija je posledično v zadnjih letih v stopnji motorizacije dohitela in celo prehitela številne zahodnoevropske države. Redčenje in propadanje zgoščenega tradicionalnega tkiva mest in naselij ter že omenjeni prevladujoč poselitveni vzorec onemogoča razvoj učinkovitega javnega prometa. Slovenija se po rabi javnega potniškega prometa na lestvici evropskih držav (EU-27) uvršča na zadnje mesto. Neekonomičnost rabe prostora se kaže tudi v strmem naraščanju stroškov komunalne opremljenosti, prostorskih ranah in erozijah, hkrati pa aktualni prostorski in življenjski trendi prebivalce silijo v površne medčloveške odnose ter zanemarjajo alarmantne socialne, zdravstvene in širše ekološke posledice takšnega načina življenja. Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Slika: Jurta – tradicionalno bivališče nomadskih plemen Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Postavitev in ureditev pedagoško atraktivnega in funkcionalnega prostora za poučevanje o trajnostnih načinih življenja – sistem jurte za skupino 25 ljudi. Izdelava in namestitev ustrezne opreme za časovno omejeno in ustvarjalno bivanje na lokaciji. • Servisni prostor: kuhinja-sanitarije (začasna konstrukcija) • notranji izobraževalni prostor (lahka, občasna konstrukcija) • zunanji izobraževalni prostor (stalna konstrukcija brez zaprtih prostorov) Prostor bo funkcionalno povezan z ostalimi ekoremediacijskimi in permakulturnimi sistemi v Dolah in bo kot nov raziskovalni poligon namenjen razvijanju novih načinov razmišljanja, načrtovanja in življenja – sožitje človeka in narave. Slika: Pogled na zemljišče s S strani Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« POROČILO Projektna naloga Naročilnica številka 122/2010 Naročnik UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Koroška c. 160, 2000 MARIBOR kontaktna oseba: prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije e-pošta: [email protected] Izvajalec Ime: ROMIKS, ROBERT STERKUŠ S.P. Naslov: RAZGOR 18, 2318 LAPORJE Kontakt: KSENIJA REBERNAK [email protected] Sodelavci na projektu Datum September, 2010 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« KAZALO POROČILA O DELU Povzetek vsebine 1 Uvod 2 Metodologija EKSPERIMENTALNO DELO UČENCEV,DIJAKOV OZ. UDELEŽENCEV CENTRA NA TERENU (MOŽNOST TUDI V PRIROČNEM LABORATORIJU), 3 Rezultati REZULTATI SO PRIMERLJIVI KLASIČNIM METODAM V SPECIALIZIRANIH LABORATORIJIH (NP. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO), LE DA SO PODANI V OKVIRU ZMOŽNOSTI TERENSKIH MERITEV (TO SO VEČINA HITRI TESTI). 4 Pomen za izobraževanje IZ OMENJENIH ANALIZ IN VZORČEVANJ BODO UDELEŽENCI RAZISKOVALNIH DEL DOBILI VPOGLED V PRAVILNO VZORČEVANJE NA TERENU IN PRAVILNO SHRANJEVANJE SAMIH VZORCEV TER NJIHOVO TERENSKO ANALIZO. DOBLJENE REZULTATE BODO UMESTILI V STANDARDE, KI SO PREDPISANI ZA REPUBLIKO SLOVENIJO IN PRIMERJALI Z OSTALIMI. DOBLJENE REZULTATE BODO ANALIZIRALI, RAČUNALNIŠKO PODPRTO, IN SE POGOVORILI GLEDE NA NJIH O VPLIVIH (POZITIVNIH, NEGATIVNIH) NA OKOLJE IN POSKUSILI NAREDITI TUDI REŠITVE. 5 Zaključek Priloge - OPISNI PROSPEKTNI MATERIAL ZA KOMPLET POTROŠNE DIDAKTIČNE OPREME ZA TERENSKO DELO Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Projektna naloga STROKOVNE PODLAGE ZA RAZISKAVE ZA KOPENSKE EKOSISTEME S CILJEM PRENOSA V IZOBRAŽEVANJE Naročilnica štev: 121/2010 Naročnik UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Koroška c. 160, 2000 MARIBOR kontaktna oseba: prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije e-pošta: [email protected] Izvajalec PAJEK, Grafično oblikovanje in projektno svetovanje, Andrej Hercog s.p. Pečovnik 24, 3000 Celje Tel.: 040 299 909 E- pošta: [email protected] Davčna št.: 90394607 Sodelavci na projektu Andrej Hercog Direktor Andrej Hercog Datum Oktober, 2010 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Povzetek vsebine Strokovne podlage zajemajo pregled raziskav in stanja inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov za zaščito in obnovo degradiranih talnih površin s pomočjo fitoremediacijskih pristopov za potrebe izobraževanja. Opisani so osnovni principi ekosistemskih metod revegetacije in remediacije tal z uporabo različnih tehnik bogatenja tal in zasaditve ter njihove prednosti in slabosti. Natančneje so razdelane tri možnosti predstavitve in izvedbe fitoremediacijskih postopkov za potrebe izobraževanja, in sicer uporaba obstoječih objektov na ekoremediacijskem poligonu v Modražah z ustreznimi didaktičnimi pristopi, preireditev njivske površine v fitoremediacijsko polje ter izvedba predstavitve čiščenja podtalnice s pomočjo lesnih rastlin v realni velikosti. Za vsako od treh možnosti je podan načrt izvedbe, na koncu pa je nabor možnih praktičnih vaj na objektih za prikaz ekosistemskih funkcij fitoremediacij (vezava CO2 in izgradnja biomase (nadzemna, podzemna), spročanje O2, biodiverziretna funkcija, protierozijska funkcija, hidrološka funkcija, itd.). Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Namen: Raziskave in stanje inovativnih ekosistemskih tehnologij in postopkov zaščite in obnove degradiranih talnih površin s pomočjo fitoremediacijskih pristopov (revegetacija in remediacija tal z uporabo različnih tehnik bogatenja tal in zasaditve) za potrebe izobraževanja Naloge: - Prikaz osnovnih principov ekosistemskih metod Predstavitev prednosti in slabosti teh metod Predstavitev (načrt) izvedbe revegetacijskih/fitoremediacijskih postopkov za potrebe izobraževanja Opredelitev potreb območja, kjer je možno demonstracijski objekt postaviti, opazovati dogajanja, izvajati delovne/izobraževalne naloge Priprava strokovnih podlag za: o Prikaz pristopov k revegetaciji degradiranega/ onesnaženega območja (izvedba objekta) o Didaktični pristop k primerjavi ekosistemskih funkcij in storitev degradiranega in remediiranega ekosistema (vezava CO2 in izgradnja biomase (nadzemna, podzemna), sproščanje O2, biodiverzitetna funkcija, protierozijska funkcija, hidrološka funkcija, itd….) Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« KAZALO: 1 PRIKAZ OSNOVNIH PRINCIPOV EKOSISTEMSKIH METOD ....................................................... 5 2 PREDSTAVITEV PREDNOSTI IN SLABOSTI TEH METOD........................................................... 6 3 PREDSTAVITEV (NAČRT) IZVEDBE REVEGETACIJSKIH / FITOREMEDIACIJSKIH POSTOPKOV ZA POTREBE IZOBRAŽEVANJA...................................................................................... 6 3.1 3.2 3.3 4 UPORABA OBSTOJEČIH ERM OBJEKTOV ..................................................................................................... 6 PREUREDITEV OBSTOJEČE NJIVSKE POVRŠINE............................................................................................... 7 RAZISKOVALNI OBJEKT ZA DEMONSTRACIJO ČIŠČENJA TALNICE S POMOČJO LESNIH RASTLIN ................................ 19 DIDAKTIČNI PRISTOPI K PRIKAZU EKOREMEDIACIJSKIH FUNKCIJ .....................................20 4.1 PRIMERI ENOSTAVNEJŠIH LABORATORIJSKIH VAJ Z UPORABO RASTLINSKEGA MATERIALA IZ RAZISKOVALNIH POVRŠIN 21 4.1.1 Eksperiment za ugotavljanje privzema vode .................................................................. 21 4.1.2 Eksperiment za ugotavljanje tolerance na slanost ........................................................ 23 4.1.3 Eksperiment za ugotavljanje vpliva svetlobe na rast rastlin ......................................... 26 4.1.4 Eksperiment za ugotavljanje vezave CO2 ....................................................................... 27 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Naslov projekta VZPOSTAVITEV IZVEDBENIH POGOJEV ZA IZKUSTVENO IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Številka pogodbe C3311-10-889005 Naročnik MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Masarykova 16, 1000 Ljubljana UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Koroška c. 160, 2000 MARIBOR kontaktna oseba: prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije e-pošta: [email protected] Izvajalec Hrastje s.p. Odgovorni vodja projekta Ferdinand Vouk Projektna naloga Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za namene izobraževanja Sodelavci na projektu Prof. ddr. Ana Vovk Korže Prof. dr. Danijel Vrhovšek Aleksandra Vouk Jožica Vouk Direktor Ferdinand Vouk Datum 05.10.2010 Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« Vzpostavitev pogojev za trajnostno rabo prostora za namene izobraževanja Na območju Učnega poligona ERM v Modražah se vzpostavlja sonaravna raba prostora. Le ta zajema vzdrževanje kulturne pokrajine s košnjo, da s tem preprečimo zaraščanje. Ker so mnoga območja strma, poteka košnja ročno, delno strojno, delno pa popase živina. Za zagotavljanje sonaravne paše na območju Učnega poligona se vzpostavlja sonaravna paša, ki bo omogočala dnevni stik z živalmi. Zlasti za otroke bo ureditev paše pomembna, saj bodo lahko spremljali ritem dneva izbranim živalim. POZITIVNI UČINKI ŽIVALI NA ČLOVEKA Pa naj gre samo za prisotnost, opazovanje, božanje živali, druženje z živaljo ali pa za skrb za živali. Žival ugodno vpliva na počutje ,sproščenost, večjo odprtost, več pogovora. Raziskave so pokazale, da celo na zdravje (po srčni kapi ali drugih boleznih) in daljše življenje. Živali imamo lahko za prijatelja, družabnika, soigralca v igri, tolažnika, nekoga za katerega je potreba po skrbi. Žival sprošča. umirja in nas spravlja v veselje, je sopotnik v osamljenosti ali je svetla Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj« točka v bolezni. Živali pa so lahko tudi pomočniki pri aktivnostih in različnih terapijah. NEKAJ O POSESTVU OZIROMA KMETIJI VOUK Posestvo dopolnjujemo, da bi jo ponudili za zunajšolske in izobraževalne dejavnosti. Današnji otroci premalo zahajajo v naravo in jo slabo poznajo in ne poznajo njenih pravil. Posebno jim primanjkuje stik z živalmi, zato smo kmetijo uredili tako, da otroci pod strokovnim nadzorom opazujejo živali, jih božajo, hranijo, fotografirajo in si zapisujejo zanimivosti o njih. Ulovijo lahko tudi kakšno ribo. Projekt: TR-ERM »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«
© Copyright 2024