LOKALIZIRAN KONCEPT SLOVENIJA

LOKALIZIRAN KONCEPT
SLOVENIJA
April 2013
Št. projekta: 517861-LLP-1-2011-1-AT-LEONARDO-LMP
Deliverable 5
Širjenje informacij: Javno
V partnerstvu:
1
Vodenje primerov za brezposelne mlade – CHARISM
RAZISKOVALNO POROČILO
Güstrow – BilSE – Institute for education and research Ltd. - GERMANY
Poročilo je bilo izdano 30. aprila 2013.
Attribution-NonCommercial-ShareAlike 3.0 Unported (CC BY-NC-SA 3.0)
Za morebitna vprašanja glede dokumenta ali projekta pokličite:
Tel: 049 3843 7736 0 - Fax 049 3843 7736 199 - mail: [email protected]
Projekt: Vodenje primerov za brezposelne mlade – CHARISM
Program: Vseživljenjsko učenje 2007-2013
Št. projekta: 517861-LLP-1-2011-1-AT-LEONARDO-LMP
Spletna stran projekta: www.charism.eu
Koordinator projekta: BFI Tirol Bildungs GmbH (AT), Ing.-Etzel-Straße 7, AT-6020 Innsbruck
Udeleženci: Kyriakos Dimitriou (GR), Carolin Fraude (DE), Margit Kerschbaumer (AT), Lexl
Gerhild (AT), Daniela Päpke (DE), Susann Toni (DE), Heike Kölln-Prisner (DE), Consuelo
Garcia Sanchez (ES), Zdenka Wltavsky (SI)
Ta project je financiran s strani Evropske komisije. Ta publikacija predstavlja stališča avtorja,
Evropska komisija ni odgovorna za uporabo informacij, ki so vključene v publikacijo.
2
KAZALO
1. Uvod .................................................................................................................... 4
2. EQAVET, EQARF in ECVET in v nacionalnem kontekstu ........................................... 4
3. Vodenje primerov v Sloveniji ................................................................................. 6
4 .Ciljna skupina / skupine ........................................................................................ 7
5. Sklepi in priporočila .............................................................................................. 8
Viri ....................................................................................................................... 10
3
1. UVOD
V okviru zaposlovanja in razvoja politik na tem področju so mladi že dlje časa široko
prepoznani kot ena bolj ranljivih družbenih skupin. Stopnja brezposelnosti mladih je
namreč v svetovnem merilu standardno skoraj trikrat višja od stopnje brezposelnosti
odraslih; prav tako je v primerjavi z odraslimi položaj mladih pri samem zaposlovanju in
kasneje pri delu oz. v povezavi s pogoji dela večino precej slabši. (ILO 2011; OECD
2009). Brezposelnost mladih v Sloveniji je še posebej izrazita v Podravju. Z uporabo
metodologije »Vodenja primerov« bomo pomagali mladim pri integraciji na trg dela.
2. EQAVET,
EQARF
IN
ECVET
V
NACIONALNEM
KONTEKSTU
Leta 2010 se je pod okriljem in z vzpodbudami Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) in Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo v
URI - Soča oblikovala delovna skupina s ciljem uvedbe evropskega sistema kakovosti
na področju izvedbe socialnih storitev EQUASS Assurance na področje zaposlitvene
rehabilitacije. Cilj delovne skupine je bil poenotiti način obvladovanja kakovosti storitev
na področjih izvajanja zaposlitvene rehabilitacije ter z uvedbo sistemov kakovosti
zagotoviti sistematsko obvladovanje kakovosti in izboljšav na področju zaposlitvene
rehabilitacije. EQUASS (European Quality in Social Service) – Evropski sistem
kakovosti na področju socialnih storitev je nastal na pobudo Evropske platforme za
rehabilitacijo (EPR – European Platform for Rehabilitation). EQUASS, znak kakovosti
na področju socialnih storitev (EQUASS Assurance), je sistem certificiranja za
zagotavljanje in nadzor kakovosti socialnih storitev kamor spada tudi področje
zaposlitvene
rehabilitacije.
Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije Centerkontura d. o. o. je bil v tem letu uspešen pri
prijavi na razpis za sodelovanje v projektu PRIME – PRoject for IMplementation of
EQAVET, v okviru programa Lifelong Learning Programme, Leonardo da Vinci
Transfer of Innovation. Namen projekta je prenos znanja in izkušenj in vpeljava in
širjenje
rezultatov
predhodnega
projekta
EQUAVET
–
project.
Orodje
za
implementacijo bo predviden postopek certifikacije EQUASS. Glavni namen projekta je
izboljšanje kakovosti storitev za poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET services)
s prenosom strokovnih znanj za zagotavljanje kakovosti pri storitvah poklicnega
izobraževanja in usposabljanja za osebe z invalidnostjo. Projekt oziroma izboljšava
4
kakovosti storitev bo potekala pri izvajalcih storitev poklicnega izobraževanja in
usposabljanja, ki želijo uvesti EQAVET sistem in kazalnike v svoje storitve. Pričakovani
rezultati

projekta
so:
izboljšane storitve poklicnega izobraževanja in usposabljanja za osebe z
invalidnostjo,

povečana preglednost upoštevanja kazalnikov kakovosti,

usposobljeni svetovalci za podporo izvajalcem storitev pri vpeljavi okvira EQAVET
in skrb za pregled nad izvajanjem kazalnikov EQAVET,

usposobljeni presojevalci,

vpeljava okvira EQAVET po metodi samoevalvacije, podrobnega načrtovanja,
izmenjave izkušenj ter identifikacija in izmenjava dobrih praks,

vpeljava sistema notranje presoje in strokovnega pregleda,

prepoznavanje uspešne vpeljave okvira EQAVET (certificiran izvajalec izkušenj).
V Sloveniji je v rabi nov okvir za delovanje in razvoj sistema VET (poklicnega
izobraževanja in usposabljanja). Po eni strani je zakonodajalec okrepil avtonomijo in
razvojno vlogo šol (višje strokovne šole ter ponudniki sistema VET in CVET), zaradi
česar se moč sprejemanja odločitev vse bolj nagiba k ponudnikom na lokalni ravni,
medtem ko se je po drugi strani okrepil pomen zagotavljanja kakovosti na vseh ravneh,
predvsem na ravni izvajalcev izobraževanja. Ponudniki morajo zagotoviti kakovost po
načelih celostnega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva skupni evropski okvir za
zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Glede na zakonodajni okvir Centra za poklicno izobraževanje, so bila leta 2007
objavljena priporočila za višje strokovne šole za izvajanje samoevalvacije, ki vključujejo
glavna načela navedena v CQAF in sedaj v EQARF.
Na področju izobraževanja odraslih so bila glavna načela EQARF (krog kakovosti,
metodologija, itd, vključno z interesnimi skupinami v kakovostih dejavnostih itd.) že
vključena v model za samoevalvacijo Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje
(POKI), ki jo večinoma uporabljajo ponudniki izobraževanja odraslih, med katerimi so
tudi ponudniki izobraževanja odraslih v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Slovenska referenčna točka za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju želi
pomagati izvesti EQARF in druga evropska priporočila na področju kakovosti v
poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET).
ECVET je evropski kreditni sistem za področje poklicnega in strokovnega
izobraževanja in usposabljanja. Je sistem, ki je namenjen prevajanju učnih izkušenj v
enote učnih izidov, ki skupaj tvorijo kvalifikacijo, osnovano na ECVET točkah. Z letom
5
2012 se je oblikovala slovenska skupina strokovnjakov, katere glavna naloga bo
promocija že nastalih rezultatov, metodologij in orodij za učinkovito implementacijo
sistema
ECVET
v
Sloveniji.
Projekt skupine bo trajal do konca leta 2013, v tem času so načrtovane številne
promocijske aktivnosti in dogodki. Med njimi bi izpostavili:

Sodelovanje ECVET eksperta na seminarju skupine bolonjskih ekspertov

ECVET, učni izidi za IVT projekte mobilnosti

Prve informacije o evropskem kreditnem sistemu

Predstavitev orodij ECVET-a za slovenske strokovne in poklicne šole

Predstavitev orodja za podjetja, socialne partnerje

Skupaj s sosednjimi državami na temo ECVET-a in mednarodne mobilnosti

Ogled primerov dobre prakse v drugih državah

Praktični priročnik implementacije ECVET-a v projektih mednarodne mobilnosti

Skupaj z zaključno konferenco projekta YOUR ECVET
3. VODENJE PRIMEROV V SLOVENIJI
V Sloveniji imamo izkušnje z vodjami primerov na področju poklicne rehabilitacije.
Center za poklicno rehabilitacijo opravlja načrtovanje, izvedbo in ocenjevanje
programov
poklicne
in
zaposlitvene
rehabilitacije,
kot
sestavni
del
celovite
rehabilitacije.
Naše delo zajema področje zdravstvenega varstva, zaposlovanja, pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in zakonodaje. Naši programi temeljijo na sodobni
rehabilitacijski doktrini in vključujejo skupinsko delo, aktivno vlogo uporabnikov in
povezanost okoljskih virov.
Naše delo temelji na celoviti oceni funkcionalnih sposobnosti posameznika, njegove
delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, spretnosti učenja, delovnega vedenje in potrebnih
prilagoditev njegovih nalog in delovnega okolja. Individualno obravnavo invalidov se
opravi na podlagi »vodenja primerov«.
Vodje primerov svetujejo mladim invalidom:

Poučujejo invalide o veščinah iskanja zaposlitve
6

Povezujejo potrebe invalida z značilnostmi delovnega mesta in njegove / njene
zmožnosti za potrebe delovnega mesta

Povezujejo interese in vrednote invalida s cilji poklicnega svetovanja

Svetujejo invalidu, da izbere opravilo skladno z njegovimi / njenimi sposobnosti,
interesi in rehabilitacijskimi cilji

Razvijajo sporazumno dogovorjene cilje poklicnega svetovanja

Določajo nivo intervencije, ki je potrebna za umestitev na delovno mesto

Se pogovarjajo z invalidom o razmerah na trgu dela, ki lahko vplivajo na možnost,
da dobi določeno delo

Prepoznajo in poskrbijo za ustrezno usposabljanje za ohranjanje uspešne
umestitve invalida na delovno mesto

Potencialnim delodajalcem priskrbijo ustrezne informacije o delovnih spretnostih in
sposobnostih invalida

Uporabljajo podporne tehnike svetovanja za pripravo invalida na stresne situacije
pri iskanju zaposlitve

Spremljajo invalida pri zaposlitvi za določitev potreb po dodatnih podpornih
storitvah

Uporaba lokalnih virov za pomoč pri umestitvi (npr. kontakti delodajalcev in
sodelavci)

Ocenijo socialni podporni sistem (družina, prijatelji in odnosi v skupnosti)

Opredelijo socialne, ekonomske in okoljske dejavnike, ki lahko negativno vplivajo
na motivacijo invalidov v zvezi z rehabilitacijo

Prepoznajo psihološke težave (npr. depresija, samomorilska nagnjenja), ki
potrebujejo svetovanje ali zdravljenje

Določajo primerne storitve znotraj skupnosti za ugotovljene potrebe invalida

Prilagodijo svetovalne pristope oziroma stile glede na kognitivne in osebne lastnosti
invalida

Pomagajo invalidu pri razumevanju in obvladovanju stresa

Svetujejo invalidu in mu/ji pomagajo, da ceni in poudari svoje osebne sposobnosti
7
4. CILJNA SKUPINA /SKUPINE
4.1 Vodje primerov
Vodje primerov v zaposlitveni / poklicni rehabilitaciji so v večini primerov vodje
rehabilitacijskih
timov.
Glavni
cilj
rehabilitacijskega
svetovanja
je
omogočiti
posameznikom, da prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.
Rehabilitacijski svetovalci morajo imeti ustrezno znanje, da lahko svetujejo svojim
klientom pri analizi delovnih mest, prilagoditvi delovnega mesta, in svetovanju o
uspešnem iskanju zaposlitve. Osrednja vloga rehabilitacijskega svetovalca je, da
pomaga svojim klientom pri vrnitvi na delo, pri čemer upošteva njihovo bolezensko
stanje. Dobro usposobljen rehabilitacijski strokovnjak, ki razume povezavo med
zdravstvenim stanjem, funkcionalno delovno sposobnostjo, psiho-socialnim statusom in
zahtevami delovnih mest je sposoben izvesti široko paleto svetovalnih storitev.
Vrednotenje funkcionalnih sposobnosti omogoča objektivno odločanje o tem, ali se
oseba lahko vrne na delo, katere so njegove omejitve pri delu, katere prilagoditve
delovnega mesta bodo potrebne in ali je zdravstveno stanje te osebe doseglo
maksimalni napredek.
4.2 Brezposelni mladi
Mladi se na trgu dela soočajo s posebnimi ovirami, ki jim onemogočajo uspešno
zaposlovanje ter posledično doseganje ustrezne socialne in ekonomske varnosti.
Osrednje vzroke za ta pojav je mogoče pripisati zlasti specifičnim značilnostim mladih
na trgu dela. Na prvem mestu mladi na trg dela običajno vstopajo neposredno iz
izobraževalnega sistema in tako brez delovnih izkušenj oz. s pomanjkanjem le-teh
težko pridobijo prvo zaposlitev. Poleg tega se pogosto ponudba izobrazbene strukture
v celoti ne ujema s povpraševanjem po kadrih na trgu dela. Posledično med mladimi v
primerjavi z drugimi družbenimi skupinami najbolj prevladuje prevzemanje izobrazbi
neustreznih in negotovih oblik zaposlitev (delo za določen čas, delo s krajšim delovnim
časom,
pripravništva
ipd.),
saj
delodajalci
ob
negotovosti
glede
delovne
usposobljenosti niso naklonjeni tveganjem stalnejšega zaposlovanja. Prav tako
povzročajo opredeljene značilnosti večjo tendenco k odpuščanju mladih s strani
delodajalcev v primerih krčenja delovne sile (načelo »Last in, first out«). Mladi na ta
način nosijo breme visokega tveganja brezposelnosti, njihov položaj pa še dodatno
otežujejo višje možnosti brezposelnosti v prihodnosti ob izkušnji brezposelnosti v
zgodnjih letih. Istočasno pa mlade na trgu dela opredeljuje posebna vrednost, ki jih od
drugih družbenih skupin razlikuje tudi v bolj pozitivnem pogledu. V splošnem imajo
8
mladi namreč vedno višje ravni izobrazbe ter jih zaznamujejo dinamičnost,
prilagodljivost, visoka motivacija za delo in močan učni potencial.
Slovenija pripravlja kar nekaj ukrepov za zaposlovanje mladih in vlada je že sprejela
zakon, s katerim bodo delodajalci oproščeni plačevanja socialnih prispevkov pri
zaposlovanju mladih. Gre za uvedbo splošne olajšave za zaposlovanje mladih, ki
predvideva, da delodajalcu, če bo zaposlil brezposelno mlado osebo, ki je vsaj en
mesec registrirana na zavodu za nedoločen čas, ne bo treba plačati socialnih
prispevkov za obdobje dveh let. Ta ukrep naj bi prinesel službo okoli 5000 mladim.
4.3 Javne agencije za zaposlovanje in izvajalci usposabljanja
Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponuja iskalcem zaposlitve programe
izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, samozaposlovanja in program Aktivne
politike zaposlovanje. Med programi zaposlovanje bi posebej omenili program
Zaposli.me, ki je namenjen mlajšim od 30 let, s statusom invalida (in še nekaterim
drugim skupinam), ki iščejo zaposlitev in so prijavljeni med brezposelnimi najmanj eno
leto. Program Zaposli.me jim omogoča zaposlitev za najmanj eno leto. Delodajalec, ki
jih zaposli, pa prejeme subvencijo 5.000 EUR. Trenutno velja ta program za le za
področje Pokolpja.
Aktivna politika zaposlovanja (APZ) se izvaja v obliki ukrepov in programov, ki so
predstavljeni v prenovljenem Katalogu ukrepov APZ za leto 2013 (Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti).
Namen aktivne politike zaposlovanja:

usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela,

zmanjšati brezposelnost in povečati zaposlenost,

okrepiti usposobljenost posameznikov in jim pomagati do zaposlitve.
Po Zakonu o urejanju trga dela imajo prednost pri vključevanju v programe aktivne
politike zaposlovanja prijavljeni brezposelni, ki še niso bili vključeni v noben program.
5. SKLEPI IN PRIPOROČILA
5.1 Sklepi in priporočila za usposabljanje vodenja primerov CHARISM
Usposabljanje vodje primerov bo prispevalo k temu, da bodo le-ti bolje usposobljeni in
bodo imeli kompetence, ki so potrebne za njihovo bolj uspešno in učinkovito delo pri
svetovanju mladim (v našem primeru mladim invalidom), da bomo ti bolj konkurenčni
na trgu delu in bodo pridobili in obdržali zaposlitev.
9
5.2 Sklepi in priporočila za pripravljalne študije in uvedbo
Usposabljanje za vodje primerov za brezposelne mlade bi bilo potrebno vključiti v
nacionalne programe za poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj je usmerjen v
podporo depriviligiranim, težje zaposljivim mladim pri iskanju zaposlitve, kar bo
nedvomno pripomoglo k zmanjšanju stopnje brezposelnosti mladih.
VIRI
Seznam grafikonov:
Seznam virov:
http://www.cmepius.si/ecvet.aspx
http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi/zaposlovanje
http://www.uri-soca.si/en/Center_for_vocational_rehabilitation/
http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
10
11
12