1. No category

LETNO POROČILO DRUŽBE BANKART d.o.o.
ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 2011
Osnova za pripravo Letnega poročila so razvojni plan družbe, revidirani letni računovodski izkazi za poslovno
leto 2011 ter kadrovsko organizacijski plan.
Ljubljana, 27. marec 2012
Aleksander Kurtevski
direktor družbe
Bankart d.o.o.
KAZALO
SPLOŠNA ORGANIZIRANOST..................................................................................................3
ORGANI UPRAVLJANJA .........................................................................................................5
PODROČJA POSLOVANJA DRUŽBE .........................................................................................6
USMERITVE DRUŽBE ...........................................................................................................13
FINANČNO POSLOVANJE DRUŽBE ........................................................................................14
POROČILO DIREKTORJA......................................................................................................15
POSLOVNO IN FINANČNO POROČILO ....................................................................................18
KADRI IN ORGANIZACIJA .....................................................................................................24
KAZALCI POSLOVANJA DRUŽBE ..........................................................................................26
RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI ................................................................ 27
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..........................................................................27
POROČILO REVIZORJA ........................................................................................................28
RAČUNOVODSKI IZKAZI .......................................................................................................30
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE...........................................................................35
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................40
DRUGA RAZKRITJA .............................................................................................................49
Letno poročilo 2011
2
Bankart d.o.o.
Podatki o skupini
Družba ima status pridruženega podjetja v skupini NLB. Konsolidirani računovodski izkazi so na voljo na sedežu
NLB.
Splošna organiziranost
Bankart s kombinacijo osnovne, klasične in toge organizacijske strukture ter projektnega ustvarjalnega sistema
rešuje vprašanje vzpostavitve in ohranjanja ravnotežja med kontinuiteto in inovativnostjo družbe. Projektne
organizacijske enote zajemajo vse sektorje. Vanje je vključena večina zaposlenih, tako da lahko govorimo o
vzporedni strukturi. Osnovna struktura je primerna za produkcijski vidik dejavnosti Bankarta, medtem ko je
projektni ustvarjalni sistem koristen za inovativni in ustvarjalni del dejavnosti.
Organizacijska struktura
Bankart vodi direktor družbe. Vodstvo družbe poleg direktorja sestavljajo: pooblaščenka direktorja, direktor
sektorja za tehnologijo, direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja in direktor informacijske
tehnologije.
Po organizacijski plati družbo sestavljajo štirje sektorji, ki jih sestavlja različno število oddelkov in štabne službe.
Letno poročilo 2011
3
Bankart d.o.o.
Projektni sistem
V Bankartu je upravljanje z razvojem v rokah vodstva družbe. Projektna pisarna, zadolžena za operativno
spremljavo in nadzor, deluje v okviru Službe za upravljanje tveganj. S pomočjo metodologije projektnega
vodenja so postavljene smernice za organizirano izvajanje projektov z jasnimi, vnaprej določenimi kriteriji.
Služba za notranjo revizijo (SZNR)
SZNR v družbi Bankart je bila ustanovljena v letu 2004 kot samostojna, neodvisna, svetovalna funkcija s
sistematičnim, strokovnim pristopom k ocenjevanju in upravljanju tveganj, kontrolnega sistema ter vodenja
poslovanja.
Cilj delovanja SZNR je povečati učinkovitost obvladovanja poslovnih tveganj in pomoč pri uresničevanju
poslovnih ciljev družbe.
Glavna naloga SZNR je podati vodstvu in nadzornemu svetu družbe nepristransko zagotovilo o učinkovitosti
upravljanja tveganj z oceno, ali se ključna tveganja ustrezno obvladujejo in ali notranji kontrolni sistem deluje
učinkovito.
SZNR deluje v skladu z mednarodnimi standardi notranjega revidiranja in po načelu neodvisnosti, strokovnosti,
nepristranskosti ter spoštovanju etičnih načel kot temeljnih načel revizijske stroke.
Služba za upravljanje s tveganji (SZUT)
SZUT združuje dejavnosti, ki pokrivajo upravljanje tveganj, upravljanje neprekinjenega poslovanja, skrbništvo za
Centralni dokumentacijski sistem in vodenje projektne pisarne.
Temeljna naloga službe je zagotoviti celovito upravljanje procesa tveganj in neprekinjenega poslovanja, ter z
ugotavljanjem tveganj in uvajanjem učinkovitih mehanizmov in nadzorstev za zmanjševanje le-teh, pripomoči k
doseganju poslovnih ciljev podjetja. SZUT izvaja skrbništvo za Centralni dokumentacijski sistem in upravlja
področje razvoja in operativnega delovanja Projektne pisarne.
Služba za informacijsko zaščito (SIZ)
Poslanstvo SIZ je varovanje informacij družbe. Temeljna naloga SIZ je zagotoviti sistematičen razvoj funkcije
obvladovanja in zagotavljanja informacijske zaščite in oblikovanje celovitega sistema za varovanje informacij.
Na osnovi slednjega bo lahko vodstvo družbe neželene dogodke sistematično obravnavalo, sprejemalo ukrepe,
spremljalo realizacijo ukrepov in vpliv realizacije ukrepov na poslovanje družbe.
Ključna področja delovanja Bankarta






procesiranje bankomatskega poslovanja,
procesiranje kartičnega poslovanja,
procesiranje SEPA kreditnih plačil,
procesiranje SEPA direktnih obremenitev,
procesiranje sistema E-račun (od 1. 6. 2011),
delovanje Zbirnega centra Bankarta.
Letno poročilo 2011
4
Bankart d.o.o.
Organi upravljanja
Skupščina
Družbenice uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini družbe. Sklepi v skupščini se sprejemajo z
navadno večino na skupščini oddanih glasov, razen v primeru sprememb družbene pogodbe, imenovanju in
razrešitvi članov nadzornega sveta ter o odločanju o statusnih spremembah družbe ali prenehanju družbe, za
kar je potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenic. Poslovodstvo skliče redno skupščino družbenic
praviloma enkrat letno.
Nadzorni svet
Nadzorni svet družbe šteje pet članov. Člane voli in razrešuje skupščina. Sklepi nadzornega sveta se sprejemajo
z navadno večino glasov članov, ki so navzoči na seji.
Člani nadzornega sveta
Predsednik:
Namestnica:
Člani:
Miran Vičič
Vlasta Brečko
Srečko Korber
Robert Vrenko
Marija Kordiš
Vodstvo družbe
Poslovodni organ družbe je direktor, ki organizira in vodi njeno poslovanje, odgovarja za zakonitost ter
predstavlja in zastopa družbo. Direktorja družbe imenuje in razrešuje nadzorni svet.
Direktor družbe: Aleksander Kurtevski
Pooblaščenka direktorja in direktorica sektorja poslovne operative:
Direktor sektorja tehnologije:
Direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja:
Direktor sektorja za informacijsko tehnologijo:
Letno poročilo 2011
Ivica Zemljak
Tomaž Borštner
Maja Usnik
Gregor Pirc
5
Bankart d.o.o.
Področja poslovanja družbe
Področje poslovanja z bančnimi avtomati
Bankart nadzoruje in upravlja mrežo bančnih avtomatov za poslovne banke in hranilnice, dejavne na področju
poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji in pokriva 95-odstotni tržni delež. Nenehno razvija tehnološke in
tehnične rešitve pri delovanju bankomatske mreže za družbenice in druge uporabnike ter tehnološko skrbi za
bančne avtomate in programske rešitve, povezane z delovanjem bančnih avtomatov.
V preteklem obdobju je procesiranje bankomatskega poslovanja razširil na trge JV Evrope. V Bosni in
Hercegovini procesiranje izvaja za NLB Tuzlansko banko, d. d., na Kosovem procesira za NLB Priština sh. a. in
BpB Priština.
Storitve za uporabnike bančnih avtomatov











hitri dvig gotovine,
dvig zneska po izbiri,
vpogled v stanje osebnih računov,
sprememba osebnih identifikacijskih števil,
nakup GSM-vrednostnic,
avtomatski polog gotovine,
elektronsko plačilo plačilnih nalogov (posebnih položnic, univerzalnih plačilnih nalogov)
izpis prometa po osebnem računu,
naročilo za polog gotovine,
naročilo za poravnavo plačilnih nalogov,
vpogled v stanje na kreditnih karticah.
Dodatne dejavnosti za nemoteno delovanje mreže bankomatov
Z namenom zagotavljanja celovite ponudbe na področju procesiranja plačilnih instrumentov, Bankart nudi še
dodatne dejavnosti in sicer:
 avtorizacija domačih in mednarodnih plačilnih instrumentov,
 svetovanje s področja poslovanja z bančnimi avtomati,
 izdelava in distribucija osebnih identifikacijskih številk (PIN),
 izdelava različnih navodil za področje bankomatov in skrbništvo nad njimi,
 izobraževanje in usposabljanje bančnih delavcev za poslovanje z bančnimi avtomati,
 posredovanje podatkov za izvajanje plačil,
 vnos ključev in parametrov za delovanje BA (instalacija),
 reševanje reklamacij in drugo.
Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži Bankarta
Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži se iz leta v leto povečuje. Od leta 2000 do danes se je število
bančnih avtomatov v mreži Bankarta več kot podvojilo.
Letno poročilo 2011
6
Bankart d.o.o.
Graf 1: Število bančnih avtomatov (v kosih)
Tipi bankomatov in vrste kartic, uporabnih na bančnih avtomatih v Bankartovi bankomatski mreži
V mrežo Bankarta so vključeni bančni avtomati Diebold, NCR in Wincor Nixdorf. Sprejemajo kartice BA Maestro
in Activa Maestro ter glavne mednarodne kartice – MasterCard, Visa, Diners.
Poslovne banke in hranilnice vključene v Bankartovo mrežo bančnih avtomatov:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., Delavska
hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica LON, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.,
KD Banka d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Nova KBM d.d., Poštna banka Slovenije d. d. – bančna skupina
NKBM d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d., NLB Tuzlanska banka
d.d., NLB Priština sh. a. in BpB Prishtina.
Plačilni sistem »Poravnava bankomatov«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava
bankomatov«. Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava bankomatov« opravlja
storitve izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve
upravljanja predmetnega plačilnega sistema.
Področje procesiranja kartičnih storitev
Na področju kartičnega poslovanja v Sloveniji ima Bankart 46-odstotni tržni delež. Procesiranje izvaja za Abanko
Vipa, d. d., Banko Sparkasse, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., KD Banko, d. d., Novo
Ljubljansko banko, d. d., SKB banko, d. d. ter UniCredit Banko Slovenije, d. d., ter NKBM.
Za vse naštete banke procesira debetne kartice, za večino pa tudi druge kartične produkte (Mastercard, Visa,
Karanta).
Letno poročilo 2011
7
Bankart d.o.o.
Procesiranje kartičnega poslovanja na trgih JV Evrope
Bankart procesiranje kartičnega poslovanja uspešno izvaja tudi na trgih JV Evrope. Za NLB Tuzlansko banko
(BiH) izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in VISA kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi
bankomatskega poslovanja, in procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo VISA in MasterCard
kartične produkte. Za NLB Priština sh. a. Bankart izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in Visa kartičnih
produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja, za BPB Prishtina pa procesiranje VISA
kartičnih produktov z vidika kartičnega poslovanja in bankomatskega poslovanja.
Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za
uporabo čipne tehnologije.
Plačilni sistem »Poravnava kartic«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava kartic«.
Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava kartic« opravlja storitve izračuna
medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve upravljanja
predmetnega plačilnega sistema.
SEPA- Infrastruktura za Mala Plačila - SIMP
Bankart je v letu 2009 vzpostavil SEPA Infrastrukturo za Mala Plačila – SIMP. To je SEPA skladna infrastruktura v
okviru katere delujejo (plačilni) sistemi SEPA za obdelavo SEPA plačilnih instrumentov v skladu s shemami SEPA.
Plačilni sistemi in sistemi SEPA v okviru SIMP






SEPA Interna Kreditna Plačila (SEPA IKP) – namenjen procesiranju kreditnih plači v SEPA standardu
znotraj države
SEPA Eksterna Kreditna Plačila (SEPA EKP) – namenjen procesiranju čezmejnih kreditnih plačil v SEPA
standardu
SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno(CORE) shemo SEPA znotraj države
SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države
SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
B2B) – namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standard, kjer je plačnik lahko
samo- pravna oseba
Prednosti vzpostavitve plačilnih sistemov in sistemov SEPA
Z vzpostavitvijo SEPA IKP in SEPA EKP je Bankart bankam in hranilnicam v Sloveniji omogočil, da svojim
strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi po standardih SEPA, pri čemer ni
pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja.
Z vzpostavitvijo SEPA IDD CORE, SEPA IDD B2B, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je Bankart bankam in
hranilnicam v Sloveniji omogočil:
 da svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja oz. prejemanja direktnih obremenitev, pri čemer
ni pomembno, ali je plačnik oz. prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega
območja in
 zagotavljanje dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve v SEPA standardu po osnovni (CORE) in
B2B shemi.
Letno poročilo 2011
8
Bankart d.o.o.
V družbi evropskih klirinških hiš
S poenotenjem standarda plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA in poenotenjem standarda izvajanja
direktnih obremenitev SEPA znotraj evrskega območja, lahko procesiranje plačil med bankami oz. ponudniki
plačilnih storitev v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo
sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih
plačil SEPA v enotnem standardu in procesiranje direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.
Področje procesiranja SEPA kreditnih plačil
Bankart je v imenu bank in hranilnic pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SEPA
interna kreditna plačila (SEPA IKP). Sam, kot klirinška hiša pa je Bankart pridobil dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema SEPA IKP.
Plačilni sistem SEPA IKP omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v
standardu SEPA. Banke in hranilnice, udeleženke sistema SEPA IKP, lahko strankam tudi za plačila znotraj države
ponudijo plačevanje v enotnem standardu kreditnih plačil SEPA, ki ga uporablja že več kot 4.500 bank in
hranilnic v Evropi.
Uporaba enotnega standarda je poenostavila izvrševanje plačilnih nalogov med bankami in hranilnicami v
različnih državah SEPA, omogočila pa ga je povezanost klirinških hiš na tem območju. Tako tudi Bankart (preko
svojega komplementarnega sistema SEPA eksterna kreditna plačila – SEPA EKP in Banke Slovenije, kot agentske
banke v sistemu SEPA EKP) zagotavlja povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2-SCT, ki ga upravlja
družba EBA Clearing, s tem pa udeleženkam v svojem sistemu omogoča dosegljivost (možnost plačevanja in
prejemanja plačil) transakcijskih računov pri več kot 5.800 bankah in hranilnicah v Evropi ter podružnicah leteh.
Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank
d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka
d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka
Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d.,
SKB banka d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Zveza bank.
Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova
Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d.
Področje procesiranje SEPA direktnih obremenitev
V novembru 2010 sta bila v Bankartu vzpostavljena dva sistema SEPA za procesiranje čezmejnih SEPA direktnih
obremenitev:
 SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
 SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
B2B) – namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu, kjer je plačnik lahko
samo pravna oseba ,v novembru 2011 pa še plačilna sistema SEPA za procesiranje domačih SEPA
direktnih obremenitev:
 SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPAznotraj države
 SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države
Letno poročilo 2011
9
Bankart d.o.o.
Cilj vzpostavitve sistemov SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je bil vzpostaviti sistem za procesiranje čezmejnih
SEPA direktnih obremenitev, s tem bankam omogočiti zagotavljanje čezmejne dosegljivosti v okviru osnovne
(SEPA EDD CORE) in medpodjetniške (SEPA EDD B2B) sheme SEPA ter s tem izpolnjevanje zakonske obveze.
Vzpostavitev sistemov za procesiranje domačih direktnih obremenitev SEPA (SEPA Interni Direct Debit CORE –
SEPA IDD CORE in SEPA Interni Direct Debit B2B – SEPA IDD B2B) je predstavljala oblikovanje dveh novih
plačilnih sistemov za katere je moral Bankart, ločeno za vsak plačilni sistem posebej, v skladu z določili ZPlaSS v
imenu bank pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema in v svojem imenu dovoljenje
za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema.
Z vzpostavitvijo omenjenih plačilnih sistemov in sistemov je plačnikom omogočeno poravnavanje obveznosti do
prejemnikov plačil iz celotnega SEPA območja na podlagi soglasja za izvršitev direktne obremenitve SEPA, ki ga
plačnik izda prejemniku plačila, prejemniki plačil pa lahko prav tako na podlagi ustreznega soglasja, izvajajo
direktne obremenitve na račune plačnikov iz celotnega SEPA območja.
Udeleženke sistema SEPA IDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova
ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenija
d.d.
Udeleženke sistema SEPA IDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Volksbank d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka
d.d.., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka d.d.,
UniCredit banka Slovenija d.d
Udeleženke sistema SEPA EDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka, d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d.,
Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., SKB banka d.d.
Udeleženke sistema SEPA EDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Volksbank d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka
d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d.,_Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka
d.d.
Procesiranje preko sistema E-račun
Bankart je 1. junija 2011 vzpostavil sistem E-račun, ki omogoča izmenjavo računov med pošiljatelji in prejemniki
računov v elektronski obliki. Z vzpostavitvijo novega, enotnega sistema E-račun v Bankartu je bankam in Upravi
Republike Slovenije za javna plačila (UJP) omogočena učinkovita izmenjava dokumentov v elektronski obliki.
Sistem E-račun je vzpostavljen tako, da se prejeti dokumenti v elektronski obliki na strani centralnega
posrednika – procesorja , vlogo katerega izvaja Bankart, obdelujejo vsak dan v treh dnevnih klirinških ciklih ter
omogoča kasnejšo nadgradnjo funkcionalnosti, kot je na primer izmenjava drugih elektronskih dokumentov,
povezanih z izdajanjem in prejemanjem e-računov.
Letno poročilo 2011
10
Bankart d.o.o.
Vzpostavitev sistema E-račun pomeni velik prihranek pri manipulativnih in poštnih stroških, poenostavlja
obstoječe procese izmenjave računov v podjetjih in prejemu pri potrošnikih, ob tem pa omogoča okolju
prijazno poslovanje.
Bankart za banke in UJP generira Register izdajateljev E-računov, kateri vsebuje seznam podjetij, ki svojim
strankam omogočajo prejem računov v elektornski obliki.
Z vzpostavitvijo sistema E-račun je Bankart svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave
računov v elektronski obliki.
Banke, uporabnice sistema E-račun:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Volksbank d.d., Delavska
hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., KD banka, d.d.,
Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d.,
Raiffeisen banka d.d. in UniCredit banka Slovenije d.d.
Področje delovanja Zbirnega centra
Zbirni center Bankarta so ustanovile banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, da bi poenotile in
racionalizirale postopke pri poslovanju z novimi plačilnimi instrumenti med udeleženci plačilnega sistema.
Naloga Zbirnega centra Bankarta je, da v elektronski obliki sprejema, sortira in posreduje podatke ali
informacije vsem udeležencem sistema in hkrati vodi ustrezno statistično spremljavo poslovanja.
Vse do konca leta 2011 so se preko Zbirnega centra izmenjevale transakcije posebnih položnic, direktnih
odobritev in direktnih obremenitev. Z 31. decembrom 2011 se je procesiranje posebnih položnic in direktnih
odobritev preko Zbirnega centra Bankarta ukinilo. Procesiranje posebnih položnic se je z ukinitvijo papirnatega
naloga posebne položnice in migracijo na papirnati nalog UPN (univerzalni plačilni nalog) preneslo v plačilni
sistem SEPA Interna Kreditna Plačila. V plačilni sistem SEPA Interna Kreditna plačila se je preneslo tudi
procesiranje direktnih odobritev.
Danes se preko Zbirnega centra Bankarta izmenjujejo le še direktne obremenitve, katerih procesiranje se bo
ukinilo s koncem leta 2012. Plačila direktnih obremenitev bodo migrirala v plačilni sistem SEPA Interni Direct
Debit CORE ali SEPA Interni Direct Debit B2B. Delovanje Zbirnega centra Bankarta se bo z 31. decembrom 2012
v celoti ukinilo.
Bankart v vlogi upravljavca sistema Zbirnega centra (sistem ZC)
Sistem ZC je sistem procesiranja in izmenjave podatkov novih plačilnih instrumentov preko Zbirnega centra
Bankarta med udeleženci sistema ZC. Upravljavec sistema ZC je Bankart, ki za udeležence sistema ZC, poleg
osnovnih storitev procesiranja, opravlja tudi:
 storitev izmenjave podatkov za preverjanje računov,
 vodenje registra ZC,
 izdelavo ter posredovanje statistik o izmenjanih podatkih,
 zagotavljanje dostopa do Web aplikacije Meduza članom sistema ZC – bankam in njihovim poslovnim
partnerjem ter UJP-u in njegovim proračunskim uporabnikom.
Letno poročilo 2011
11
Bankart d.o.o.
Dodatna področja delovanja Bankarta – podporne funkcije
Z namenom zagotavljanja popolne ponudbe Bankart nudi izvajanje vrste podpornih funkcij, kot so:
 POS-servis, ki skrbi za pripravo, inštaliranje, servisiranje in vzdrževanje POS-terminalov,
 klicni center za imetnike in trgovce,
 reševanje finančnih reklamacij,
 odkrivanje in preprečevanje zlorab,
 priprava poročil za Banko Slovenije, mednarodne kartične sisteme ipd.
Bankart nadzira in upravlja mrežo POS-terminalov vse dni v letu, 24 ur na dan. Na področju Slovenije ima 49odstotni tržni delež, svoje poslovanje pa širi tudi na trge JV Evrope.
POS-terminali v Bankartovi POS-mreži so prilagojeni za sprejem kartic s čipno tehnologijo (EMV), sprejemajo
mednarodne kartične produkte (Maestro, MasterCard, Visa, American Express, Diners) ter različne lokalne
kartične produkte (Karanta, Activa, Zegin).
Letno poročilo 2011
12
Bankart d.o.o.
Usmeritve družbe
Poslanstvo
Temeljno poslanstvo Bankarta je zagotoviti zanesljivo, varno in stroškovno učinkovito obdelavo transakcij z
različnimi bančnimi plačilnimi instrumenti. Poslanstvo družbe je, da s skrbnim razvojem, gradnjo in
vzdrževanjem ustreznega informacijskega okolja omogoči vsem odjemalcem nemoteno in kakovostno uporabo
storitev Bankarta.
Vizija
Vizija Bankarta je usmerjena v iskanje novih priložnosti in izzivov na območju JV Evrope. Organizirati in
usposobiti želimo družbo tako, da bo v celoti kos izzivom, ki jih prinašajo tržne zakonitosti in sodobno
konkurenčno okolje.
Cilji
Cilj družbe je s ponudbo visokokakovostnih in tehnološko najzahtevnejših storitev utrditi položaj vodilnega
slovenskega procesnega centra in postati eden najkvalitetnejših mednarodnih procesnih centrov v regiji.
Poslovne usmeritve
Poslovne usmeritve temeljijo na nenehnem razvoju in tehnični dovršenosti, upoštevanju želja in potreb bank in
drugih finančnih institucij, implementiranju razvojnih trendov na področju sodobnega plačilnega prometa in
implementiranju zahtev mednarodnih kartičnih organizacij. Osnovni cilj je nadaljnja kontinuirana rast in
neodvisnost, ki jo Bankart dosega prek zastavljenih dolgoročnih ciljev:
 razvijanje novih dejavnosti in s tem izpolnjevanje celovite ponudbe storitev,
 uvajanje racionalizacije poslovanja in stalno povečevanje učinkovitosti poslovanja,
 nadaljnji razvoj celovitega informacijskega sistema in lastne komunikacijske infrastrukture,
 sprotno prilagajanje kadrovske in organizacijske strukture razmeram, ki jih narekujejo trg in nove
tehnologije,
 povečanje prepoznavnosti družbe v širšem družbenem okolju,
 nenehna širitev obsega poslovanja.
Letno poročilo 2011
13
Bankart d.o.o.
Finančno poslovanje družbe
Družba je uspešno zaključila pretekla poslovna leta in dosegala v vseh obdobjih pozitivne poslovne rezultate.
Gibanje poslovnega izida
Leto
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Poslovni izid (v EUR)
994.072
212.866
239.699
804.726
422.990
1.662.291
2.039.406
1.014.651
1.147.659
671.095
577.615
634.061
778.808
408.717
Gibanje bankomatskih in kartičnih prihodkov
Graf 3: Bankomatski in kartični prihodki od ustanovitve družbe (v mio eur)
Letno poročilo 2011
14
Bankart d.o.o.
Poročilo direktorja
Ustvarjeni dobiček leta 2011 znaša 408.717 EUR in kot takšen zagotavlja primerno rast in razvoj družbe ter
kapitalsko strukturo v skladu z zahtevami Banke Slovenije, ki nastopa v vlogi regulatorja družbi Bankart, kot
upravljavcu plačilnega prometa.
Poslovanje
V letu 2011 smo investirali 2.860.000 EUR (družba spremlja realizacijo investiranih sredstev na podlagi
sklenjenih pogodb) kar predstavlja 14 odstotkov celotnih prihodkov družbe. Glavnina investicij so projekti.
Skladno s strateškimi usmeritvami, smo v letu 2011 uspešno zaključili delo na projektih: nadgradnja in
dopolnitve funkcionalnosti SEPA Direc Debit sistemov v okviru infrastrukture SIMP, implementacija MasterCard
in VISA mandatov na področju kartičnega (CMS) in bankomatskega (B24) poslovanja , v okviru projekta “Razvoj
novih rešitev za potrebe izpolnitve zahtev bank, ki migrirajo kartično poslovanje v Bankart” je bila izvedena
avtomatizacija vnosov na strani acquiringa.
Na področju informacijske tehnologije so bile uspešno zaključene vse planirane aktivnosti na komunikacijskem
omrežju in strežniški ter diskovni platformi Bankarta. Uvedena je nova tehnologija – sistem SOA, ki omogoča
urejanje vsebin na avtorizacijskem sistemu.
Za potrebe zagotavljanja skladnosti z varnostnim standardom Payment Card Industry Data Security Standard
(PCI DSS standard) je Bankart v letu 2010 izvedel pregled in prenovo procesov in kontrol iz področja
informacijske varnosti. V aprilu 2011 je zunanja PCI DSS revizija Bankartu prvič dodelila certifikat skladnosti s
PCI DSS standardom ver. 1.2. Uvedba standarda omogoča višji nivo varnosti, ohranjanje zaupanja, zaščito pred
škodnimi dogodki (zlorabami) in posledično zaščito pred finančnimi izgubami in izgubo ugleda. S tem je družba
izpolnila pogoj za nadaljevanje procesiranja transakcij opravljenih s karticami MasterCard in Visa. Skladnost s
standardom se zahteva na vseh področjih, preverja in obnavlja se letno, z lastnimi ocenjevanji in pregledi
certificiranih ocenjevalcev. Letno preverjanje in obnavljanje posledično pomeni, da je delovanje Bankarta v
skladu z zahtevami varnostnega standarda PCI postal način poslovanja.
Bankart je k vzpostavitvi ISO/IEC 20000 standarda pristopili v začetku leta 2011. Certifikat ISO/IEC 20000:2005
je pridobil oktobra 2011. Vzpostavitev ISO/IEC 20000 standarda omogoča učinkovito izvajanje procesov
informacijske tehnologije in zagotavlja nadzorovano in usklajeno dobavo storitev notranjim uporabnikom ter
končnim kupcem.
V preteklem obdobju so dvig gotovine na svojih bankomatih imetnikom Diners kreditne kartice omogočile Nova
Ljubljanska banka, Abanka, NKBM, Banka Celje, Deželna banka Slovenije, Hypo Alpe-Adria-Bank, Poštna banka
Slovenije, Raiffeisen Banka, Volksbank in SKB banka. V letu 2011 smo v Bankartu zagotovili, da je dvig gotovine
na svojih bankomatih imetnikom Diners kreditne kartice omogočila tudi Delavska hranilnica.
V letu 2011 smo uvedli novo storitev »Izpis prometa na bančnih avtomatih« , ki uporabnikom omogoča hiter in
enostaven pregled prometa na osebnem računu, v sklopu rešitve pa je dana tudi možnost večkratnega izpisa
prometa. Storitev so že uvedle Abanka, NKBM in NLB, ki si tudi medsebojno omogočajo, da si komitenti
omenjenih bank promet na osebnem računu lahko izpišejo na vseh bankomatih v lasti omenjenih bank
(Abančni komitenti tudi na bankomatih NKBM in obratno).
Avtomatski polog gotovine na bankomatih smo v Bankartu razvili v sodelovanju z Abanko. Danes rešitev svojim
komitentom nudita tudi NLB in SKB. Storitev lahko na določenih bančnih avtomatih svoje matične banke
uporabljajo komitenti omenjenih bank, imetniki debetnih kartic Ba Maestro. V dogovoru z Abanko in NLB smo
storitev implementirali še na način, da banki avtomatični polog gotovine omogočata tudi svojim komitentom,
imetnikom poslovnih debetnih kartic BA Maestro.
Letno poročilo 2011
15
Bankart d.o.o.
Storitev varnostno SMS sporočilo so svojim komitentom prvi nudili NLB, Abanka, Delavska hranilnica, UniCredit
Banka Slovenije, Gorenjska banka in NKBM. V letu 2011 se je bankam, ponudnicam storitve pridružila tudi Hypo
Alpe-Adria-bank.
V letu 2010 je bilo ukinjeno procesiranje trajnih nalogov preko Zbirnega centra Bankarta, z 31. decembrom
2011 še procesiranje posebnih položnic in direktnih odobritev. Direktne obremenitve se bodo preko Zbirnega
centra Bankarta izmenjevale le še do konca leta 2012, ko bo Zbirni center Bankarta, v skladu z zakonodajo,
prenehal z delovanjem.
Direktna odobritev in posebna položnica sta kreditna plačilna instrumenta, ki sta po Nacionalnem programu
SEPA v Sloveniji predmet migracije v SEPA kreditna plačila, in sicer v sistem SEPA Interna kreditna plačila (SEPA
IKP). Z ukinitvijo procesiranja posebnih položnic in direktnih odobritev preko Zbirnega centra Bankarta se je
procesiranje storitev omenjenih plačilnih instrumentov preusmerilo v sistem SEPA IKP.
S 1. novembrom 2011 smo v Bankartu vzpostavili plačilna sistema SEPA za procesiranje SEPA direktnih
obremenitev:
 SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
 SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države.
Vzpostavitev sistemov za procesiranje domačih direktnih obremenitev SEPA ( SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B)
predstavlja oblikovanje dveh novih plačilnih sistemov za katere je moral Bankart v skladu z določili ZPlaSS v
imenu bank pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema in v svojem imenu dovoljenje
za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema.
Z vzpostavitvijo SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B je Bankart bankam in hranilnicam v Sloveniji omogočil, da
svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja oz. prejemanja direktnih obremenitev, pri čemer ni
pomembno, ali je plačnik oz. prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evrskega območja.
Na področju informacijske tehnologije smo skladno s poslanstvom in cilji Bankarta z namenom zagotovitve
zanesljive, varne, stroškovno učinkovite obdelave, investirali v različne strežniške platforme, komunikacijska
omrežja, centralno diskovno polje in sistem za arhiviranje podatkov.
Zaradi potreb bank po on-line urejanju podatkov in sodobnem aplikacijskem protokolu za dostop do
avtorizacijskega sistema smo uvedli novo tehnologijo, sistem SOA, ki omogoča urejanje vsebin na
avtorizacijskem sistemu.
V letu 2011 smo nadaljevali s sodelovanjem z NLB Tuzlansko banko (BiH), BpB Prištino in NLB Prishtino, sh. a.
(Kosovo). Za NLB Tuzlansko banko in NLB Prishtino, sh. a., izvajamo procesiranje Maestro, MasterCard in VISA
kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja. Za NLB Tuzlansko banko
izvajamo procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo VISA in MasterCard kartične produkte.
Za BPB Priština procesiramo VISA kartične produkte z vidika kartičnega in bankomatskega poslovanja.Kartični
produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za uporabo čipne
tehnologije.
Letno poročilo 2011
16
Bankart d.o.o.
Napovedi
Poleg projektov, ki se še niso zaključili v letu 2011, bomo na področju bankomatskega poslovanja skladno s
Poslovno razvojnim planom Bankart za leto 2012 izvajali naslednje:
Spletni vmesnik SIMP
Bankart je predlagal vzpostavitev spletnega vmesnika, ki bi za sisteme, ki delujejo v sklopu infrastrukture SIMP,
bankam omogočal dostop do določenih interaktivnih podatkov, statistik in dokumentacije, povezanih s sistemi.
Predlog je bil obravnavan na 5. Seji Odbora SIMP, kjer je bila sprejeta odločitev, da Bankart najprej pridobi
informacijo o zainteresiranosti bank ter nato v skladu s tem pripravi ponudbo oziroma konkreten predlog
rešitve.
Nadgradnje in optimizacije sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun
V okviru infrastrukture SIMP so vzpostavljeni sistemi SEPA: plačilni sistemi SEPA IKP, SEPA IDD CORE in SEPA
IDD B2B ter sistemi SEPA EKP, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B. V okviru infrastrukture SIMP je vzpostavljen
tudi sistem E-račun za izmenjavo računov v elektronski obliki. Na posameznem sistemu bodo v letu 2012
izvedene različne nadgradnje in optimizacije, ki so bodisi mandatorne narave, bodisi bo za njihovo
implementacijo obstajala poslovna zahteva podana s strani bank.
Vzpostavitev centralnega avtentikacijskega sistema s podporo različnim metodam avtentikacij
Avtentikacijske sisteme banke uporabljajo na različnim segmentih poslovanja (internetno kartično poslovanje 3D secure, elektronska banka, m banka, kontaktni centri ...). Bankart za področje kartičnega poslovanja bankam
že ponuja avtentikacijski sistem, katerega pa ni možno razširiti na druga področja uporabe kot tudi ne ponuditi
v uporabo vsem zainteresiranim bankam uporabnicam storitev Bankarta. V okviru projekta bo Bankart preučil
različne možne rešitve in bankam s katerimi sodelujemo ponudil vzpostavitev centralnega avtentikacijskega
sistema, ki bi ga banke lahko uporabile na vseh segmentih poslovanja. Osnovna izhodišča pri zasnovi novega
sistema bodo zagotavljanje visokega (varnega) nivoja za preverjanje identitete osebe, omogočanje različnih
načinov avtentikacije in podpiranje različnih naprav za avtentikacijo ter stroškovna učinkovitost.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Mastercard in Visa večkrat letno izdajata mandate na osnovi katerih je potrebno prilagoditi delovanje
podpornih programskih rešitev povezanih z mednarodnimi kartičnimi sistemi. Praviloma jih uvajamo dvakrat
letno in sicer v marcu in septembru.
Vzpostavitev novega sistema za vodenje debetnih kartic
Za potrebe vodenja debetnih kartic Bankart že od samega začetka uporablja programsko rešitev, ki deluje na
IBM Hostu. V okviru tega projekta bo Bankart vzpostavil novo, sodobnejšo rešitev za vodenje debetnih kartic.
Vključitev VISA debetnih kartic v plačilni sistem poravnava bankomatov
S strani Vise in posameznih bank uporabnic bankomatske mreže Bankarta je bil izražen interes za vključitev Visa
debetnih kartic v plačilni sistem poravnava bankomatov. Predstavniki Vise so izrazili pripravljenost na
spremembo modela procesiranja po principu Maestro kartic (kjer se tako avtorizacije kot poravnave izvajajo
zgolj v okviru plačilnega sistema poravnava bankomatov). V okviru projekta bo v primeru predhodne
medbančne uskladitve in sprejema odločitve, da se tudi VISA debetne kartice vključi v plačilni sistem poravnava
bankomatov, potrebno prilagoditi pravni okvir plačilnega sistema in razviti tehnološke rešitve potrebne za
spremembo načina procesiranja (avtorizacije in poravnave) ter podporo dodatnih transakcij tudi za Visa
debetne kartice.
Uvedba transakcije “prenos sredstev med računi” na bančnih avtomatih
Na pobudo bank bomo v Bankartu razvili novo rešitev, v prvi fazi za NCR bančne avtomate, ki bo omogočala
prenos sredstev med poljubnimi računi (znotraj in izven banke izdajteljice kartice) in tako omogočala dodatne
transakcije na bančnih avtomatih.
V naslednjem letu načrtujemo določen del investicij usmeriti v nadgradnjo oz. posodobitev informacijske
opreme.
Letno poročilo 2011
17
Bankart d.o.o.
Strežniška platforma , diskovni sistemi in osebni računalniki
Na področju strežniških in diskovnih sistemov ter osebnih računalnikov načrtujemo zamenjavo strežnikov,
katerih kapacitete in zmogljivosti niso več ustrezne, nadgradnjo obstoječe strežniške infrastrukture in diskovnih
sistemov ter redno zamenjavo osebnih računalnikov. S tem bomo zagotovili nadaljnje delovanje v skladu z
uporabniškimi zahtevami in nemoten proces dela.
Komunikacijska omrežja podjetja
Na področju komunikacijskih omrežij podjetja načrtujemo nadgradnjo omrežne opreme za povezovanje
strežnikov in strežniških segmentov v notranjem omrežju družbe ter notranjih požarnih pregrad in MPLS
omrežja s čimer se zagotovi zadostno število priključkov in ustrezna pasovna širina za priključitev strežnikov v
omrežje družbe, še večja varnost povezovanja med notranjimi omrežji informacijskega sistema družbe in
ustrezno povečanje MPLS infrastrukture za povezovanje s partnerji.
Z namenom povečanja varnosti sistema za procesiranje internetnih transakcij v skladu z zahtevami PCI DSS
načrtujemo namestitev IPS modulov za 3DSecure.
Poslovno in finančno poročilo
Analizo poslovanja smo opravili glede na planirane prihodke in stroške družbe za leto 2011, ki jih je skupščina
družbe potrdila na svoji 18. seji 01. julija 2011.
V nadaljevanju so premoženje, obveznosti družbe, finančni položaj in poslovni izid prikazani v skladu z načeli
resničnosti in poštenosti.
Realizirana investicijska dejavnost družbe – povzetek razvojnega
plana
Tabela 1: Pregled investicij v letu 2011
V EUR
Neopredmetena sredstva
- programska oprema
- licence
Opredmetena osnovna sredstva
- strojna oprema
- druga oprema
SKUPAJ
V letu 2011 je bilo realiziranih 79% investicij.
Plan 2011
Realizacija 2011
800.000
400.000
709.000
741.000
2.200.000
200.000
1.356.000
54.000
3.600.000
2.860.000
Nadgradnje in dopolnitve funkcionalnosti SEPA IKP in SEPA EKP
V letu 2011 sta bili uspešno implementirani sprememba algoritma poravnalne jamstvene sheme (PJS) in
dopolnitev funkcionalnosti konzole Hal E-Clearing. Iz naslova nadgradnje sistema SEPA EKP – uskladitev sistema
SEPA EKP z zadnjimi veljavnimi standardi (SEPA Credit Transfer verzija 5.0) – je bila v letu 2011 izvedena
nadgradnja programske opreme, nadgradnja sistema SEPA EKP pa se bo izvedla do konca februarja 2012
(mandat).
Nadgradnje in dopolnitve funkcionalnosti SEPA Direct Debit sistemov v okviru infrastrukture SIMP
Uspešno je bila izvedena tako nadgradnja Hal E-Clearing SDD SVT kot tudi implementacija funkcionalnosti PJS v
sistem SEPA IDD (CORE/B2B).
Letno poročilo 2011
18
Bankart d.o.o.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Zahtevane mandatorne spremembe MasterCarda in Vise v letu 2011 smo uspešno implementirali na
avtorizacijskem sistemu in na kartičnem managementu. V sklopu zagotavljanja skladnosti mandatom je bila
izvedena tudi prilagoditev na avtorizacijskem sistemu, kamor je bila nameščena programska oprema za
ustrezno procesiranje »Money send« transakcij.
SEPA na področju kartičnega poslovanja
Nova verzija SEPA FAST dokumentov še ni objavljena. Prav tako ni bil še objavljen dokument, ki govori o
certifikacijah glede SEPA skladnosti in je prav tako pomemben za odločitve o izvedbi tehničnih prilagoditev
SEPA zahtevam. Objava končnih verzij dokumentov s pričakovanimi elementi, potrebnimi za načrtovanje
razvoja na področju bančnih avtomatov, še ni napovedana.
Bankart bo, takoj po objavi novih verzij SEPA FAST oz. drugih dokumentov, ki bi opredeljevali konkretne
potrebe po razvoju, le te preučil in informacije posredoval bankam.
Prehod na nov centralni avtorizacijski sistem
V letu 2011 so bile na projektu zaključene vse uvodne aktivnosti (zasnova projekta, GAP analiza, priprava
planov, oblikovanje tehnične zasnove) in vzpostavljeno okolje. V teku je priprava okolja in povezava z
obstoječim sistemom. Prvi test s povezavo obstoječega in novega avtorizacijskega sistema (EPS) je predviden v
maja 2012. Posledično bo, glede na uspešnost testa, določen nov rok za izvedbo t.i. »Network certifikacije« in
termin prehoda v produkcijo.
Nadgradnja uporabniškega vmesnika na bančnih avtomatih
Testiranje in implementacija programske opreme za izdelavo konfiguracijskih datotek na bančnih avtomatih je
uspešno zaključena. Programska oprema, ki je namenjena tako razvoju konfiguracijskih datotek kot tudi
testiranju le teh, je že vključena v delovni proces upravljanja s konfiguracijami na bančnih avtomatih. Za banke,
ki poleg spremenjenih uporabniških vmesnikov želijo uvesti tudi tehnologijo HTML oz. grafičnih vmesnikov,
bomo v sodelovanju z dobavitelji bankomatov, ki jih uporabljajo, pristopili tudi k razvoju te funkcionalnosti.
Nadgradnja vmesnika za reševanje reklamacij v CMS
V letu 2011 smo za potrebe nadgradnje vmesnika za reševanje reklamacij v CMS prejeli CBCK vmesnik, pripravili
smo testno okolje, testni scenarij in izvedli parametrizacijo v ustreznih tabelah v CMS bazi. V letu 2012 sledi
testiranje, obveščanje bank o spremembi načina procesiranja in prenos v produkcijo.
Razvoj novih rešitev za potrebe izpolnitve zahtev bank, ki migrirajo kartično poslovanje v Bankart
Iz naslova avtomatizacije vnosov na strani acquiringa smo podprli izmenjavo podatkov za potrebe priklopa POS
terminalov ali zamenjav POSov v elektronski obliki. Banke tako v Bankart pošiljajo le datoteke s potrebnimi
podatki in ne več zahtevkov v papirni obliki ali preko elektronske pošte. Razvili smo podporo za avtomatski
zajem (uvoz/izvoz) zahtevkov iz naslova inštalacij, odklopov, zamenjav, ipd. preko tekstovne datoteke. Uspešno
smo zaključili generalni razvoj na funkcionalnosti uvoza XML datoteke.
Strežniška in diskovna platforma
Na področju strežniških in diskovnih sistemov smo izvedli zamenjavo strežnikov, katerih kapacitete in
zmogljivosti niso bile več ustrezne, nadgradili diskovne sisteme in sistem za arhiviranje na trakove.
Komunikacijska omrežja
V letu 2011 je bila uspešno izvedena nadgradnja omrežne opreme in izvedena analiza možnosti vzpostavitve
vstopne točke za povezovanje POS terminalov preko interneta.
Uvedba novih tehnologij
Zaradi potreb bank po on-line urejanju podatkov in sodobnem aplikacijskem protokolu za dostop do
avtorizacijskega sistema smo uvedli novo tehnologijo, sistem SOA, ki omogoča urejanje vsebin na
avtorizacijskem sistemu. Na področju uvedbe sistema za primerjavo podatkov na MS SQL bazah in GoldenGate
je bila uspešno izvedena analiza in evaluacija rešitev na trgu, ostale aktivnosti se bodo izvajale v letu 2012.
Letno poročilo 2011
19
Bankart d.o.o.
Premoženjsko finančno stanje
Prihodki
V obdobju januar – december je družba dosegla 20.018.373 EUR (leta 2010 19.638.541 EUR) prihodkov od
prodaje storitev, ostalih prihodkov 67.998 EUR in v skupnem presega planirane za leto 2011 za 207.371 oz. 1%.
Pregled količin in prihodkov iz naslova glavnih petih transakcij v letu 2011
Količine
Plan januar-december
Real januar-december
Odmiki
B011
62.150.120
62.239.053
100,14
B012
19.425.304
19.534.985
100,56
K011
20.498.914
20.144.381
98,27
K012
50.345.139
53.087.502
105,45
K122
75.135.964
76.999.362
102,48
Vrednosti (v EUR)
Plan januar-december
Real januar-december
Odmiki
B011
4.454.399
4.403.204
98,85
B012
1.402.392
1.402.785
100,03
K011
1.984.492
1.892.705
95,37
K012
2.217.938
2.287.752
103,15
K122
3.241.542
3.319.170
102,39
Legenda:
B011 - dvig gotovine
B012 - informacija o stanju
K011 - kartica z odlogom plačila
K012 - debetna kartica
K122 - zajem transakcij elektronski
Graf 4: Struktura pomembnejših transakcij, ki ustvarjajo prihodke družbe v letu 2011
Letno poročilo 2011
20
Bankart d.o.o.
Prihodki bankomatskega in kartičnega poslovanja
Graf 5: Prihodki bankomatskega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Bankomatski prihodki so realizirani 100% glede na plan.
Graf 6: Prihodki kartičnega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Kartični prihodki presegajo planirane za 296.000 EUR oziroma 3,5%.
Letno poročilo 2011
21
Bankart d.o.o.
Stroški
Graf 7: Delež posamezne vrste stroška v skupnih stroških družbe
Stroški materiala in storitev pri izdelavi učinkov so odvisni od rasti poslovanja in vključujejo tudi stroške
projektov glede na vrsto.
Čisti dobiček poslovnega leta 2011 znaša 408.717 EUR, kar predstavlja 95% planiranega.
Graf 8: Planirani in realizirani stroški in prihodki družbe v letu 2011 (v 000 EUR)
Letno poročilo 2011
22
Bankart d.o.o.
Finančno posredniško stanje
KAZALNIK BS (Sklep UL 41/07)
PLAN 1-12/11
REAL 1-12/11
kapital/stalna sredstva = 60%
100%
112%
kapital+dolg.obv.=75% stalnih in dolg.giblj.sr.
110%
122%
PLAN 1-12/11
REAL 1-12/11
dolgoročna sredstva
13.332.000
12.185.000
- trajni kapital
13.289.000
13.610.000
- dolgoročne rezervacije
590.000
720.000
- dolgoročne obveznosti
790.000
590.000
1.337.000
2.735.000
Zadolženost (v EUR)
PLAN 1-12/11
REAL 1-12/11
kratkoročne terjatve
1.801.000
2.001.000
- kratkoročne poslovne obveznosti
-1.428.000
-1.499.000
- kratkoročne finančne obveznosti
-378.000
-511.000
-5.000
-9.000
179.000
282.000
-dolgoročne poslovne obveznosti
0
0
-dolgoročne finančne obveznosti
-790.000
-590.000
= neto dolgoročni dolg
-611.000
-308.000
= neto dolg
-616.000
-317.000
zadolženost na dolgoročna sredstva
5%
3%
zadolženost na kapital
5%
2%
OBRAČUNSKI KAZALNIKI
Izračun obratnih sredstev (v EUR)
obratna sredstva
= neto kratkoročni dolg
dolgoročne terjatve
Temeljna načela, ki jih družba sledi pri financiranju, so zlasti načelo usklajenosti rokov sredstev in virov
sredstev, načelo rentabilnosti ter likvidnosti.
Cilj družbe je ustvarjanje dobička, ki na dolgi rok zagotavlja rast in razvoj ter ustrezno strukturo skladno z
Zakonom o finančnem poslovanju ter z zahtevami in predpisi Banke Slovenije.
Tveganja, ki se pojavljajo vezano na finančno poslovanje podjetij nasploh (likvidnostno, obrestno, valutno,
kreditno in druga tržna tveganja) v Bankartu niso močneje prisotna. Vse bolj prisotno tveganje je vpliv
poslovnih potez bank na prihodke družbe Bankart. Banke s spremembami poslovanja na področju kartičnega,
bankomatskega in pos poslovanja, kot je bil primer ukinitev vpogleda v stanje komitentom drugih bank in
provizija na bankomatih, ob dvigu gotovine komitentov drugih bančnih skupin, lahko zelo vplivajo na prihodke
Bankarta.
Letno poročilo 2011
23
Bankart d.o.o.
Kadri in organizacija
Konec leta 2011 je bilo v Bankartu 209 zaposlenih, od tega 202 za nedoločen čas in 7 za določen čas.
Fluktuacija
Število zaposlenih se je glede na prejšnje leto povečalo za 10 delavcev, oziroma za 4.8%. Stopnja fluktuacije je
znašala 3.2% in je bila za 0,2% nižja kot v preteklem letu. Večina novih zaposlitev je na področjih informacijske
in poslovne tehnologije, ki predstavljata jedro poslovanja družbe.
Na drugi strani kadrovske presežke, ki so posledica boljše organizacije dela in avtomatizacije poslovanja v
operativnih oddelkih rešujemo z internimi prerazporeditvami, skupaj z omejevanjem zaposlovanja na novo.
Graf 9: Rast števila zaposlenih
Izobrazbena struktura zaposlenih
Letno poročilo 2011
24
Bankart d.o.o.
Stopnja izobrazbe
II.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
Število zaposlenih
1
4
100
23
77
4
Povprečna starost zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom povečala iz 38 na 40 let.
Opazen je trend zmanjševanja deleža žensk med zaposlenimi. V zadnjih sedmih letih se je njihov delež znižal iz
54% na 42%.
Zaradi specifične narave našega dela, namenjamo v Bankartu posebno pozornost stalnemu dodatnemu
izobraževanju zaposlenih. V preteklem letu smo za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih namenili 0,6%
skupnih prihodkov. Skupno število ur izobraževanj je znašalo 1104 ur, vsak zaposleni se je v povprečju
izobraževal 5,3 ure. V programe za pridobitev formalne izobrazbe je bilo vključenih 24 zaposlenih.
V pokojninski načrt, ki smo ga uvedli v letu 2002 je vključenih 149 ali 71.2% vseh zaposlenih.
Bolniška odsotnost v družbi je v letu 2011 znašala 3,75 %.
Klasičnih poškodb pri delu je v družbi zaradi specifike dela zanemarljivo malo. V lanskem letu beležimo eno
poškodbo iz dela.
Promocija
Na področju promocije smo pripravili interaktivna gradiva, ki predstavljajo bankomatske storitve, prednosti
uporabe le-teh in prednosti uporabe varnostnega SMS sporočila. Razvili smo simulator uporabe bankomata in
na spletnih straneh družbe vzpostavili učilnico uporabe bankomata, kjer so materiali dostopni širši javnosti.
Aktivno sodelujemo v projektu Dvig ravni pismenosti, kjer z izvajalci programa Računalniško in digitalno
opismenjevanje starejših izvajamo predavanja in delavnice po Sloveniji. Pozitiven odziv v javnosti je imela tudi
predstavitev prednosti uporabe bankomata in varnostnega SMS sporočila, ki smo jo izvedli v sklopu tedna
vseživljenjskega učenja. V novembru 2011 smo na Andragoškem centru Slovenije gradiva za samostojno učenje
uporabe bankomata uspešno predstavili vodjem središč za samostojno učenje v Sloveniji in Mestni knjižnici
Ljubljana.
Letno poročilo 2011
25
Bankart d.o.o.
Kazalci poslovanja družbe
Ime kazalca
Opisuje
Plan 2011
Realizacija 2011
STOPNJA ZADOLŽENOSTI
(Debt to Asset Ratio)
ZADOLŽENOST
dolgovi/sredstva
0,20
0,21
KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV
(Equity to Fixed assets Ratio)
FINANCIRANJE
kapital/stalna sredstva
1,00
1,12
KRATKOROČNI KOEFICIENT
(Current ratio)
PLAČILNO SPOSOBNOST
kratk.sreds./kratk.obvezn.
1,68
2,22
OBRAČANJE SREDSTEV
(Asset turnover)
OBRAČANJE
prihodki/sredstva
1,16
1,16
ČISTA DOBIČKONOSNOST PRIHODKA
(Profit margin)
DONOSNOST
čisti dobiček/prihodki
2,16%
2,04%
DOBIČKONOSNOST SREDSTEV
(Return on asset)
DONOSNOST
čisti dobiček/sredstva
3,67%
3,69%
DOBIČKONOSNOST CELOTNEGA KAPITALA
(Return on equity)
DONOSNOST
čisti dobiček/kapital
3,24%
3,04%
GOSPODARNOST POSLOVANJA
(Cost on income)
GOSPODARNOST
stroški/prihodki
0,97
0,97
VREDNOST PRODAJE NA ZAPOSLENEGA
(Sales per Worker)
PRODUKTIVNOST
95.000
98.000
OBSEG PRODAJE
(Size – total sales)
VELIKOST PRODAJE
(v EUR)
19.810.000
20.031.000
12
12
208
204
ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Letno poročilo 2011
na podlagi delovnih ur
196,92
26
Bankart d.o.o.
RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI
Letno poročilo 2011
27
Bankart d.o.o.
Poročilo revizorja
Letno poročilo 2011
28
Bankart d.o.o.
Letno poročilo 2011
29
Bankart d.o.o.
Računovodski izkazi
Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa
v EUR
Pojasnila
1. Prihodki od prodaje
2.1.
Prihodki od prodaje storitev
4. Drugi poslovni prihodki
Prevrednotovalni poslovni prihodki
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala
b)
Stroški storitev
6. Stroški dela
2.2.
2.3.
2011
2010
20.018.373
19.638.541
20.018.373
19.638.541
12.345
2.833
12.345
2.833
8.564.945
7.813.275
521.626
461.301
8.043.319
7.351.974
6.923.383
7.145.095
5.213.152
5.284.006
a)
Stroški plač
b)
Stroški socialnih zavarovanj
343.864
416.689
Stroški pokojninskih zavarovanja
652.455
602.380
Drugi stroški dela
713.912
842.020
3.770.598
3.485.816
3.762.154
3.466.543
8.444
19.273
c)
7. Odpisi vrednosti
a)
Amortizacija
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sred.
in opredmetenih os. sred.
2.4.
8. Drugi poslovni odhodki
2.5.
186.125
125.106
11. Finančni prihodki poslovnih terjatev
2.6.
54.417
35.882
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
2.7.
60.554
69.600
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
2.7.
22.721
37.115
15. Drugi prihodki
2.8.
1.236
602
16. Drugi odhodki
2.9.
2.020
0
17. Davek iz dobička
2.10.
210.479
279.231
18. Odloženi davek
2.11
63.171
56.188
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2.12.
408.717
778.808
408.717
778.808
24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 31 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
Letno poročilo 2011
30
Bankart d.o.o.
Bilanca stanja
v EUR
31.12.2011
31.12.2010
SREDSTVA
17.167.190
17.551.406
A
DOLGOROČNA SREDSTVA
12.185.306
13.001.582
I
Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
6.047.869
6.433.995
5.998.947
6.428.417
48.922
5.578
5.855.257
6.348.578
II
Pojasnila
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
5.
Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Opredmetena osnovna sredstva
1.1.
1.2.
1.
Zemljišča in zgradbe
1.825.694
1.977.494
a)
Zgradbe
1.825.694
1.977.494
3.870.541
4.344.326
159.022
26.759
282.181
219.010
4.015.265
3.926.598
2.001.115
1.964.922
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
1.905.896
1.926.724
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
95.219
38.198
3. Druge naprave in oprema
4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
VI Odložene terjatve za davek
B
1.3.
KRATKOROČNA SREDSTVA
IV Kratkoročne poslovne terjatve
1.4.
V
Denarna sredstva
1.5.
2.014.150
1.961.677
C
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.6.
966.619
623.225
800.000
800.000
17.167.190
17.551.406
13.609.584
13.291.482
Vpoklicani kapital
2.000.082
2.000.082
1.
Osnovni kapital
2.000.082
2.000.082
Kapitalske rezerve
676.510
676.510
III Rezerve iz dobička
10.524.275
250.768
250.768
250.768
2. Druge rezerve iz dobička
10.273.507
0
Preneseni čisti poslovni izid
0
9.585.314
408.717
778.808
720.398
568.512
70.000
0
640.124
568.512
10.274
0
589.630
1.113.914
Dolgoročne finančne obveznosti
589.630
1.113.914
2.
589.630
1.100.208
IZVENBILANČNA EVIDENCA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I
II
1.7.
1. Zakonske rezerve
V
VI Čisti poslovni izid poslovnega leta
B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
1.8.
1. Rezervacije za reorganizacijo
2. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I
Dolgoročne finančne obeznosti do bank
Letno poročilo 2011
1.9.
31
Bankart d.o.o.
4.
Druge dolgoročne finančne obveznosti
0
13.706
2.010.038
2.315.743
510.578
476.578
510.578
476.578
1.499.460
1.839.165
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
715.533
945.351
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
783.927
893.814
Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1.10.
II Kratkoročne finančne obveznosti
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
III Kratkoročne poslovne obveznosti
D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.11.
237.540
261.755
IZVENBILANČNA EVIDENCA
1.12.
800.000
800.000
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 31 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
Letno poročilo 2011
32
Bankart d.o.o.
Izkaz denarnih tokov
v EUR
2011
2010
4.239.868
4.331.391
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
20.086.371
19.675.025
Poslovni odhodki brez amortizacije in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
-15.699.194
-15.120.591
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odtokih
-147.309
-223.042
Spremembe čistih obratnih sred.poslovnih postavk bilance stanja
-698.137
-245.944
-36.194
-117.265
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne AČR
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne PČR
Prebitek prejemkov pri poslovanju (a+b)
-386.737
40.981
-63.171
-56.188
-339.706
-258.204
127.671
144.730
3.541.731
4.085.447
23.733
2.833
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
23.733
2.833
Izdatki pri naložbenju
-2.984.158
-3.281.495
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
-1.470.480
-1.388.404
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
-1.513.678
-1.893.090
Prebitek prejemkov pri naložbenju (a+b)
-2.960.425
-3.278.661
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Izdatki pri financiranju
0
0
-633.780
-715.315
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
-60.554
-67.352
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
-482.612
-582.663
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
Prebitek prejemkov pri financiranju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Začetno stanje denarnih sredstev
-90.614
-65.300
-633.780
-715.315
2.014.150
1.961.677
52.473
91.470
1.961.677
1.870.207
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 31 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov dveh zaporednih bilanc stanja in izkaza
poslovnega izida.
Letno poročilo 2011
33
Bankart d.o.o.
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2011
I. Vpoklicani
kapital
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
II.
Kapitalske
rezerve
III. Rezerve
iz dobička
III. Rezerve
iz dobička
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega
leta
VII. Skupaj
kapital
2.000.082
676.510
250.768
0
9.585.314
778.808
13.291.482
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
0
408.717
408.717
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
408.717
408.717
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
10.273.508
-9.585.314
-778.808
-10.364.122
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2010
0
0
0
0
778.808
-778.808
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
0
-90.614
0
-90.614
Prenos prenesenega poslovnega izida
0
0
0
10.273.508
-10.273.508
0
-10.273.508
2.000.082
676.510
250.768
10.273.508
0
408.717
13.609.584
0
0
0
0
0
408.717
408.717
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 31 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2010
I. Vpoklicani
kapital
II. Kapitalske
rezerve
III. Rezerve iz
dobička
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega leta
VII. Skupaj
kapital
Zakonske
rezerve
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
2.000.082
676.510
250.768
9.016.553
634.061
12.577.974
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
778.808
778.808
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
778.808
778.808
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
568.761
-634.061
-65.300
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2009
0
0
0
634.061
-634.061
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
-65.300
0
-65.300
2.000.082
676.510
250.768
9.585.314
778.808
13.291.482
0
0
0
9.585.314
778.808
10.364.122
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Letno poročilo 2011
34
Bankart d.o.o.
Pomembne računovodske usmeritve
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov, ki jih je izdal
Slovenski inštitut za revizijo z začetkom veljave 1. januar 2006. Pri tem sta upoštevani temeljni računovodski
predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti poslovanja.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost,
ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Družba ne spremlja poslovanja po posameznih odsekih. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih ter
zaokroženi na cela števila brez centinov.
Terjatve in obveznosti izražene v tuji valuti se preračunavajo v domačo valuto na dan nastanka po tečajnici
banke Slovenije - referenčni tečaj ECB. Vse terjatve, obveznosti in denarna sredstva izražena v tuji valuti so v
bilanci stanja preračunane po tečajnici banke Slovenije - referenčni tečaj ECB po stanju na zadnji dan
obračunskega obdobja.
Upravljanje s tveganji
Valutno tveganje in obrestno tveganje
Glede na obseg kapitala in nizko stopnjo zadolženosti, je izpostavljenost družbe obrestnemu tveganju,
minimalna. Tveganje obrestne mere je zaradi obsega kreditov prisotno, vendar družba pri najemu kreditov
zaradi dobre bonitete dobiva ugodne posojilne pogoje. Prejeti krediti so v domači valuti, vezani na EURIBOR.
Družba je izpostavljena valutnemu tveganju ali tveganju izgub zaradi neugodne spremembe deviznega tečaja.
Prisotno je pri plačilih obveznosti v tujino. Za obvladovanje valutnih tveganj družba ne razpolaga s klasičnimi
varovali, to je terjatev v tuji valuti. Terminskih poslov se ne poslužuje zaradi oportunitenih izgub.
Kreditno tveganje
Poslov, ki bi v družbi povzročili kreditno tveganje in s tem finančno izgubo, kar pomeni tveganje, da poslovni
partner vključen v pogodbo o finančnem instrumentu ne bo izpolnil obveznosti, družba nima.
Likvidnostno tveganje
Družba likvidnostno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti upravlja z usklajevanjem ročnosti terjatev in
obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Svoje obveznosti poravnava v roku in nima likvidnostnih težav.
Upravljanje s tveganji pomeni zmanjševati tveganja na najnižjo možno raven. Vodstvo družbe ocenjuje, da so
finančna tveganja prisotna, vendar je zaradi strukture njenih virov in sredstev izpostavljenost tveganjem nizka.
Operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganje nastanka škodnega dogodka, vključno z informacijskim in pravnim tveganjem
zaradi naslednjih okoliščin:
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
 zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe,
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe in
 zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
Med operativna tveganja sodijo tveganja, ki izhajajo iz:
 delovanja infrastrukture (strojna, programska in komunikacijska oprema)
 delovanja zaposlenih (znanja, veščine, motivacija, zamenljivost kadra,…)
Letno poročilo 2011
35
Bankart d.o.o.




delovanja procesov (ustreznost procesov in kontrol, postavitev ciljev, sestava in jasnost procesov)
delovanja sistemov (varnost, razpoložljivost, primernost informacijske tehnologije in prostorov)
delovanja okolja (nezaželene ali nepričakovane spremembe, kriminal, nesreče, izredni dogodki)
pravnih tveganj (kršenje ali nepravilno upoštevanje zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil in
sklenjenih pogodb)
Obvladovanje operativnih tveganj, ki predstavlja pomemben element uspešnosti poslovanja družbe, je
vključeno v vse poslovne procese družbe in predstavlja stalno zadolžitev vseh zaposlenih v banki. V ta namen se
je izdelala ustrezna politika ugotavljanja, merjenja, vodenja in obvladovanja operativnih tveganj ter navodila za
spremljanje operativnih tveganj ter poročanje o incidentih in škodah.
Neopredmetena sredstva, dolgoročne AČR in opredmetena
osnovna sredstva
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne licenčne pravice, programsko opremo in
dolgoročno odložene stroške. Opredmetena osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča in oprema.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se pripoznajo po modelu nabavne vrednosti.
Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi
osnovnih sredstev. Obresti in tečajne razlike od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne povečujejo
nabavnih vrednosti, temveč se v celoti izkazujejo med finančnimi odhodki.
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega osnovnega sredstva se izkaže
med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalnimi
poslovnimi odhodki, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v z osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pri tem stroški, ki
omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat
obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in se
pripoznajo med odhodki.
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z
amortiziranjem. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko so razpoložljiva
za opravljanje dejavnosti, za katero so bila namenjena. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati, ko je na
voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:
Vrsta osnovnega sredstva
Licence
Računalniški programi
Gradbeni objekti
Računalniška oprema
Mrežna oprema
Druga oprema
Letno poročilo 2011
Amortizacijska stopnja
10% - 25%
10 - 20%
5%
10% - 50%
10% - 25%
20 % - 25%
36
Bankart d.o.o.
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo
ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja
izkazujejo v zvezi s predmeti, na katere se nanašajo.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali, ki niso poravnane v rednem roku, se
na podlagi izkušenj iz prejšnjih let izkažejo kot dvomljive ali sporne in obračuna popravek njihove vrednosti v
breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
Zaradi spremembe kupne moči domače valute, se terjatve ne prevrednotujejo, razen, če so izražene v tuji valuti
in se po njihovem pripoznavanju spremeni valutni tečaj.
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Gotovina je denar v
blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj vnovčljivih vrednostnih papirjev.
Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje.
Denarni ustrezniki so naložbe, ki se zanesljivo, zlahka, preprosto in hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvorijo
v naprej znan znesek denarnih sredstev. Družba kot takšne opredeljuje depozite na odpoklic in vloge v bankah z
zapadlostjo v plačilo tri mesece po pridobitvi.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi
potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se preračuna v domačo valuto po
menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po
prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša
prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in prehodno še ne razdeljeni
čisti dobiček.
Rezerve iz dobička so namensko opredeljeni del čistega dobička za poravnavanje izgub v prihodnjih letih in so
opredeljene kot zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice, statutarne rezerve, druge rezerve iz dobička ter
pridobljene lastne delnice oziroma poslovni deleži (odbitna postavka). Oblikujejo se iz čistega dobička družbe.
Kapitalske razerve so namenjene predvsem poravnavanju izgub. Kapitalske rezerve, ki jih družba izkazuje so
zneski iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Rezervacije
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, njihovo velikost pa je mogoče zanesljivo
oceniti.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad
zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske
obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in
jubilejne nagrade. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi
in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi
pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo.
Rezervacije za reorganizacijo so oblikovane v povezavi s projektom reorganizacije družbe za odpravnine
presežnih delavcev.
Letno poročilo 2011
37
Bankart d.o.o.
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z
zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Le ti v primeru dolgoročnih in kratkoročnih finančnih dolgov
dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga. V primeru dolgoročnih poslovnih
dolgov praviloma prejem osnovnih sredstev. V primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali
storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi
(obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane
zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za
tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Z aktivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in predhodno
nezaračunani prihodki, s pasivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami pa vnaprej vračunani stroški
(odhodki) in kratkoročno odloženi prihodki.
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem
sredstva ali z zmanjšanjem dolga ter je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se
upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki
Prihodki materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za
popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po
prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove
dokončnosti.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi
naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove
velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno
obrestno mero.
Drugi prihodki
Drugi prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
Letno poročilo 2011
38
Bankart d.o.o.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na
njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela
povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.
Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje, ki se pripoznajo po obračunu ne glede na
plačila, ki so povezana z njimi.
Drugi odhodki
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
Davek od dohodka in odloženi davki
Davek od dohodka se ugotavlja pri davčnem obračunu po zakonsko veljavni davčni stopnji ob upoštevanju
davčno nepriznanih odhodkov in davčnih olajšav za znižanje davčne osnove. Veljavna davčna stopnja za
obračun 2011 je 20%. Pripoznane terjatve in obveznosti iz naslova davka od dohodka na dan 31.12.2011 so
netirane.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in
obveznostmi do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. Družba odloženi
davek pripoznava za oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter davčno
nepriznano amortizacijo.
Letno poročilo 2011
39
Bankart d.o.o.
Pojasnila k računovodskim izkazom
1.
Bilanca stanja
1.1.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
(AČR)
v EUR
Dolgoročne
AČR
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga Neopredmetena
neopredmetena
sredstva v
sredstva
pridobivanju
5.578
10.197.981
4.598.217
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2010
Nabava
643.168
15.444.944
79.341
797.715
1.209.602
1.449.324
3.535.981
-35.998
0
0
-2.007.316
-2.043.314
48.921
10.995.695
5.807.819
85.176
16.937.611
Stanje 31.12.2010
0
5.595.103
3.415.847
0
9.010.949
Odtujitve in odpisi
0
0
0
0
0
Amortizacija
0
1.249.879
628.915
0
1.878.793
Stanje 31.12.2011
0
6.844.982
4.044.761
0
10.889.743
Stanje 31.12.2010
5.578
4.602.878
1.182.371
643.168
6.433.995
Stanje 31.12.2011
48.921
4.150.714
1.763.058
85.176
6.047.869
Aktiviranja, odtujitve, odpisi
Stanje 31.12.2011
POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST

Dolgoročne premoženjske pravice
Postavka vključuje licence za programsko opremo, ki se nanašajo:
 na licence POS, ATM in BASE 24 v znesku 1.595.818 EUR nabavljene pri dobavitelju ACI,
 911.944 EUR za licence in programsko opremo Simp Sepa nabavljeno pri dobavitelju Halcom,
 in ostale licence ter programsko opremo v skupnem znesku 1.642.952 EUR.

Druga neopredmetena sredstva izkazujejo vrednost programske opreme.
Letno poročilo 2011
40
Bankart d.o.o.
1.2.
Opredmetena osnovna sredstva
Poslovni
prostori
Zemljišče
Oprema
Osnovna
sredstva v
pridobivanju
3.196.937
187.800
14.538.881
26.758
Nabava
0
0
1.277.608
1.409.872
2.687.479
Aktiviranja, odtujitve, odpisi
0
0
-203.615
-1.277.608
-1.481.223
3.196.937
187.800
15.612.874
159.022
19.156.632
Stanje 31.12.2010
1.407.244
0
10.194.555
0
11.601.798
Odtujitve in odpisi
0
0
-183.783
0
-183.783
v EUR
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2010
Stanje 31.12.2011
17.950.376
POPRAVEK VREDNOSTI
Amortizacija
151.800
0
1.731.561
0
1.883.361
1.559.044
0
11.742.333
0
13.301.377
Stanje 31.12.2010
1.789.693
187.800
4.344.326
26.759
6.348.578
Stanje 31.12.2011
1.637.893
187.800
3.870.541
159.022
5.855.257
Stanje 31.12.2011
NEODPISANA VREDNOST

Nepremičnine
se nanašajo na poslovne prostore na Celovški 150, ki jih je družba kupila v letu 1999 ter v letu 2009.
Poslovni prostori v VI. nadstropju Celovške 150 so zavarovani s hipoteko.

Poslovni najem
V poslovnem najemu so avtomobili in programska oprema:
 Najemnine programske opreme podjetja Microsoft zapadejo v plačilu v obdobju enega leta v znesku
264.762 EUR. Po poteku najema se pogodba z dobaviteljem obnovi.
 Najemnine avtomobilov v znesku 65.804 EUR zapadejo v plačilo v obdobju enega leta, v obdobju od 25 let zapade v plačilo 63.670 EUR najemnin.
Zneski najemnin, ki zapadejo
v obdobju 1 leta
v obdobju 2 do 5 letu
v obdobju daljšem od 5 let
Skupaj
Letno poročilo 2011
v EUR
330.566
63.670
0
394.236
41
Bankart d.o.o.
1.3.
Odložene terjatve za davek
Obračunane terjatve za odloženi davek se navezujejo na oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in
jubilejne nagrade v višini 103.254 EUR (97.255 EUR v letu 2010), rezervacije za reorganizacijo 7.000 EUR ter
davčno nepriznano amortizacijo v višini 171.926 EUR (121.755 EUR v letu 2010).
1.4.

Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
v EUR
Terjatve do kupcev v državi
Terjatve do kupcev skupine NLB
Terjatve do kupcev v tujini
Skupaj

31.12.2011
860.564
933.858
111.474
1.905.896
31.12.2010
842.060
1.035.381
49.283
1.926.724
31.12.2011
2.794
87.557
4.869
95.219
31.12.2010
3.366
14.320
20.512
38.198
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
v EUR
Terjatve do zaposlenih in iz naslova prefakturiranja
Terjatve do države in iz naslova refundacij
Dani predujmi
Skupaj
Terjatve niso zavarovane s finančnimi instrumenti.

Razčlenitev terjatev do kupcev po roku zapadlosti
v EUR
nezapadle terjatve
zapadle do 60 dni
zapadle nad 60 dni
Skupaj
1.5.
31.12.2011
1.833.894
32.321
39.681
1.905.896
Denarna sredstva
v EUR
Gotovina v blagajni
Denarna sredstva v banki
Depozit na odpoklic
Skupaj
1.6.
31.12.2010
1.873.188
53.234
302
1.926.724
31.12.2011
537
63.613
1.950.000
2.014.150
31.12.2010
524
45.153
1.916.000
1.961.677
31.12.2011
922.609
44.010
966.619
31.12.2010
576.154
47.071
623.225
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
Kratkoročno odloženi stroški iz naslova vzdrževanja programske opreme
Drugi kratkoročno odloženi stroški
Skupaj
Letno poročilo 2011
42
Bankart d.o.o.
Stanje
1.1.2011
623.225
623.225
Gibanje AČR
Skupaj
Črpanje in
sproščanje
2.561.264
2.561.264
Stanje
31.12.2011
966.619
966.619
Oblikovanje
2.904.658
2.904.658
V naprej plačane razmejene stroške za leto 2012 predstavljajo kratkoročno odloženi stroški za vzdrževanje in
najem programske opreme.
1.7.

Kapital
Osnovni kapital in deleži družbenikov
Delež v EUR
788.779
272.382
259.769
144.950
156.484
111.143
113.127
44.804
34.585
27.989
20.435
17.761
7.874
2.000.082
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SKB banka d.d., Ljubljana
Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor
Banka Koper d.d., Koper
Abanka Vipa d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
Banka Celje d.d., Celje
UniCredit banka Slovenija d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka d.d., Maribor
Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
Probanka d.d., Maribor
Volksbank d.d., Ljubljana
Skupaj

Čisti poslovni izid po preračunu kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin
Kapital – vse kategorije,
razen tekočega dobička(za
ŽP)

Delež v %
39,44
13,62
12,99
7,25
7,82
5,56
5,66
2,24
1,73
1,40
1,02
0,89
0,39
100,00
Znesek kapitala
% rasti
Izračunani učinek
Zmanjšan poslovni
izid – čisti dobiček
13.609.584
2,0
272.192
136.525
Rezerve
v EUR
Kapitalske rezerve – prevrednotovalni popravek kapitala
Rezerve iz dobička – zakonske rezerve
Rezerve iz dobička – druge rezerve iz dobička
Skupaj
31.12.2011
676.510
250.768
10.273.508
11.200.786
31.12.2010
676.510
250.768
0
927.278
Skupščina družbe je dne 01.07.2011 sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička leta 2010, od katerega so bile
vodstvu družbe izplačane nagrade v višini 90.614 EUR, preostali del bilančnega dobička v višini 10.273.508 EUR
pa se je razporedil med druge rezerve.
Letno poročilo 2011
43
Bankart d.o.o.
1.8.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
31.12.2011
640.124
70.000
10.274
720.398
31.12.2010
568.512
0
0
568.512
Stanje
1.1.2011
Črpanje in
sproščanje
Oblikovanje
Stanje
31.12.2011
568.512
11.537
83.149
640.124
0
0
568.512
0
0
11.537
70.000
10.274
163.423
70.000
10.274
720.398
 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Pri izračunu rezervacij na dan 31.12.2011 je družba upoštevala 201 zaposlenih. Za izračun je bila izbrana
diskontna obrestna mera, ki znaša 4,8 % letno, kolikor je konec decembra 2011 znašala donosnost 10-letnih
podjetniških obveznic z visoko boniteto v Euro območju. Model za izračun rezervacij upošteva predpostavljeno
3,5 % rast povprečne plače v republiki Sloveniji.
 Rezervacije za reorganizacijo
So oblikovane na podlagi sklepa vodstva o začetku projekta reorganizacije družbe, kot posledice notranjih in
zunanjih dejavnikov. V povezavi z notranjimi in zunanjimi dejavniki (razmere na trgu, ekonomska kriza) je
vodstvo družbe sprejelo sklep o celoviti preučitvi oziroma analizi celotne organiziranosti družbe ter jo
spremeniti v smeri izboljšanja stroškovne učinkovitosti oziroma boljše (optimalne) izrabe vseh razpoložljivih
virov, tehnologij oziroma tehnik.
 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Na dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitvah so vkalkulirane nagrade vodstvu družbe.
1.9.

Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
v EUR
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
LHB Ag, Frankfurt
Finančni najem
Skupaj
Zneski finančnih obveznosti, ki zapadejo
v obdobju 1 leta
v obdobju 2 do 5 letu
v obdobju daljšem od 5 let
Skupaj
Letno poročilo 2011
31.12.2011
29.630
0
560.000
0
589.630
31.12.2010
207.408
252.800
640.000
13.706
1.113.914
v EUR
510.578
349.630
240.000
1.100.208
44
Bankart d.o.o.
Gibanje finančnih obveznosti
Stanje 01.01.2011
Poplačilo finančnega najema
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
Stanje 31.12.2011
v EUR
1.113.914
13.706
510.578
589.630
1.10. Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti
v EUR
Kratkoročni del dolgoročnih posojil pri bankah
Skupaj
31.12.2011
510.578
510.578
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti
v EUR
Stanje 01.01.2011
Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti
476.578
Odplačilo posojil
476.578
510.578
Stanje 31.12.2011
31.12.2010
476.578
476.578
510.578
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti so izkazane na osnovi treh pogodb za posojilo:
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Pogodba št. 3067/LD0803600165/2008/ZF sklenjena v letu 2008 v višini 800.000 EUR. Prvi obrok je zapadel v
plačilo septembra 2008, zadnji zapade februarja 2013. Kredit je v višini 29.630 EUR izkazan med dolgoročnimi
finančnimi obveznostmi ter v višini 177.778 EUR med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Obrestna mera je
EURIBOR+1,4%.
Gorenjska banka d.d., Kranj
Pogodba št. 076F928245/1 sklenjena v letu 2009 v višini 600.000 EUR. Prvi obrok je zapadel v plačilo oktobra
2009, zadnji zapade februarja 2012. Kredit je v višini 252.800 EUR izkazan med kratkoročnimi finančnimi
obveznostmi. Obrestna mera je EURIBOR+3%.
LHB internationale Handelsbank AG, Frankfurt
Pogodba št. 2643-2009 sklenjena v letu 2009 v višini 800.000 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo januarja 2010,
zadnji zapade decembra 2019. Kredit je v višini 560.000 EUR izkazan med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi
ter v višini 80.000 EUR med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Kredit je zavarovan s hipoteko na poslovnih
prostorih. Obrestna mera je EURIBOR+4%.
Letno poročilo 2011
45
Bankart d.o.o.

Kratkoročne poslovne obveznosti
v EUR
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v skupini NLB
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do države
Skupaj
31.12.2011
607.056
30.238
79.409
3.080
580.546
199.131
1.499.460
31.12.2010
413.128
323.444
209.811
0
664.375
228.407
1.839.165
1.11. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Neizkoriščeni dopust
Ostale pasivne kratkoročne razmejitve
Skupaj
Stanje
1.1.2011
215.435
46.320
261.755
Povečanje
Zmanjšanje
21.817
595
22.402
0
46.628
46.628
Stanje
31.12.2011
237.252
288
237.540
1.12. Zunajbilančna sredstva / obveznosti
v EUR
Zastavna pravica LHB Ag, Frankfurt
Skupaj
2.
Izkaz poslovnega izida
2.1.
Čisti prihodki od prodaje
31.12.2011
800.000
800.000
31.12.2010
800.000
800.000
Čisti prihodki od prodaje so izkazani po zaračunani prodajni vrednosti, zmanjšani za dane popuste in količinske
rabate. Delež skupine NLB v prihodkih znaša 53 %.
v EUR
Prihodki od prodaje na domačem trgu
Prihodki od prodaje na tujem trgu
Skupaj
2.2.
2011
19.565.559
452.814
20.018.373
2010
19.195.091
443.450
18.873.896
2011
12.345
12.345
2010
0
0
Prevrednotovalni poslovni prihodki
v EUR
Prihodki iz naslova prodaje osnovnih sredstev
Skupaj
Letno poročilo 2011
46
Bankart d.o.o.
2.3.
Stroški blaga, materiala in storitev
v EUR
Stroški materiala
Stroški storitev
Skupaj

2010
461.301
7.351.974
7.813.275
2011
107.087
266.607
82.765
65.167
521.626
2010
112.264
237.565
56.001
55.471
461.301
2011
992.145
5.081.790
582.591
370.127
462.684
553.982
8.043.319
2010
702.825
4.584.122
624.617
379.205
342.099
719.107
7.351.974
2011
5.213.152
343.864
480.536
171.919
713.912
6.923.383
2010
5.284.006
416.689
439.242
163.138
842.020
7.145.095
Stroški materiala
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški energije
Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
Drugi stroški materiala
Skupaj

2011
521.626
8.043.319
8.564.945
Stroški storitev
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški storitev vzdrževanja
Stroški najemnin
Stroški transportnih storitev
Stroški intelektualnih storitev
Stroški drugih storitev
Skupaj
2.4.
Stroški dela
v EUR
Plače in nadomestila zaposlenim
Dajatve za socialno varnost
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Izplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje
Drugi stroški dela
Skupaj
Družba je 21.11.2001 s sindikatom Nove Ljubljanske banke sklenila pogodbo o oblikovanju pokojninskega
načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in skladno s pokojninsko shemo pogodbe vplačuje
premijo za zavarovanje zaposlenih.
2.5.
Odpisi vrednosti
v EUR
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Prevred.pos.odhodki neopred.dolg.sred. in opred.osn.sred.
Skupaj
Letno poročilo 2011
2011
1.878.793
1.883.361
8.444
3.770.598
2010
1.613.660
1.852.883
19.273
3.485.816
47
Bankart d.o.o.
2.6.
Drugi poslovni odhodki
v EUR
Nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča
Članarine
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
Odškodnine
Drugo
Skupaj
2.7.
2011
29.436
24.981
54.417
2010
25.275
10.607
35.882
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
v EUR
Odhodki za obresti
Odhodki za negativne tečajne razlike
Skupaj
2.9.
2010
24.561
2.140
91.053
0
6.251
1.101
125.106
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
v EUR
Prihodki od obresti
Prihodki iz pozitivnih tečajnih razlik
Skupaj
2.8.
2011
25.052
3.980
83.226
70.000
3.502
366
186.126
2011
62.155
21.120
83.275
2010
71.119
35.596
106.715
2011
1.236
1.236
2010
602
602
2011
2.020
2.020
2010
0
0
Drugi prihodki
v EUR
Drugi prihodki
Skupaj
2.10. Drugi odhodki
v EUR
Drugi odhodki
Skupaj
2.11. Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je ugotovljen pri obračunu 20% davčne stopnje ob upoštevanju davčno
nepriznanih odhodkov in davčnih olajšav za znižanje davčne osnove. Družba izkazuje terjatev za davek iz
dohodka pravnih oseb v znesku 68.751 EUR.
Obveznost za davek po obračunu
Vplačane akontacije
Terjatev za davek od dohodka pravnih oseb
Letno poročilo 2011
v EUR
210.479
279.231
68.751
48
Bankart d.o.o.
2.12. Odloženi davek
Odloženi davek v višini 63.171 EUR se navezuje na povečanje terjatev za odloženi davek, ki se nanašajo na
rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, rezervacije za reorganizacijo ter davčno
nepriznano amortizacijo.
2.13. Čisti poslovni izid obračunskega leta
v EUR
Poslovni izid pred davki
Davek od dohodka pravnih oseb
Terjatve za odloženi davek
Čisti poslovni izid
2011
2010
556.025
-210.479
63.171
408.717
Efektivna davčna stopnja za leto 2011 je 37,9 %, za leto 2010 27,9 %.
Druga razkritja

Zneski vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcija oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine
oseb po ZGD.
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2011
Uprava – individualne pogodbe
Nadzorni svet
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2010
563.344
590.510
57.530
4.494
Do članov uprave in nadzornega sveta družba ne izkazuje pomembnejših poslovnih terjatev, dolgoročnih ali
kratkoročnih dolgov, predujmov, posojil ter poroštev družbe za obveznosti teh oseb.

Višina stroškov porabljenih za storitve revizorjev
v EUR
Revidiranje letnega poročila

2011
2010
12.600
12.600
Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah
v EUR
Vrednost prodanih poslovnih učinkov
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Letno poročilo 2011
2011
2010
1.099.233
815.089
16.832.660
16.126.387
2.603.947
2.423.619
49
Bankart d.o.o.

Kazalniki
Kazalnik
Način izračuna
2011
2010
Stopnja lastniškosti financiranja
kapital/obveznosti do virov sredstev
0,79
0,76
Stopnja dolgoročnosti financiranja
kapital+dolg.dolgovi+rezerv./obveznosti
do virov sred.
0,87
0,85
0,71
0,74
1,12
1,02
1,00
0,85
2,00
1,70
2,00
1,70
1,03
1,06
0,03
0,06
Stopnja dolgoročnosti investiranja
dolgoročna sredstva/sredstva
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital/dolgoročna sredstva
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti likvidna sredstva/kratkoročne
(hitri koeficient)
obveznosti
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti likv.sred.+kratk.terj.+kratk.fin.naložbe/k
(pospešeni koeficient)
ratk.obveznosti
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročneih obveznosti kratkoročna sredstva/kratkoročne
(kratkoročni koeficient)
obveznosti
Koeficient gospodarnosti poslovanja
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala

poslovni prihodki/poslovni odhodki
čisti dobiček/kapital-čisti dobiček
Posli s povezanimi strankami (skupina NLB)
v EUR
Postavke bilance stanja
31.12.2011
31.12.2010
1.039.634
1.080.322
Kratkoročne poslovne obveznosti
25.988
322.412
Kratkoročne finančne obveznost
257.778
327.778
Dolgoročne finančne obveznosti
589.630
847.408
0
1.916.000
2011
2010
Prihodki
10.684.349
10.946.557
Odhodki
381.217
473.668
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročni depoziti
Postavke izkaza vseobsegajočega donosa
Družba Bankart ima status pridruženega podjetja skupine NLB. S povezanimi osebami družba ni opravila
pomembnejših transakcij, ki ne bi bile opravljene pod tržnimi pogoji in bi pomenile prikrajšanje za družbo.

Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta
Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze leta 2011.
Letno poročilo 2011
50
Bankart d.o.o.
Letno poročilo 2011
51