1. No category

Letno poročilo družbe BANKART d.o.o.
Za obdobje januar – december 2012
Osnova za pripravo Letnega poročila so razvojni plan družbe, revidirani letni računovodski izkazi za poslovno
leto 2012 ter kadrovsko organizacijski plan.
Ljubljana, 2. april 2013
Aleksander Kurtevski
direktor družbe
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
KAZALO
I.
POSLOVNO POROČILO .................................................................................... 3
OSNOVNI PODATKI O DRUŽBI................................................................................................ 3
SPLOŠNA ORGANIZIRANOST ................................................................................................ 4
ORGANI UPRAVLJANJA ........................................................................................................ 6
PODROČJA POSLOVANJA DRUŽBE ........................................................................................ 7
USMERITVE DRUŽBE ...........................................................................................................14
FINANČNO POSLOVANJE DRUŽBE ........................................................................................15
POROČILO DIREKTORJA......................................................................................................16
POSLOVNO IN FINANČNO POROČILO ....................................................................................19
KADRI IN ORGANIZACIJA .....................................................................................................25
KAZALCI POSLOVANJA DRUŽBE ..........................................................................................27
RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI .............................................................. 28
POROČILO REVIZORJA ........................................................................................................29
RAČUNOVODSKI IZKAZI .......................................................................................................30
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE ...........................................................................35
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................40
DRUGA RAZKRITJA .............................................................................................................50
2
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
I. POSLOVNO POROČILO
Osnovni podatki o družbi
Sedež in pravna oblika družbe
Leta 1997 je večina slovenskih bank ustanovila družbo za procesiranje plačilnih instrumentov - Bankart,
procesiranje plačilnih instrumentov, d.o.o. Ljubljana.
Namen ustanovitve družbe je bil zniževanje operativnih in razvojnih stroškov ter poenotenje na področju
samopostrežnega in kartičnega poslovanja.
Naziv: Bankart, procesiranje plačilnih instrumentov, d.o.o. Ljubljana
Sedež: Celovška 150, 1000 Ljubljana, Slovenija
Skrajšana firma: Bankart d.o.o., Ljubljana
Telefon: 01 5834 100
Telefaks: 01 5834 196
E-naslov: [email protected]
Spletne strani: www.bankart.si
Osnovna dejavnost: obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
Ustanovitvena skupščina: 12. 12.1997
Vpis v sodni register: 5. 2. 1998
Pričetek poslovanja: 1. 4. 1998
Registrski vložek: 1/30179/00, Okrožno sodišče Ljubljana
Davčna številka: 99311623
Matična številka: 1244272
Osnovni kapital: 2.000.082 EUR
Družba sodi, skladno z določili 55. člena Zakona o gospodarskih družbah, med srednje družbe z omejeno
odgovornostjo.
Družbenice
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SKB banka d.d., Ljubljana
Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor
Banka Koper d.d., Koper
Abanka Vipa d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
Banka Celje d.d., Celje
UniCredit banka Slovenija d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka d.d., Maribor
Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
Probanka d.d., Maribor
Volksbank - Ljudska banka d.d., Ljubljana
Delež v %
39,44
13,62
12,99
7,25
7,82
5,56
5,66
2,24
1,73
1,40
1,02
0,89
0,39
3
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Podatki o skupini
Družba ima status pridruženega podjetja v skupini NLB. Konsolidirani računovodski izkazi so na voljo na sedežu
NLB.
Splošna organiziranost
Bankart s kombinacijo osnovne, klasične in toge organizacijske strukture ter projektnega ustvarjalnega sistema
rešuje vprašanje vzpostavitve in ohranjanja ravnotežja med kontinuiteto in inovativnostjo družbe. Projektne
organizacijske enote zajemajo vse sektorje. Vanje je vključena večina zaposlenih, tako da lahko govorimo o
vzporedni strukturi. Osnovna struktura je primerna za produkcijski vidik dejavnosti Bankarta, medtem ko je
projektni ustvarjalni sistem koristen za inovativni in ustvarjalni del dejavnosti.
Organizacijska struktura
Bankart vodi direktor družbe. Vodstvo družbe poleg direktorja sestavljajo: direktor sektorja za tehnologijo,
direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja in direktor informacijske tehnologije.
Po organizacijski plati družbo sestavljajo štirje sektorji, ki jih sestavlja različno število oddelkov in štabne službe.
4
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Projektni sistem
V Bankartu je upravljanje z razvojem v rokah vodstva družbe. Projektna pisarna, zadolžena za operativno
spremljavo in nadzor, deluje v okviru Službe za upravljanje tveganj. S pomočjo metodologije projektnega
vodenja so postavljene smernice za organizirano izvajanje projektov z jasnimi, vnaprej določenimi kriteriji.
Služba za notranjo revizijo (SZNR)
SZNR v družbi Bankart je bila ustanovljena v letu 2004 kot samostojna in neodvisna svetovalna funkcija s
sistematičnim, strokovnim pristopom k ocenjevanju in upravljanju tveganj, kontrolnega sistema ter vodenja
poslovanja.
Cilj delovanja SZNR je povečati učinkovitost obvladovanja poslovnih tveganj in pomoč pri uresničevanju
poslovnih ciljev družbe.
Glavna naloga SZNR je podati vodstvu in nadzornemu svetu družbe nepristransko zagotovilo o učinkovitosti
upravljanja tveganj z oceno, ali se ključna tveganja ustrezno obvladujejo in ali notranji kontrolni sistem deluje
učinkovito.
SZNR deluje v skladu z mednarodnimi standardi notranjega revidiranja in po načelu neodvisnosti, strokovnosti,
nepristranskosti ter spoštovanju etičnih načel kot temeljnih načel revizijske stroke.
Služba za upravljanje s tveganji (SZUT)
SZUT združuje dejavnosti, ki pokrivajo upravljanje tveganj, upravljanje neprekinjenega poslovanja, skrbništvo za
Centralni dokumentacijski sistem in vodenje projektne pisarne.
Temeljna naloga službe je zagotoviti celovito upravljanje procesa tveganj in neprekinjenega poslovanja, ter z
ugotavljanjem tveganj in uvajanjem učinkovitih mehanizmov in nadzorstev za zmanjševanje le-teh, pripomoči k
doseganju poslovnih ciljev podjetja. SZUT izvaja skrbništvo za Centralni dokumentacijski sistem in upravlja
področje razvoja in operativnega delovanja Projektne pisarne.
Služba za informacijsko zaščito (SIZ)
Poslanstvo SIZ je varovanje informacij družbe. Temeljna naloga SIZ je zagotoviti sistematičen razvoj funkcije
obvladovanja in zagotavljanja informacijske zaščite in oblikovanje celovitega sistema za varovanje informacij.
Na osnovi slednjega bo lahko vodstvo družbe neželene dogodke sistematično obravnavalo, sprejemalo ukrepe,
spremljalo realizacijo ukrepov in vpliv realizacije ukrepov na poslovanje družbe.
Ključna področja delovanja Bankarta






procesiranje bankomatskega poslovanja,
procesiranje kartičnega poslovanja,
procesiranje SEPA kreditnih plačil,
procesiranje SEPA direktnih obremenitev,
procesiranje sistema E-račun,
delovanje Zbirnega centra Bankarta (v letu 2012 so se preko ZC procesirali samo še podatki direktnih
bremenitev; 31.12.2012 je ZC prenehal delovati).
5
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Organi upravljanja
Skupščina
Družbenice uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini družbe. Sklepi v skupščini se sprejemajo z
navadno večino na skupščini oddanih glasov, razen v primeru sprememb družbene pogodbe, imenovanju in
razrešitvi članov nadzornega sveta ter o odločanju o statusnih spremembah družbe ali prenehanju družbe, za
kar je potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenic. Poslovodstvo skliče redno skupščino družbenic
praviloma enkrat letno.
Nadzorni svet
Nadzorni svet družbe šteje pet članov. Člane voli in razrešuje skupščina. Sklepi nadzornega sveta se sprejemajo
z navadno večino glasov članov, ki so navzoči na seji.
Člani nadzornega sveta
Predsednik:
Miran Vičič
Namestnica:
Vlasta Brečko
Člani:
Srečko Korber
Robert Vrenko
Marija Kordiš
Vodstvo družbe
Poslovodni organ družbe je direktor, ki organizira in vodi njeno poslovanje, odgovarja za zakonitost ter
predstavlja in zastopa družbo. Direktorja družbe imenuje in razrešuje nadzorni svet.
Direktor družbe: Aleksander Kurtevski
Direktor sektorja tehnologije:
Direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja:
Direktor sektorja za informacijsko tehnologijo:
Tomaž Borštner
Maja Usnik
Gregor Pirc
6
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Področja poslovanja družbe
Področje poslovanja z bančnimi avtomati
Bankart nadzoruje in upravlja mrežo bančnih avtomatov za poslovne banke in hranilnice, dejavne na področju
poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji in pokriva 95-odstotni tržni delež. Nenehno razvija tehnološke in
tehnične rešitve pri delovanju bankomatske mreže za družbenice in druge uporabnike ter tehnološko skrbi za
bančne avtomate in programske rešitve, povezane z delovanjem bančnih avtomatov.
V preteklem obdobju je procesiranje bankomatskega poslovanja razširil na trge JV Evrope. V Bosni in
Hercegovini procesiranje izvaja za NLB Tuzlansko banko, d. d., na Kosovem procesira za NLB Priština sh. a. in
BpB Priština, v Makedoniji za NLB Tutunsko banko, a. d.
Storitve za uporabnike bančnih avtomatov












hitri dvig gotovine,
dvig zneska po izbiri,
vpogled v stanje osebnih računov,
sprememba osebnih identifikacijskih števil,
nakup GSM-vrednostnic,
avtomatski polog gotovine,
elektronsko plačilo plačilnih nalogov (posebnih položnic, univerzalnih plačilnih nalogov)
izpis prometa po osebnem računu,
prenos sredstev med računi,
naročilo za polog gotovine,
naročilo za poravnavo plačilnih nalogov,
vpogled v stanje na kreditnih karticah.
Dodatne dejavnosti za nemoteno delovanje mreže bankomatov
Z namenom zagotavljanja celovite ponudbe na področju procesiranja plačilnih instrumentov, Bankart nudi še
dodatne dejavnosti in sicer:
 avtorizacija domačih in mednarodnih plačilnih instrumentov,
 svetovanje s področja poslovanja z bančnimi avtomati,
 izdelava in distribucija osebnih identifikacijskih številk (PIN),
 izdelava različnih navodil za področje bankomatov in skrbništvo nad njimi,
 izobraževanje in usposabljanje bančnih delavcev za poslovanje z bančnimi avtomati,
 posredovanje podatkov za izvajanje plačil,
 vnos ključev in parametrov za delovanje BA (instalacija),
 reševanje reklamacij in drugo.
Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži Bankarta
Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži se iz leta v leto povečuje. Od leta 2000 do danes se je število
bančnih avtomatov v mreži Bankarta več kot podvojilo.
7
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Graf 1: Število bančnih avtomatov (v kosih)
Tipi bankomatov in vrste kartic, uporabnih na bančnih avtomatih v Bankartovi bankomatski mreži
V mrežo Bankarta so vključeni bančni avtomati Diebold, NCR in Wincor Nixdorf. Sprejemajo kartice BA Maestro
in Activa Maestro ter glavne mednarodne kartice – MasterCard, Visa, Diners.
Poslovne banke in hranilnice vključene v Bankartovo mrežo bančnih avtomatov:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., Delavska
hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica LON, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.,
KD banka d.d. (v novembru 2012 pripojena h Factor banki d. d.), Nova Ljubljanska banka d.d., Nova KBM d.d.,
Poštna banka Slovenije d. d. – bančna skupina NKBM d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB d.d.,
UniCredit Banka Slovenija d.d., NLB Tuzlanska banka d.d., NLB Priština sh. a., BpB Prishtina in NLB Tutunska
banka a. d.
Plačilni sistem »Poravnava bankomatov«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava
bankomatov«. Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava bankomatov« opravlja
storitve izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve
upravljanja predmetnega plačilnega sistema.
Področje procesiranja kartičnih storitev
Na področju kartičnega poslovanja v Sloveniji ima Bankart 45-odstotni tržni delež. Procesiranje izvaja za Abanko
Vipa, d. d., Banko Sparkasse, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., KD Banko, d. d. (v
novembru 2012 pripojena h Factor banki d. d.), Novo Ljubljansko banko, d. d., SKB banko, d. d., UniCredit
Banko Slovenije, d. d. ter NKBM.
Za vse naštete banke procesira debetne kartice, za večino pa tudi druge kartične produkte (Mastercard, Visa,
Karanta).
8
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Procesiranje kartičnega poslovanja na trgih JV Evrope
Bankart procesiranje kartičnega poslovanja uspešno izvaja tudi na trgih JV Evrope. Za NLB Tuzlansko banko
(BiH) izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in VISA kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi
bankomatskega poslovanja, in procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo VISA in MasterCard
kartične produkte. Za NLB Priština sh. a. (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in Visa
kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja. Za BPB Prishtina (Kosovo)
Bankart izvaja procesiranje VISA kartičnih produktov z vidika kartičnega poslovanja in bankomatskega
poslovanja. Za NLB Tutunsko banko (Makedonija) Bankart z vidika kartičnega poslovanja izvaja procesiranje
Maestro, MasterCard, Visa in lokalni kartični produkt (Zegin), z vidika bankomatskega poslovanja procesiranje
Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt (Casys), z vidika poslovanja preko POSterminalov pa procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt (Zegin).
Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za
uporabo čipne tehnologije.
Plačilni sistem »Poravnava kartic«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava kartic«.
Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava kartic« opravlja storitve izračuna
medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve upravljanja
predmetnega plačilnega sistema.
SEPA- Infrastruktura za Mala Plačila - SIMP
Bankart je v letu 2009 vzpostavil SEPA Infrastrukturo za Mala Plačila – SIMP. To je SEPA skladna infrastruktura v
okviru katere delujejo (plačilni) sistemi SEPA za obdelavo plačilnih instrumentov SEPA.
(Plačilni) sistemi SEPA v okviru SIMP






SEPA Interna Kreditna Plačila (SEPA IKP) – namenjen procesiranju kreditnih plači v SEPA standardu
znotraj države
SEPA Eksterna Kreditna Plačila (SEPA EKP) – namenjen procesiranju čezmejnih kreditnih plačil v SEPA
standardu
SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države
SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
B2B) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standard, kjer je plačnik lahko
samo pravna oseba
Prednosti vzpostavitve (plačilnih) sistemov SEPA
Z vzpostavitvijo SEPA IKP in SEPA EKP je Bankart bankam in hranilnicam v Sloveniji omogočil, da svojim
strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi po standardih SEPA, pri čemer ni
pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali v katerikoli drugi državi iz evrskega območja.
Z vzpostavitvijo SEPA IDD CORE, SEPA IDD B2B, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je Bankart bankam in
hranilnicam v Sloveniji omogočil:
 da svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja oz. prejemanja direktnih obremenitev, pri čemer
ni pomembno, ali je plačnik oz. prejemnik plačila v Sloveniji ali v katerikoli drugi državi iz evrskega
območja in
 zagotavljanje dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve v SEPA standardu po osnovni (CORE) in
podjetniški (B2B) shemi.
9
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
V družbi evropskih klirinških hiš
S poenotenjem standarda plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA in poenotenjem standarda izvajanja
direktnih obremenitev SEPA znotraj evrskega območja, lahko procesiranje plačil med bankami oz. ponudniki
plačilnih storitev v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo
(plačilnih) sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje
kreditnih plačil SEPA in procesiranje direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.
Področje procesiranja kreditnih plačil SEPA
Bankart je v imenu bank in hranilnic pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SEPA
interna kreditna plačila (SEPA IKP). Kot klirinška hiša pa je Bankart pridobil dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema SEPA IKP.
Plačilni sistem SEPA IKP omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v
standardu SEPA. Banke in hranilnice, udeleženke sistema SEPA IKP, lahko strankam za plačila znotraj države
nudijo plačevanje v enotnem standardu kreditnih plačil SEPA.
Uporaba enotnega standarda je poenostavila izvrševanje plačilnih nalogov med bankami in hranilnicami v
različnih državah SEPA, omogočila pa ga je povezanost klirinških hiš na tem območju. Tako tudi Bankart (preko
svojega komplementarnega sistema SEPA eksterna kreditna plačila – SEPA EKP in Banke Slovenije, kot agentske
banke v sistemu SEPA EKP) zagotavlja povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2-SCT, ki ga upravlja
družba EBA Clearing. S tem Bankart udeleženkam v svojem sistemu omogoča dosegljivost (možnost plačevanja
in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri bankah in hranilnicah v Evropi ter podružnicah le-teh.
Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank
d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka
d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d. (v novembru 2012
pridružena k Factor banki d.d.), Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka
Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB banka d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Zveza bank.
Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d. . (v novembru 2012 pridružena k Factor
banki d.d.), Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d.,
Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d.
Področje procesiranja direktnih obremenitev SEPA
V preteklih letih sta bila v Bankartu vzpostavljena:
1. dva sistema SEPA za procesiranje čezmejnih SEPA direktnih obremenitev:
 SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
 SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA
EDD B2B) – namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu, kjer je
plačnik lahko samo pravna oseba in
2. dva plačilna sistema SEPA za procesiranje domačih SEPA direktnih obremenitev:
 SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
 SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen
procesiranju direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj
države
10
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Z vzpostavitvijo sistemov SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je bil vzpostavljen sistem za procesiranje čezmejnih
direktnih obremenitev SEPA, ki bankam omogoča zagotavljanje čezmejne dosegljivosti v okviru osnovne (SEPA
EDD CORE) ter s tem izpolnjevanje zakonske obveze in medpodjetniške (SEPA EDD B2B) sheme SEPA.
Z vzpostavitvijo sistemov za procesiranje domačih direktnih obremenitev SEPA (SEPA Interni Direct Debit CORE
– SEPA IDD CORE in SEPA Interni Direct Debit B2B – SEPA IDD B2B) sta se oblikovala dva nova plačilna sistema
za katere je Bankart, ločeno za vsak plačilni sistem posebej, v skladu z določili ZPlaSS v imenu bank pridobil
dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema in v svojem imenu dovoljenje za opravljanje
storitev upravljanja plačilnega sistema.
Z vzpostavitvijo omenjenih (plačilnih) sistemov SEPA za procesiranje direktnih obremenitev SEPA je plačnikom
omogočeno poravnavanje obveznosti do prejemnikov plačil iz celotnega SEPA območja na podlagi soglasja za
izvršitev direktne obremenitve SEPA, ki ga plačnik izda prejemniku plačila, prejemniki plačil pa lahko prav tako
na podlagi ustreznega soglasja, izvajajo direktne obremenitve SEPA na račune plačnikov iz celotnega SEPA
območja.
Udeleženke sistema SEPA IDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Slovenije, Banka Volksbank
d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka d.d. (v novembru 2012 pridružena k Factor
banki d.d.), Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d.,
Probanka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d.
Udeleženke sistema SEPA IDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Volksbank d.d., Banka Slovenije, KD banka d.d. (v
novembru 2012 pridružena k Factor banki d.d.), Gorenjska banka d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova
kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d
Udeleženke sistema SEPA EDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka (v novembru 2012 pridružena k Factor banki
d.d.), d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d.,
Probanka d.d., SKB banka d.d.
Udeleženke sistema SEPA EDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Volksbank d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka
d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka
d.d.
Procesiranje preko sistema E-račun
Bankart je junija leta 2011 vzpostavil sistem E-račun, ki omogoča izmenjavo računov med pošiljatelji in
prejemniki računov v elektronski obliki. Z vzpostavitvijo sistema E-račun v Bankartu je
bankam in Upravi Republike Slovenije za javna plačila (UJP) omogočena učinkovita izmenjava dokumentov v
elektronski obliki.
Sistem E-račun je vzpostavljen tako, da se prejeti dokumenti v elektronski obliki na strani centralnega
posrednika – procesorja , vlogo katerega izvaja Bankart, obdelujejo vsak dan v 5 dnevnih klirinških ciklih ter
omogoča kasnejšo nadgradnjo funkcionalnosti, kot je na primer izmenjava drugih elektronskih dokumentov,
povezanih z izdajanjem in prejemanjem e-računov.
11
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Vzpostavitev sistema E-račun pomeni velik prihranek pri manipulativnih in poštnih stroških, poenostavlja
obstoječe procese izmenjave računov v podjetjih in prejemu pri potrošnikih, ob tem pa omogoča okolju
prijazno poslovanje.
Bankart za banke in UJP generira Register izdajateljev E-računov, kateri vsebuje seznam podjetij, ki svojim
strankam omogočajo prejem računov v elektornski obliki.
Z vzpostavitvijo sistema E-račun je Bankart svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave
računov v elektronski obliki.
V sistem E-račun so vključene vse banke, dejavne na področju Slovenije(razen Hranilnice LON d.d., Hranilnice
Vipava d.d., BKS Bank AG in Zveze bank) in Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP).
Banke, uporabnice sistema E-račun:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., Delavska
hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka, d.d. (v
novembru 2012 pridružena k Factor banki d.d.), Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d.,
Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenije in
Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP).
Področje delovanja Zbirnega centra
V okviru Bankarta je od leta 2003 deloval sistem Zbirni center (ZC), preko katerega so se procesirali podatki
Novih Plačilnih Instrumentov (NPI). Mednje so sodili nacionalni plačilni instrument Posebne Položnice (PP),
Posebne Nakaznice (PN), Direktne Odobritve (DO), Direktne Obremenitve (DB) ter Trajni Nalogi (TN).
V letu 2009 je v okolju Bankarta zaživela infrastruktura SIMP (SEPA Infrastruktura za Mala Plačila) - SEPA
skladna infrastruktura, v okviru katere delujejo sistemi SEPA za obdelavo SEPA plačilnih instrumentov. Z
namenom racionalizacije stroškov in upravljanja s sistemi ter sledenja Nacionalnemu programu SEPA, ki so ga
sprejele banke znotraj Združenja bank Slovenije (ZBS), se je že v letu 2011 pričela postopna migracija
procesiranja plačilnih instrumentov iz ZC v SIMP, kjer so sistemi usklajeni z določili zakona ZPlaSS. V letu 2010
se je v ZC ukinilo procesiranje PN in TN, konec leta 2011 procesiranje PP in DO, z 31.12.2012 pa še procesiranje
zadnjega plačilnega instrumenta - DB. Z ukinitvijo procesiranja DB je sistem ZC ugasnil, procesiranje NPI pa se je
v celoti preneslo v nove SEPA sisteme.
Bankart v vlogi upravljavca sistema Zbirnega centra (sistem ZC)
Sistem ZC je sistem procesiranja in izmenjave podatkov novih plačilnih instrumentov preko Zbirnega centra
Bankarta med udeleženci sistema ZC. Upravljavec sistema ZC je Bankart, ki za udeležence sistema ZC, poleg
osnovnih storitev procesiranja, opravlja tudi:
 storitev izmenjave podatkov za preverjanje računov,
 vodenje registra ZC,
 izdelavo ter posredovanje statistik o izmenjanih podatkih,
 zagotavljanje dostopa do Web aplikacije Meduza članom sistema ZC – bankam in njihovim poslovnim
partnerjem ter UJP-u in njegovim proračunskim uporabnikom.
Z ukinitvijo procesiranja plačilnih instrumentov v Zbirnem centru Bankarta je z 31.12.2012 prenehal delovati
tudi sistem ZC, Bankart pa posledično prenehal izvajati vlogo upravljavca sistema ZC.
12
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Dodatna področja delovanja Bankarta – podporne funkcije
Z namenom zagotavljanja popolne ponudbe Bankart nudi izvajanje vrste podpornih funkcij, kot so:
 POS-servis, ki skrbi za pripravo, inštaliranje, servisiranje in vzdrževanje POS-terminalov,
 klicni center za imetnike in trgovce,
 reševanje finančnih reklamacij,
 odkrivanje in preprečevanje zlorab,
 priprava poročil za Banko Slovenije, mednarodne kartične sisteme ipd.
Bankart nadzira in upravlja mrežo POS-terminalov vse dni v letu, 24 ur na dan. Na področju Slovenije ima 46odstotni tržni delež, svoje poslovanje pa širi tudi na trge JV Evrope. Bankart za banke v Sloveniji izvaja vse
podporne funkcije, za banke na trgih JV Evrope pa vse, razen inštaliranja, servisiranja in vzdrževanja POS
terminalov.
31. decembra 2012 je bilo v POS-mrežo Bankarta vključenih 24.662 POS-terminalov, od tega 17.738 v Sloveniji
in 6.924 na področju JV Evrope.
POS-terminali v Bankartovi POS-mreži so prilagojeni za sprejem kartic s čipno tehnologijo (EMV), sprejemajo
mednarodne kartične produkte (Maestro, MasterCard, Visa, American Express, Diners) ter različne lokalne
kartične produkte (Karanta, BA, Activa, Zegin).
Graf 2: Število POS terminalov v mreži Bankarta (v kosih)
13
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Usmeritve družbe
Poslanstvo
Temeljno poslanstvo Bankarta je zagotoviti zanesljivo, varno in stroškovno učinkovito obdelavo transakcij z
različnimi bančnimi plačilnimi instrumenti. Poslanstvo družbe je, da s skrbnim razvojem, gradnjo in
vzdrževanjem ustreznega informacijskega okolja omogoči vsem odjemalcem nemoteno in kakovostno uporabo
storitev Bankarta.
Vizija
Vizija Bankarta je usmerjena v iskanje novih priložnosti in izzivov na območju JV Evrope. Organizirati in
usposobiti želimo družbo tako, da bo v celoti kos izzivom, ki jih prinašajo tržne zakonitosti in sodobno
konkurenčno okolje.
Cilji
Cilj družbe je s ponudbo visokokakovostnih in tehnološko najzahtevnejših storitev utrditi položaj vodilnega
slovenskega procesnega centra in postati eden najkvalitetnejših mednarodnih procesnih centrov v regiji.
Poslovne usmeritve
Poslovne usmeritve temeljijo na nenehnem razvoju in tehnični dovršenosti, upoštevanju želja in potreb bank in
drugih finančnih institucij, implementiranju razvojnih trendov na področju sodobnega plačilnega prometa in
implementiranju zahtev mednarodnih kartičnih organizacij. Osnovni cilj je nadaljnja kontinuirana rast in
neodvisnost, ki jo Bankart dosega prek zastavljenih dolgoročnih ciljev:
 razvijanje novih dejavnosti in s tem izpolnjevanje celovite ponudbe storitev,
 uvajanje racionalizacije poslovanja in stalno povečevanje učinkovitosti poslovanja,
 nadaljnji razvoj celovitega informacijskega sistema in lastne komunikacijske infrastrukture,
 sprotno prilagajanje kadrovske in organizacijske strukture razmeram, ki jih narekujejo trg in nove
tehnologije,
 povečanje prepoznavnosti družbe v širšem družbenem okolju,
 nenehna širitev obsega poslovanja.
14
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Finančno poslovanje družbe
Družba je uspešno zaključila pretekla poslovna leta in dosegala v vseh obdobjih pozitivne poslovne rezultate.
Gibanje poslovnega izida
Leto
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Poslovni izid (v EUR)
994.072
212.866
239.699
804.726
422.990
1.662.291
2.039.406
1.014.651
1.147.659
671.095
577.615
634.061
778.808
408.717
429.014
Gibanje bankomatskih in kartičnih prihodkov
Graf 3: Bankomatski in kartični prihodki od ustanovitve družbe (v mio eur)
15
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Poročilo direktorja
Ustvarjeni dobiček leta 2012 znaša 429.014 EUR in kot takšen zagotavlja primerno rast in razvoj družbe ter
kapitalsko strukturo v skladu z zahtevami Banke Slovenije, ki nastopa v vlogi regulatorja družbi Bankart, kot
upravljavcu plačilnega prometa.
Poslovanje
V letu 2012 smo investirali 3.131.000 EUR (družba spremlja realizacijo investiranih sredstev na podlagi
sklenjenih pogodb) kar predstavlja 15 odstotkov celotnih prihodkov družbe. Glavnina investicij so projekti.
Skladno s strateškimi usmeritvami, smo v letu 2012 uspešno zaključili delo na projektih: implementacija novega
nadzornega orodja (ESQ) za IP bančne avtomate, ki je uspešno nadomestil predhodno nadzorno orodje (Thor);
uvedba nove programske rešitve na področju spremljave in preprečevanja zlorab – PRM; uvedba
funkcionalnosti obročnega plačevanja s karticami, optimizacije in nadgradnje Hal E-Clearing SCT (SEPA IKP) in
Hal E-Clearing SDD (SEPA EDD in SEPA IDD); nadgradnja Hal E-Clearing SCT / podpora agentski banki (SEPA IKP)
in nadgradnja Hal E-Clearing SDD / podpora agentski banki (SEPA EDD in SEPA IDD); implementacija MasterCard
in VISA mandatov na področju kartičnega (CMS) in bankomatskega (B24) poslovanja; v okviru projekta
“Vzpostavitev novega sistema za vodenje debetnih kartic” je uspešno zaključen razvoj programske rešitve v
Bankartu in vključitev ter uporaba novega sistema v celoti s strani prvih pilotskih bank; za NCR bančne
avtomate je zaključena in v produkcijo prenesena nova
storitev “prenos sredstev med računi”.
Na področju informacijske tehnologije so bile uspešno zaključene vse planirane aktivnosti na komunikacijskem
omrežju in strežniški ter diskovni platformi Bankarta.
Za potrebe zagotavljanja skladnosti z varnostnim standardom Payment Card Industry Data Security Standard
(PCI DSS standard) je Bankart v letu 2011 s strani zunanje PCI DSS revizije prvič prejel certifikat skladnosti s PCI
DSS standardom ver. 1.2. Uvedba standarda omogoča višji nivo varnosti, ohranjanje zaupanja, zaščito pred
škodnimi dogodki (zlorabami) in posledično zaščito pred finančnimi izgubami in izgubo ugleda. S tem je družba
izpolnila pogoj za nadaljevanje procesiranja transakcij opravljenih s karticami MasterCard in Visa. Skladnost s
standardom se zahteva na vseh področjih, preverja in obnavlja se letno, z lastnimi ocenjevanji in pregledi
certificiranih ocenjevalcev. V letu 2012 je Bankart uspešno prestal letno preverjanje in obnovil certifikat
skladnosti s PCI DSS standardom, kar posledično pomeni, da je delovanje Bankarta v skladu z zahtevami
varnostnega standarda PCI postal način poslovanja.
Bankart je obnovil tudi certifikat ISO/IEC 20000:2005. Zagotavljanje skladnosti s standardom ISO/IEC 20000
omogoča podjetju učinkovito izvajanje procesov informacijske tehnologije ter zagotavlja nadzorovano in
usklajeno dobavo storitev notranjim uporabnikom in končnim kupcem (bankam).
V Bankartu smo, v sodelovanju z Abanko, razvili novo storitev, ki uporabnikom omogoča hiter in enostaven
prenos sredstev med računi, odprtimi pri bankah, ki delujejo na področju Slovenije, brez posredovanja
bančnega uslužbenca. Za enkrat lahko storitev uporabljajo le komitenti Abanke, uporabniki klasične kartice BA
Maestro in samo na bankomatih Abanke. Sredstva iz svojih računov lahko nakazujejo na vse račune, odprte pri
bankah, ki delujejo na področju Slovenije.
V preteklem obdobju so dvig gotovine na svojih bankomatih, vključenih v Bankartovo bankomatsko mrežo,
imetnikom Diners kreditne kartice omogočile Nova Ljubljanska banka, Abanka, NKBM, Banka Celje, Deželna
banka Slovenije, Hypo Alpe-Adria-Bank, Poštna banka Slovenije, Raiffeisen Banka, Volksbank, SKB banka in
Delavska hranilnica. V letu 2012 smo v Bankartu zagotovili, da je dvig gotovine na svojih bankomatih imetnikom
Diners kreditne kartice omogočila tudi UniCredit banka.
V letu 2011 smo uvedli storitev »Izpis prometa na bančnih avtomatih« , ki uporabnikom omogoča hiter in
enostaven pregled prometa na osebnem računu, v sklopu rešitve pa je dana tudi možnost večkratnega izpisa
16
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
prometa. V Bankartu smo zagotovili, da sta poleg Abanke, NKBM in NLB storitev svojim komitentom v 2012
ponudili tudi Banka Celje in Gorenjska banka. Storitev Abanka in NLB nudita uporabnikom klasične kartice BA
Maestro, NKBM, Banka Celje in Gorenjska banka pa uporabnikom klasične Activa Maestro kartice. Stanje na
osebnem računu si komitenti NLB, Banke Celje in Gorenjske banke lahko izpišejo le na »lastnih« bankomatih
(npr.: komitenti NLB samo na bankomatih NLB). Komitenti Abanke in NKBM storitev lahko opravijo na vseh
bančnih avtomatih v lasti bank, ki nudijo storitev (na bankomatih Abanke, NLB, NKBM, Banke Celje in Gorenjske
banke).
Avtomatski polog gotovine na bankomatih smo v Bankartu razvili v sodelovanju z Abanko. Rešitev sta svojim
komitentom v preteklem letu ponudili NLB in SKB, v letu 2012 pa smo v Bankartu omogočili, da je storitev
svojim komitentom ponudila tudi UniCredit banka Slovenije. Avtomatski polog gotovine lahko na določenih
bančnih avtomatih svoje matične banke uporabljajo komitenti omenjenih bank, imetniki debetnih kartic Ba
Maestro. V dogovoru z Abanko in NLB smo storitev implementirali še na način, da banki avtomatični polog
gotovine omogočata tudi svojim komitentom, imetnikom poslovnih debetnih kartic BA Maestro.
Z vzpostavitvijo SEPA infrastrukture za mala plačila v okolju Bankarta, je bilo v Zbirnem centru Bankarta v
preteklih letih postopno ukinjeno procesiranje trajnih nalogov, posebnih položnic in direktnih obremenitev. V
letu 2012 so se preko Zbirnega centra procesirali le še podatki direktnih obremenitev. Z 31. decembrom 2012
je bilo ukinjeno tudi procesiranje le-teh. Procesiranje predmetnih plačilnih instrumentov se je v celoti preneslo
v ustrezne SEPA skladne sisteme. Zbirni center Bankarta je, v skladu z zakonodajo, z 31. decembrom 2012
prenehal z delovanjem.
Bankart je v preteklem letu, v sodelovanju z bankami, vzpostavil enotni sistem E-račun, ki vključenim bankam
omogoča, da svojim komitentom preko lastnih rešitev (npr. elektronskih bank) omogočijo pošiljanje in
prejemanje računov v elektronski obliki. V sistem E-račun se je ob ustanovitvi vključila večina bank, delujočih na
področju Slovenije, v letu 2012 pa smo v Bankartu omogočili vključitev še Upravi Republike Slovenije za javna
plačila (UJP), Factor banki in SKB banki.
V skladu z vizijo Bankarta, ki je usmerjena v iskanje novih priložnosti in izzivov na območju JV Evrope, nam je v
letu 2012 k sodelovanju uspelo privabiti NLB Tutunsko banko (Makedonija). Za slednjo Bankart z vidika
kartičnega poslovanja izvaja procesiranje Maestro, MasterCard, Visa in lokalni kartični produkt (Zegin), z vidika
bankomatskega poslovanja procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt
(Casys), z vidika poslovanja preko POS-terminalov pa procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in
lokalni kartični produkt (Zegin).
V letu 2012 smo nadaljevali z delom na trgih JV Evrope, kjer uspešno sodelujemo z NLB Tuzlansko banko (BiH),
BpB Prištino in NLB Prishtino, sh. a. (Kosovo). Za NLB Tuzlansko banko (BiH) izvaja procesiranje Maestro,
MasterCard in VISA kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja, in
procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo VISA in MasterCard kartične produkte. Za NLB
Priština sh. a. (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in Visa kartičnih produktov tako z
vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja. Za BPB Prishtina (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje
VISA kartičnih produktov z vidika kartičnega poslovanja in bankomatskega poslovanja.
Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za
uporabo čipne tehnologije.
17
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Napovedi
Poleg projektov, ki se še niso zaključili v letu 2012, bomo na področju bankomatskega poslovanja skladno s
Poslovno razvojnim planom Bankart za leto 2013 izvajali naslednje:
Nadgradnje in optimizacije sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun
V okviru infrastrukture SIMP so vzpostavljeni sistemi SEPA: plačilni sistemi SEPA IKP, SEPA IDD CORE in SEPA
IDD B2B ter sistemi SEPA EKP, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B. V okviru infrastrukture SIMP je vzpostavljen
tudi sistem E-račun za izmenjavo računov v elektronski obliki. Na posameznem sistemu bodo v letu 2013
izvedene različne nadgradnje in optimizacije, ki so bodisi mandatorne narave, bodisi bo za njihovo
implementacijo obstajala poslovna zahteva podana s strani bank.
Uvedba PRM Real Time (RT) funkcionalnosti
V preteklem letu je bil v Bankart okolju uspešno nameščen Proactive risk Management (PRM) sistem za
spremljavo in preprečevanje zlorab na področju kartičnega poslovanja . PRM orodje omogoča spremljavo
transakcij v t.i. Near Real Time (NRT) in Real Time (RT) načinu delovanja. Ob namestitvi orodja je bila
nameščena NRT funkcionalnost. V letu 2013 bomo uvedli še RT način delovanja. V okviru projekta bo potrebno
narediti podrobno analizo, saj bo ob uvedbi RT, PRM postal del avtorizacijskega sistema.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Mastercard in Visa večkrat letno izdajata mandate na osnovi katerih je potrebno prilagoditi delovanje
podpornih programskih rešitev povezanih z mednarodnimi kartičnimi sistemi. V letu 2012 se je število
mandatornih sprememb iz dveh povečalo na štiri. Praviloma mandate uvajamo v marcu in septembru.
Aktivacija ali naročilo storitev preko bankomatov kot varnega avtentikacijskega kanala dostopnega vsem
komitentom banke
Bankomatska mreža predstavlja razširjeno infrastrukturo, ki jo je moč izkoristiti za različne namene. V okviru
tega projekta bo Bankart v sodelovanju z zainteresiranimi bankami razvil možnost uporabe bančnih avtomatov
za naročanje posameznih bančnih storitev. S tem bo pripomogel k uvedbi enostavne in uporabniku prijazne
uporabe obstoječe bankomatske mreže za aktiviranje že razvitih storitev.
Uvedba brezkontaktnega plačevanja (na področju izdajanja in sprejemanja kartic)
Brezkontakno plačevanje je v evropskem prostoru v razmahu že nekaj let. Uporabnikom predstavlja
preprostejšo ter hitrejšo uporabo pri plačevanju svojih storitev. Vse bolj se uveljavljajo tudi mobilna plačila, ki
pomenijo nadgradnjo brezkontaktnega plačevanja s karticami in so logično nadaljevanje uvedbe brezkontaktnih
plačilnih tehnologij in storitev. V okviru tega projekta bo Bankart prilagodil in certificiral lastno okolje za
procesiranje brezkontaktne tehnologije, pri čemer bo za izvedbo same certifikacije potrebno tudi sodelovanje
vsaj ene izmed bank uporabnic storitev Bankarta.
Strežniška platforma , diskovni sistemi in osebni računalniki
Na področju strežniških in diskovnih sistemov ter osebnih računalnikov načrtujemo vzpostavitev virtualizacijske
platforme na področju Microsoft Windows strežnikov ter Microsoft Windows strežnikov s podatkovnimi bazami
MS SQL, podaljšanje pogodbe za licenciranje Microsoft programske opreme, vzpostavitev Linux strežnikov za
aplikativno platformo CMS in nadgradnjo strežniške infrastrukture sistema SIMP in E-račun. S tem bomo
zagotovili zadostne strežniške kapacitete za izvajanje storitev, hitrejše delovanje sistema CMS na novi strojni
platformi in nemoten proces dela.
Komunikacijska omrežja podjetja
Na področju komunikacijskih omrežij podjetja načrtujemo nadgradnjo osrednjega omrežja družbe s čimer se
zagotovi zadostno število priključkov in ustrezna pasovna širina za priključitev strežnikov v omrežje družbe. Z
nadgradnjo MPLS omrežja in povezovalnega omrežja za pristop storitvam družbe se zagotovi ustrezna
infrastruktura MPLS omrežja kot infrastrukture za povezovanje s partnerji ter zadostna kapaciteta
povezovalnega omrežja za zagotavljanje storitev družbe. Za zagotovitev ustrezne kapacitete požarnih pregrad,
ki zagotavljajo varnost povezovanja med notranjimi omrežji informacijskega sistema družbe, se izvede
nadgradnja notranjih požarnih pregrad omrežja družbe.
18
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Poslovno in finančno poročilo
Analizo poslovanja smo opravili glede na planirane prihodke in stroške družbe za leto 2012, ki jih je skupščina
družbe potrdila na svoji 19. seji 20. junija 2012.
V nadaljevanju so premoženje, obveznosti družbe, finančni položaj in poslovni izid prikazani v skladu z načeli
resničnosti in poštenosti.
Realizirana investicijska dejavnost družbe – povzetek razvojnega
plana
Tabela 1: Pregled investicij v letu 2012
V EUR
Neopredmetena sredstva
- programska oprema
- licence
Opredmetena osnovna sredstva
- strojna oprema
- druga oprema
Plan 2012
Realizacija 2012
898.000
643.000
450.000
1.766.000*
2.145.000
265.000
881.000
34.000
SKUPAJ
3.951.000
3.131.000
V letu 2012 je bilo realiziranih 79% investicij.
*Na 18.korespondenčni seji skupščine, sklicane 1.10.2012 je bilo potrjeno investiranje v licence centralnega
avtorizacijskega sistema Base 24 nad plani, zaradi večjega obsega (vključitev Tutunske banke) in ugodne
ponudbe dobavitelja.
V začetku leta 2012 sta bila uspešno zaključena projekta iz preteklih let - Uvedba sistema SOA na
avtorizacijskem sistemu in Nadgradnja vmesnika za reševanje reklamacije v CMS.
Pri projektih iz Poslovno razvojnega plana 2012 je bila realizacija naslednja:
Nadgradnje in optimizacije sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun
Tekom leta so bile uspešno izvedene optimizacije in nadgradnje Hal E-Clearing SCT (SEPA IKP) in Hal E-Clearing
SDD (SEPA EDD in SEPA IDD) ter nadgradnja Hal E-Clearing SCT / podpora agentski banki (SEPA IKP) in Hal EClearing SDD / podpora agentski banki (SEPA EDD in SEPA IDD).
Delovanje sistema E-račun se dnevno spremlja v okviru rednega nadzora. Na mesečnem nivoju se spremlja
gibanje obsega transakcij, ki se procesirajo preko sistema E-račun. Povprečni mesečni obsegi zaenkrat ne
predstavljajo obsegov, ki bi lahko povzročali performančne težave, zato so v skladu s sklepi Odbora E-račun, do
uskladitve in sprejema "medbančnega SLA" zamrznjene aktivnosti definiranja minimalnih tehničnih standardov
in spremembe urnika obdelav v sistemu E-račun.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Zahtevane mandatorne spremembe MasterCarda in Vise v letu 2012 smo uspešno implementirali na
avtorizacijskem sistemu in na kartičnem managementu. V sklopu zagotavljanja skladnosti mandatom je
ključna sprememba, ki se uvaja na področju avtorizacijskih vmesnikov do MasterCarda ali Vise, uvedba podpore
Visa money send funkcionalnost za CEMEA regijo ter sprememba načina procesiranja Money send transakcije
za MasterCard, v okviru katere se zahteva online način procesiranja. Kljub temu, da so Slovenske banke
MasterCardu posredovale pismo, v katerem so zaprosile za odlog procesiranja na predpisan način, je Bankart za
potrebe procesiranja bank v tujini izvedel podporo, ki omogoča različne načine procesiranja. V sredini
19
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
novembra je bila v produkcijo nameščena podpora pin-change in pin unblock transakcijam na bančnih
avtomatih za Mastercard produkte na bankomatih tujih bank, ki jih procesiramo. V okviru podpore ostalih
mandatornih transakcij se na vseh avtorizacijskih povezavah do bank izvaja nadgradnja, na podlagi katere
banke dobijo možnost za skladno procesiranje vseh zahtevanih transakcij.
Vzpostavitev novega sistema za vodenje debetnih kartic
Bankart je uspešno vzpostavil novo, bolj sodobno rešitev za vodenje debetnih kartic, ki bankam omogoča
uporabo sodobnih vmesnikov za povezovanje z Bankartom in s tem optimizacijo internih delovnih procesov
banke. Bankam je omogočena večja integriranost znotraj lastnega okolja kot tudi možnost direktnega in
takojšnjega dostopa do podatkov o karticah, vodenih v novem sistemu.
Vključitev Visa debetnih kartic v plačilni sistem poravnava bankomatov
V letu 2012 je bil z bankami, članicam plačilnega sistema Poravnava bankomatov, usklajen način izvedbe
projekta. Bankart je na Visa International posredoval z bankami usklajeni dopis z namero po
procesiranju VISA debetnih kartic v okviru plačilnega sistema Poravnava bankomatov. Potrditev letega je osnova za izvedbo nadaljnih aktivnosti.
Uvedba transakcije »prenos sredstev med računi« na bančnih avtomatih
Uspešno je bila uvedena nova storitev na NCR bančnih avtomatih – prenos sredstev med računi, ki je na voljo
24 ur na dan, vse dni v letu. Uporabnikom omogoča prenos sredstev na račune bank, delujočih na področju
Slovenije preko bančnega avtomata. Bankam omogoča še večji izkoristek bankomatske mreže in obogateno
ponudbo svojim komitentom.
Strežniška in diskovna platforma
Na področju strežniških in diskovnih sistemov smo izvedli zamenjavo strežnikov, katerih kapacitete in
zmogljivosti niso bile več ustrezne, nadgradili diskovne sisteme in zamenjali dotrajane osebne in prenosne
računalnike.
Komunikacijska omrežja
V letu 2012 je bila uspešno izvedena nadgradnja omrežne opreme in notranjih požarnih pregrad omrežja
družbe ter nameščen IPS modul za 3DSecure.
20
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Premoženjsko finančno stanje
Prihodki
V obdobju januar – december je družba dosegla 20.545.468 EUR (leta 2011 19.756.820 EUR) prihodkov od
prodaje storitev ter ostalih prihodkov v višini 170.016 EUR.
Pregled količin in prihodkov iz naslova glavnih petih transakcij v letu 2012
Količina
Plan januar-december
Real januar-december
Odmiki
B011
65.851.478
65.093.207
98,85
B012
22.147.924
22.870.985
103,26
K011
20.280.463
20.596.888
101,56
K012
56.093.468
56.911.637
101,46
K122
80.184.549
82.455.673
102,83
Vrednost (v EUR)
Plan januar-december
Real januar-december
Odmiki
B011
4.513.483
4.438.325
98,33
B012
1.516.193
1.554.886
102,55
K011
1.886.083
1.904.232
100,96
K012
2.300.553
2.336.755
101,57
K122
3.428.240
3.521.388
102,72
Legenda:
B011 - dvig gotovine
B012 - informacija o stanju
K011 - kartica z odlogom plačila
K012 - debetna kartica
K122 - zajem transakcij elektronski
Graf 4: Struktura pomembnejših transakcij, ki ustvarjajo prihodke družbe v letu 2012
21
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Prihodki bankomatskega in kartičnega poslovanja
Graf 5: Prihodki bankomatskega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Bankomatski prihodki presegajo planirane za 99.000 EUR oziroma 1,3%. Plan je presežen zaradi posameznih
zahtevkov bank, medtem, ko glavne BA storitve malenkost zaostajajo za planom.
Graf 6: Prihodki kartičnega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Kartični prihodki zaostajajo za planiranimi za 604.000 EUR oziroma 6,3%. Zaostajanje je posledica izostanka
prihodkov NKBM, katere prehod v Bankart smo načrtovali od julija 2013 dalje. Glavne KA storitve malenkost
presegajo plan.
22
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Stroški
Graf 7: Delež posamezne vrste stroška v skupnih stroških družbe
Stroški materiala in storitev pri izdelavi učinkov so odvisni od rasti poslovanja in vključujejo tudi stroške
projektov glede na vrsto. Pod planom so stroški dela, predvsem kot posledica reorganizacije in zmanjšanega
zaposlovanja ter nižjega izplačila regresa in odsotnosti božičnice. Podobne prihranke smo realizirali tudi na
področju stroškov storitev predvsem z optimizacijo vzdrževalnih pogodb, prav tako v okviru reorganizacije
družbe.
Posledično čisti dobiček poslovnega leta 2012 znaša 429.014 EUR, kar predstavlja 386% planiranega.
Graf 8: Planirani in realizirani stroški in prihodki družbe v letu 2012 (v 000 EUR)
23
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Finančno posredniško stanje
OBRAČUNSKI KAZALNIKI
PLAN 1-12/12
REAL 1-12/12
13.415.000
11.550.000
13.727.000
13.965.000
649.000
637.000
560.000
480.000
1.521.000
3.532.000
1.913.000
3.125.000
-1.296.000
-1.533.000
-230.000
-110.000
387.000
1.482.000
197.000
240.000
0
0
-560.000
-480.000
-363.000
-240.000
24.000
1.242.000
zadolženost na dolgoročna sredstva
0%
0%
zadolženost na kapital
0%
0%
Izračun obratnih sredstev (v EUR)
dolgoročna sredstva
- trajni kapital
- dolgoročne rezervacije
- dolgoročne obveznosti
obratna sredstva
Zadolženost (v EUR)
kratkoročne terjatve
- kratkoročne poslovne obveznosti
- kratkoročne finančne obveznosti
= neto kratkoročni dolg
dolgoročne terjatve
-dolgoročne poslovne obveznosti
-dolgoročne finančne obveznosti
= neto dolgoročni dolg
= neto dolg
Temeljna načela, ki jih družba sledi pri financiranju, so zlasti načelo usklajenosti rokov sredstev in virov
sredstev, načelo rentabilnosti ter likvidnosti.
Cilj družbe je ustvarjanje dobička, ki na dolgi rok zagotavlja rast in razvoj ter ustrezno strukturo skladno z
Zakonom o finančnem poslovanju ter z zahtevami in predpisi Banke Slovenije.
Tveganja, ki se pojavljajo vezano na finančno poslovanje podjetij nasploh (likvidnostno, obrestno, valutno,
kreditno in druga tržna tveganja) v Bankartu niso močneje prisotna. Vse bolj prisotno tveganje je vpliv
poslovnih potez bank na prihodke družbe Bankart. Banke s spremembami poslovanja na področju kartičnega,
bankomatskega in pos poslovanja, kot je bil primer ukinitev vpogleda v stanje komitentom drugih bank in
provizija na bankomatih, ob dvigu gotovine komitentov drugih bančnih skupin, lahko zelo vplivajo na prihodke
Bankarta.
24
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Kadri in organizacija
Konec leta 2012 je bilo v Bankartu 199 zaposlenih, od tega 196 za nedoločen čas in 3 za določen čas.
Fluktuacija
Število zaposlenih se je glede na prejšnje leto zmanjšalo za 10 delavcev, oziroma za 5.02%. Stopnja fluktuacije
je znašala 8.8% in je bila za 4.1% višja kot v preteklem letu.
Graf 9: Rast števila zaposlenih
Izobrazbena struktura zaposlenih
Graf 10: Izobrazbena struktura zaposlenih
25
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Stopnja izobrazbe
II.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
Število zaposlenih
1
4
85
21
84
4
Povprečna starost zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala iz 40 na 39 let.
Opazen je trend zmanjševanja deleža žensk med zaposlenimi. V zadnjih osmih letih se je njihov delež znižal iz
54% na 39.7%.
Bolniška odsotnost v družbi je v letu 2012 znašala 5.69 %.
Promocija
Na področju promocije smo skladno z ravojem storitev, ustrezno dopolnili interaktivna gradiva, ki predstavljajo
bankomatske storitve, prednosti uporabe le-teh in prednosti uporabe varnostnega SMS sporočila. Nadgradili
smo simulator in spletno učilnico uporabe bankomata, kjer so materiali dostopni širši javnosti. Nadaljujemo z
aktivnim sodelovanjem v projektu Dvig ravni pismenosti, kjer z izvajalci programa Računalniško in digitalno
opismenjevanje starejših izvajamo predavanja in delavnice po Sloveniji. Slednje nam je uspelo vključiti tudi v
izobraževalni program Digitalna pismenost , ki ga ustrezne inštitucije izvajajo v okviru projekta Splošno neformalno izobraževanje odraslih.
Predstavitev prednosti uporabe bankomata, varnostnega SMS sporočila in e-gradiva, pripravljena na to temo,
je imela pozitiven odziv med vodji središč za samostojno učenje v Sloveniji in Mestni knjižnici Ljubljana. V
sodelovanju z njimi smo v letu 2012 delavnice izvedli v Kranju, Brežicah, Ljubljani, Trebnjem, Krškem, Sevnici,
Novem mestu, Čatežu, Lendavi, Portorožu in Trbovljah. Delavnic se je udeležilo več kot 500 slušateljev.
26
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Kazalci poslovanja družbe
Ime kazalca
Opisuje
Plan 2012
Realizacija 2012
STOPNJA ZADOLŽENOSTI
(Debt to Asset Ratio)
ZADOLŽENOST
dolgovi/sredstva
0,17
0,20
KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV
(Equity to Fixed assets Ratio)
FINANCIRANJE
kapital/stalna sredstva
1,02
1,21
KRATKOROČNI KOEFICIENT
(Current ratio)
PLAČILNO SPOSOBNOST
kratk.sreds./kratk.obvezn.
1,90
2,54
OBRAČANJE SREDSTEV
(Asset turnover)
OBRAČANJE
prihodki/sredstva
1,26
1,22
ČISTA DOBIČKONOSNOST PRIHODKA
(Profit margin)
DONOSNOST
čisti dobiček/prihodki
0,53%
2,04%
DOBIČKONOSNOST SREDSTEV
(Return on asset)
DONOSNOST
čisti dobiček/sredstva
1,25%
3,01%
DOBIČKONOSNOST CELOTNEGA KAPITALA
(Return on equity)
DONOSNOST
čisti dobiček/kapital
0,81%
3,11%
GOSPODARNOST POSLOVANJA
(Cost on income)
GOSPODARNOST
stroški/prihodki
0,99
0,98
VREDNOST PRODAJE NA ZAPOSLENEGA
(Sales per Worker)
PRODUKTIVNOST
98.000
100.713
OBSEG PRODAJE
(Size – total sales)
VELIKOST PRODAJE
(v EUR)
21.044.000
20.545.468
12
12
215
204
ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
na podlagi delovnih ur
194,72
27
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI
28
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Poročilo revizorja
29
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Računovodski izkazi
Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa
v EUR
Pojasnila
2012
2011
20.545.468
20.018.373
20.545.468
20.018.373
119.780
12.345
Prevrednotovalni poslovni prihodki
63.467
12.345
Drugi prihodki
56.313
0
8.645.851
8.564.945
447.055
521.626
8.198.796
8.043.319
7.231.463
6.923.383
5.400.209
5.213.152
1. Prihodki od prodaje
2.1.
Prihodki od prodaje storitev
4. Drugi poslovni prihodki
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala
b)
Stroški storitev
6. Stroški dela
2.2.
2.3.
2.4.
a)
Stroški plač
b)
Stroški socialnih zavarovanj
382.541
343.864
Stroški pokojninskih zavarovanja
652.957
652.455
Drugi stroški dela
795.756
713.912
3.906.961
3.770.598
3.594.552
3.762.154
312.409
8.444
c)
7. Odpisi vrednosti
a)
Amortizacija
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sred.
in opredmetenih os. sred.
2.5.
8. Drugi poslovni odhodki
2.6.
412.221
186.125
11. Finančni prihodki poslovnih terjatev
2.7.
48.714
54.417
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
2.8.
33.420
60.554
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
2.8.
14.109
22.721
15. Drugi prihodki
2.9.
1.522
1.236
16. Drugi odhodki
2.10.
177
2.020
17. Davek iz dobička
2.11.
0
210.479
18. Odloženi davek
2.12.
42.269
63.171
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2.13.
429.014
408.717
429.014
408.717
24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 51 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
30
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Bilanca stanja
v EUR
Pojasnila
SREDSTVA
A
DOLGOROČNA SREDSTVA
I
Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
II
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
5.
Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Opredmetena osnovna sredstva
1.1.
1.2.
31.12.2011
17.377.172
17.167.190
11.550.107
12.185.306
6.229.884
6.047.869
5.997.429
5.998.947
232.455
48.922
5.080.311
5.855.257
1.
Zemljišča in zgradbe
1.673.893
1.825.694
a)
Zgradbe
1.673.893
1.825.694
3.401.678
3.870.541
4.740
159.022
239.912
282.181
4.741.376
4.015.265
1.000.000
0
1.000.000
0
2.125.177
2.001.115
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
1.814.300
1.905.896
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
310.877
95.219
3. Druge naprave in oprema
4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
VI Odložene terjatve za davek
B
31.12.2012
1.3.
KRATKOROČNA SREDSTVA
III Kratkoročne finančne naložbe
1.4.
2. Kratkoročna posojila
IV Kratkoročne poslovne terjatve
1.5.
V
Denarna sredstva
1.6.
1.616.199
2.014.150
C
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.7.
1.085.689
966.619
800.000
800.000
17.377.172
17.167.190
13.965.304
13.609.584
Vpoklicani kapital
2.000.082
2.000.082
1.
Osnovni kapital
2.000.082
2.000.082
Kapitalske rezerve
676.510
676.510
III Rezerve iz dobička
10.859.698
10.524.275
250.768
250.768
10.608.930
10.273.507
429.014
408.717
636.519
720.398
69.260
70.000
557.533
640.124
9.726
10.274
480.000
589.630
Dolgoročne finančne obveznosti
480.000
589.630
2.
480.000
589.630
IZVENBILANČNA EVIDENCA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I
II
1.8.
1. Zakonske rezerve
2. Druge rezerve iz dobička
VI Čisti poslovni izid poslovnega leta
B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
1.9.
1. Rezervacije za reorganizacijo
2. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I
Dolgoročne finančne obeznosti do bank
1.10.
31
Letno poročilo 2012
Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Bankart d.o.o.
1.11.
1.642.748
2.010.038
109.630
510.578
109.630
510.578
1.533.118
1.499.460
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
902.368
715.533
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
630.750
783.927
II Kratkoročne finančne obveznosti
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
III Kratkoročne poslovne obveznosti
D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.12.
652.601
237.540
IZVENBILANČNA EVIDENCA
1.13.
800.000
800.000
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 51 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
32
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Izkaz denarnih tokov
v EUR
2012
2011
4.369.395
4.239.868
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odtokih
20.715.484
20.086.371
-16.303.820
-15.699.194
-42.269
-147.309
Spremembe čistih obratnih sred.poslovnih postavk bilance stanja
-346.600
-698.137
Začetne manj končne poslovne terjatve
-124.062
-36.194
Začetne manj končne AČR
-119.069
-386.737
42.269
-63.171
-476.920
-339.706
331.182
127.671
4.022.795
3.541.731
Prejemki pri naložbenju
312.409
23.733
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
215.438
23.733
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne PČR
Prebitek prejemkov pri poslovanju (a+b)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
96.971
0
Izdatki pri naložbenju
-4.200.399
-2.984.158
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
-2.288.039
-1.470.480
-912.360
-1.513.678
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
-1.000.000
0
Prebitek prejemkov pri naložbenju (a+b)
-3.887.990
-2.960.425
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Izdatki pri financiranju
0
0
-617.293
-633.780
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
-33.420
-60.554
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
-510.578
-482.612
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
Prebitek prejemkov pri financiranju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Začetno stanje denarnih sredstev
-73.295
-90.614
-617.293
-633.780
1.616.199
2.014.150
-397.951
52.473
2.014.150
1.961.677
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 51 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
33
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2012
I. Vpoklicani
kapital
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
II.
Kapitalske
rezerve
III. Rezerve
iz dobička
III. Rezerve
iz dobička
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega
leta
VII. Skupaj
kapital
2.000.082
676.510
250.768
10.273.508
0
408.717
13.609.584
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
0
429.014
429.014
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
429.014
429.014
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
335.422
0
-408.717
-73.295
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2011
0
0
0
0
408.717
-408.717
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
0
-73.295
0
-73.295
Prenos prenesenega poslovnega izida
0
0
0
335.422
-335.422
0
0
2.000.082
676.510
250.768
10.608.930
0
429.014
13.965.304
0
0
0
0
0
429.014
429.014
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega
leta
VII. Skupaj
kapital
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2011
I. Vpoklicani
kapital
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
II.
Kapitalske
rezerve
III. Rezerve
iz dobička
III. Rezerve
iz dobička
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve
2.000.082
676.510
250.768
0
9.585.314
778.808
13.291.482
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
0
408.717
408.717
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
408.717
408.717
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
10.273.508
-9.585.314
-778.808
-90.614
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2011
0
0
0
0
778.808
-778.808
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
0
-90.614
0
-90.614
Prenos prenesenega poslovnega izida
0
0
0
10.273.508
-10.273.508
0
0
2.000.082
676.510
250.768
10.273.508
0
408.717
13.609.584
0
0
0
0
0
408.717
408.717
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov dveh zaporednih bilanc stanja in izkaza
poslovnega izida.
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 51 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
34
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Pomembne računovodske usmeritve
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov, ki jih je izdal
Slovenski inštitut za revizijo z začetkom veljave 1. januar 2006. Pri tem sta upoštevani temeljni računovodski
predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti poslovanja.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost,
ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Družba ne spremlja poslovanja po posameznih odsekih. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih ter
zaokroženi na cela števila brez centinov.
Terjatve in obveznosti izražene v tuji valuti se preračunavajo v domačo valuto na dan nastanka po tečajnici
banke Slovenije - referenčni tečaj ECB. Vse terjatve, obveznosti in denarna sredstva izražena v tuji valuti so v
bilanci stanja preračunane po tečajnici banke Slovenije - referenčni tečaj ECB po stanju na zadnji dan
obračunskega obdobja.
Upravljanje s tveganji
Valutno tveganje in obrestno tveganje
Glede na obseg kapitala in nizko stopnjo zadolženosti, je izpostavljenost družbe obrestnemu tveganju,
minimalna. Tveganje obrestne mere je zaradi obsega kreditov prisotno, vendar družba pri najemu kreditov
zaradi dobre bonitete dobiva ugodne posojilne pogoje. Prejeti krediti so v domači valuti, vezani na EURIBOR.
Družba je izpostavljena valutnemu tveganju ali tveganju izgub zaradi neugodne spremembe deviznega tečaja.
Prisotno je pri plačilih obveznosti v tujino. Za obvladovanje valutnih tveganj družba ne razpolaga s klasičnimi
varovali, to je terjatev v tuji valuti. Terminskih poslov se ne poslužuje zaradi oportunitenih izgub.
Kreditno tveganje
Poslov, ki bi v družbi povzročili kreditno tveganje in s tem finančno izgubo, kar pomeni tveganje, da poslovni
partner vključen v pogodbo o finančnem instrumentu ne bo izpolnil obveznosti, družba nima.
Likvidnostno tveganje
Družba likvidnostno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti upravlja z usklajevanjem ročnosti terjatev in
obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Svoje obveznosti poravnava v roku in nima likvidnostnih težav.
Upravljanje s tveganji pomeni zmanjševati tveganja na najnižjo možno raven. Vodstvo družbe ocenjuje, da so
finančna tveganja prisotna, vendar je zaradi strukture njenih virov in sredstev izpostavljenost tveganjem nizka.
Operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganje nastanka škodnega dogodka, vključno z informacijskim in pravnim tveganjem
zaradi naslednjih okoliščin:
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
 zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe,
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe in
 zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
Med operativna tveganja sodijo tveganja, ki izhajajo iz:
 delovanja infrastrukture (strojna, programska in komunikacijska oprema)
 delovanja zaposlenih (znanja, veščine, motivacija, zamenljivost kadra,…)
35
Letno poročilo 2012




Bankart d.o.o.
delovanja procesov (ustreznost procesov in kontrol, postavitev ciljev, sestava in jasnost procesov)
delovanja sistemov (varnost, razpoložljivost, primernost informacijske tehnologije in prostorov)
delovanja okolja (nezaželene ali nepričakovane spremembe, kriminal, nesreče, izredni dogodki)
pravnih tveganj (kršenje ali nepravilno upoštevanje zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil in
sklenjenih pogodb)
Obvladovanje operativnih tveganj, ki predstavlja pomemben element uspešnosti poslovanja družbe, je
vključeno v vse poslovne procese družbe in predstavlja stalno zadolžitev vseh zaposlenih v banki. V ta namen se
je izdelala ustrezna politika ugotavljanja, merjenja, vodenja in obvladovanja operativnih tveganj ter navodila za
spremljanje operativnih tveganj ter poročanje o incidentih in škodah.
Neopredmetena sredstva, dolgoročne AČR in opredmetena
osnovna sredstva
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne licenčne pravice, programsko opremo in
dolgoročno odložene stroške. Opredmetena osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča in oprema.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se pripoznajo po modelu nabavne vrednosti.
Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi
osnovnih sredstev. Obresti in tečajne razlike od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne povečujejo
nabavnih vrednosti, temveč se v celoti izkazujejo med finančnimi odhodki.
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega osnovnega sredstva se izkaže
med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalnimi
poslovnimi odhodki, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v z osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pri tem stroški, ki
omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat
obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in se
pripoznajo med odhodki.
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z
amortiziranjem. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko so razpoložljiva
za opravljanje dejavnosti, za katero so bila namenjena. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati, ko je na
voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev:
Vrsta osnovnega sredstva
Licence
Računalniški programi
Gradbeni objekti
Računalniška oprema
Mrežna oprema
Druga oprema
Amortizacijska stopnja
10% - 25%
10 - 20%
5%
10% - 50%
10% - 25%
20 % - 50%
36
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Finančne naložbe
Naložbena politika družbe zasleduje načelo varnosti. Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo kratkoročno
vezane vloge (depoziti) pri bankah izmerjeni po nabavni vrednosti. Obresti od depozitov se pripoznajo ob
obračunu med finančnimi prihodki.
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo
ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja
izkazujejo v zvezi s predmeti, na katere se nanašajo.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali, ki niso poravnane v rednem roku, se
na podlagi izkušenj iz prejšnjih let izkažejo kot dvomljive ali sporne in obračuna popravek njihove vrednosti v
breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
Zaradi spremembe kupne moči domače valute, se terjatve ne prevrednotujejo, razen, če so izražene v tuji valuti
in se po njihovem pripoznavanju spremeni valutni tečaj.
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Gotovina je denar v
blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj vnovčljivih vrednostnih papirjev.
Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje.
Denarni ustrezniki so naložbe, ki se zanesljivo, zlahka, preprosto in hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvorijo
v naprej znan znesek denarnih sredstev. Družba kot takšne opredeljuje depozite na odpoklic in vloge v bankah z
zapadlostjo v plačilo tri mesece po pridobitvi.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi
potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se preračuna v domačo valuto po
menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po
prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša
prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in prehodno še ne razdeljeni
čisti dobiček.
Rezerve iz dobička so namensko opredeljeni del čistega dobička za poravnavanje izgub v prihodnjih letih in so
opredeljene kot zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice, statutarne rezerve, druge rezerve iz dobička ter
pridobljene lastne delnice oziroma poslovni deleži (odbitna postavka). Oblikujejo se iz čistega dobička družbe.
Kapitalske razerve so namenjene predvsem poravnavanju izgub. Kapitalske rezerve, ki jih družba izkazuje so
zneski iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Rezervacije
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, njihovo velikost pa je mogoče zanesljivo
oceniti.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad
zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske
obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in
jubilejne nagrade. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi
37
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi
pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo.
Rezervacije za reorganizacijo so oblikovane v povezavi s projektom reorganizacije družbe za odpravnine
presežnih delavcev.
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z
zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Le ti v primeru dolgoročnih in kratkoročnih finančnih dolgov
dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga. V primeru dolgoročnih poslovnih
dolgov praviloma prejem osnovnih sredstev. V primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali
storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi
(obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane
zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za
tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Z aktivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in predhodno
nezaračunani prihodki, s pasivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami pa vnaprej vračunani stroški
(odhodki) in kratkoročno odloženi prihodki.
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem
sredstva ali z zmanjšanjem dolga ter je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se
upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki
Prihodki materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za
popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po
prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove
dokončnosti.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi
naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove
velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno
obrestno mero.
Drugi prihodki
Drugi prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
38
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na
njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela
povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.
Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje, ki se pripoznajo po obračunu ne glede na
plačila, ki so povezana z njimi.
Drugi odhodki
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
Davek od dohodka in odloženi davki
Davek od dohodka se ugotavlja pri davčnem obračunu po zakonsko veljavni davčni stopnji ob upoštevanju
davčno nepriznanih odhodkov in davčnih olajšav za znižanje davčne osnove. Veljavna davčna stopnja za
obračun 2012 je 18%.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in
obveznostmi do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. Družba odloženi
davek pripoznava za oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter davčno
nepriznano amortizacijo.
39
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Pojasnila k računovodskim izkazom
1.
Bilanca stanja
1.1.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
Dolgoročne
AČR
Dolgoročne
premoženjske
pravice
48.921
10.995.695
Druga Neopredmetena
neopredmetena
sredstva v
sredstva
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2011
Nabava
5.807.819
85.176
16.937.612
306.482
1.765.882
535.109
2.215.815
4.823.288
-122.949
-832.245
-100.119
-2.300.991
-3.356.305
232.455
11.929.332
6.242.808
0
18.404.595
Stanje 31.12.2011
0
6.844.982
4.044.761
0
10.889.743
Odtujitve in odpisi
0
-621.179
-95.748
0
-716.927
Amortizacija
0
1.339.181
662.715
0
2.001.896
Stanje 31.12.2012
0
7.562.983
4.611.728
0
12.174.711
Stanje 31.12.2011
48.921
4.150.714
1.763.058
85.176
6.047.869
Stanje 31.12.2012
232.455
4.366.349
1.631.080
0
6.229.884
Aktiviranja, odtujitve, odpisi
Stanje 31.12.2012
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost

Dolgoročne premoženjske pravice
Postavka vključuje licence za programsko opremo, ki se nanašajo:
 na licence POS, ATM in BASE 24 v znesku 1.874.157 EUR nabavljene pri dobavitelju ACI,
 1.407.728 EUR za licence in programsko opremo Simp Sepa nabavljeno pri dobavitelju Halcom,
 in ostale licence ter programsko opremo v skupnem znesku 1.084.464 EUR.

Druga neopredmetena sredstva izkazujejo vrednost programske opreme.
40
Letno poročilo 2012
1.2.
Bankart d.o.o.
Opredmetena osnovna sredstva
Poslovni
prostori
Zemljišče
Oprema
Osnovna
sredstva v
pridobivanju
3.196.937
187.800
15.609.772
159.022
Nabava
0
0
1.068.964
914.682
1.983.645
Aktiviranja, odtujitve, odpisi
0
0
-1.982.596
-1.068.964
-3.051.560
3.196.937
187.800
14.695.139
4.740
18.085.616
Stanje 31.12.2011
1.559.044
0
11.742.333
0
13.301.377
Odtujitve in odpisi
0
0
-1.885.625
0
-1.885.625
v EUR
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2011
Stanje 31.12.2012
19.153.530
Popravek vrednosti
Amortizacija
151.800
0
1.440.856
0
1.592.656
1.710.844
0
11.294.461
0
13.005.305
Stanje 31.12.2011
1.637.893
187.800
3.870.541
159.022
5.855.257
Stanje 31.12.2012
1.486.093
187.800
3.401.678
4.740
5.080.311
Stanje 31.12.2012
Neodpisana vrednost

Nepremičnine
se nanašajo na poslovne prostore na Celovški 150, ki jih je družba kupila v letu 1999 ter v letu 2009.
Poslovni prostori v VI. nadstropju Celovške 150 so zavarovani s hipoteko.

Poslovni najem
V poslovnem najemu so avtomobili in programska oprema:
 Najemnine programske opreme Microsoft najete pri dobavitelju ADD zapadejo v plačilu v obdobju
enega leta v znesku 279.215 EUR. Po poteku najema se pogodba z dobaviteljem obnovi.
 Najemnine avtomobilov v znesku 41.637 EUR zapadejo v plačilo v obdobju enega leta, v obdobju od 25 let zapade v plačilo 15.694 EUR najemnin.
Zneski najemnin, ki zapadejo
v obdobju 1 leta
v obdobju 2 do 5 letu
v obdobju daljšem od 5 let
Skupaj
v EUR
320.852
15.694
0
336.546
41
Letno poročilo 2012
1.3.
Bankart d.o.o.
Odložene terjatve za davek
v EUR
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
Rezervacije za reorganizacijo
Davčno nepriznana amortizacija
Skupaj
1.4.
31.12.2012
63.976
5.887
170.049
239.912
31.12.2011
103.254
7.000
171.927
282.181
31.12.2012
1.000.000
1.000.000
31.12.2011
0
0
Kratkoročne finančne naložbe
v EUR
Kratkoročni depoziti
Skupaj
Na postavki kratkoročne finančne naložbe družba izkazuje vezane vloge pri banki, ki je hkrati ena od lastnic
družbe. Družba pri naložbenju zasleduje vlaganje v naložbe z nizko stopnjo tveganja, zato kratkoročne presežke
plasira v kratkoročne depozite.
1.5.

Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
v EUR
Terjatve do kupcev v državi
Terjatve do kupcev skupine NLB
Terjatve do kupcev v tujini
Skupaj

31.12.2012
822.659
901.698
89.943
1.814.300
31.12.2011
860.564
933.858
111.474
1.905.896
31.12.2012
2.766
307.922
189
310.877
31.12.2011
2.794
87.557
4.869
95.219
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
v EUR
Terjatve do zaposlenih in iz naslova prefakturiranja
Terjatve do države in iz naslova refundacij
Dani predujmi
Skupaj
Terjatve niso zavarovane s finančnimi instrumenti. Izkazane so v evrih in ne predstavljajo valutnega tveganja.
Kupci poravnavajo svoj dolg do družbe ob zapadlosti obveznosti. Ob zaključku leta je imela družba 0,005 %
zapadlih terjatev.

Razčlenitev terjatev do kupcev po roku zapadlosti
v EUR
nezapadle terjatve
zapadle do 60 dni
zapadle nad 60 dni
Skupaj
1.6.
31.12.2012
1.805.351
6.238
2.711
1.814.300
31.12.2011
1.833.894
32.321
39.681
1.905.896
Denarna sredstva
v EUR
Gotovina v blagajni
Denarna sredstva na računih
Depozit na odpoklic
Skupaj
31.12.2012
3.538
1.012.661
600.000
1.616.199
31.12.2011
537
63.613
1.950.000
2.014.150
42
Letno poročilo 2012
1.7.
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
Kratkoročno odloženi stroški iz naslova vzdrževanja programske opreme
Drugi kratkoročno odloženi stroški
Kratkoročno nezaračunani prihodki
Skupaj

Bankart d.o.o.
31.12.2012
1.078.958
0
6.731
1.085.689
31.12.2011
922.609
44.010
0
966.619
Gibanje aktivnih časovnih razmejitev
v EUR
Stanje 1.1.2011
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Stanje 31.12.2011
Stanje 1.1.2012
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Stanje 31.12.2012
623.225
-2.561.264
2.904.658
966.619
966.619
-2.933.066
3.052.136
1.085.689
V naprej plačane razmejene stroške za leto 2012 predstavljajo kratkoročno odloženi stroški za vzdrževanje in
najem programske opreme.
1.8.

Kapital
Osnovni kapital in deleži družbenikov
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SKB banka d.d., Ljubljana
Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor
Banka Koper d.d., Koper
Abanka Vipa d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
Banka Celje d.d., Celje
UniCredit banka Slovenija d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka d.d., Maribor
Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
Probanka d.d., Maribor
Volksbank d.d., Ljubljana
Skupaj
Delež v EUR
788.779
272.382
259.769
144.950
156.484
111.143
113.127
44.804
34.585
27.989
20.435
17.761
7.874
2.000.082
Delež v %
39,44
13,62
12,99
7,25
7,82
5,56
5,66
2,24
1,73
1,40
1,02
0,89
0,39
100,00

Čisti poslovni izid po preračunu kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin
Zmanjšan poslovni
Znesek kapitala
% rasti
Izračunani učinek
izid – čisti dobiček
Kapital – vse kategorije,
razen tekočega dobička
13.536.290
2,7
365.480
63.534
(za ŽP)
43
Letno poročilo 2012

Bankart d.o.o.
Rezerve
v EUR
Kapitalske rezerve – prevrednotovalni popravek kapitala
Rezerve iz dobička – zakonske rezerve
Rezerve iz dobička – druge rezerve iz dobička
Skupaj
31.12.2012
676.510
250.768
10.608.930
11.536.208
31.12.2011
676.510
250.768
10.273.508
11.200.786
Skupščina družbe je dne 20.06.2012 sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička leta 2011, od katerega so bile
vodstvu družbe izplačane nagrade v višini 73.295 EUR, preostali del bilančnega dobička v višini 335.422 EUR se
je razporedil med druge rezerve iz dobička.
1.9.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj

31.12.2011
640.124
70.000
10.274
720.398
Gibanje rezervacij in dolgoročnih PČR v letu 2011
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj

31.12.2012
557.533
69.260
9.726
636.519
Stanje
1.1.2011
Črpanje in
sproščanje
Oblikovanje
Stanje
31.12.2011
568.512
11.537
83.149
640.123
0
0
568.512
0
0
11.537
70.000
10.274
163.423
70.000
10.274
720.398
Stanje
1.1.2012
Črpanje in
sproščanje
Oblikovanje
Stanje
31.12.2012
640.123
82.590
0
557.533
70.000
10.274
720.398
36.627
10.274
129.491
35.887
9.726
45.613
69.260
9.726
636.519
Gibanje rezervacij in dolgoročnih PČR v letu 2012
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Pri izračunu rezervacij na dan 31.12.2012 je družba upoštevala 199 zaposlenih. Za izračun je bila izbrana
diskontna obrestna mera, ki znaša 4,6 % letno, kolikor je konec decembra 2012 znašala donosnost 10-letnih
podjetniških obveznic z visoko boniteto v Euro območju. Model za izračun rezervacij upošteva predpostavljeno
0,9 % rast povprečne plače za leto 2013, 1,7% rast plače za leto 2014 in 3,5% rast plače za leto 2015 v Republiki
Sloveniji.
 Rezervacije za reorganizacijo
So oblikovane na podlagi sklepa vodstva o začetku projekta reorganizacije družbe, kot posledice notranjih in
zunanjih dejavnikov. V povezavi z notranjimi in zunanjimi dejavniki (razmere na trgu, ekonomska kriza) je
vodstvo družbe sprejelo sklep o celoviti preučitvi oziroma analizi celotne organiziranosti družbe ter jo
spremeniti v smeri izboljšanja stroškovne učinkovitosti oziroma boljše (optimalne) izrabe vseh razpoložljivih
virov, tehnologij oziroma tehnik.
 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Na dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitvah so vkalkulirane nagrade vodstvu družbe.
44
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
1.10. Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti
v EUR
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
LHB Ag, Frankfurt
Skupaj
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti
Stanje 01.01.2011
Poplačilo finančnega najema
31.12.2012
0
480.000
0
480.000
31.12.2011
29.630
0
560.000
589.630
31.12.2012
109.630
109.630
31.12.2011
510.578
510.578
v EUR
1.113.914
13.706
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
510.578
Stanje 31.12.2011
589.630
Stanje 01.01.2011
589.630
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
-109.630
Stanje 31.12.2012
480.000
1.11. Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti
v EUR
Kratkoročni del dolgoročnih posojil pri bankah
Skupaj
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti
v EUR
Stanje 01.01.2011
476.578
Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti
510.578
Odplačilo posojil
476.578
Stanje 31.12.2011
510.578
Stanje 01.01.2012
510.578
Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti
109.630
Odplačilo posojil
-510.578
Stanje 31.12.2012
109.630
Zneski finančnih obveznosti, ki zapadejo
v obdobju 1 leta
v obdobju 2 do 5 letu
v obdobju daljšem od 5 let
Skupaj
v EUR
109.630
400.000
80.000
589.630
45
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti so izkazane na osnovi dveh pogodb za posojilo:
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Pogodba št. 3067/LD0803600165/2008/ZF sklenjena v letu 2008 v višini 800.000 EUR. Prvi obrok je zapadel v
plačilo septembra 2008, zadnji zapade februarja 2013. Kredit je v višini 29.630 EUR izkazan med kratkoročnimi
finančnimi obveznostmi. Obrestna mera je EURIBOR+1,4%.
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Pogodba št. 2643-2009 sklenjena v letu 2009 z LHB Frankfurt v višini 800.000 EUR. Prvi obrok je zapadel v
plačilo januarja 2010, zadnji zapade decembra 2019. Nova Ljubljanska banka je septembra 2013 prevzela
terjatev od LHB Frankfurt. Kredit je v višini 480.000 EUR izkazan med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi ter
v višini 80.000 EUR med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Zavarovan je s hipoteko na poslovnih prostorih.
Obrestna mera je EURIBOR+4%.
Glede na obseg kapitala in nizko stopnjo zadolženosti, je izpostavljenost družbe obrestnemu tveganju,
minimalna. Tveganje obrestne mere je zaradi obsega kreditov prisotno, vendar družba pri najemu kreditov
zaradi dobre bonitete dobiva ugodne posojilne pogoje. Prejeti krediti so v domači valuti, vezani na EURIBOR.

Kratkoročne poslovne obveznosti
v EUR
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v skupini NLB
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do države
Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
31.12.2012
593.006
27.625
281.737
23.774
494.271
108.455
4.250
1.533.118
31.12.2011
607.056
30.238
79.409
3.080
580.546
199.131
0
1.499.460
1.12. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Gibanje kratkoročnih PČR v letu 2011
v EUR
Neizkoriščeni dopust
Ostale pasivne kratkoročne razmejitve
Skupaj

Stanje
1.1.2011
215.435
46.320
261.755
Povečanje
Zmanjšanje
21.817
595
22.402
0
46.628
46.628
Povečanje
Zmanjšanje
0
267.159
149.711
1.100
417.970
1.522
0
0
1.388
2.910
Stanje
31.12.2011
237.252
288
237.540
Gibanje kratkoročnih PČR v letu 2012
v EUR
Neizkoriščeni dopust
Vnaprej vračunani stroški za odškodnine
Vkalkulirane nagrade za vodstvo
Ostale pasivne kratkoročne razmejitve
Skupaj
Stanje
1.1.2012
237.252
0
0
288
237.540
Stanje
31.12.2012
235.730
267.159
149.711
0
652.601
1.13. Zunajbilančna sredstva / obveznosti
v EUR
Zastavna pravica Nova Ljubljanska banka
Skupaj
31.12.2012
800.000
800.000
31.12.2011
800.000
800.000
46
Letno poročilo 2012
2.
Izkaz poslovnega izida
2.1.
Čisti prihodki od prodaje
Bankart d.o.o.
Čisti prihodki od prodaje so izkazani po zaračunani prodajni vrednosti, zmanjšani za dane popuste in količinske
rabate. Delež skupine NLB v prihodkih znaša 52 %.
v EUR
Prihodki od prodaje na domačem trgu
Prihodki od prodaje na tujem trgu
Skupaj
2.2.
2011
0
12.345
12.345
2012
447.055
8.198.796
8.645.851
2011
521.626
8.043.319
8.564.945
2012
31.102
288.651
80.848
46.454
447.055
2011
107.087
266.607
82.765
65.167
521.626
2012
619.130
5.854.331
579.820
368.918
295.977
480.620
8.198.796
2011
992.145
5.081.790
582.591
370.127
462.684
553.982
8.043.319
Stroški materiala
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški energije
Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
Drugi stroški materiala
Skupaj

2012
56.313
63.467
119.780
Stroški blaga, materiala in storitev
v EUR
Stroški materiala
Stroški storitev
Skupaj

2011
19.565.559
452.814
20.018.373
Drugo poslovni prihodki
v EUR
Prihodki od odprave rezervacij
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Skupaj
2.3.
2012
19.677.217
868.251
20.545.468
Stroški storitev
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški storitev vzdrževanja
Stroški najemnin
Stroški transportnih storitev
Stroški intelektualnih storitev
Stroški drugih storitev
Skupaj
47
Letno poročilo 2012
2.4.
Bankart d.o.o.
Stroški dela
v EUR
Plače in nadomestila zaposlenim
Dajatve za socialno varnost
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Izplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje
Drugi stroški dela
Skupaj
2012
5.400.209
382.541
477.573
175.384
795.756
7.231.463
2011
5.213.152
343.864
480.536
171.919
713.912
6.923.383
Družba je 21.11.2001 s sindikatom Nove Ljubljanske banke sklenila pogodbo o oblikovanju pokojninskega
načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in skladno s pokojninsko shemo pogodbe vplačuje
premijo za zavarovanje zaposlenih.
2.5.
Odpisi vrednosti
v EUR
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Prevred.pos.odhodki neopred.dolg.sred. in opred.osn.sred.
Skupaj
2.6.
2012
25.543
0
35.887
347.572
3.219
412.221
2011
25.052
83.226
70.000
3.502
4.346
186.126
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
v EUR
Prihodki od obresti
Prihodki iz pozitivnih tečajnih razlik
Skupaj
2.8.
2011
1.878.793
1.883.361
8.444
3.770.598
Drugi poslovni odhodki
v EUR
Nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
Odškodnine
Drugo
Skupaj
2.7.
2012
2.001.896
1.592.656
312.409
3.906.961
2012
38.287
10.427
48.714
2011
29.436
24.981
54.417
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
v EUR
Odhodki za obresti
Odhodki za negativne tečajne razlike
Skupaj
2012
33.420
14.109
47.529
2011
60.554
22.721
83.275
48
Letno poročilo 2012
2.9.
Bankart d.o.o.
Drugi prihodki
v EUR
Drugi prihodki
Skupaj
2012
1.522
1.522
2011
1.236
1.236
2012
177
177
2011
2.020
2.020
2.10. Drugi odhodki
v EUR
Drugi odhodki
Skupaj
2.11. Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je ugotovljen pri obračunu 18% davčne stopnje ob upoštevanju davčno
nepriznanih odhodkov in davčnih olajšav za znižanje davčne osnove. Družba izkazuje terjatev za davek iz
dohodka pravnih oseb v znesku 210.004 EUR.
v EUR
Obveznost za davek po obračunu
Vplačane akontacije
Terjatev za davek od dohodka pravnih oseb
0
210.004
210.004
2.12. Odloženi davek
Odloženi davek v višini 42.269 EUR se navezuje na zmanjšanje terjatev za odloženi davek, ki se nanašajo na
rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, rezervacije za reorganizacijo ter davčno
nepriznano amortizacijo.
2.13. Čisti poslovni izid obračunskega leta
v EUR
Poslovni izid pred davki
Davek od dohodka pravnih oseb
Terjatve za odloženi davek
Čisti poslovni izid
2012
471.283
0
-42.269
429.014
2011
556.025
-210.479
63.171
408.717
Efektivna davčna stopnja za leto 2012 0%, za leto 2011 37,9 %.
49
Letno poročilo 2012
Bankart d.o.o.
Druga razkritja

Zneski vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcija oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine
oseb po ZGD.
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2012
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2011
Direktor družbe
123.423
125.420
Direktorji sektorjev skupaj (3)
330.216
343.910
55.282
57.530
Nadzorni svet
Do članov uprave in nadzornega sveta družba ne izkazuje pomembnejših poslovnih terjatev, dolgoročnih ali
kratkoročnih dolgov, predujmov, posojil ter poroštev družbe za obveznosti teh oseb.

Višina stroškov porabljenih za storitve revizorjev
v EUR
Revidiranje letnega poročila

2012
2011
12.600
12.600
Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah
v EUR
Vrednost prodanih poslovnih učinkov
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti

2012
2011
650.232
837.680
17.218.942
16.832.660
2.375.027
2.603.947
Kazalniki
Kazalnik
Način izračuna
2012
2011
Stopnja lastniškosti financiranja
kapital/obveznosti do virov sredstev
0,80
0,79
Stopnja dolgoročnosti financiranja
kapital+dolg.dolgovi+rezerv./obveznosti
do virov sred.
0,87
0,87
0,66
0,71
1,22
1,12
0,98
1,00
2,88
2,00
2,88
2,00
1,02
1,03
0,03
0,03
Stopnja dolgoročnosti investiranja
dolgoročna sredstva/sredstva
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital/dolgoročna sredstva
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti likvidna sredstva/kratkoročne
(hitri koeficient)
obveznosti
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti likv.sred.+kratk.terj.+kratk.fin.naložbe/k
(pospešeni koeficient)
ratk.obveznosti
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročneih obveznosti kratkoročna sredstva/kratkoročne
(kratkoročni koeficient)
obveznosti
Koeficient gospodarnosti poslovanja
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
poslovni prihodki/poslovni odhodki
čisti dobiček/kapital-čisti dobiček
50
Letno poročilo 2012

Bankart d.o.o.
Posli s povezanimi strankami (skupina NLB)
v EUR
Postavke bilance stanja
31.12.2012
31.12.2011
Kratkoročne poslovne terjatve
982.583
1.039.634
Kratkoročne poslovne obveznosti
119.600
25.988
Kratkoročne finančne obveznost
109.630
257.778
Dolgoročne finančne obveznosti
480.000
589.630
Kratkoročni depoziti
600.000
0
1.000.000
0
169.246
0
2012
2011
Prihodki
10.927.621
10.669.115
Odhodki
601.992
381.217
Kratkoročne finančne naložbe
Vkalkulirane obveznosti
Postavke izkaza vseobsegajočega donosa
Družba Bankart ima status pridruženega podjetja skupine NLB. S povezanimi osebami družba ni opravila
pomembnejših transakcij, ki ne bi bile opravljene pod tržnimi pogoji in bi pomenile prikrajšanje za družbo.

Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta
Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze leta 2012.
51